177. številka. Ljubljana, soboto ti. avgusta. XIV- leto, 1881. SLOVENSKI NAROD Koinmnovej hiii. 1 LJubljani. 6. avgusta. — .r.— Na Francoskem razpuščena je zbornica in volilci zbirali se bodo v kratkem, da oddade glasove novim poslancem. Mi, ki smo vajeni, da nam pri volitvah vladna peza tišči na prosto našo volilno voljo, oziramo se z nekako nevoščljivostjo na zdanje volilno gibanje v mogočnej francoskej ljudovladi in žalostno imamo zavest, da pri nas še ne bodo napočili tako kmalu tisti blaženi časi, v katerih bodo nemški naši birokratje pri državnih volitvah molčali in v kotu svojih pisaren ostajali, časi, v katerih nemški naši birokratje ne bodo več „preparirali" javnih volitev in ne več obdelavah boječih volilcev z vladnim svojim vplivom. Takoj, ko se je zaprla zbornica v bur-bonskej palači, vnela se je volilna agitacija po eolej francoskej državi. Ali uže zdaj se ve, da bode nova zbornica radikalnejša in da bode republikanska večina v njej kompaktnejša in brez dvombe sestavljena iz gorečih častilcev Gambettovih. Ve se uže tudi, da zdanje mini sterstvo pred novo zbornico izhajati ne bode moglo, in da so nove volitve mrtvaški zvon, ki vabi k pogrebu zdanjega Ferrvjevega kabineta. Pri tacih razmerah se v Avstriji in po Nemškem gospodje ministri z obema rokama oklenejo svojih ministerskih stolov. Vladne glave po provincijah pa dobe stroge ukaze, kako da imajo napeti vse žile, da se bodo volili samo vladi prijazni možje. Tako se je počenjalo pri nas vsaj tedaj, kot smo imeli na vladnem svojem krmilu nemško-liberalne ministre in istina je, da se je še le pod zdanjim ministerstvoin vpeljaa na t<■ n, polji nekoliko bolj objektivna metoda, ki pa se bode s svojimi dobrimi nasledki še le tedaj bolj globoko v javno zavest usilila, kadar bode zamrla zdanja stara birokracija, katera živi v prepričanji, da vlada v Avstriji drugača kot nemška biti ne more in da oficijelni kandidatje drugači kot nemški biti ne smejo! Ti dobri naslediti objektivnih volitev pokazali se bodo brez dvombe, ako omenjena birokracija pomije in ako nam osoda ohrani dolgo vrsto let zdt.njo, Slovanom vsaj na pol pravično vlado. Če pa se nam zopet pritihotapijo do vlade znani nemško-liberalni kričači, potem povrnejo se zopet stare volilne razmere; volitve se bodo kovale, kakor bode drago nemškej vladi, in pri nas bodo Pirker in drugI kondukterji volilnega stroja postavljeni v staro svojo službo, v katerej bodo imeli opravila črez glavo. Take so naše razmere! Kako drugače na Francoskem ! Tam umira ministerstvo in pri novih volitvah brusi se nož, ki bode pojemajočemu temu ministerstvu s smrtnim uspehom porinil se v bolno telo! Ali ljudovladni ministri nijso zrasteni s svojimi ministerskimi sede/i in če je naroda volja, da jih zapustiti morajo, podvržejo se mogočnej tej volji in odstopijo hladnokrvno, ne da bi poskušali, z vladnim aparatom sebi in svojemu vladanju na korist pokvariti in popačiti narodno volilno voljo. Komaj se je zaključila stara zbornica, uže so prejeli prefekti od pn-rižke vlade dekret, v katerem se jim strogo naklada, da se nemajo kratko nikar vtikati v volitev in volilno agitacijo, ter da imajo paziti, da se uradniki sploh ne vtikajo vanjo, naprav-ljajoč tako zvane oficijalne kandidature. Tudi v nemškem carstvu zaključena je državna zbornica in razpisale se bodo nove volitve. Oas, kedaj se bode to zgodilo, še nij znan, a gotovo je, da knez Bismark norega termina prej razpisati ne bode dal, dokler ne bodo po celem volilnem polji studenci na njegov mlin napeljani. Njegovi organi inaltretirajo občno mnenje ter spuščajo na njegove politične nasprotnike zabavljice in zasramovanja, kakor .so v navadi mej delavci v kakej pred-mestnej berolinskej pivnici. Še celo svojega sina grofa Viljema poslal je slavni knez na javni oder ter mu je dovolil, da je smel pred vsem olikanim svetom zabavljati in odlične može z blatom ometavati — na prav priprost način. Volilna agitacija v nemškem carstvu nam živo dokazuje, da mej olikanimi Nemci absolutni mogočnež, kakor je knet Bismark, brez vsake posebne težave lahko zapelje javno mnenje, in da Nemec pri vsej svoje j „kulturi" nema tiste moralične moči v sebi, da bi se uprl nbsolutist'ćnim navalom, s katerimi na-skakuje zdaj knez Bismark tako slavno prosto nemško voljo! Nemci so poleg vse svoje olike nepogojno pokorne, ali pa absolutistične nature. Kadar vladajo, tedaj zatirajo prosto voljo pri podvrženih; če so pa sami podvrženi, tedaj si dado zatirati po lastnih absolutistih prosto svojo voljo. Knez Bismark je hujši absolutist kot ruski car, in nemško ljudstvo se pohlevnejše klanja temu absolutizmu, kot rusko ljudstvo ukazom svojega cara! In pri tem kriče na vsa usta, da je nemška kultura identična s svobodo ! Kdor to veruje, če tudi vidi, kako knez Bismark napravlja svoje volitve, ta je brez dvombe najivnejši kot novorojeno dete! Izgubljeni raj. (Konec.) Tedaj me preganjati za ta čin dve ljubez* njivi ženi", odgovori žalostno slikar,'—„jeden-krat za ta Čin, in drugič za namen. Vi bi to verjela, gospa? Magdalena je pobegnila k svojej rodovini s trdnim sklepom, da me bode tožila, da se ločiva". — „Imeli ste hudoben namen; ali prirojeno je, da namen tak rodi sadje. Mislim, da ima gospa Breugbelova dosti uzrokov, da pred vami beži, in nij žene, ki bi vam to dopustila !" ^Mislim, da bi se vender jedna našla", — pravi jedna izmej mladih gospej, ki sta sedeli poleg postelje. — „Menite?" odgovori gospa Van Artweltova z žalostnim nasmehom, — noh da, dosti mogoče, da je resnica; ne sprejme li, kdor ljubi, rad i Ta no zlbodalcem iz ljubljene roke?" — H \ „Bože moj !" pravi slikar, — „to se zgodi čestokrat v vsej galantnosti na Španjskem in v Italiji". — Mej pogovorom je nastal zanimiv obračaj. Ne morem ga več ponavljati besedo za besedo. Samo to omenim, da je bila gospa Artvveltova tako uljudna in plemenita, da je Breugbelu iz lastnega nagibu dovolila, naj jo zopet obišče drugi dan. Takrat našel jo je samo. „Znana mi je cela vaša historija", reče mu mlada udova, — „toda povedite mi sami, zakaj ste zabredli tako daleč?" — „Razumela me boste takoj, milostiva gospa, vidim to v vaših krasnih očeh. Spoznal sem svet, videl sem ga v vseh njegovih podobah. V začetku me je bavil, dokler sem bil radoveden, toda brzo me je dolgočasil, ko sem začel ljubiti Magdaleno. Izprevidel sem, da je moje pravo gledišče priroda, katera je k meni govorila s tičjim glasom, vrelcev in cvetic. Hotel sem si, kakor mnogi drugi, ustvariti tu na zemlji raj s pomofjo umetnosti in ljubezni. Ali gorje! kaj se je zgodilo. Mojej Kvi nij dopadal moj raj; jaz sem ljubil vabljivost samote, ona zopet je ljubila družbene zabave; jaz sem ljubil mir, ona je ljubila hrup. Iz tega vidite, da sem se motil v svojem cilji. Haj moj je postal peklo: namestil prijetnosti čiste ljubezni, ugnezdila se je v srce moje obupna muka ljubosumnosti. NehvaležnieaJ ljubil sem jo s tako božanstveno iskrenostjo ! Polož/1 sem jej k nogam vse vence in slavo mojega čopiča, vse bogastvo svojega duha. A ona se je obračala nazaj pomilovalno na ta svet gledajoč, iz katerega sem jo hotel rešiti ! Nesmiselna! Uničila si toliko ur opojenja, toliko očarovalnih sprehodov, toliko sanj poslanih od Boga! Snoval sem srečno za naju oba in zdaj jo moram iskati sam za se. Morem li pak se nadejati kake sreče?' — — „Kaj more sploh na zemlji kdo pričakovati sreče V" zavrne mu gospa Van Artvveltova z bolestnim nasmehom. — „Sanjala sem tudi jaz jedenkrat o sreči in toda vi veste, da strani imenovanje Rappovo s tem, da se mora po konstitucijonalnem principu vzeti deželni glavar iz večine. Po tem principu mora K r anj-ska dobiti liberalnega glavarja; a imenovanje kranjskega deželnega glavarja še vedno ne pride, da-si je Kranjska uže dalje časa brez deželnega glavarja kakor Tirolska . . Gle-dite, gledite, konec spisa stojijo še pike! Ve še kaj povedati „Tagespost"? O gotovo, tudi ona ve, da je večina v kranjskem deželnem zboru prisleparjena, zbor je iiegalen in glavar iz njene srede naravno tudi .... Ergo! Vnaiiije drž** ve. „Pol. Corresp." poroča iz Rusijo: „Ka-kor se čuje iz dobro poučenih krogov, dela grof Ignatijev na to, dn se odstrane stari grehi v ruskej administraciji. Najtežja reforma, ki jo potrebuje Rusija, in tudi najnujnejša je reforma v ruskej birokraciji." Kakor se poroča „Golosu" iz Sofije, poklican je Volkovič, rojen Bolgar, ki je dalje časa bil višji uradnik v Rusiji, v Sofijo in njemu bode baje ministerstvo za zunanje zadeve izročeno. Vlada v Francoske) se glede volilne agitacije prav pošteno obnaša. Vsi uradi dobili so ukaz, naj se pri volitvah obnašajo nepristransko. To priložnost pa osobito porabljajo Bonapartisti in z vsemi silami delajo, da bi ne izgubili kakega sedeža. Vender je za Bonapartiste malo upanja, izgubili bodo navzlic neumornej agitaciji mnogo sedežev. V augrleškef spodaj ej zbornici dogajajo se vsak dan burni nastopi, da skoro bi dejali škandali, ki nikakor nijso v čast angleškemu parlamentu. Poslanec Brandlaugh bi bil pri svojem vstopu v zbormco moral storiti prisego, kakor je običajno, a on nij hotel priseči in za to nij smel udeleževati se zasedanja. Dne 3. t. m. pa si je hotel s silo pridobiti sedež v zbornici, prišel je z množico ljudstva pred parlament, a bil je zopet v pravem pomenu besede ven vržem. Ko so se pred vrati parlamenta pretepali, vnela se je v zbornici samej debata, jedni so zahtevali pravice za Brandlaugha, drugi so stavili predlog naj se sklep, vsled katerega je bil Brandlaugh izključen, uniči, drugi so bili zopet nasproti. Gotovo je, da bode ta neprijeten dogodjaj izbudil v vseh poslancih potrebe, da se odpravi pri vstopu v zbornico prisega in da Be varuje svoboda vesti. Baje je uže več predlogov stavljenih glede odprave prisege. Dopi SI. Iz Zagorja na Pivki 3. avgusta. | l/v. dopis.] (Pohod g. deželnega predsednika W i n k 1 e r j a.) Včeraj nas je visoko spoštovani gospod c. kr. deželni predsednik spremljan od priljubljenega gospoda c. kr. okraj nega glavarja postonjskega s svojim pohodom počastil.Žalibog! prečestiti gospod deželni pred sednik nij prišel ta pot Pivčane le pohodit, ampak zastran prevelike nesreče po ognji tolažit. Gotovo bode blagodušni gospod deželni predsednik zato skrbel, da se ubogim pogo-relcem v Knježaku, kateri so bili dne* 1. avgusta tako strašno odškodovani po požaru, nakloni podpore kolikor moči. Če glava bedi, redno delajo tudi vsi drugi udje. Omeniti moram še, da smo Zagorci vele-štovanega gospoda deželnega predsednika slovesno sprejeli. Pri učilnici zagorskej pričakovali so ga uvrščeni šolski otroci, g. nadžupan zagorski, čest. g. župnik, udje kraj nega šolskega svčta, gospod poštar in drugi občanje. Komu bi se ne utrnila solza hvaležnosti do naše gospodske, če vidi, da le-ta tako očetovski, kakor nas gospod deželni predsednik skrbi za blagost ljudstva Ker moje pero nij dovolj spretno, da bi čute iskrene ljubezni do našega gospoda deželnega predsednika izrazilo dostojno, le še te besed'ce pristavim svojemu dopisu: Bog nam živi in ohrani še mnoga leta priljubljenega nam gospoda deželnega predsednika Winklerja! Domače stvari. — (Narodna svečanost v Dolenjem Eiogratci.) Za jutršnji posebni vlak iz Ljubljane v Logatec se dobivajo tukaj nakaznice o želez ničnih voznih listkih, katerim je cena na polovico znižana, danes od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer in jutri v nedeljo še do 11. ure dopoludnepo 1 gld. 20 kr. za osobo tja in nazaj pri g. J, Gebi, urarji v slonovih ulicah. Kdor si želi kupiti tak listek po znižanej ceni, naj se oglasi zanj o pravem času. Na kolodvoru pred odhodom vlaka se te nakaznice ne bodo več izdajale; prodajejo se samo do 11. ure zjutraj pri g. J. Gebi. Na kolodvoru treba jih pri železničnej blagajni zamenjati za prave vozne karte, ne da bi se kaj doplačalo. Za Borovnico prodaje vozne listke za ta posebni vlak učitelj g. Franjo P a p 1 e r po 50 kr. za osobo tja in nazaj. Če bode jutri neugodno vreme, pojde ta posebni vlak jutri teden, v nedeljo dne* 14. avgusta t. 1. — Na noge, slovensko občinstvo! Kje se ti ponuja več pravega veselja, kje more rodoljubno srce biti bolj zadovoljno, nego jutri v Dolenjem Logatci, kjer bodo „svoji mej svojimi" ! — (Iz Brkinov) se nam poroča, da je na Verejah 3. dan t. in. nevarno bolnih ležalo 17 oseb, ki so užile meso od krave, katera je poginila za vraničnim prisadom ali „zmetom". Bolniki so baje strašno otekli in polni ostudnih ules. Umrl je došle jeden mož Politični razgled. ^Totraaiije dežele. V Ljubljani 5. avgusta. Shod našega presvetlega cesarja z nemškim cesarjem Viljemom daje zopet povod listom govoriti o zvezi mej Avstrijo in Nemčijo. Nihče ne more tajiti in tudi ne taji, da so razmere mej našim in nemškim vladarjem prijazne, da je avstrijska politika prijazna nem-škej, a pri vsem tem nij govora in tudi ne more biti o kakej zvezi mej Avstrijo in Nemčijo, o zvezi, kakor si jo mislijo naši Nemci. Ti si namreč mislijo in sanjajo o zvezi, katera bi Avstrijo zopet dala izključljivo v nemške roke, oni namreč mislijo: Če se naredi ozka zveza mej Nemčijo in Avstrijo, potem bode nemški vpliv v Avstriji premogel, potem je zmaga naša. A tudi ta nadeja se ne bode, se ne more uresničiti in to zaradi tega ne, ker je Avstrija suverenna države, v katerej se nijma nihče vtikati v notranje zadeve. Kakor se Avstrija ne more vtikati v notranje razmere Nemčije, tako tudi ne nasprotno; in če bi se to zgodilo, potem neha Avstrija biti suverenna drŽava in sploh, potem neha Avstrija svoje življenje. „Gazeta Narodovva" ve povedati, da se bode državni zbor sklical v dan 28. okt. „Czazu pa pripoveduje, da se je v mini-sterskem svetu pod cesarjevim predsedstvom sklenilo, da se gališki deželni zbor skliče dne 14. septembra, drugi pa v dan 24 septembra. Vlada baje misli takoj začetkom zasedanja državnega zbora predložiti postavni načrt o poštnih hranilnicah. Po tem načrtu, ki ga je ministerska komisija dovršila uže, bi pošte prejemala vložbe in dajale 3% obrestij. Na Du-naji bi bila glavna hranilnica, ki bi nadzorovala druge in vodila glavne knjige. Za vloženi denar se bodo kupovale državne obligacije in dajala posojila na zemljišča. Res žalostno je to življenje naših usta-vovercev. prav nobedna želja se jim neče izpolniti, prav nobeduo njihovo delo nijma ugodnega uspeha. Lučali so kamenje na vlado, kameni pa so neškodljivi odletavali, može ministre so silile naj zapuste sedeže in naj jih pripuste ustavovercem, a ti ne kažejo nika-kega veselja, jim storiti to ljubav; potem 30 zopet hoteli odstraniti grofa Hohemvarta in mu dati miren kotiček, kamor bi položil vladanja trudno svojo glavo, a tudi gospod grof nij hotel sprejeti njihovega vabila, ne spolniti jim vroče želje. Naj pa kdo reče, da nij to žalostno življenje! In vrh tega jim prihajajo na ušesa še neprijetni glasovi, da vlada zdaj trdneje stoji, kakor prej! V Tirolftltcj imenovan je deželnim glavarjem ur. Fran Rapp pl. lleidenburg. Ustavoverna žurnalistika nij zadovoljna s tem imenovanjem, ker nij pristaš njihove stranke. In „Tagespost" graška govoreč- o tem imenovanji pristavlja: „Opravičuje se od oficijozne zdaj tratim svoje življenje v nedelavnosti, katera me dolgočasi. Kaj mari počiva sreča naša v pogledu na dolgočasne ljudi, v govoru, samo da bi misli prikrivali, ali v smehu, ko se človek drži na jok V Povest moja je zelo jednolična; res žalostna historija, ki v meni zbuja le pomilovanje. Gospod ste li poznali prokuratorja Van ArtvveltaV Nečem slabo govoriti o mrtvih. Bog naj se ga usmili, in naj v miru počiva! Vzel me je, ko mi je bilo jedva sedemnajst let; on je bil bogat in rodovina naša je bila na kraji bankrota, sami veste kaj je sledilo. Menite, da me je ljubil V Kaj mar ljubimo še v osem in petdesetem letu? Vzel me je iz baharije, hotel si je svoje bele lase ovenčati z rožnim vencem. Če je imel kocMjo, saj nij bila za me, nego za one, ki so me videli voziti se v njem. Ako me je spremljal v družbo, spremljal me je samo zaradi tega, da bi mogel slišati pri vsacem koraku: gospa Van Artvveltova je jako krasna. Tu vidite, kako se osoda s tem bavi, da nas odvrača od prave | ceste. Verjemete to ... . Ali zagotavljam vas, da sem imela plemenito srce, prosila sem Boga le malo ljubezni na tej zemlji, malo sence, malo miru. V sredi minljivih radostij, katere so me obdajale, sanjala sem o šetanji po polji kjer bi se bila mogla prosto razvijati, kakor poljske cvetlice". Breugbel je padel na kolena poleg postelje, ter prijel belo roko, katero je imela gospa Van Artvveltova na žanietovej zaslombi pri pojstelji. — „0h!" je tožil, pogledovaje zaljubljenim očesom na lepo udovo, — „zakaj sva se spozuala tako pozno?" — „Zakaj! zakaj ! Ta beseda je tudi meni često ušla iz ust", odgovori mu mlada udova, povešaje oči. Slikarju se je najedenkrat prikazal drug obzor. Omamljen z nadejo, radostjo in ljubeznijo, nežno poljubi roko gospe Van Art-"vveltovej. — „Zahvaljujem se nebesom za nenavadno naključje, ki me je pripeljalo k vašim nogam". Mlada žena se je nasmijala oproščujoč svojo roko iz njegove. — „Res" pravi ona — „ta rana z bodalcem nij škodovala nobenemu iz mej naju". Tako je postala gospa Van Artvveltova, mej tem ko je žena Breughelova tožila slednjega na ločitev, slikarjeva ljubica. Vabila jo je k njemu strastna ljubosumnost, ki je bila v očeh mlade udove Dje-govej ljubezni, navdihnena poezija; vrh tega jo je mikala še misel, da bode živela v lju-beznjivem, mirnem in smejočem obzoru, katerega je Breughel zastonj ustvaril za svojo ženo. Vse to je prouzročilo veliko razburjenost, v dobrem mestu Anversah, znano po svojih patriarhaličnih nravih. Toda veliko število neostrih soduikov jima je odpustilo to tiho srečo iz celega srca, ki se je skrivalo v senci gozda. in poginilo nekaj živine, ki je pila okužene pomije. Vas je zaprta po žandarmih. _ (Učiteljsko zborovanje) bodo imeli učitelji črnomeljskega okraja dne 11. avgusta t. 1. v Črnomlji. — (Potres.) Iz Zagreba se nam piše od dne 3. avgusta: Danes po noči smo čutili zopet dvakrat potres. Zadnji ob 3. uri zjutraj trajal je okolo treh sekund in čulo se je podzemeljsko bobnenje. — (Grozna predrznost! Še v K o -čevji nij hotel nemški govoriti.) Na vrtu Lojeve gostilnice v Kočevji sedela je v neki lep večer preteklega meseca precejšnja, ne ravno tiha družba, katerej je bil duševni oče znani kočevski „sv. duh" gosp. ravnatelj Knapp. Dolgo časa teh mož nikdo nij motil pri njihovej zabavi in g. ravnatelju Knappu je menda veselja igralo srce, da v glavnem mestu znanih krošnjarjev nij onih vražjih Slovencev, ki ljudem njegovega duha grene življenje. A kratko je bilo to veselje. Bil je namreč tist večer v Kočevji ljubljansk narodnjak in ne sreča je hotela, da je tudi zašel na vrt Lojeve gostilnice, kjer je našel ljubljanskega znanca, katerega je po svojej navadi v slovenskem jeziku nagovoril. In groze so se začeli ježiti lasje g. ravnatelju Knappu, temu prvoboritelju za nemško omiko, nemško vednost in nemško temeljitost in somišljeniku ve-licega prijatelja nemških kočevaric, g. nadzornika Pirkerja. Strepetal je po vseh udih, sli-šeč, da se pred njegovim obličjem predrzne kdo v nemškem Kočevji slovenski govoriti, in da si ohladi svojo pravično jezo, vprašal je jako pikirano: „Kdo pa je ta Rus, ki še v Kočevji neče nemški govoriti ?!u — In zvedel je njegovo ime, a prejšnja dobra volja nij se mu tist večer vrnila nič več. Ubogi g. ravnatelj Knapp! — (Velik vihar) je razsajal v Trstu zadnjo sredo; prevrgel je čoln ladije „Romolo". Trije mornarji, ki so bili v njem, padli so v divje valove ter bi bili zgubljeni, da jih nijso oteli mornarji ladije „Buenos Ayres". Malo da se nij zgodila tudi nesreča nekaterim ribičem pri Piranu, katerim so se tudi čolni prevrnili, pa so bili z velikim trudom še oteti. — (Nesreča.) Iz Kobarida na Goriškem se poroča žalostna novica. Na nekej planini v župniji DreŽenci kosil je 25. m. m. 18 letni fant Janez Kanalčič. Ko je stopil neprevidoma na rob skale, prevrne se v (JO sežnjev globok propad in na mestu mrtev obleži. Pred osmimi leti sta oče in brat onega nesrečnika prav tam na jednak način strašno smrt storila. Prošnja. Grozna nesreča je zadela 2G. dan m. m. prebivalce vasi Dobračeve v Žirovskej fari. Ko so ljudje bili ravno pri službi božjej zbrani v podružnej cerkvi sv. Ane na Ledinici, nastane ogenj v sredi Dobračeve ter se z neznansko hitrostjo razširja po vasi. Hlastno divja plamen po hišah in tudi cerkvi ne prizanese. Zgorelo je 15 posestnikom skoro vse: hiše, hlevi, kozolci, orodje obleka, vsi letošnji pridelki in nekoliko živine. Tudi bolan mladenič se rešiti nij mogel. Le črno, vse razkopano zidovje hiš in hlevov štrli zdaj ondi, kjer je bila poprej čedna, s pridelki obilno previđena vas. Škode je gotovo mej 30.000 do 40.000 gld. Zavarovani so sicer večjidel bili, toda le za prav majhne zneske. Pri tolikej nesreči svojih fara-nov se obračam zaupljivo do blagih človekoljubov s ponižno prošnjo, da bi se ubogih po-gorelcev na Dobračevi usmilili ter jim z milimi darovi na pomoč prihiteli. Vsak dar bo z veliko hvaležnostjo sprejet. V Žireh, 3. dan avgusta 1881. Jožef Vidmar, župnik. Uredništvo „Slov. Naroda" bode drage volje prejemalo in v listu izkazavalo darove v novcih za nesrečne pogorelce. poziv: Gospodje pevci, kateri menijo o svečanosti dne 7. t. m. v Dolenjem Logatci sodelovati pri petji, prosijo se s tem. naj vsakateri prinese note dotičnih pesni j s seboj in se tudi gotovo udeleži skupne skušnje ob 1. uri po-polndne. V Dolenjem Logatci, 2. avg. 1881. Adalbert Ribuikar. Ra/.ne vesti. * (Narodno gledališče češko v Pragi.) Za otvorenje češkega gledališča v Pragi kovala se bode spomenska svetinja po modelu Šnirchovem, izpeljava se je izročila mlademu umetniku Stranskemu naDunaji. Na averznej strani svetinje je podoba dveh genijev, ki nosita narodno gledališče z napisom: Narod sobe in letnice 1845 (v katerem letu se je jelo zbirati za ta fond), 1808 (se je vložil temeljni kamen) in 1881 (dozidanje); na reverznej strani napis: „Otvorenje narodnega gledališča dne 11. septembra 1881." Pri tej slavnosti bodo sodelovali mlajši praški mešča-nje na konjih, oblečeni v historične kostime. Povabila so se vsa Češka mestna in občinska zastopstva, da se udeleže te slavnosti. Tudi v druge slovanske dežele se bodo poslala vabila akademijam, umetniškim društvom in gleda-liščnim vodstvom Železniško vodstvo je dovolilo dne 10. in 11. septembra izdajati udeležencev te slavnosti polovične vozne liste. * (Stara kura.) Krčmar je profesorju h kosilu s staro žilavo kuro postregel, in vsled tega se učeni gospod, ker mora drago plačevati, grdo krega. Slednjič vpraša krčmar: „Po čem pa sodite, da bi bila kura stara?" „No, na zobeh4', zareži profesor. „Ohott, se glasno nasmeje krčmar, „pa še ne veste, da kura nema zob!" „Bedak, ne na kurinih, nego na mojih zobeh", reče gospod in jezen otide. Zahvala in prošnja. Knjižnici akademiškega društva „Slovenija na Dunaji" došlo je zopet mnogo in dragocenih knjig, tretjič )i knjigi.) SI. ,,Slavjanski blagotvoriteljni komitet v Petrogradu", (ki je posredstvom g. de Volana poslal Iti knjigi. SI. odh*;r ,,Slavjauske liesede v Sofiji" (za Hi knjig). SI. uredništvo „Pravnika" v Ljubljani za brezplačno pošiljanje Pravnika". 2. Z a o d b o r a k a d e in i š k e g a d r u š t v a „S I o v e u i j a na D u n a j i" : abs. jur. ICutl. J. 1'ukl, stud. phil. N. Murko, predsednik. tajnik, stud. agr. V. Oblak, knjižničar. Pri tem glasu, dolgo ljubljenem, ki se je najedenkrat dotaknil njegovega srca, Čutil je Breughel, da je na poskušnji. — „Da, to sem jaz", — vsklikne Magdalena, ter mu — pade okolo vratu. Breughel se obrne z glavo k gospej Art-vvcltovej, in ta razumevši pri svojej bistroumnosti takoj, kaj ima storit', pravi žalostno: nz Bogom! z Bogom! bile so to same sanje, zdaj so proč: z Bogom!* &e tega večera se je odpeljala v London, poznavajoč, da bi ne imela toliko moči ostati blizu tega človeka, ki nij smel biti več njeni ljubimec. Zakonska sreča je zopet razcvetala pri Breugholu z Veloursa. Magdalena mu je čez jedno leto na to porodila krasno Anko Breu-ghelovo, ki je pozneje vzela slavnega slikarja Davida Teuiersa. Poslovenil A. Sušnik. Dan ločitve zakonske pred sodni jo je bil odločen. Mož na to niti pomislil nij, da bi prišel zagovarjat se. Gotovo bi ga bili obso-1 dili, ko bi v poslednjem trenutku Magdalena • Alstrotova ne bila prosila za preloženje. Prizor na plesu je nij podučil, ali nezvestoba slikar jeva jej je še le potegnila mreno raz oči. — Kaj pridno je povpraševala na to, kaj se godi v njenej prejsnjej hiši. Vsak dan so jej do-našali prijatelji prostovoljno, da bi jo še bolj razjarili, kako se slikar in njegova ljubica sprehajata po polji, kakor zaljubljen petnajstletni parček. Jeden ju je videl v čolnu trgati rečno travo; drugi zopet ju je srečal na stezici gledajoča v oblačke; ta je govoril zopet ž njima v cerkvi, kamor sta šla mirno, kakor bi ne bila grešna človeka; in zopet, vstopivši v delavnico, iznenadil ju je pri tajnem po-Jjubovanji. Ljubosumnost, katera je do zdaj v Magdaleni Alstrotovej izbujala le žalosten posmeh, zarila se je globoko v njeno srce: z ljubosumnostjo se je pak vrnila zopet ljubezen, i Končno je razumela vso vabljivost notranjega j življenja in žal jej je bilo teh milih trenutkov, katerih slasti nij užila. Zanašala se je na Breughelovo navzočnost pred sodnijo. — „On pride", mislila je vedno upapolna; — „on spozna svojo krivico, in jaz se mu v trenutji obsodbe vržem v naročje." Ali slikar nij prišel pred sodnijo. Brez nade, toda pripravljena na vse, hitela je Magdalena naravnost k njemu. Našla je samo slugo; Breughel in gospa Van Artvveltova, ne zraene se za sodnijo, sta se sprehajala od jutra po polji. Hotela je čakati; pade na divan ter je tu čakala jokajoč celi dve uri. Breughel, ki nij Čisto nič vedel o njenem prihodu, vrnil se je še le zvečer se svojo ljubico. Ugledavši v mraku v svojej sobi neko žensko, približa se k njej iznenađen. — „To sem jaz", pravi Magdalena vzdignivši se. PoNlano. Znano je, da se tukaj snuje drugo podporno društvo, katero ima namen konkurirati podpornemu delavskemu društvu. Te dni je prišel zloben članek v „Neue freie Presse", ki obira naše društvo. V „SI. Nar." št. 170 pa čitamo dopis iz Trsta, v katerem je proti koncu navedeno, da je prepovedana slavn do 6 ur v pisarni vsak dan, kar pa je neobhodno po- trebno. Ako pa se dobi v Trstu kak rodoljub, ki bi hotel to službo brezplačno opravljati ter je tudi vešo in položi kavcijo, je odbor pripravljen mu odstopiti to poslovanje. Društvenemu zdravniku plačuje društvo 400 gld. na leto, kar je najnižja plača, katero moro zdravnik terjati za toliko potov in delai kajti treba mu je hoditi tudi v okolico. Ako pa nam dopisnik naznani boljšega in cenejnga zdravnika, je naš zdravnik pripravljen iz rodoljubja takoj odstopiti. Kar se tiče zastave, se nij omislila iz društvenega denarja, ampak iz darov udov in neudov, kateri prvi pa večinoma odločno zahtevajo zastavo, proti katerej izrečenej volji ne more odbor. Vsako društvo v Trstu pa je do zdaj še blagoslovilo svojo zastavo in to ima osobito za delavce veliko pomena. V Trstu, dnč 1. avgusta 1881. Odbor „Slav. delav. podpornega drnštva". Oddaja gostilnice. Gostilna h. št. 16 v Podbrezjali (iiirkendorf) Idi/.n železnično postaje Podnart na Gorenjskem se odda za jedno ali več. let. — Natančni pogoji se izvedo pri Aleši Pavlinu v Podbrezjah na Gorenjskem._(439—2) lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevalci. Brošurica fabrikacij velja 3 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Sohlosser, Trat. (419—13) Marij in celjske kapljice za želodec, n ep rese/no izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci in nepresožno zoper no-slast đo jedi, slabi želodce, smrdečo sapo, napihnenje, kislo podiranje, ščipanje , katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in Blez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, pre-obloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve. oper bolezni na vranioi, jetrab in zoper zlato žilo. (>il:i vn:i 'V.JI 101 Lekar C. llradv, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Jos. Bergraann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Mich. Guglielmo, Ce Ij e: lekar J. K up te r-s c hm i e d; Kranj: lekar Drag. Savn i k; Kamnik: lekar Josip Močnik. W Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Trave Marijiuceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklonico vtisnene besede: Eohte Maria-zeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg to podobe utis-neno sodnijsko spravljeno varutvcno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki neinajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovani izdelovalci in prodajalei. v3(i2—51) P o u : : h I 0 H) s £j o z B a -s i h C a t* E "O • o — >« 15 rt " 13 9 mm w N h *- r m cd i 73$ TO I ■f- S '3 O 0> M i § KJ H 3- mm* 4 a .s 2? 0 ■ - 'd .a Ti o 1 e i m 11 i D p i . ja : o> o _ p ■ J3 3 = h3 lil :rs P ,35 S) o b. «"« Ph ^Q I rt O et i—• i~* O u » y a i I S rt • 3 s* S o S a m 5 _T3 .-=.2 I rt « tU) 4) CU II B i** t h9 Q s i N.2 i »s w3 iS Q N 86 I ili ° i Z o? v ti .2 M tJ o> « rt 3. W^ PLi rt i« \i OB »i« O- I s K - I £ rt-2 S i _ rt T g m e 1 j i t a po m o <^ vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim delom na čiščenje in snaženje sokrovice iti krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najbolje to sredstvo je dr. Roža življenski balzam. Zivljcnski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vse pretavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vso teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo'riganje, napetost, "bijevanjo, kri v želodci, zaslinjenest, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. t velika xkfetiii*i I *tt*t., gntl sleteniee io Ar. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenilu Razpošilja se na frankirane dopise na vse' kraje proti poštnemu povzetju svote. Spoštovani gospod Frngner! Hvaležen vam moram biti, da ste mi poslali dve steklenici dr. Ko-zovega življenskega balzama, kajti od onega trenotkn, ko ga jo moja soproga zavžila, izgubila je svoje bolečine in krč v želodci, za katerem je trpela 3 leta. S tem potrjujem samo istinitost. Prosim vas, da mi s poštnim povzetjem pošljete zopet 6 steklenic dr. Rozovega življenskega balzama. Rogatec, 15. oktobra 1880. Se spoštovanjem . Mihael Jliklnvžič, h. št. 44, občina Ilum, zadnja pošta Rogatec. Svarj enj e! Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «lr. Kozov življenski balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, uko so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega življenskega balzama. I*r»ivi dr. Rozov življenski balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca 11. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecko der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: Vil j. Mayr. lekar; O. Piccoli, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lekar. V Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar. VKameniku: Jos. Močnik, lekar. m0kV Vse lekarne In večje trgovine z materijalnim blagom v Avatro-OgerskeJ imajo zalogo tega življenskega balzama. Isto tam: Praško vseobeno domače mazilo, gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa. Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajojo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojno mozoljčke, onuasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če se nogo potč in zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar jo koga pičil mrčes; zoper stare rane in take, ki se gnoje; zoper raka, ranjene nogo, vnetje kožice na kosteh itd. Vsak prisad^ oteklina, ukoščenje, napihnenje se kmalu ozdravi; kjer se jo pa pričelo uže gnojiti, ulo izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. I \kutiji* tih int 2,5 in t » A*-. llalzaiu za uho. Skušono in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. (209—7) Izdatelj ia urednik Makso Armič. 1 Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".