Dogodki iz svetniškega življenja.
tjf^fl                 Sv. Genovefa    je    bila   rojena
* fSrk        blizu Pariza v 5- stoletju.  Skrbni starši
fiMj \       so jo zgodaj učili moliti  in delati.   Že
Hjf 1       v otroških letih je morala pasii ovčice;
* /L W,'r    zal° se s'"ca ^01 mlacia pastarica s pa- '
mSjlMjijL     stirsko palico in jagnjeti.
^ngPMrap           Nekoč se je sveti škof German
'            mudil   v   njeni   rojslni   vasi.   Takoj  jc
opazil.   da se Oenovefka med vsemi   otroci   posebno
odlikuje  po  preprosti  nedolžnosti  in   bogoljubnosti.
Zato reče njenim staršem: .Srefni ste, da imate lakega
olroka:   le  skrbno   ga   vzgajajte,   zakaj  posvečen  je
Bogu."   Olroku pa položi roko na glavo in  mu  pri-
govarja.  da  naj  le vedno  sveto in  bogoljubno  živi,
kar  deklica   obljubi z veseltm  in   pogumnirn   srceni.
Škoi  ji Se  dene  svctinjico  na vrai  rekoč:   nNosi  jo
zmiraj v moj spomin; nikdar pa ne smeš lepSaii obraza
ali prsla z zlalom,  srebrom ali dragimi kameni, zakaj
ie ne zaničujcS  posvctnega lepotitja, ne boS gledala
večne ncbeške   Iepote."   Oenovefka   si   je   dobro   za-
pomnila ta opomin.   Cerkev ji je bila odslej najljubSi
kraj in molitev najljubše opravilo.
Nekega dne se odpravlja njena mati v cerkev; tudi Oenovefka bi šla rada ž njo. Mati pa jo zavrne, in deklica je zelo žalostna ter reče jokaje: ,Oospodu Skofu sem obljubila, da hočem svelo živeti in zato veliko hoditi v cerkev." Mati pa, vmevoljena, udari hčerko po obrazu, in takoj oslepi. Slepa ostane skoro dve leti; pa se spomni, kaj je o njeni hčerki govoril sveti škof. Pokliče Genovefko in reče: .Vzemi vrč in pojdi mi po vode." Takoj sleče. Poleg studcnca pa se ji milo slori, ker je maii radi nje slepa, razjoka se in solze kapljajo v studenčnico, ki jo zajemlje. Doma na materino prošnjo prekriža prineseno vodo. Mati go-reCe moli, se umije in zopet se ji povrne vid.
Ko je odrasla, je bila Oenovefa še pridnejša ter je napredovala v popolnostj od dne do dne. Pred pariškim škofom je obljubila obljubo vednega devištva.
sa   3   la
Veliko se je postila in zatajevala. Celo iudeži so se godili po njeni priprošnji, že v življenju in po njeni smrti. Silno mogočni sovražnik AI i I a , ki se je ime-noval ,šiba Božja," se je bližal z veliko vojsko Parlzu. Vse je trepclalo; Genovefa pa je z nekaterimi dru-gimi devicami zaupno molila, in hudi sovražnik je Sel mimo Pariza in ni prizadejal mestu nič žalega. Učakala jc visoko starost 89 let. Tudi po smrti je bilo na njeno priprošnjo mesto obvarovano še mnogih nesreč. Zato jo Parižani Easte kot svojo pairono in so v njeno časl pozidali velitaslno cerkev.
# *         «
I    ^lfS)                Sv. Boštjan   je   bil   mučen   že
!     *!??         gumen vojak.   Cesar Dioklccijan,   ki je
1&M,          bil  hud  prcganjalec  krisljanov,   ga  je
Klv\         zelo čislai in ga  povzdignil do visoke
^J»>|         vojaške časti. Ko pa zve, da je Boštjan
SjBji;fe; kiistjan, da po ječah obiskuje kristjane
š^SBk&šI ter jih osrčuje in opominja k stanovit-
nosti,  se razsrdi in ukaže  iaslnika BoStJana   privezali
k drevesu in slreljati vanj s puščicami. Lahko si mislite,
kako grozovito  je bilo to mučenje.   Zdaj je  priletela
ostra puščica in se mu zapidila v meso, pa spet druga,
tretja,   čctrta  itd- vse   polno jih je že bilo!   Krvav in
izmučen jc bil — kakor mrtcv ; mučitelji ga popuste.
Ponoči pa pridc pobožna vdova in hoče poko-
paH svelnikovo telo. Toda glej — še diha, Se je iiv l
Vzame ga na svoj dom in mu skrbno streže,  dokler
ne ozdravi. Ko okreva. se nekega dne postavi na pot,
kjer je imel mimo ili cesar Dioklecijan.   Cesar  ostrmi
in pravi:   ,Ali nisi ti Bošljan, ki sem ga bil ukazal s
puščicami usmrtiti."  — ,Da," pravi sv. Boštjan, ,Bog
niB je še ohranil pri zivljenju, da ti povem, kako kri-
vično ravnaš,   ko moriš kristjane!"   Pa krvoločnik   se
ne da omečiti,   marveč se še  boij  razsrdi  in   zapove
svetnika tako dolgo prelepati, da izdihne svojo dušo.
1*
sj    4   ta
ISv. Nežo   so   med vsemi svctni-cami najbolj preslavljali cerkveni očetje in verniki s posebno vnemo častili po vsem katoliškem svetu.   Imenuje se pri sv. maši v kanonu, v litanijah vseh svet-nikov itd. Njeno brezmadežno življcnje sem   že   nekoliko   natančneje   opisal  v mladinski   knjigi   »Zgledi   bogoljubnih otrok" (III. str. 145.)   Zato naj tukaj zadostuje,   da ob kratkem omenjam le najimenitnejše reči.
Sv. Ncža je bila hčerka imenitnih. blagih krščan-skih staršev. Zgodaj se je darovala Jezusu z obljubo svetega devištva, v trinajstem letu pa za večno v ju-naškem mučcnstvu. Boj je bil strahovito težaven, a tem slavnejša jc bila zmaga. Predno je prišlo na vrsto telesno mučenje, je da! kruti paganski sodnik neustni-ljeno mučili njeno deviško dušo. Misli si namreč: dokler je Nežica nedoižna kot angel, je ne bo mogoče pripraviti ob vero, kot grešnica bi pa že rada daro-vala ludi malikom. Ukaže jo torej odvesti k zlobnim in izprijenim Ijudem, da bi jo pohujšali; celo obleko ji da siloma vzeti. Toda Bog jo čudežno varuje: hi-poma se razproslro njeni lasje in se podaljšajo kot svilnata obleka, zlobncžem se zdi kakor nebeško bitje, da se vsi prestrašijo in trepetaje odhajajo, nihče si ne upa ziniti hude besede. Le eden ostane drzen, toda pri tej priči ga neka nevidna moč — ange! varih ne-dolžne dcvice — podere na tla. da obleži mrtev. In ko svetnici očitajo, da je to storila njena čarovnija, jim ponosno odgovori, da ne Carovnija, ntarveč njen desni angel variil ga je tako straSno kaznoval! Pollej pa nedolžna zmagovalka povzdigne svoje srce k Bogu in moli — mrtvi kaznjenec vslane in priča, da Bog kristjanov je cdini pravi Bog. Z ozirom na la ganljivi dogodek se sv. Neža čestokral slika z dolgimi in gostimi lasmi.
Sodnika pa tudi ta čudež ne omeči ter ukaže svetnico žgati na grmadi. Ko se ji pa (udi v žarnem ognju na grmadi ne zgodi nič žalega, jo ukaže ob-glaviti.   Pa   še  krvnik  ima  usmiljenje  in  se  trese  in
81    5    13
obotavlja, da mu mora svetnica prigovarjati. Tako slednjič ostri meč dovrši boj in zmago preslavni ju-nakinji.
Dobri starši so svclo hčerko spoštljivo pokopali in potlej ob grobu čuli in molili več noči. Nekoč zagledajo veliko množico devic; vse so oblečene v zlatih bleščečih obiačilih. Med njimi spoznajo svojo Ijubo hčerko Nežico, zraven nje pa snežnobelo jagnje. Ko pridejo device do staršev, se ustavijo in Nežica jih nagovori z Ijubeznjivimi besedami: »Nikar se ne jokajte radi moje smrti, marveč veselite se z menoj; zakaj on, ki sem ga iz srca Ijubila, mi je dal nebeSko veselje in krono vcčne slave." Tudi na ta dogodek nas opozarjajo slikarji z jagnjetom v naročju sv. Neže.