Kupujte VOJNE BONDEl Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni nr^ 51 EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI K upu j te VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VOLUME XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). DECEMBER 23, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 299 ZAVEZNIKI USTAVIJO VSO POMOČ ZA MIHAJLOVIČA Naciji so vrgli mogočno silo tankov proti Rdeči vojski "New York Times'^ prinaša iz Kaira Naciji grozijo z Rusija je dobila dve strani obsegajoče poročilo, ki j maščevanjem radi novo himno podrobno in navdušeno opisuje razvoj eksekucij v Harkovu partizanskega gibanja. LONDON, 22. decembra. — LONDON, 21. decembra. — j Moskovski radio je naznanil, da i je sovjetska vlada sklenila od- Nemčijajedam* mwrnuub, "intenmcijmMkr k# se bo radi eksekucije treh nemških nacijskih častnikov, ki so svojo državno himno. Nadomestilo se jo je z novo KAIRO, 22. dec. — (Poroča Richard Mowrer, kores-pondent za '%ew York Post" in "Chicago Daily News") — Tukajšnji britski viri so dali jasno razumeti, da nameravajo zavezniki stati 100-procentno za Titovim parti-1 ameriškimi in britskimi vojnimi i zanskim gibanju v vojaškem oziru, in so nehali- dajati i ujetniki, katere se bo obtožilo i Kakor se glasi arardna izjava, vojaško pomoč generalu MihajloviČU, vojgemu ministru | kršenja mednarodnih zakonov. 1 bodo besede m glasba nove him- kralja Petra. bili v Harkovu spoznani krivim .. . ^ ,. , , vojnih dočlnov, maščevala ^ ^ j komisarjev ze potrdil. Britska in ameriška podpora za Titovo gibanje v Jugoslaviji je postalo popolno, vsaj v kolikor se tiče pro- sekucije vojne, izza konferenc v Moskvi in Teheranu. ^ ^ Včerajšnja izdaja "New York Times" prinaša poro- Ta grožnja je naperjena oči-; "bolje izražale socialistično vidno proti ' zavezniškim letal- i vsebino sovjetske države kot cem, proti katerim naciji čeda-'p^ Internacijonala, o ^ateii je Ije bolj besnijo, ko se resnost | rečeno, da ne izraža temeljnih zračnih Aapadov na nemška me-1 sprememb, do katerih je prišlo sta veča. !v Rusiji kot posledica zmag Angleški vladni krogi niso z, sovjetskega sistema. Naši fantje-vojaki čilo od svojega korespondenta v Kairu, C. L. Sulzberger- i ozirom na nemško grožnjo po- j "internacijonala se prične z ja, ki se začenja na prvi strani in nadaljuje znotraj, kjer no\>eneg^ komentarja, toda:besedami: "Dvignite se vi. suž- obsega dve polni strani. Prinaša tudi več slik, ki so bile Iz gotovostjo se lahko pričaku-1nji gladni, dvignite se vi trpini Ije, da bo tej pretnji.vlada po- sveta," zaključuje pa se: "Med-poslane iz Egipta brezžično. Ena od teh predstavlja mar-! svetila največjo pozornost, kar'narodni sovjet bo človeški rod." sala Tita, ko na glavnem stanu govori svojemu štabu, i predstavlja najbolj drastično} Prva kitica nove himne se v in med osebami, ki so na tej sliki, je tudi Josip Vidmar, 1 akcijo nemške vlade, odkar so prostem prevodu glasi; predsednik Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Dru- j zavezniki naznanili, da bodo so- nerazdmziiiv ga slika predstavlja skupino jugoslovanskih partizanov '^! fiočince^^^^^ voditelje kot vojne družbi nekega ameriškega stotnika, čigar obraz pa je vojaška cenzura zakrOa. V tem poročilu se podaja pregled in razvoj partizanskega gibanja v Jugoslaviji od začetka pa do danes, in se ga slika kot enega najbolj herojskih ljudskih gibanj v vsej zgodovini. Ako bi hoteli to poročilo objaviti v celoti, bi vzelo najmanj šest strani v Enakopravnosti. V naslednjem podajamo začetek Sulzbergerjevega poročila, ki se glasi: > KAIRO, Egipt, 21. dec. — Danes je več ko 250,000 Produkcija jekla pada Zveza nerazdružljiva, republika svobodnih, Rusija mogoč-'na bodi, za večno skupna. Žive-I la velika Sovjetska unija, u-i stvar jena po volji ljudstva". Pvt Pvt. Joseph Bevcich . Joe Bevcich ml., sin Mr. LONDON, 23. decembra. — Glasom zadnjih poročil, ki jih pošilja moskovski radio, je nemška komanda vrgla proti sovjetskim armadam na 400 milj dolgi fronti med Žlobinom v Beli Ru?iji in južno Ukrajino, gi-gantično silo tankov, v poizkusu, da bi odvrnila nevarnost, ki preti Hitlerjevi vojski ob Baltiku, kjer so ruske čete prodrle tako blizu Vitebska, da se nahaja že v območju topovskega ognja. kmm BOMBI pmia HA NEMm MESTA Zbili so 38 nemških bojnih letal; 21 ameriških bombnikov se ni vrnilo na baze. Rusi povsod držijo Poročilo iz Moskve pravi, da LONDON, 23. decembra., — Snoči so se nad okupirano Evropo nahajali angleški bombniki ter bombardirali nacijske tarče, katerih identiteta še ni bila odkrita. Tekom dneva so Amerikanci bombardirali kraje je novi nacijski napad najsilnej :"^kje v severni Nemčiji, ši naskok s tanki, ki ga pomni! LONDON, 22. decembra^ — t? vojna 1 Danes je bilo več sto ameriških "prVa fioročila s fronte javlja- j oombriUcov, sprt%rnjai,i]i od boj-jo, da rušite sile joovsod trckio liiHi let%1' "("i i/aziumi tarcanii držijo svoje postojanlte. iTf seveimi Nemčiji, Icjer so zbA (]lasorn istih pcročil, je rušita PS minskih tiojnih letal. To je težka aiMilerija tekom inSerajš-lbil deseti euRieriški zračni na-rrjega dneva razbUa 148 napa-iP:"! na nemške ladjedelnice m dajočih tajikoT/. industrijske iiapiTive v telm ! zadnjega meseca in pol. 20 krajev okupiranih j Molk nemških radijskih po-V svoji ofenzivi proti Viteb-1 staj nocoj je bilo znamenje, da sku so Rusi včeraj prekoračili so se Angleži ponoči zopet na- Republic Steel Co. je znižala j zadnji čas produkcijo na 921 procentov in z ozirom na naza- j dovanje vojnih naročil obstoji možnost, da bo obrat v bližnji bodočnosti še bolj znižan. Zagonetna okolščina pri tem pa je, da tovarna navzlic temu ne mo- FIu se sin Z ozirom na tft, da se influ-enca' v Clevelandu čedalje bolj širi, so clevelandske bolnišnice začasno prepovedale vse obiske bolnikov. Izjema, je dovoljena e-dino v nujnostnih slučajih. V teku zadnjih dni je bilo javlje-nih 38 novih slučajev bolezni. ... , . . ., 1 T J- • •• 1 • re dobiti dovoljenja, da bi zače- moz m žensk, organiziranih v okoli 26 divizij, ki vodijo producirati jeklo za civilno na mejah Jugoslavije divjo borbo proti nekaterim naj-i uporabo. boljšim veteranskim divizijam Adolfa Hitlerja. Ta fronta | : se razteza približno 350 milj preko gozdov, globel in s mesa. Trupla oseb, ki so jih ubili Nemci, so vsepovsod snegom pokritih gorovij od Julijskih Alp v Sloveniji pa visela z električnih drogov. Od časa do časa se je čulo in Mrs. Joe Bevcich, 1018 East važne vodne zavire, pobili sojhajali z bombniki nad Nemčijo. 76 St., ki je bil 25. julija resno ranjen v bitki v Novi Georgiji, je prišel na dopust iz Winter General bolnišnice v Topeka, Kansas. Njegov brat WiUiam F. Bevcich, Seaman 2/c, ki se nahaja pri mornarici, pa je prišel z Great Lakes, 111., da bo za par dni doma na počitnicah. do skoro nedostopnih črnogorskih in albanskih pečin. Churchillovo priznanje Povezani skupaj s težnjami za svobodo vodijo te divizije, ne glede, kaj utegnejo misliti o njih in njihovih voditeljih razni ideologisti, borbo proti več divizijam sovražnika kot pa peta in osma armada v Italiji, kar je priznal sam ministrski predsednik Churchill, Kot posledica svojega trdovratnega boja prejemajo ameriško ma-terijalno in vojaško podpoi-o, in spremljajo jih ameriške in britske misije, katerima se bo kmalu pridružila tudi misija iz Rusije. "Ti borci odprto in ponosno priznavajo, da so pod vplivom komunizma. Njihov glavar je komunist, in komunistična stranka je bila tista, kakor se je izrazil v javnem govoru, ki je podvzela organizacijo kmetov v njih instinktivnem stremljenju po svobodi. Izjavili so se za federacijo južnoslovanskih ljudstev, ne da bi dajali prednost enemu ali drugemu, kakor delajo nekateri njihovi y obsegu njegove najvišje komande so se ustvarile j nasprotniki. I gole za vežbanje častnikov, zdiavilski zbor, ordnanca in Razvoj dveh let in pol 'i oddelek adjutant generala. "Ta sila, ki se imenuje Jugoslovanska ljudska osvo-1 Partizani funkcijonirajo kot država Mr. in Mrs. George Krainčič, 20873 Miller Ave., sporočata, da je bil njih sin narednik George premeščen iz Georgije, v Richmond, Va. Prijatelji mu lahko pišijo na sledeči naslov; Sgt. George Kraincic, 789 AA. BN. BTRY B, Army Air Base, Richmond, Va. Na dopust za teden dni je prišel Pvt. Ignatius J. Vidmar, z Camp Pilot Knob, Calif., sin Mr. in Mrs. J. Vidmar, 19605 več tisQČ Nemcev in zasedli 20 nadaijnih naseljenih krajev, navzlic ojačenjem, ki so jih dobili Nemci na tem sektorju. Brzojavke iz Moskve pravijo, da se čete. generala Ivana Ba-gramijana nahajajo samo 15 milj od Vitebska. Kot izgleda, so Rusi na tem sektorju prekoračili reko Oboi. Obkolili so več važnih postojank, in ena nem-š k a formacija, broječa 1,000 mož, je bila popolnoma uničena. drdranje strojnic preko porušenih trgov, ko so se semena novega upornega gibanja porajala v porušenju starega. Danes je Brož kot maršal Tito poveljnik silnega ljudskega upora in služi kot politični predsednik začasne j Arrowhead Ave. JPrijatelji so vlade, ki zahteva popolno priznanje od Združenih narodov. On pošilja važne vojaške misije v inozemstvo in jih sprejema iz inozemstva. Zavezniška letalska sila mu služi Zavezniška letalska sila,, z bazami v Italiji, je dana na razpolago njegovi komandi. Njegovim četam se pošilja izdatne topove, ki danes znašajo na tisoče ton zavezniškega vojnega materijala: puške, municija, tovorni avtomobili, uniforme, zdravila in posebni aparati. Njegova armada ima reden zbor častnikov s posebnimi insignijami, od čina prostaka do maršala. Njegova artilerija, povečini sestoječa iz zaplenjenih topov, ima topove "do 280-milimeterskih havbičarjev in obrežne pu vabljeni, da ga obiščejo na o-menjenem naslovu, ali pa ga pokličejo po telefonu, KE. 5164. Lt. Michael Lah, ml., je prišel domov na dopust za božične praznike. Nastanjen je pri trans-oceanskem transportacij-s k e m oddelku v Wilmington, Del. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu njegovih staršev Mr. in Mrs. Michael I. Lah, 18907 Kildeer Ave. Novi grobovi POBIRANJE ASESMENTA Društveni tajniki, ki pobirajo asesijaent v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., bodo za ta mesec pobirali ases-ment, nocoj, 23. decembra, in sicer radi božičnih praznikov. Člane društev v okoUci Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., katerih tajniki in tajnice pobirajo v S. D. D., se pa opozarja, da se bo pobiralo asesment za tekoči mesec v ponedeljek, 27. decembra. Tajniki društev, ki zborujejo in pobirajo asesment v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave., bodo takisto pobirali v ponedeljek, 27. decembra. Tajniki društev, ki pobirajo mesečni asesment v Slovenskem domu na Holmes Ave"., bodo istega za ta mesec pobirali v ponedeljek in torek, 27. in 28. decembra, in sicer radi božičnih praznikov, kar naj članstvo u-pošteva. Prejšnji dan se je sila 800 britskih bombnikov nahajala nad Frankfurtom, kjer se nahajajo velike nemške kemične tovarne. V dotičnem napadu je bilo vrženih na Frankfurt 2,500 ton bomb, kar pomeni, da je bil to eden največjih napadov, ki £e ga lahko primerja z napadi, ki so bili vprizorjeni v preteklosti na Hamburg in Berlin. Na isti dan sta bili tarča britskih bombnikov tudi mesti Mannheim in Ludwigshafen. Malo kuretine Kakor se poroča, bo zaloga puranov in druge kuretine za božične praznike letos v Clevelandu jako nizka. Kaj je vzrok temu, ni znano. Vtis je bil, da kuretine ne bo manjkalo. Več žganja za praznike Uprava državnih žganjskih prodajaln poroča, da so zaloge za praznike prilično polne in da bodo odjemalci za praznike imeli na razpolago precej dobro iz-bero ta teden in tudi prihodnji. PRVOROJENEC Zakonca Ivan in Ida Jontez, 992 E. 74 St., sta v soboto dobila krepkega sina, prvorojenca. Mati in dete se izvrstno počutita in se nahajata v Mt. Sinai bolnišnici. Mlada mati je hči zakoncev Louis in Frances Belaj, 885 E. 73 St. Čestitamo! MARIJA HROVAT j Ob pol eni ponoči je v Huron j Rd. bolnišnici umrla Marija IHrovat, stara 57 let. Sorodnike' Božičem, se URAD ZAPRT POPOLDNE Ker bo jutri ravno dan pred bo urad "Enako- boclilna armada, je bila v procesu foimacije zadnje dve leti in pol. Pričela se je z združenjem narodnih in patrio-tičnih gerilskih čet in zvarjena je bila skupaj od podtalnega gibanja, skupno z mešanico komunističnih in demokratičnih voditeljev je stal na čelu neki hrvaški kovinski delavec z imenom Josip Broz, ki ima rusko sovjetsko ozadje. Broz je več mesecev prebil v Belgradu, kjer je bil Njegova vlada, ki predstavlja politično koalicijo od komunistov starega kova pa do bivših desničarskih re-akcijonarjev, ima svoj bančni sistem, tiska svoj lastni denar in razpisuje svoja lastna obrestonosna posojila; svojo lastno železnico, za katero tiska svoje lastne vozne listke; svoj lastni poštni sistem, svoj lastni poljedelski department, in svoj lastni šolski sistem. Poleg tega ima socialno organizacijo, ki se je dvigni- j zapušča na 15412 Holmes ^ve.j pravnosti" zaprlo ob 1. uri po-Truplo bo poslano potom po-| poldne, kar se prosi naše cenje-grebnega zavoda A. Grdina in I"® naročnike, da naj blagovo-sinovi v Johnstown, Pa. Po-j'^^° upoštevajo. drobnosti bomo poročali jutri. PAUL ALEKSIC Kot smo včeraj poročali, je umrl Paul Aleksič. Tukaj zapušča soprogo Heleno, hčer Mrs. D. Zegarac, sina Petra, in dva vnuka. V soboto je pokojni še PLESNA VESELICA Ženski odsek Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. priredi plesno veselico na božični dan. Igral bo Vadnalov orkester. in počasi širil svojo organizacijo, med tem ko je bila na-cijska pojdcija skupno s srbsko kolaboristično žandarme-rijo na lovu za njim po ulicah prestolice, begajoč sem in tja v avtomobilih, na katerih so bile postavljene strojnice. Porod revolte med vzduhom smrti "Vzduh smrti je ležal nad mestom in se dvigal iz zvitih tramov porušenih stavb in obešenega človeškega I dslal v Fisher Body Co., ko je manske, ki so prideljeni bojnim edinicam; dalje gle- zbolel in se podal v bolnišnico, dališča in balete in na stotine malih časopisov. "Titova vlada je sedaj preživela svoje grozovite porodne bolečine, šla je skozi gi-ozote boja, bolezni in lakote. Ameriška zgodovina pozna samo en podoben primer: brezupno stanje revolucijonarne vojske gen. George | iz Grdinovega pogrebnega za' Washingtona v dolini Forge. voda v cerkev sv. Save. kjer je čez dva dni podlegel. S soprogo sta bila na stanovanju pri družini hčere Zegarac, na 427 E. 124 St. Pogreb se bo vršil v petek ob 10. uri zjutraj LETNA SEJA Jutri zvečer ob 7:30 uri se v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., vrši letna seja društva "Zavedni sosedje" štev. 158 S. N. P. J.. Na dnevnem redu bodo volitve odbora za prihodnje leto in druge važne zadeve. — Članstvo je vabljeno, da se polnoštevilno udeleži. '-W/H ZIVIV Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom I vojnih bondov in vojno-varčevadnih znamk! POZDRAVI Iz New Yorka, N. Y., kjer se nahajajo na obisku, pošiljajo pozdrave in božična voščila Mrs, Mary Adamich, 1410 E. 52 St., Albert H. W. Adamich, 1410 E. 52 St., ter Miss Albina Sechnik, 1284 E. 170 St. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 23. decembra, 1943 ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published b? «HB 4AIEBICAN JUGOSLAV P&INTING AND PUBUSHINO CO. 8231 ST CLAIR AVENUE - HENDERSON 5311-12 Uiued Every Day Except Sunday: and Holiday: 8UBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) ay Gamer in Cleveland and by Mall Out of Town: (Po razna&alcu v Cleveland in po poitl Izven mesta); for One Year — (Za celo leto)____________*6.5' for Half Year — (Za pol leta)____________________________ 3S)' for t Month# — (Za S meaece) _________________________________2.(ii By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pottl T Clevelandu, Kanadi In Meblkl): for One Tear — (Za celo leto)____ for Half Year — (Za pol leta)___ for # Uonthi — (Za 8 mesece)__ _n.5( _ 4.01 . 3^5 for Europe, South America and Other Foreign Countries; (Zm Evropo, Južno Ameriko In druge InosemsKe drtave): fo& One Year — (Za celo leto)_______ Por H&U Year — (Za pol leta) ---------- ..18.01 _ 4.51 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 Dorothy Thompson podaja analizo jugoslovanskega vprašanja Dorothy Thompson, ki piše za "New York Herald Tribune" in razne druge velike ameriške liste, je pred nekaj dnevi z ozirom na govor Jana Christiana Smutsa, premierja Južno-afriške unije, komentirala, da je Smuts, ki velja za enega izmed vodilnih britskih državnikov, s tem da je izrazil strah, da bo Velika Britanija po končani vojni nesposobna obdižati svoj dosedanji svetovni prestiž, indirektno priznal, da je anglo-ameriški vpliv v Evropi silno padel. In to se je zgodilo vsled tega, pravi Dorothy Thompson, ker anglo-amsriška diplomacija ni znala pravilno oceniti razpoloženja ljudskih mas v Evropi, ki se nahajajo pod nemško okupacijo. Ako bi bila anglo-ameriška diplomacija dalekovi-dha, bi ne bila nikdar imela nobenih političnih vezi s francoskimi kolaboracijonisti v Vichyju, o katerih je neizogibno, da bodo padli, kadar se sesuje nacijska Nemčija. Na ta način smo si odtujili gen. De Gaulla in zaigrali svoj vpliv med francoskim narodom. Potem Miss Thompson nadaljuje: "Naše postopanje z ozirom na Francijo pa je le simbol tega, kar smo delali tudi drugod. Tako smo podprli kralja Petra in njegovo zamejno jugoslovansko vlado, dasiravno bi moralo biti jasno vsakemu, ki je kaj vedel o jugoslovanski politiki, da bo moral kralj Peter ali popolnima spremeniti notranji program svojega očeta ali pa z zmago demokracije izgubiti svoj prestol. "Temeljno vprašanje, ki je vznemirjalo Jugoslavijo od začetka, je bil narodnostni problem. Srbi, ki so domi-nirali državo, so pivotno obljubili, da bo Jugoslavija organizirana l^ot demokratična federacija, potem pa so na svojo obljubo pozabili ter upeljali avtoritativnost in centralizacijo. Srbi, Hrvati in Slovenci so narodi, ki se z ozirom na svoje kulturno ozadje močno razlikujejo. Srbija je pravoslavna. Hrvaška in Slovenija sta katoliški. "Srbija je skozi stoletja živela pod turškim imperijem in je obdržala mnogo orijentalskih političnih metod. Hrvaška in Slovenija sta spadali pod Avstro-Ogrsko in sta se navzeli zapadno-evropskega duha. Že sama zunanjost mest, lice podeželja tei načini ljudskega življenja se razlikujejo. Navzlic temu pa večina južnih Slovanov želi živeti v skupni južnosloVanski državi; Hrvati in Slovenci so se borili zanjo za časa avstrijske monarhije. Ampak oni niso nikdar želeli in tudi danes ne žeiijo živeti pod centralistično srbsko vlado. "Zato bi bili morali od kralja Petra in njegovih svetovalcev zahtevati, da prekličejo staio vsesrbsko politiko. Mi tega nismo storili, nakar je Peter postal celo bolj trmast kot je bil njegov oče. "Peter in njegova klika, hoteč ohraniti to nepopularno politiko, niso mogli drugega kot vztrajati na politiki oblastnosti, prezirati vsa ljudska gibanja, in na ta način ustvariti proti-gibanje pod Titom. Človek kot Tito se je neizogibno moral dvigniti, da strne ljudstvo, ne v boju za komunizem, temveč za federativno ureditev države in za demokracijo. "Komunizem ne more biti vprašanje v deželi, ki nima niti domačega kapitalizma ne proletarijata. Jugoslovanski kapitalisti so bili poprej Francozi, sedaj pa so Nemci, kar je dovolj, da naredi vsakega jugoslovanskega nacijdiinlista proti-kapitalističnega. Ampak Jugoslovani niso nai ( veleposestnikov, temveč narod malih kmetov. "Titov notranji protivnik ni kapitalizem, temveč srbski politični in vojaški monopol. Tito ne more iskati podlage za svojo oblast na proletarijatu, ki ne obstoji, niti no more dobiti ])i istašev s pozivi za razlastitev kmečkih posestnikov. Zato je sprejel v svoj krog vse stranke in pritegnil k sebi obe cerkvi, ki imata zaslombo v ljudstvu, katoliško in pravoslavno; prog.a..il je načelo enakopravnosti %a vse narodnosti v novi Jugoslaviji in pridgbil med ljudstvom tak vpliv, da smo ga prisiljeni priznati, ne glede na to, kako neprijetno je to za kralja Petra. "Rusi so pravilno ocenili ljudske sile takoj v začetku. "Češkoslovaška je sedaj sklenila zavezništvo z Rusijo, potem ko smo mi skozi mesece nasprotovali tej pogodbi. Po skušnji, ki so jo imeli v Monakovem, si Čehi enostavno ne drznejo zaupati svoje bodoče varnosti anglo-ameriškim silam. "In utegne se zgoditi, da bodo zopet Rusi tisti in ne mi, ki bodo nudili upanje za življenje tudi večjim evropskim narodom. Ako se torej zgodi, da bo Rusija eventualno imela glavno besedo v Evropi, bo to vsled tega, ker nismo storili stvari, ki bi jih bili morali storiti. "V začetku vojne smo bili mi tisti, in nč Rusija, ki smo bili popularni v Evropi, ne samo na zapadu, temveč tudi na vzhodu, prav tja do Jugoslavije. Ako se položaj spreminja, smo tega sami krivi, ker nismo imeli nobenega programa." izpostavljeni napadom nemških bombnikov. Vojne ladje, ki spremljajo konvoje so oborožene z lahko artilerijo, vodnimi bombami za I boj proti podmornicam in čim močnejšo protiletalsko artilerijo. One neprestano krožijo okoli konvoja in pazijo na morebit-ni^napad prežečih podmornic ali bližajočih se sovražnih letal. To kroženje, ki jim ga omogoča njihova mnogo večja brzina, je obenem za nje najboljše jamstvo, da jih ne morejo zadeti torpedi sovražnih podmornic. KONVOJI Od časa do časa objavlja angleška admiraliteta lakonične statistične podatke o uspehih "konvojskega sistema" proti podmorniški nevarnosti. Po teh podatkih je od početka vojne do konca marca vozilo v konvojih okrog 12,000 ladij, od katerih jih je bilo potopljenih samo 30, kar bi značilo, da je na vsakih 400 vozečih ladij bila potopljena le ena, dočim je ostalih 399 srečno doseglo svoj cilj. Čeprav javljajo nemški viri višje število žrtev, je vsekakor gotovo, da je konvojski sistem zaenkrat najboljša obramba trgovskih ladij pred sovražnim napadom. Pod izrazom "konvoj" razumemo v strnjenem redu vozečo ckupino 6 do 20 trgovskih ladij, spremljano in obdano od vojnih ladij, ki določajo brzino in smer vožnje vse skupine. Namen konvoja je zaščititi trgovske parnike pred napadi sovražnih ladij, podmornic in letal. Sistem vožnje trgovskih ladij v konvoju je uvedla angleška admiraliteta šele v teku svetovne vojne sredi leta 1917, ko je grozila takratna ostra nemška pod-morniška vojna pognati na dno morja večino angleške trgovske mornarice in presekati živ-Ijenfcke zveze med Veliko Britanijo in ostalim svetom. Angleški pomorski strokovnjaki so ae dolgo upirah uvedbi sistema konvojske vožnje in so navajali proti njej celo vrsto razlogov, od različne brzine trgovskih ladij pa do pomanjkanja za spremljanje potrebnih vojnih ladij. \ Končno pa so se morah udati pritisku' angleške vlade in danes sami priznavajo, da se je to zgodilo "v poslednji uri". Bili Lo takrat časi, ko so nemške podmornice en sam mesec potopile do 700,000 ton angleških pirnikov, to je približno to-]'ko, kolikor so jih izgubili Angleži sedaj v prvem polletju nove vojne. Uvedba konvojev je polcžij res spremehila skoraj preko noči. Število potopljenih angleških parnikov je padalo od tedna do tedna ter so bili končno žrtev napadov nemških podmornic, samo še nevtralni par-tiiki, ki se niso hoteli vključiti v konvoje ali pa posamezno vozeči angleški parniki. Od srede leta 1917 do konca vojne je vozilo 16.639 angleških parnikov v konvojih, a je bilo od potopljenih vsega skupaj samo še o-krog 110. Na podlagi teh izkušenj v svetovni vojni je angleška admiraliteta uvedla konvojski sistem že takoj v prvih dneh sedanje vojne. Izkušnje prvih šestih mesecev druge svetovne vojne so v celoti potrdile izkušnje iz let 1917 in 1918. Kakor so Nemci odlični pomorci in vojaki, do danes še niso iznašli u-oinkovitega sredstva, ki bi resno ogrožalo parnike, vozeče v konvoju. Najbolj nevarna so jim še letala, a tudi neprimerno manj kakor osamljeno vozečim parnikom. Trgovski parniki vozijo v konvoju po dva ali trije V eni vrsti, oddaljeni med seboj po 400 do 600 metrov, kakršne so pač vremenske prilike. Toda vožnja zahteva seveda od vodstva in moštva ladij največjo pozornost in izredno spretnost. Brezhibno mora poslovati zveza med poveljniškim mostom in strojnicami, kakor tudi signalna zveza med posamezniki v konvoju vozečimi ladjami. Posadke morajo biti dalje vešče vožnji v popolni temi brez signalnih ladijskih svetilk, kajti konvoji vozijo,, kjer se le da, ponoči in v čim večji temi. Posebno naporna je konvoj-ska vožnja v gosti megli. Ladje zmanjšajo razdaljo med teboj na 300 metrov. Vsak parnik vleče za seboj na malo manj ko 300 m dolgi vrvi velik, belo-rde-če pobarvan soji, vodnik sledeče ladje pa mora ves čas vožnje v megli paziti, da se nahaja 'megleni sod" nekaj metrov pred pramceni njegovega broda. — Konvoji vozijo v megli največ z brzino do 7 milj na uro, dočim vozijo normalno z brzino do 13 milj. I V predelih, kjer operirajo ;pccmornice, ne-vozijo konvoji v 'ravni smeri, temveč smer ne-Iprestano spreminjajo po povel-! jih konvojskega vojaškega ko-jmandanta. V temni noči in v Igocti megli to ni potrebno in i lahko ladje vozijo v ravni črt'. I Na ta način tudi lahko nado-jkncidijo nekaj na času, ki ga iz-igube zaradi počasnejše vožnje. ! Vrako opoldne sporoči vojaški voditelj konvoja vsem kape-, tar.om v konvoju vozečih ladij j zborno mesto za opoldne na-' Liejnjcga dne. Na tem mestu se , n;orajo zbrati vse ladje nasled-'njfga dne v primeru, da bi raz-I pustil med vožnjo komandant I konvo j zaradi napada sovraž-' nili podmornic ali bombnikov. Na zborno mcDto pa priplove-jo lahko tako tudi ladje iz konvoja, ki 30 morale med vožnjo morda zaoštati zaradi kakih tehničnih težav ali poškodb na svojih strojih. Za časa vožnje v konvoju se morajo vsi kapetani parnikov v njegovem sestavu brezpogo jno pokoriti navodilom in poveljem vojaškega komandanta celokupnega konvoja. To velja tudi za ladje, ki pripadajo nevtralnim drCavam, a so se priključile konvoju. Vsak konvoj spremlja primerno število vojnih ladij, sorazmerno z velikostjo konvoja. Večinoma so to torpedni rušil-ci, visokomorske torpedovkc, lahke križarke, pa tudi posebno spremne ladje za konvoje, ki so jih zgradili AngJoži. V sedanji vojni spremljajo konvoje še letala ter poaebne proti-letalske križarke, ki so opremljene prvenstveno % močno protiletalsko artilerijo vseh kalibfov. Te križarke spremljajo zlasti konvoje ob angleški obali, kjer so Svetonočna zgodba Daleč od ljudi, sredi tihe samote, je stala revna hišica. Vse naokrog širna mrtva ravan, pokrita s snegom, ob koči je samevalo edino drevo in stalo nepremično vse dneve in dolge noči, kot da stoji stražar pri koči. V koči je živela revna stara ženica. Noč je, starka sedi pri peči in se greje sama, oh tako sama. Od daleč kakor iz. drugega sveta po jo svetonočni zvonovi, tako milo in otožno pojo, starki se vidi kakor, da jokajo. O ti ljubi Bog, vzdihuje starka pri peči; čez gube na izsušenem licu ji teko solze. Vsako leto na božični večer eem pela božične pesmice, žali-bog letos moram pa jokati za moje drage sinove. Oh sam bog-vedi kje so moji krepki, žilavi sinovi. Vzeli so mi jih. Kar vse tri so pobrali v to nesrečno vojsko, da se vojskujejo za druge. Oh bogvedi ali bom še katerega videla živega in zdravega. Bog me usliši,, da, bi bili prihodnji božični večer pri meni, toda obupujem, ker jaz bom preje umrla od same žalosti. Oh, mati božja, ne dopusti tega, dokler ne vidim mojih dobrih sinov. Odšli so in mogoče bodo popadali kakor snežinke iz sivih oblakov. Vse mogoče, da ravno nocoj pokopavajo katerega mojih sinov, ker mi srce krvavi nocoj od žalosti in menda ravno zato tako otožno zvonijo zvonovi. O, Bog, ozri se na mojo žalost. Tako je uboga mati zdihova-la in poslušala božično zvone-nje, icatero ji je trgalo dušo in srce. Zvonenje je prihajalo vedno bliže čez poljan, tako skrivnostno in tiho. Prelivalo se je v sladkih melodijah in slednjič izzvenelo v las malega zvončka, ki, se je čedalje bolj bližal revni hišici. Starka je sključeno sedela in poslušala skrivnostni glasek in kar naenkrat je zaslišala rahlo trkanje na okno, bliže in bliže vrat je prihajalo, in v sobo vstopi majhna deklica, slabo oblečena in bosonoga, ter vsa premražena. "Dober večer želim", je boječe izpregovorila. "Bog ga daj. Kdo pa si ti, uboga deklica, ki na sveti večer tavaš sama naokrog?" "Sirota sem. Umrla sta mi o-če in mati. Hodim od hiše do hiše k dobrim ljudem, da dobim skorjico kruha, in nocoj sem zašla na poti. Strašno me zebe. Ali bi se mogla pri vas malo o-greti?" "Ubožica, kar stopi bliže k peči. Hudo te mora zebsti. Jej, vse premrzle prstke imaš. In lačna si. revica tudi, kaj ne?" In starka jo je toplo ogrnila in ji prinesla sladke pogače. Lica in bradica so ji še vedno trepetala od mraza. Pri tem reče starka: Sveti večer je, da sveti večer. "Jaz sem bila tako žalostna. Imela sem nekoč tri sinove in hčerko, in ni jih več, tako sama moram biti na sveti večer. To zvonenje — da, kaj je pomenilo tisto skrivnostno zvonenje, ko si ti prišel k meni, ti ubogi otrok." Deklica začudeno gleda starko. "Ko si stopila ti, je zvonček utihnil. Prav dobro sem ga slišala. Skoro groza me je bila. Dragi, otrok, daj o-stani tukaj nocoj, da ne bom tako sama na sveti večer." "Prav rada ostanem pri vas, prav rada, ker je tako prijetno gorka vaša peč. Oh, in vi ste tako dobri, kakor je bila moja ranjka mamica". Tedaj zopet zazvoni tam zunaj, sredi poljan; prav tisti zvonček kot preje. "Ali slišiš?" "Slišim, zdaj prihaja bliže, vedno bliže, zdaj je že pri oknu, pri vratih." Stara ženica in deklica se tiščita k peči, pol v ctrahu, pol v veselju in molčita. Vrata se odpro, v sobo se razlije svetloba in se napolni do zadnjega kota. Vstopil je an-gelj. Rekel je: Sel njegov sem, ki se je to noč rodil tam v Bet-lehemu, in prinašam njegov blagoslov vsem mirnim dušam, ki nocoj praznujejo sveti večer. Poslal me je, da to ubogo deklico pripeljem k tebi, dobra žena, da se je usmiliš in spre j-meš v svojo kočo, ker si izgubila sinove in edino hčerko. Bodite srečne in praznujte božič z veselimi srci. Angelj je odšel, svetloba je ugasnila in zvonček ;e zopet zapel in umiral čez poljan, dokler ni utihnil v daljavi. Radost in veselje je zasijalo starki in deklici, ki ste preje bile tako žalostnih lic. Angelj je prišel in odšel, kakor v sanjah je zamrl zvonček na poljanah. "Otrok moj, zdaj ostaneš". "O, draga mati, pri tebi ostanem". In sta se mnogo let praznovale in samevale božični večer ter srečno živele v samotni koči. Sedaj, h koncu pa želim vsem našim fantom, kateri se za nas bojujejo, da bi jih novorojeno dete pripeljalo prihodnji Božič v naročje svojim žalostnim materam ^ in očetom, bratom, sestram in ženam in tudi nam svojim rojakom, ker ga ni dneva, da ne bi se v tihi molitvi spominjali nanje, ter prosili za srečen povratek naših fantov. Iskrena želja je, da bi prihodnji Božič prinesel mir in slogo med narodi, da bi se vsi ljubili med seboj, kot Bog pravi: Svoj mir vam dam in ljubite se med seboj. Da bi bila ta naša prošnja uslišana, ter da bi zamogli skupno zapeti: Sveta noč, blažena noč. Želim vsem prijateljem vesel Božič in srečno novo leto! Tončka Jevnik. ŠKRAT "Gospod natakar, kdaj pa mi prinesete naročeno polovico o-cvrtega piščanca?" "Takoj, čim se najde nekdo, ki bo naročil njegovo drugo polovico!" Zapisnik seje SANSa 21. avgusta 1943 (Nadaljevanje) Ampak vlada jih je pustila na cedilu. Mi smo torej edini, ki lahko nekaj napravimo zanje. Sf; več pa lahko storimo, ako vsi južni Slovani nastopamo skupno v enem skupnem odboru. In to je Združeni odbor juj^oslo-vanskih.Amerikancev. Izjava jo jasna in demokratična. Ugovarjal je proti dvema točkama lo brat Zalar. Priznavam mu vso čast, ker je nastčpal odkritosrč-: no in povedal svoje vzroke za to. j Na seji je tudi pojasnil, da zna sprejem te točke razcepiti naš svet. Toda slišati bi morali srbske duhovnike, kaj so imeli po-jvedati o partizanih. O Sloven-1 Icih bi danes svet še vedel ne, I ako bi se ne uprli Nemcem in i Italijanoin in s tem žrtvovali svoje življenje in vse, kar jim je milo in draj>'o. Sedaj pa se bojimo, da bomo zasejati neslogo med seboj, ako jim dam^ moralno podporo. Združeni odbor ni pripravljen žrtvovati slo- ge v Združenem odboru za neslogo v SANSu.—Seveda so tudi med partizani komunisti. Mogoče jih je velijo, mogoče ne. Saj so bili komunisti tudi na našem kongresu, pa se jih nismo bali. Rekli smo, da lahko delamo skupaj vse stranke brez vprašanja na politično barvo in versko prepričanje. To se vrši v stari domovini. Toda večina naših ljudi sploh ne ve kaj pravi komunizem pomeni. "Komunist" je vsak, ki se ne klanja Mussolini ju, Hitlerju ali jugoslovanski vladi.—Osvobodilna vojska in partizani je uradno ime vojske Narodnega protifašističnega sveta. Čemu prikrivati pravo ime? V točki 10 se le priporoča raznim vladam, da napravijo politično zvezo z Narodnim svetom, če na primer Amerika res napra\i tako zvezo, ali bi se vi tudi tedaj upirali? Jaz se popolnoma nič ne bojim svojega glasovanja, ker sem siguren, da je večina našega naroda za nami. Pogum je treba imeti in ljudem razložiti resnico, ne jih pa zavajati. Med ppčitnicami sem bil med ljudmi, govoril z njimi, poslušal, kaj govorijo. Naš narod se strinja z Združenim odborom in njegovo izjavo. Zaitz: V zvezi s sejo Združenega odbora je bila napravljena napaka v tem, ker ni bil izdan komunike za javnost. Sedaj o tem piše le Ameriška Domovina, oziroma oni, katerim so znane podrobnosti s seje. Jaz sem za omenjeno resolucijo v celoti. Toda na seji bi bilo tudi potrebno povedati, da hrvaški delegati ne zastopajo vgeh ameriških Hrvatov, niti ne Srbi. SANS je edini, ki zastopa vse sloje in ima od kongresa ta mandat. V izjavi bi moralo biti izrečeno, da Združeni odbor podpira vse one, ki se bore proti fašizmu. Osebno sem s početka branil partizane, nikdar pa nisem verjel, da so to tako hudobni ljudje in da postopajo tako zlobno kot jih nekateri slikajo po časopisih. Ker preko noči se menda niso spremenili iz narodnih junakov v navadna kriminalce. Saj so vendar vsi Slovenci katoliško vzgojeni, več ali manj. Vsi delegati Združenega odbora, posebno nekateri Hrvati, niso bili vedno za Jugoslavijo; ti niso vedno zanesljivi in nanje se ni treba veliko zanašati. Resolucijo si mi lahko tolmačimo tako, da ne podpiramo nobenega -izma, niti ne klanja nedolžnega naroda. Slogo med Slovenci moramo na vsak način ohraniti. Vsi imamo svoja prepričanja. Ta lahko ohranimo, ne da bi delali razdor in SANS oslabili. Ker je Anglija v sporazumu z Ameriko že pričela imenovati vse odporne elemente v Jugoslaviji za "gerilce" (treba je bilo kom-l)romisa!), se tudi ta odbor ne bo zameril nikomur, ako rabi bolj obširen izraz. To se da napraviti z malim popravkom besedila. Nikakor pa bi ne videl rad, da bi se radi tega SANS moral razbiti in bi odborniki morali odstopiti. (Dalje prUio^lnJlč) 23. decembra, 1943 Božična prilo ENAKOPRAVNOST ZTRAN 3 'Intelligence Service' Zadnji dogodki na severu, kjer so nemškim ukrepom tako hitro sledili protiukrepi britanskega vojnega vodstva, dokazujejo, da so morali biti v Londonu točno poučeni o namerah Berlina sicer bi protiakcija ne bila tako nagla, smotrna in točna. Govori angleških državnikov dado slutiti, da so bili angleški merodajni krogi obveščeni o tem, kakšno presenečenje se pripravlja skandinavskim državam. V časopisju je marsikdo opazil vest, da je danski poslanik v Londonu pred časom zvečer pozval svojo soprogo po telefonu naj se nemudoma vrne iz Kodanja z letalom v London. Gospa je poslušala svojega moža, ki je imel dobrega prijatelja pri Inteligence Service in je bila še tisto noč na varnem. Naslednji dan bi bilo že prepozno, kajti Nemci so bili že v Kodanju. Kaj je Intelligence Service, ki se navadno skriva pod krati- NORWOOD SHOE REPAIR 6214 ST. CLAIR AVE. Želimo vsem našim obiskovalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno Novo leto! ■ ^'^4 CO I. s.? Če odpremo Britansko ! enciklopedijo, ta največji deksi-! kon, najdemo tam zelo suho-1 parno oznako, da je to angle-jška tajna služba, ki ima nalogo, . da zbira važne informacije, da I proučuje razne pojave javnega j življenja ter o svojih opažanjih poroča svojim nadrejenim. V mirni dobi se to delo vrši v glavnem preko zunanjega ministrstva, v vojni pa v najtesnejši zvezi z vojaškim poveljstvom. Obenem pa deluje v neposrednih odsekih četveročlanov posebne obveščevalne službe, ki za generalni štab zbira informacije o sovražnikovih silah in namenih ter o njegovem prizadevanju, kako bi izvedel namene nasprotnika. Kako se zbirajo sodelavci I. S.? Neki angleški častnik pripoveduje, da se je bil v prošli vojni javil v obveščevalno službo, ker ga na fronti zaradi poškodovane levice niso več rabili, v 'običajni vojaški pisarni pa se i mu ne ljubilo sedeti. Javil se je j pri generalu MacDonnathu, ki j je bil načelnik obveščevalne ; službe, in ga poprosil, naj ga i sprejme med svoje sodelavce, j Med njima se je pri tej priliki I razvil naslednji razgovor: "Koliko časa ste čakali v moji sprejemnici in kdo vse je bil I tam v tem času?" je vprašal general. "Zdi se mi, da sem čakal kakih deset minut. Kdo pa je bil še tam, za to se nisem brigal. »Ou DON'T ,o ,, "ON YOUR UPPERS' You're on them when your shoes "run over" along the outside edge, and that's a sure sign you need the extra margin of comfort built into Florsheim Flarewedge Shoes. CHANGE TO FLORSHEIM SHOES FLAREWEDGE VESELE BO:>lČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM MOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LOUIS MAJER TRGOVINA FINEGA OBUVALA 6410 St. Clair Avenue stal sem ves čas pri oknu in gledal na ulico." "Kaj ste pa videli na ulici?" je dalje spraševal general. "Nič posebnega . . . Mimo so hodili vojaki, naši in belgijski častniki." "Tedaj nič posebnega?" "Nič, gospod general." "O čem pa so se ljudje pogovarjali v sprejemnici." "Nimam navade prisluškovati pogovorom, ki se ne tičejo neposredno mene," je užaljeno odgovoril častnik. "Želo mi je žal, toda moji so-trudniki morajo vse videti in vse slišati, sicer so popolnoma nepotrebni. Recimo, da res niste videli in slišali, kaj se je godilo v sprejemnici, toda opazili niste ničesar tudi na^ ulici. Vi pravite: Naši in belgijski vojaki ter častniki so hodili mimo. Toda ravno ta čas so vodili mimo okna tri ruskfe vojake, ki so od Nemcev ušli k nam. Človek, ki zna količkaj spoznavati, bi moral postati pozoren na njiho-j ve tipične mongolske obraze, e-iden je namreč pravi Tatar, dva j pa sta Permjaka. Razen tega so I Imeli ruske plašče, ki jih tu go-jtovo niste še nikoli videli. Vsi I trije so šli skozi sprejemnico v j mojo sobo, mimo vas je šel tudi j tolmač, da smo jih lahko izprašali in je precej glasno pripovedoval o tem mojemu adjutantu. Vi pa niste ničesar ne videli, ne slišali in hočete v obveščevalno službo. Zdi se mi, da niste za to delo." Častnik se je, ves rdeč, i takoj poslovil. * Od sotrudnikov I. S. se zahtevajo tri glavne lastnosti, ostro jpazovanje, naglo sklepanje in Madno kri. Lasulje, nepravi brki, nosovi, preoblačenje in tajna črnila, vse to so izmišljotine kriminalnih romanov. I. S. se redko zateče k njih vporabi. 0-:azilo se je, da ravno najBoljši delavci nikoli ne segajo po teli sredstvih. Če jih kdaj primejo, so njih lasje, brki in nosovi pristni, potni list v najlepšem redu; če bi bilo narobe, je to ž. pol dokaza njih krivde ali vsaj slabih namenov. ' Ob koncu leta 1914 je na angleško fronto v Franciji prišel i konjeniški polk bengalskih kop jljanikov iz Indije. Takoj prv ' večer po prihodu polka je v ne posrednem ozadju fronte hodi častnik tega polka in spraševa" vsakogar, od kakega oddelka d . je, kje je njegova četa in kje j I, polk bengalskih kopljanikov. Vsak je tujcu rad ustregel s kolikor mogoče točnimi odgovori, dokler ga ni srečal namešče . # nec I. S. Tudi ta je dal vprašu jočemu ljubeznive odgovore, po njegovem odhodu pa je takoj 0^. stopil k telefonu in ukazal naj-bližnjemu štabu naj moža za-1 & drže pod kakršnokoli pretvezo. | ^ Iz štaba je takoj odšlo troje i I veselih in zgovornih častnikov, ki so prav ljubeznivo povabili Bengalca na čašo vina. Ko so sed'i, je prišel četrti častnik in Bergalea nagovoril po nemško. | '0M i Ta ni pričakoval nemškega na-! I govora in se je močno zmedel. I Kmalu so moža aretirali in i I odkrili v njem znanega nemške- j Iga ogleduha. Pogubila ga j? ^ : majhna površnost. kopljaniki imajo na- eni A majhno zlato vrvico, in sicer na T ^ levi remi. Več desetin vojakov k- in častnikov je videlo Bengalca, ^ i ))a nihče ni opazil, da ima vrvi-1 ' CO na desni. Le bistro oko čast- i ^ inika iz obveščevalnega oddelka je takoj opazilo malenkostno j razliko. Naslednji primer priča o iz-na'dljivosti teh ljudi. V nekem velikem londonskem listu je bil med malimi oglasi citiran verz ' 139. psalma: "Če hodim ali po-jčivam, si ti okoli mene in vsa "i I moja pota so ti znana." 1 Morda zaljubljenec, morda pobožnjakar. Častnik, ki je to čital, je že hotel mimo, toda podpis "Nemo" (nihče), se mu je zazdel sumljiv zaradi banalnosti. Prečital ga je narobe in dobil zopet latinsko besedo "o- podjetja. Eden izmed agentov 1.1 S. je Nemcem na videz napravil l tako uslugo, da mu je sam ce-' sar Viljem izkazal čast, da .ga I je povabil k sebi na zajtrk ter! ga odlikoval z železnim križem.! men" (pomen). Agent je odprl;Razen tega pa je svoji domovi-; sv. pismo in poiskal psalm 139, ni koristil toliko, da je bil ob j toda teh besedi tam ni bilo, pač. koncu vojne za svojo predrzno hrabrost odlikovan z Viktoriji-nim križem, ki ga Anglež lahko dobi samo za največje junaštvo. Kdo načeluje tej velikanski organizaciji? Na to vprašanje odgovorita lahko samo ena ali dve osebi v Angliji. Čisto mogo-' če je, da načelnik I. S. upravlja kako zelo skromno in podrejeno, službo v tem ali onem ministr- j stvu. Kadar tedaj hodijo k nje-! mu njegovi zaupniki, ne vzbuja i to prav nobene pozornosti. V britanskem zunanjem ministr-1 stvu imajo posebno telefonsko! številko "Whitehall 44—48", preko katere se vodijo najvaž- Vr ★ ★ pa je v njem čital nekaj čisto drugega: "Tako znanje je zame previsoko in ga ne morem dobiti." Pomen tega verza pa je bil dovolj jasen, zato so v upravi lista ugotovili, kdo je prinesel ta oglas in po tem potu so našli ogleduha, ki je svojim višjim na ta način sporočal, da ne more dobiti naročenih listin. Agenti I. S. dožive včasih tudi kako razburljivo prigodo, da jih samo skrajna hladnokrvnost reši smrti. Dva izmed njih sta nekoč dobila nalog, naj gresta v Berlin po važne listine, ki bi jih morala prenesti preko nizozemske meje. Na dansko-nem-ški meji pa so ju Nemci kot nejši državni pogovori z Mo-sumljiva prijeli kljub ameriški-' s k v o , Šanghajem, Tokijem, ma potnima listoma. Zaprli sOjBombayem, Sidneyem itd. Zve-ju v hotel, dokler se njuna za- ze osebno nadzoruje načelnik deva ne razjasni. Spraševali so ju, poslušali, kaj govorita, kadar sta sama in ali ne govorita v spanju, budili so ju iz najboljšega spanja, kazali jima ponarejene brzojavke, vse zaman. Govorila sta vedno o svojem a-meričanstvu in o pritožbi na konzula in poslanika. Naposled so ju spustili \ Berlin ter sledili za njima. Vkljub temu pa se jima je posrečilo uiti zasledovalcem. Dobila sta listine in jih odnesla preko nizozemske meje. I. S. ima v službi na tisoče stalnih in priložnostnih sotrudnikov. Manjši o organizaciji ne vedo ničesar in pbžnkjd navadno samo onega, ki jim je poveril kako naročilo. Nekateri se nevarnega posla lotijo iz pustolovske nagnjenosti, drugi iz športa,, tretji iz domoljubja — prva in zadnja vrsta sta najne-I varnejši. Prva zato, ker lahko ! preskoči v tujo službo in dela na dve strani, zadnja pa je ne-I varna le sovražniku, ker jo ide-' alizem tira na najbolj tvegana telefonske stanice zunanjega ministrstva. Govore vestno beležita dva stenografa. Nihče ne more tem govorom prisluškovati, ker posebne kontrolne priprave takoj samodelno prekinejo zvezo, ako bi se vmešal kak tretji. Eno kopijo razgovorov dobi takoj I. S., toda nihče ne ve, komu se to kopija izroča. O tem poroča v svojih spominih tudi lord Curzon. Ko je bil zunanji minister, ni mogel nikoli prodreti v skrivnost službe I. S. Tajnost' sta poznala samo dva njegova podrejena uradnika. Samo ta dvk sla vedela za imena zaupnikov in za način njihovega dela. , Nekoč je hotel Curzon stopiti v sobo svojega tajnika, ko je ta ravno govoril z enim svojih glavnih zaupnikov. Tajnik- je skočil in zunanjega ministra do-slovno pahnil skozi vrata na j hodnik, da slednji ni mogel vi-i deti, kdo sedi pri tajniku. Lord Curzon je na hodniku vzel na znanje opravičilo tajnikovo, v sobo pa ni smel stopiti, dokler je bil tam zaupnik I. S. i Vesele božične praznike, sreč-; no, zdravo in vse skozi zadovoljno Novo leto 1944 želim vsem mojim članicam pri vseh društvah, katerim pripadam,' mojim sorodnikom (icam), pri-^^ jaleijem (icam) in čitateljem Enakopravnosti, ter da bi se vsi. naši fantje - vojaki zdravi in -zmngoviti povrnili nazaj. Mary Bradač 1153 EAST 167th ST. Eablo program podajo OHIO BELL DELAVCI IZ GLAVNEGA STANA 24. decembra NA POSTAJAH WCLE ® WJW 12.30 POP. PONOVNA ODDAJA WHK 1. POP. BK. FKEDmiCK DEUTSCH, M. D. 635 East 185th Street IVanhoe 1671 vošči vsem Slovencem in Hrvatom vesele božične praznike in srečno Novo leto! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM} UNIVERSAL ROOFING CO. IIOS St. Clair Avenue CH. 8376 — 8377 Ob večerih: ME. 4767 Popravljamo scare in postavljamo nove strehe, itd. Drenik's Beverage Dist. Inc. Razvaža najboljše pivo ERIN BREW - BUDWEISER - MICKELOB - DUQUESNE BEER AND ALE Toplo se zahvaljuje za naklonjenost v preteklem letu odjemalcem, društvam, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti v bližajočem se novem letu 1944. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem našega na trgu najboljšega piva. I Bengalski i rami p ,fe) T . m KEnmore 5500 23776 Lakeland Boulevard Euclid, Ohio KEnmore 5501 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 23. decembra, 1943 Kako so zapustili Francozi ilirske dežele Hrvati in Slovenci so se borili tako na francoski kakor na avstrijski strani V 7. zvezku "Zgodovine slovenskega naroda," ki jo je začel pisati dr. J. Gruden in jo po njegovi smrti nadaljeval dr. J. Mal, čitamo na straneh 84—86 dokaj pregleden opis bojev, ki so se odigrali v Ilihskih deželah, preden so jih zapustile francoske čete. Sedaj pa je neki Aldo Mattel v tržaškem mesečniku "La Porta Orientale" (Letnik X. štev. 1—2—3, jan., feb., marec 1940) objavil obsežnejši spis, v katerem podaja podrobnejšo sliko o dogodkih, ki so se vršili v vseh Ilirskih deželah, še posebej pa v Istri in v Trstu. S posebnim občutkom bere človek, kako sta bili sestavljeni armadi na obeh straneh, na francoski in na avstrijski. Tako je pripadal francoski armadi, ki ji je poveljeval pastorek cesarja Napoleona, italijanski podkralj Evgenij, tudi oddelek generala Gifflenga. Ta oddebk, ki je bil po velikosti enak brigadi, so tvorili štirje hrvatski polki iz Like, Otočca, Ogulina in Slu-nja ter 1. in 2. banski regiment. Poleg tega se je bila na francoski strani narodna garda iz Istre, tako med drugim iz Bu-zeta. Oprtija, Vodnjana in Bar-bana. Na avstrijski strani, kjer je bil poveljnik baron Hiller, pa sta stali brigada gen. majorja ške spakedra^e. Zato mu nei^g^e obrožnih s+rožnikov gospodinijo V Poclflku smemo zameriti ce mu je vendar j 3 r i kako ime všlo, kakor na pr. Aich za Dob pri Domžalah, in Posendorf za Hudo pri Stični. Glede krajev na Primorskem rabi italijanske izraze, četudi gre za čisto slovenske ali hrvatske vasi. Je to pač v skladu z duhom, kije bil tedaj odločilen, saj se je tudi avtor sam verjetno še pred kratkim pisal Matejčič in ne Mattel. Po avstrijskem pričakovanju se je moral odločiti boj na Koroškem, zato so pripisovali levemu krilu proti Hrvatski le stransko vrednost, vendar je prgv to krilo proti volji glavnega poveljnika Hillerja po zaslugi gen. Nugenta igralo najvažnejšo vlogo v teh zadnjih bitkah med Avstrijci in Francozi v Ilirskih deželah. Nugentu se je v najkrajšem času posrečilo »pregnati Francoze iz Kar-lovca in celo iz Reke. 29. avgusta 1813 se je predstavil na Reki gen. Nugentu nekdanji poročnik tržaškega do-brovoljskega bataljona Josip Lazarič z željo, naj mu stavi primemo krdelo na razpolago za osvojitev Istre. Nugent mu je dal 40 graničarjev in 12 hu-zarjev. S temi pa je Lazarič napravil naravnost čudeže. Sto- [ pil je takoj v zvezo z angleško mornarico, ki je plula po nekem zalivu, in tako dobil podatke o francoskih posadkah v Istri. V kratkem je ojačil svojo četo s kmeti, ki so bili oboroženi z motikami, lopatami in starimi puškami. S to vojsko, ki je štela okoli 2,400 mož, se je že 3. septembra prikazal pred Pazin in prisilil tamošnjo posadko. Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem! etiRii Stanisavljevida z oddelkom Je- i i' ™ Sf i1" "T"' ^ nicarjev iz Otocca, da se je uda- i jorju Gavendi ukazal, naj se z Na Farallon otokih, 32 milj od obrežja San Francisca, vzdržuje pet žena domove za svoje može, ki so obrežni stražniki. Njih edino sredstvo za transportacijo v glavno mesto so tedenska potovanja s službeno ladjo. Na levi je Warrant Radio Electrician George B, Warwick (na desni) in Chief Motor Machinist's Mate Frank Barnett. Zgoraj na desni sliki so žene obrežnih stražnikov: Mrs. Maxine Smith, Mrs. Betty Barnett, Mrs. Gloria Dunn, Mrs. Sara Hewett, Mrs. Betty Barnes, in Mrs. Eileen Spears. Mrs. Barnett ima majhno hčerkico, s katero živite v glavnem mestu. Spo-dai na desni strani so zajčki, ki se na Faral on otokih počutijo domači.__'__ prav do Bazovice in 10. septem- Stockholmu so namreč pred leti so napravili prve posrečene bra so se prikazale na Velikem časom v neki knjižnici našli poskuse, da so zdravje oslabe-! Trgu v samem Trstu. ! staro knjigo o zdravilstvu, ki j lih ljudi izboljšali in jim podalj- ^ ^ . I 'O je napisal neki švedski zdrav-! ša'i življenje s tem, da so v nji- Sredi septembra so Francozi.1764. Na tozadevnem i hove žile napeljali svežo kri zopet hoteli uniciti Nugento-*' vojaški oddelek. Toda Nugerit se je previdno umikal ogroimii premoči od Trnovega do Jelšan in nato še do Kastva in Sv. Mateja. Nugent je razpolagal z j enim bataljonom, 85 konjeniK in j 4 topov), proti njemu pa je stalo 15 h..taljonov, 500 konjenikov CARL G. OPASKAR, M. D. Zdravnik 740 EAST 152nd STREET Office: GLenville 3134 Res.: POtomac 8055 DR. VINCENT OPASKAR Zobozdravnik 6402 ST. CLAIR AVENUE — HEnderson 4114 FRANK V. OPASKAR Odvetnik HIPPODROME BUILDING MAin 3786 Res.: WAshington 0989 Vsem cenjenim volilcem in volilkam 32. varde želim vesele božične praznike in srečno Novo leto! mestu pravi:/'Že pred več sto mladih živali." Voščimo vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem ter društvenikom vesele božične praznike ■ in srečno ter zdravo Novo leto! lačilevega polka in brigada gen majorja Vlašiča s Stipčicevimi husarji. Desnemu krilu je poveljeval general Radivojevič. V njem so bili skoro jzključno gra-ničarski polki. Hrvatje so se to-lej bili proti Hrvatom, fpra^^^ talco seveda tudi Slovenci), toliko na eni kolikor na drugi strani za tuje interese. Na tem ne izpremeni prav nič dejstvo, da so se gori omenjeni grani-čarji v francoski armadi uprli in da so prestopili k avstrijski vojski. S tem so k večjemu dokazali, da so od obeh tujih gospodarjev izbrali baš onega, ki jim je bil v narodnem pogledu najbolj nevaren. Tedaj sigurno ni narodnostni moment igral odločilne uloge, saj je bil poveljnik Hrvatov, ki la. Ujeli so tako 3 višje častnike, 26 častnikov, 900 mož in 3 topove. Imeli pa so pri tem samo 7 mrtvih. Lazarič jih je o- manjšim oddelkom umakne na j Reko in še dalje proti Karlovcu' in da zvabi za seboj Francoze, kakor da bi šlo za ves oddelek. sebno prepeljal na Reko in se, Medtem pa se je Nugent sam z nil s pomožno četo 120 mož. 'flO. septembra je zavzel Buzet, dan nato se mu je moral udati Koper, zlasti ker stk se pred mestom prikazali dve angleški ladji. Medtem je njemu podrejeni poročnik Deutz korakal proti Puli, ki se je prvotno branila, a se je končno udala, ko je neka angleška ladja pripeljala 80 uporniških graničarjev iz Otočca. LazarR je za svoje zasluge bil povišan v majorja in odlikovan z redom Marije Terezije. Medtem se je Nugent z jed-se je najbolj odlikoval v boju | rom svojega oddelka nastanil v proti Francozom na istrskih tleh! Lipi pri Jelšanah, Francoski ge-Francoz Laval de Nugent, last-: neral Garhier se je moral umak-nik znanega grada na Trsatu, I niti proti severu in se je močr ki je bil prej last Frankopanov.' utvrdil med Materijo in Herpe-Na francoski strani pa se je j Ijami. Nugent pa je stalno po-bojeval in je bil v boju pri; šiljal manjše oddelke po vsej Bistrici v Rožu na Koroškem I Istri in proti Postojni, da bi ta-ranjen major Frankopan. ' ko vzbujal dojem, da razpolaga Ne bomo tu opisovali potek'z mnogimi vojaki. 2. septem-bojev na Koroškem, na Kranj- kra je tak oddelek prodrl celo skem in na Hrvatskem vendar' v tržaško predmestje. Zato so moramo prav glede teh dežel j Francozi sklenili napasti Nu-hvaliti pisatelja, ker rabi za vse, genta. Od dveh smeri od Pokra je v sedanji Jugoslaviji slo- stojne in od Trsta, so korakali vanska krajevna imena. proti Lipi. Toda Nugentu se je To je tembolj hvalevredno,, posrečilo pregnati obe franco-kei je moral imena sam poiska-' ski koloni, prvo pri Jelšanah, ti, aaj navajajo viri, ki so mu,drugo pri Trnovem. Nugentove bili na razpolago, samo nem-' čete so zasledovale Francoze NAZNANILO — Delničarjem in društvom-delničarjem "Slovenskega delavskega doma" 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio glavnim delom svojih čet umaknil v notranjost Istre, najprej v Pazin, nato v Koper, Od tod je ukazal Gavendi, naj koraka proti Postojni in Razdrtemu, sam pa se je utaboril na grebenu nad Sv. Ivanom pri Trstu. Potek bojev na Kranjskem je dal podkralju Evgeniju povod, da je ukazal postopen umik proti Gorici. On sam je že 1. oktobra dospel v Razdrto. Nugent je nadlegoval ta umik do pred Devina in Mirna. Nato se je vrnil'pred Trst. Tja je 31. oktobra prispela tudi angleška flota na povratku z.Visa in izkrcala okoli 500 mož in več topov. Poveljstvo nad kopnimi četami je prevzel avstrijski gene- ! ral Lattermann. Boji in pogajanja s Francozi so trajala do 3. novembra. Tedaj so podpisali dogovor o predaji, in sicer za j Avstrijce gen. Nugent, za Angleže admiral Premantle. Francozom so dovolili časten odhod. Korakali so v bojni opremi skozi mesto do Opčin, kjer so odložili orožje. Pred njimi pa je stopal major Lazarič. ! Tako se je končala epizoda francoske vlade v Ilirskih deželah. DURN immu 156C5 Waterloo Road KEnmore 5800 Vesele božične praznike in srečno Novo leto ~ želimo vsem! B I t Redna letna delničarska seja Slov. del. doma se vrši v petek, dne 28. januarja, 1944 Pričetek ob 8. uri zvečer. Direktorij Slov. del. doma. EMT152" mam 809 East 152nd Street Mulberry 9462 Vsem trgovcem, obrtnikom in naročnikom "Enakopravnosti" želimo Vesele božične -praznike in srečno Novo leto John Je Prince novo izvoljeni zastopnik 32. varde za mestno zbornico Prav vesele bozicne praznike in srečno Novo leto želita cenjenim gostom 837 East 185th Street I PRENOS KRVI SO POZNALI 2E PRED 275 LETI 1 V novejšem času se v zdravilstvu močno uvaja "tranfuzija krvi" — bolniku spuste v žile kri zdravega človeka. Oba, bolnik, ki kri prejema, in tisti, ki zdravo kri oddaja, morata biti prej preiskana, da dodana kri, ^ odgovarja krvni skupini bolni-. ^ kove krvi. Iz tega je nastal že, cel poklic, ki ima tudi pri nas. že svoje zastopnike: po drugih! državah pa ima vsaka bolnišni-: ca celo vrsto moških in žensk i vseh k'.'vnih skupin, ki žive sa-| mo rd tega, da so bolnišnici | ved'O na razpolago, da oddajo, svojo kri. Morda je ta način zdravljenja v! ^ toliko nov, da se danes oddajal človeško kri. : Živalsko kri pa so dodajali! bolnikom že pred 275 leti. V! ^ Th^ Phillip in James Močilnikar Pri nas vam vedno postrežemo z izbornim žganjem, pivom in. vinom. Vedno dober prigrizek. Vsem mojim frijateljem in znancem iskreno voščim vesele božične praznike in zdravo, veselo Novo leto! MATT F. INTIHAR 630 East 222nd Street Real Estate and Insurance Dobra in zanesljiva posluga Voščimo vesele božične praznike in srečno Novo leto, rojakom širom Amerike in tudi v stari domovini! ■J JOHN RENKO JOHN STEBIAJ FRANK RENKO Zastopniki "Enakopravnosti" BRIDGE TAVERN 694 East 152nd Street Mulberry 9455 V naši restavraciji dobite vedno najboljša domača jedila in dobro pivo. Veliko prostora za veselice, svatbe in domače zabave. MR. IN MRS. JOSEPH M. PLEVNIK, JU. 23. decembra, 1943 'ENAKOPRAVNOST" STRAN 5. Želimo proA} vesele božične fraznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem! Mr. in Mrs. Harry H. Tucker TUCKER'S SHOE STORE 686 East 185th Street Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želi ACME DRY (LEANING FRANK JURECIC, lastnik, 672 East 152nd Street Obleke sčiščene pri nas izgledajo kot nove, ker napravimo vedno prvovrstno delo. Naš telefon je: GLenville 5374 čE NAMERAVATE kupiti harmonike, zglasite se pri nas, ker imamo jih še iiekaj v zalogi, od $30 naprej. So kot nove in jih dobite po polovični ceni. Imamo tudi mnogo drugih vrst. HOEDL'S MUSIC HOUSE 7412 ST. CLAIR AVE. Vesele božične fraznike in srečno Novo leto vsem! MR. & MRS. JOE BIZJAK Gostilna 1410 EAST 66th STREET HEnderson 3244 frav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem odjemalcem in prijateljem. Se priporočamo, da nas obiščete. Postregli vam ^Ottio najboljše z dobrim pivom, vinom in prigrizkom. JOE ZADNIK 3839 East 93rd Street Diamond 3409 Gostilna Našim gostom vedno postrežemo s finim žganjem, yiiiom in pivom ter z okusnim prigrizkom. Se priporočamo za obisk. . Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem! Bohar's Beauty Salon 6213 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 5296 Vsem posetnikom našega lepotilhega parlorja kakor tudi vsem prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto! Se priporočamo za naklonjenost. Delo prvovrstno cene zmerne. dr. j. v. župnik ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod iz 62. ceste lOLIDJ Dr. Župnik vam nudi kompletno zobozdravniško (Postrežbo, pa najsi potrebujete malo zalitje, izdiranje kako drugo zobozdravniško delo. Ne glede kje delate ali stanujete, vedno vam bo Pcilično obiskati dr. Župnika ob vsakem času, ki jc P*'ikladen za vas. Ni treba nobenega dogowra poprej. VIHAR NA MORJU Dve stari ženski sta čepeli na skalah v velikem vegastem braniku vzdolž morske obale za vasjo Rundangan. Pletli stai Vseokrog njiju in zadaj sta bili njuni rdeči krili edini barvni lisi med sivim pečevjem. Spredaj se je razprostiralo morje, modro in mirno. Daleč zunaj, kjer je sijalo sonce, se je blesketalo. Nebo je bilo sinje in prazno. Vetra ni bilo čuti nobenega. Edino šumenje je prihajalo z morja blizu obale, kjer je oseka ravno minevala. Voda je brbra-la med povodnim rastlinjem po robeh daleč zunaj; plunkala je v črne skalne pasove, ki jih je obraščala rdeča morska trava. Bil je pomladen večer. Zrak je bil topel in svež, kakor da bi bil naprsen s kolinsko vodo ali s čim takim. Starki sta pletli volnene nogavice in se vmes na-tihoma zaspano pomenkovali. "Oh, da," je spregovorila tista, ki so jo nazivali velika Brigita Conlon, ženska sedemdesetih let, visoke rasti in velike moči, močne oglate brade kakor moški, rdečega obraza in zamišljenih oči, ki so se vselej zdele, ko da kaj žalujejo. Okoli vratu je imela zavezano majhno črno ogrinjavko, katere vogal je prir svaljkala, da si je z njim oče-dila desno uho. "Nič ne vem," je dejala, "zakaj da me v tem ušesu boli zmeraj, kadar se nareja na slabo vreme. Spet čutim, kakor da bi mi potoček žuborel notri. Moja stara mati, Bog ji daj počivati v miru, so tudi trpeli na tem." "Da," je povzela druga ženska ter lepo in prihlinjeno vzdihnila, "proti takinile znamenjem ne pomore nič." Drugi, Mariji Mullen, je bilo šele pet in šestdeset let in rdečkasti lasje ji še niso močno posiveli. Imela je spreminjave sive oči in bila zelo suhljat« postave. V ribiški vasi Rundangan so se je sila bali zaradi njenega oprav-Ijivega jezika in ker je imela navado prisluškovati zvečer pri vratih sosedov in streči na njihove pogovore. "He, he," je pristavila velika Brigita in žalobno gledala na morje, zares živimo le po milosti božji, prav zares, ko morje kar naprej preži, da nas pogoltne. In vendar le zaradi morja ne pomremo od lakote. Zares, da je čudno marsikaj, prav zares." Oprla je pletenko v zobe in naslonila glavo na njo. Zamišljenih oči je strmela ven na morje, kakor da bi si poskušala nekaj razložiti. Starki sta se znova zatopili v molčanje in pletli naprej. Bi-bavica je premenila in začelo je natekati. Odondod, kjer sta čepeli starki, je svet segal na obeh straneh daleč v morje. Na vzhod je bil ves v visokih čereh. Na zahod pa se je malone v isti razni z morjem vlekla pusta dalja golih sivih skal, posuta s prodniki. Naprej na zahod se je polagoma dvigala v visoke kleči. Po skalovju so se plazile lahke sapice, ki so se včasih sunkovito zganile, zdaj tu zdaj tam. Starki jih nista opazili. Iznenada je z morja pritegnil oster veter in napuhnil starima ženskama krili kakor v balona. Nekaj trenutkov je vihral zlo-kobno, nato pa ga spet ni bilo nikjer. Starki sta zaskrbljeno poduhali in iz enakega nagiba zvili vsaka svoje pletenje, preden sta spregovorili besedo. Na-grbančenega čela sta se ozrli druga v drugo. "Kaj ti nisem rekla, Marija!" se je tesnobno preteče zavzela velika Brigita. Toda iz njenega neznano otožnega šepeta je bilo čuti tudi nekaj neizmerno veselega. Pokrila si je usta z dlanjo desne roke in potlej zamahnila, kakor da je zalučala v sosedo svoje zobe. Tako je zamahovala z roko iz navade. "Ta bolečina v ušesu me nikoli ne ogoljufa," je začela znova. "Kar res, da bo nevihta." In Marija Mullen je viknila: "Bog nas varuj hudega! Ta moj mož pa je zunaj na ribjem lovu s sinom Patri kom in Štefanom Hallora-nom. Usmiljena Mati božja!" je vsa iz sebe zajecala in se spravila na noge. "In vse vasi so le oni na odprtem morju in vihar bo! če nisem jaz nesrečna! Utonili bodo, utonili!" Na celem se je po sili pripravila v velik strah in tarnanje in stegnila roke proti morju. Razprostrtih rok je stala vrh prodja in prameni sivih las so ji frfrali okrog obraza, začela je preklinjati morje in žalovati nad svojo usodo. Veter pa je rastel in žvižgal in ji napihoval rdeče krilo navzad, da so se ji suhi udi ostro očrtavali. "O, Bog ti odpusti, ženska neumna!" je zakričala velika Brigita in se zaradi trganja v desnem kolku s trudom postavila na noge. "Kaj le kličeš nesrečo, hudoba! Ne skušaj morja! Rajši nehaj s tem, da bodo utonili!" V njenih besedah so se zrcalili siloviti pokoneujoči gibi pobesnile narave, slepe in vesele svojega divjanja. Besede so bruhale iz nje čudno srdito, kakor je od morja sem buril veter. Rezal je mrzlo, prežimo in ostro, kot žvižgajo preko bojnega polja svinčenke, ki jih neznani možje streljajo proti tistim, ki jih niso videli še nikdar nikoli. Marija Mullen je stala iztegnjenih rok. Ni se zmenila za veliko Brigito. Venomer je z rezkim glasom'krikala: "Utonili bodo, utonili!" Kazalo je, da je tudi njo obšla blaznost, v kateri sta žalost in veselje izgubila svoj pomen in se pomešala v silnejši občutek. Morje Se je začelo napenjati in raz-porjati v potoke pen. Vihar je naraščal. Ljudje iz vasi so pritekli na obalo. Zbrali so se pri starkah in kameni-tem braniku. Kmalu je bil tu cel roj rdečih kril in,v črne rute zavitih glav. Okoli so se razpostavili moški. Zaskrbljeno so se pogovarjali in pogledovali ven na zahodno stran morja. Ob vsakem valu, .ki se je razbil ob skalni obali, se je morje kopičilo vse silovitejše. Začelo je renčati, premetavati se in škripati, ko da bi škrtali pošastni zobje. Oživelo je in tulilo z neštetimi glasovi, ki so poslušalce navdajali z grozo in jih mamili, da so se z morjem vred občutili blazne. Obrazi so se jim pomračili" in iz oči jim je sijal daljen žar. Kadar so spregovorili, so vpili. Bili so drug zoper drugega. Togotno so preklinjali. Roke na hrbtu so se prestopali po prod ju in se nezaupho ozirali po morju, ko da se bo nasled- njo minuto pognalo sem gor in jih pogoltnilo. Žena Štefana Hallorna je po-čenila na prodnik kraj Marije Mullen. Ker sta bila njuna moža zunaj na ribjem lovu, so se vsi začeli zanimati za nju. Sami sebi sta se zdeli neizmerno važni, ker sta imeli moža v smrtni nevarnosti pred skupnim sovražnikom — morjem. Obraz se jima je potegnil od žalosti, toda iz zvedenih oči jima je sijal divji ponos. Gledali sta na morje sovražno kakor žene zdavnjih vojščakov; ki so stražile na obzidju kamnitnih utrdb, medtem ko so se njihovi možje spredaj bojevali zoper sovražnika s kamnitnimi sekirami. žena Štefana Hallorana, medla in bleda ženska bolehnih zariplih oči brez vejic, je venomer obračala glavo v to in ono stran. Gledala je izpod obrvi in majhne črne rute na glavi in iskala s pogledom po morju proti zahodu. '"O, da," je dejala in vrtela z glavo, "ko si je zjutraj deval v red kavi je, sem mu pravila, naj ne hodi ven, ker so danes ta dan pred dvajsetimi leti moj oče umrli za pljučnico, qe se kdo spominja." "Utonili bodo, utonili!" je kričala Marija Mullen. Klečala je na prodniku, na sebi na pol volneno moško kamižolo. Bila ji je trikrat prevelika in kakor jo je irpela zapeto okoli vratu, je bila v njej videti kot potapljač. Butanje valov v čeri proti za hodni strani je glušilo veter. Veter je vršal enakomerno in slišati ga je bilo ko šumenje velikega slapa v veliki oddaljenosti. Toda hr umen je morja se je neprenehoma spreminjalo. Naraščalo je in ponehavalo in nedoumljivo menjavalo glasovne vrste, kakor da bi igral god-beni zbor velikanov. Pošastno razločilo je bilo čuti bučanje pa spet sikanje ali bobnenje. Ločeno od vsega "poprejšnjega in sledečega je bilo vsaktero tako grozeče in prevladujoče kot prividi, ki se gnetejo v blaznem umu, ločeni in čudno neodvisni drug od'drugega. Potlej se je od zahodne strani sem pokazal čoln, ki so ga poganjali trije možje. V morje je molela ostra, skoncema srpasto zakrivljena čer, ob katero so se metali valovi. Odojidod se je pojavil čoln, majhna črna pika na modrem in belem morju. Uzrli so ga le za trenutek in plašni za-sikali: "Tu so." Nato je čoln izginil. Ljudje so videli z obale, da se je orjaški val brezčutno spel in ga zagrnil. Zdelo se jim je, da je morje čoln pogoltnilo in da je izgubljen za večno, ženske so kričale in križale roke čez prsi. Nekatere so viknile:, "Sveta Devica, pomagaj!" Moški pa so rekli samo: "To je bil val s Srpa, ta jih je zajel." Vendar jim je sapa zastajala in usta so jim zevala. V kolkih so se nagibali navspred in stregli, ali se bo čoln še prikazal. Ko so ga spet zagledali, so burno zamrmrali: "Ta, Bog jih obvaruj!" Od predgorja, ki ga je čoln pravkar minil, je bilo po vodi sem dolg kos poti zavetrno. čoln i je spel bliže in ljudje so ga lahko videli ves čas, ne da bi ga kdaj izgubili izpred oči. Lahko (Dalje na 6. strani) IPIliCTCeiCAPfir 'Beros ^tudio 6116 ST. CLAIR AVE. TEL. EN. 0670 WISHING YOU THE BEST OF CHRISTMAS! Hoping the next one will be a better one, whan the boys return. Until then, make the Photographs keep the dear ones close to you. louis ferfolu LICENCIRAN POGREBNIK 9116 Union Avenue Michigan 7420 Božični prazniki so zopet tu! Naša iskrena želja je, da bi se konfu-zija sveta čim preje razblinila, ter da bi se teh lepih praznikov vsa ljudstva širom sveta resnično veselila. Srečno Novo leto vsem! LONDON CLEANERS Tailors and Furriers 17001 Grovewood Avenue IVanhoe 1060 Sčistimo in zlikamo vašo obleko, da bo kot nova. Ohenevi se priporočamo novim odjemalcem, da se pridružijo našim zadovoljnim odjemalcem Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem! RINK'S TEXACO SERVICE Vogal E. 152nd St. in Westropp Ave* Vedno najboljša postrežba Želimo vsem Slovencem in Hrvatom prav vesele božične praznike in srečno ter veselo Novo leto IDJfJ^! JOHN KNIFIC Prodajalec zemljišč in hiš 18603 St. Clair Avenue IVanhoe 7540 — KEnmore 0288 Želim vsem Slovencem in Hrvatom prav vesele božične praznike in sreče in miru polno leto IGJfJf! Janko N. Rogelj 6208 Schade Avenue ENdicott 0718 ZAVAROVALNINA IN BONDI POSTREŽBA je popolna in zadovoljiva. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! LEO LADIHA 1336 EAST 55th STREET KLEPAR Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! Najlepša hvala bodi izrečena za dosedanjo naklonjenost, z željo, da bi mi bili naklonjeni tudi v bodoče. %•) STRAN 6. ENAKOPRAVNOST 23. decembra, 19^3 LA SALU THEATRE E. 185th St. in Kildeer Ave. želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem želi J. BERGER STENSKI PAPIR, BARVE, LINOLEJ, PREPROGE Dve trgovini; 6919 Superior Ave. — HE. 3659 852 East 185th St. - IV. 6250 MINT TAVERN 397 East 156th Street IVanhoe 9697 Pivo — vino — žganje Odprto vsak večer do 2.30 zjutraj; ob nedeljah od polnoči do 2.30. Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! 'želim vsem •prijateljem in odjemalcem vesele božične praznike in srečno ter zdravo Novo leto! JOHN MOČNIK Moška oprava in krojačnica 772 East 185th Street IVanhoe 4154 MR. IN MRS. FRANK KOVAČIC 4121 ST. CLAIR AVE. Gostilna in restavracija Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem! Priporočamo se vam, da nas obiščete za praznike. Postregli bomo vedno najboljše. MARN DRY CLEANING Zlikamo, popravimo in prenovimo 6518 ST. CLAIR AVENUE — ENDICOTT 2940 Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo, vsem našim odjemalcem tn prijateljem! Da bi prinesel praznik Blagovesti mir celemu svetu, po kateremu vsi tako hrepenimo. MR. & MRS. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Avenue IVanhoe 7618 VIHAR NA MORJU (Nadaljevanje s 5. strani) SO razločili može, ki so veslali. Dejali so: "Tisti na zadnjem krmu je Štefan Halloran. Napak je, da ga imajo zadaj. Na viharen dan je preslab pri veslih." Previdno so se začeli pomikati k robu morja, kjer naj bi čoln pristal. Bližal se je trenutek, ko bo čolnu treba tvegati in kreniti h kraju. Bližale so se črne skale, ob katerih bo razdivjano morje morda raztreščilo troje mož. Moški na obali so se čedalje bolj vznemirjali. Marsikaterega je spreletavala groza. ženske so začele tarnati. Na obali je završalo hripavo in ne-r^ločno golčanje, podobno govorici poblaznelih ljudi. Vsi so dajali nasvete, nihče pa ni ravnal, kakor mu je bilo nasvetova-no. Mesto, kjer naj bi čoln pristal, je bilo sredi majhnega zaliva. Med grebenastim pečevjem je bila na levi strani ravna ska-lovina, kjer je pred nekaj leti udarila strela in odkrhnila greben skale. Sredi gibavice je morje ob mirnem vremenu doseglo pečevje, da je bilo tu lahko priti s čolnom h kraju. Toda zdaj so se preko robov podili prevrnjenim gričem enaki valovi in se urno valili po ravni planjavi. Moški na obali so stali na meji branika in pečevja, petdeset metrov od morja. Toda kadar je morje nabuhnilo, so jim valovi pljusknili do nog. Moški so zmajevali z glavami in se spogledovali. Brat Petra Mullena, suh človek s hromo nogo, je med dlanmi zaklical možem v čolnu: "Vzdržite zunaj, kakor dolgo morete. Skozi to valov je ne pridete!" Toda zaradi hrumenja morja in vetra ga že deset metrov proč ni bilo moč slišati, čoln se je primikal, dokler ni bil kakšnih dve sto metrov od pristajališča. Ljudje na obali so razločno videli obraze veslačev. Veslači so imeli obraze spačene in divje. Otrpli od strahu so sunkovito udarjali z vesli. Noge so togo upirali v stranice čolna in kazali zobe. Dve sto metrov proč so čoln iznenada zasukali postrani in začeli veslati od pristana. Na obali .so potihnili. Moški so razvneto gledali za čolnom, ženske so vstale in se oprijele druga druge. Tako je bilo tiho pol minute, medtem ko so na morju obračali in naravnavali čoln. Potlej so ljudje na obali in možje v čolnu zakiičali vsi hkrati. Vesla so se s pojočim glasom začela treti ob uglajeni mokri les oboja in čoln se je zasukal v pristajališče. Pojoči glas vesel in ljuto hlipanje mož med veslanjem je bilo čuti celo iz rjovenja morja. Tako nena-dejano se je zaslišalo, čoln se je zavrtel navznoter proti skalam. Le še nekaj trenutkov in veslače bo raztreščilo ali pa bodo na varnem. ženske, ki so stale po prodnikih, so od razburjenja čisto ob-norele. Niso pa se zdržale od strahu, ko so gledale kači podoben, z jadrovino prevlečen črn čoln s tremi možmi, ki je rezal modro in belo vpdo in drvel v skale. Kričale so, toda neznano in besno veselo. Oči velike Bri-gite niso bile več žalobne. žarele so ji ko oči moža. Razen Marije Mullen in žene Štefana Hallo-rana so vse ženske napeto gledale v čoln, vse pa so si hkrati pulile lase in vpile od dozdevnega strahu. Marija Mullen se je zgrudila z obrazom na prodnik. Brado v rokah si je grizla mezinec in sama pri sebi šepetala: "O, ljubi moj sin!" žena Štefana Hallorana se je daleč doli med dvema prodnikoma zavila v ruto in začela bolno drgetati. Kričali so tudi možje v jadr-no bližajočem se čolnu. Kričali so čudno veselo. Zdelo se je, kakor da jim ne njihovo naglo kretanje, rjovenje morja, omotična moč zelene in bele vode in žvižganje vetra pregnalo ves strah. V najbolj nevarnem trenutku, ko je čoln na vsa jadra vozil v smrt, se niso več bali smrti. čoln, veslači, moški na obali in ženske po prod ju , vsi so v tem strašnem trenutku skupaj prezirali nevarnost. Za hip so s svojim kričanjem prevpili trušč vetra in morja, človek je poklical na boj neusmiljeno naravo. Potlej pa so spet napeto čakali. Iznenada so se glasovi izgubili in nastala je tišina. čoln je pri jahal na hrbtu vala. Lopate navzen naravnanih vesel so narahlo tipale po vodi. Potlej so se vesla potopila. Za-hreščalo je, zapljuskalo in završalo. Začulo se je prestrašeno dihtenje. Na obali so zašumeli razburjeni glasovi. Moški na obali so čakali v dveh redeh in se trdo držali za roke. Naj prednji so bili do pasu v vodi. čoln je zdrevil med obe vrsti. Zagrabili so ga. Val jim je zdrsel čez glave. Vsi so divje zakričali. Nastala je zmeda, čoln in naj-prednji možje so bili pod valom. Nato se je val umaknil, čoln, veslače in moške, ki so držali za čoln, je pustil na skali. Oprijemali so se drug drugega in skale, kakor se oprijemlje tal pes, če ga vlečeš za seboj. S čolnom so planili vkreber. Pristali so srečno. Angleško: Liam OTlaherty. Gospod nunc in tat Beneški Slovenci — pri nas jim pravijo Benečani — prebivajo v predgorjih severno, severno vzhodno in severnozahod-no od Čelada. Ostalim Slovencem niso nepoznani. Simon Ru-tar jih je popisal v knjigi "Beneška Slovenija". Rudolf Wagner je zbral spomine na ta obmejni slovenski svet v lepi mladinski knjigi "Poglejmo v Beneško Slovenijo!" Najdostojne-je je predstavil svojo domovino slovenski rojak Ivan Trinko-Zmejski v Svojih pesmih in spisih. Beneški Slovenci zvesto čuvajo slovensko govorico, ki kraljuje le v ponižnih domovih, ker v javnost, v mesto, urade in šole nikoli ni bila pripuščena. V cerkvi se je duhovniki oklepajo z veliko ljubeznijo. Zvesto so se držali slovenskega pridigovanja. Te priflige so bile seveda v narečju in so menda prav zaradi tega ostale romarjem, ki so prišli od nas v Benečijo, še posebno v spominu. Slišal sem dve, tri zgodbe o njih. Naj eno zapišem! Nekemu Benečanu se je strlo kolo od voza. Spomnil se je, da ima gospod nunec — tako pravijo tamkaj gospodu župniku — prav takšen voz, kakor je njegov, zato bi se gotovo tudi kolo ujemalo. Skrivaj se priplazi ponoči na župnikovo dvorišče in ga sname z voza. Drugo jutro opazi gospod nunec tatvino. Gre in naznani o-rožnikom. "Ali se vam zdi, kdo bi u-tegnil biti tat?" ga vpraša brigadir. "Tega še ne vem," odvrne, "toda v nedeljo pridite med pridigo čakat pred cerkvena vrata. Pošljem vam ga iz cerkve, da ga primete." Brigadir se neverno nasmehne. Reče ne nobene, a misli si svoje. Ko pride nedelja, vendarle ukaže dvema orožnikoma, naj gresta čakat med pridigo pred cerkvena vrata. Gospod nunec je stal na priž-nici in pridigal o sedmi božji zapovedi, kako da se širi med ljudmi pohlep kakor kuga in jih žene v greh. Tatvina je bila prej v fari nepoznana. Zato niso poznali ljudje ne ključavnice ne ključa. Z mošnjo na dlani bi lahko poromal vgakdo po vaseh. Čisti kakor bele ovčice so stali faranf v nedeljo v cerkvi. Gospod nunec je za hip počakal z besedo, pogledal je po ljudeh, nato nadaljeval z dvignjenim glasom, kako da se je med bele ovčice priklatila gar-jeva ovca. "Tat je v fari!" je zavpil. fo-gled mu je preteče švigal po vernikih. Dvignil je pesti. Glas mu je rasel in grozil. "Ali naj ne misli oni, ki mi je ukradel kolo z voza, da ga ne poznam . . . Vidim ga... Četudi se skriva, ga vidim razbojnika! Samo umaknite se" je vpil in se sklanjal na prižnici, da bi nekaj pograbil. Naslednji hip se mu js zamajal v rokah nad glavo kot sama glava debel kamen. "Umaknite se, da ga loput-nem!" je rohnel. Po cerkvi je nastal nemir. Ljudje so se razmikali in gledali, kani bo priletel kamen s priž nice. Tat je bil pri maši. Vsa kri mu je stopila v glavo. Skrival se je za soseda, ki je stal pred {njim. Toda vseeno se mu je zde-|lo, da ga s prižnice prebadajo jnuncove oči in se vsi ozirajo nanj. Po sredi cerkve se je mno-: žica razmaknila. Nastala je pro-j sta pot do vrat. Zato se je z na-iglimi skoki pognal iz cerkve, j Pred pragom so ga čakali o-I rožniki. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Vi želim vsem mojim prijateljem, fantom, ki se nahajajo v vojaški službi, ter njihovim staršem -Edward J. Kovačič Koncilman 23. varde Za vsakovrstne božične okraske in različne predmete za darilo, obiščite Taylor Variety STORE 5c IN lOc DO $1.00 TRGOVINA 6714 St. Clair Ave.-6716 St. Clair Ave. VSEM našim dragim prijateljem, sorodnikom in znancem se iskreno zahvaljujemo za prejete božične kartice in voščila k praznikom, ter obenem voščimo lepe božične praznike in srečno ter zadovoljno Novo leto! MR. & MRS. ANTON OBREZA 19671 MONTEREY AVE. WEATHER-BmH DIAMOND BRAND Shoes \A Perfect Fit Assured by amittr 0"ro~" s .POINT Fitting Plan 1. Checking Toe Length 2. Checking Foot Width 3. Checking'Heel Hug 4. Checking for Ekilonce 5. Checking for Arch Length ; AS SICN IN Ollftris NOME COMPANION Vesele božične praznike in srečno Novo leto želiwo vsem našim odjemalcem in prijateljem! KAY SHOE (0. Fino obuvalo za vso družino 6204 St» Clair Avenue VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM! Največja zaloga Victor, Columbia, Zora, Sonart, Continental, Decca, Bluebird in Okeh gramofonskih plošč. Imamo tudi vse najnovejše slovenske, hrvatske in splošno priljubljene plošče. "Za darilo, ki ne bo nikoli pozabljeno, dajte mofonske plošče in albume." Imamo popolno zalogo gramofonskih igel, albumom za plošče in stojala za plošče, popularne note slovenskih in hrvatskih pesmi ^a klavir, in piano-harmoniko. HERVAR MUSIC STORE 6M9 St Clair Ave. — ENdieott 3628 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi 'Osem ZLATE'S MEAT MARKET 704 East 140th Street Mulberry 9160 Pri nas dobite vedno najboljše sveže in prekajeno meso. Kupujte bonde, da čim prej končamo vojno z našo zmago.. JERMAN'S CAFE 3840 ST. CLAIR AVENUE GOSTILNA I Želimo prav vesele božične praznike in srečno NoVO leto vsem obiskovalcem in prijateljem! V naši gostilni postrežemo ob vsaki priliki z naJ' boljšim prigrizkom in vsakovrstno fino pijačo. Vesele božične pruznike in srečno Novo leto želii^'^ vsem. našim odjemalcem in prijateljem! ANTON STANIČ 1225 NORWOOD ROAD — HENDERSON 9061 Polna zaloga grocerije in mehkih pijač. Se priporo<5®" Zahvaljujemo se vsem našim'odje«^®'^ cem in prijateljem za naklonjenost preteklem letu ter se priporočamo bodoče. .Vesele božične praznike in srečno leto želimo vsem! PARKWOOD HOME decembra, 1943 ENAKOPRAVNOST STRAN 7. CIGANKA POVEST IZ DOMAČIH HRIBOV Predstavnik: Albin Hrovatin ®e-c C"v/ _ ^ I (Nadaljevanje) | ^delu je bila izpočetka okor-' I®nerodno; toda Kristina jo j poučevala in tudi hlapci so •'Veseljem kazali, kako treba Najrajši je pomagala in v kuhinji; pri tem se ^'^'fala na gospodinjo, da bi; ®či razbrala, ali je prav, in' J^nialu jo je kmetica jela Mi, da je ročna in pridna, "di na zunaj se je v teh dveh ® zelo izpremenila. Prej je suha in koščena; zdaj je polna in temna polt se - zjasnila. Tudi plaha ni tako in je z domačini 'klepetala. Vendar pa ji je 'Joše nekaj ciganskega; kaj-•^ssih je bila vsa razposaje-Pela je in skakala po hiši,I pa jo je zopet prijelo, da| skrila v kak kot in čepela' ^kor bolna ptička in skriva-1 "'ze, ki so curljale po licu. j ^aki priliki jo je gospodinja! Vprašala: I ( ' ' ^Ma, otožna si — kaj ti'j nič," je jecljala. 'fidaj se ne bi jokala. Dolg f* je pri nas, kajne?" "že ne!" je vzkliknila. "Tu ^tako lepo; le na to mislim, bo, ko bom morala odtod." ®kaj bi morala odtod? Za-■'Jni smo s teboj in radi te lo." * 80 jo imeli vsi radi. Edi-^anc, gospodar, ji slejko-privoščil lepe besede., pa se je večkrat skrivaj i ^0 njej. Tudi ujec Miha se j'Sebi še vedno jezil, da je , i&la Jerčina. Ka so se Bistričani raz-f'i in niso mrazumeti. ^ Ha Ravnah sprejeli ciga-iDod streho. Zgodilo pa se rkor je Jerca prerokovala; fo dolgo in jeziki so utih-Josebno še, ko je Pavla po Pogosto hodila k sv. ob-in je mnt)go in iskreno '®lila v farni cerkvi; pa tu-^triti se je po domače, na-je bila vsa kakor druga ^ka dekleta. Zaradi prijaz-^Nenja in tudi zaradi ve-"^'tnejše, prav posebne le-^ jo ljudje vedno rajši Z občudovanjem so se fantje za njo, toda nobe-ie ni upal podražiti, ker f l^ogled na njo vlival spo- Hi Iz nekega skrivnega, neznanega vira pa so se vedno znova pojavili kaki glasovi, ki niso bili Ravnjakovi novi dekli nič kaj prijazni. Ni je in ni mogla videti Klara, starejša Ravnjakova hči, ki je bila Pristovnica na Breznici in je pogosto prihajala na Ravne. Kadar je ol;>iskala mater in brata, jima je zmerom vedela kaj slabega povedati o ciganih; si bosta že še izkusila, jima je dejala. Na Ravnah pa niso kaj dali na njene marnje. Doslej na Pavli še nihče ni opazil kake grde ciganske razvade. Edino to bi ji bil mogel kdo očitati, da so jo veselile kričeče barvane in bleščeče reči,! kakor se ciganice rade s takimi odenejo in nališpajo. V tej razvadi jo je podžigala druga rav-l niška kravarica, Urška po ime-j nu, ki je bila prav nora gizda-j linka. Čeprav ni bila več naj-rhlajših ena in so se ji vsi po-1 smehovali, se vendar ni spame-. tovala, ampak se je oblačila, bolj pisano ko je mogla in si na-besila, kar je kaj svetlega kje' ugnala. Ni bilo redko kdaj, da si je oblekla zeleno krilo, rumen predpasnik, živordečo bluzo in svetloniodro ruto. Zaradi tega se je je prijelo ime "tič-ka," ker je bila pisana kakor kak prevzeten liščak. Ko je videla, da Pavli nje nošnja ugaja, je večkrat obesila svoje bleščeče oblačilo na njo, jo postavila j pred ogledalo in hvalila"O,; kako se ti poda! Lepa si ko an-,l gelc!" Neki dan je prišel na Ravne dalmatinski bratec in je razgrnil po mizi svoje blago glavnike, škarje, nožičke, ogledala, naočnike, prstane, verižice, obeske in bogve kaj še vse. Dekleta so se prerivale okoli njega, vzele to in oni in marsikaj tudi kupile. Pavla, ki ni imela denarja, je gledala s poželjivimi očmi navidezno bogastvo. Hipoma je zagrabila s spretno kretnjo, ki jo je znala še iz ciganskih časov, srebrno verižico in jo vtaknila v žep. Komaj trenutek nato pa je vsa zardela, potegnila je verižico iz žepa in jo prav tako spretno položila nazaj v kramar i ev predalček. Potem se je pokrižala in odšlr v kuhinjo, se ustuia na stol in razjokala. Nekoliko pozneje je piišla gospodinja. Ta je ves do- da vam še dolgo nisem vsega odslužila." j "Vsak delavec je plačila vre-j den. Dal ti bom tisoč dinarjev na leto, polovico zdaj na roko, ^ polovico pa ti bom naložil." Dekle ga je pogledalo s svojimi globokimi očmi. Nekaj je I še oklevala, potem je vzela de-, npr, ki ga ji je dal, in se je I zahvalila ter odšla. Ravnjak pa i je gledal za njo, dokler ni za-j prla za seboj. \DalJe prihodnjič) "SHUCKS, 31, IT WAS SIMPLE SOLVING MY MANPOWER SHORTAGE, JUSi CROSSED MY CORN WITH MEXICAN JUMPING BEAN AND POPCORN " godek videla nasproti v ogleda- vdana ji je Pavla' in kako v lu. V roki je držala verižico, ki skrbeh si je za njo, se je tudi si jo je Pavla hotela prisvojiti, ta nasproti dekletu izpremenil. pokazala jo je objokanemu de- Nekega jutra jo je poklical v Društveni koledar DECEMBER 25« decembra, sobota, — Socialistični klub št. 49 — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 31. decembra, petek. — Jadran Silvestrov ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. i 31. decembra. — Silvestrova zabava na starega leta večer, Kluba aapadnih slovenskih društev, 6818 Denison Avp. I kletu in prijazno rekla: "Glej, Pavla, kaj sem ti kupila ! Na, vzemi, da boš vesela!"! Dekle je od strahu preblede-lo, zastokalo in zajecljalo: | "Ali . . . ali so . . . me vide-' li?" I "Samo jaz sem slučajno vi-j dela," je rekla kmetica, "nihče drug ne." "Odpustite mi, odpustite! Premotilo me je. Nisem vedeja, kaj delam." "Tiho, Pavla! Pridna si in dobra." "Mati, prosim vas, le gospodarju ne povejte, le temu ne." "Ne, nihče tega ne bo izvedel." "Tudi Jerca, moja botra, ne?"! "Nikomur ne bom povedala, j Sicer pa se ti ni treba sri.mo-' vati. Premagala si skušnjavo." D.ekle se je krčevito jokalo. Nekoliko dni pozneje je morala stara Ravnica zvečer prej h kraju; bati se je bilo kake hujše bolezni. Zato je Franc, gospodar, naročil, da mora ena od dekel ostati po noči pri ma- j /I teri. Ravnica se je temu upi- i ). rala in je dejala, da ni nič hu-: y dega in da bo hitro minulo; če bo pa treba, bo že trkala. Res ji je odleglo, ko se je v postelji ogrela, in objel jo je rahel spanec, čez nekaj časa jo je zbudil šum in menila je,- da čuje korake v sobi. Vzravnala se je in vprašala: Kdo pa je?" hišo in ji je prijazno dejal: "Pavla, pridna si pri delu in zadovoljni smo s teboj. Zato te bom tudi plačal kakor druge posle. Kajti človeku je težko brez denarja." FANTJE IN MOŽJE! v naši trgovini dobite vedno najboljše spodnje perilo, srajce, kravate, klobuke in druge stvari. IZDELUJEMO OBLEKO PO MERI JOHN MOČNIK 772 East 185th St. Dekle se je prestrašilo, potem pa se je branilo: "Ne, ne, denarja mi ne smete dati. Mati so mi toliko dobre-, OGLAŠAJTE V Prijatei's Lekarna ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom ga storili in tudi vi, gospodar,: '^ENAKOPRAVNOSTI' Ustanovljeno 1908 ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Aye. Domači mail oglasnik AVTOMOBIl^KA POSTREŽBA RE NU AUTO BODY CO. Ei vria auto kefair ani« 982 East 152ncl St. Painting BOŽIČNA DARILA Največja izbira lepili in koristnih božičnih Sril po zmernih cenah. Pridite dokler je zaloga Mna. OMak Fumltur® 6612 ST. CLAIR AVE. Trgovina do Božiča odprta vsak dan od / 9. do 9. zvečer I. rOZNlK — M. ŽELODEC ~ GLenville 3830 WELDING Towing Parts, Batteries Body-Fenders Kg]5—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361 Moderna slovenska ;5opravljalnica PRO>)AJAMO TUni NOVE WILLY> AVTOMOBILE IN TUUKE Tedaj se ji je nekaj pribli-| Popravimo vaš avto in pre-: žalo in mehek glas ji je zado-' barvamo, da bo kot nov. I nel na uho: Popravljamo body in fender- i "Jaz sem, Pavla." ! jg welding! ! "Kaj pa delaš zdaj tu za bož-j jo voljo?" i "Tako sem si bila v skrbi, daj ______ nisem mogla spati. Zato i i prišla gledat, kako vam je." I "Ti neumno dekle, saj mi ni i nič, saj mi je dobro." i , .... ^ jse priporočamo za popravilo In bai "Potem je prav. Hvala bodi j Slovenska cvetlicama j avtomobila Delo točn Bogu! Ne smete zboleti, ne sme-j 'tFlfirt# te . . . Vedno morate ostati pri! J/ LtLLlll JJI lUUZJlZ# 15302 Waterloo Rd. IVanhoe 0195 E 61st St Garage «jg*3SS»«*3CX«3£3£JW3W3K3c?ii3£*3S*.'Msat I Frank Rich, lastnik. lETNA DELNIŠKA SEJA S. D. U. na 10814 Prince Ave. J Ker se je letna delniška seja 12. decembia ['j. izjalovila, razpisujemo podpisani drugo del-0 sejo v nedeljo, dne 9. januarja, 1944, r^%o ob 2:30 uri popoldne v navadnih prosto-% na ^ 10814 Prince Ave. Direktorij S. D. D. na 10814 Prince Ave. nas. Ko je dekle to reklo, je Ravnica začutila na svojem licu njene ustnice. Pobožala jo je in ji pošepetala. ' "Pavla, ti si otrok — dober, dober otrok. Zdaj pa bodi pametna in pojdi spat!" "Da» spala bom; pustite me tukaj!" je prosilo dekle. "Na tleh bom ležala." GASOLIN STOPAR'S Hl-SPEED SERVICE ' 905 East 185th St. Official OPA Tire Inspection -----------------------I Mi imamo avto-rack: najnovejšo na- "Ne na tleh; tam na zofo se j pravo za mazanje avtomobilov. Uelo ulezi! Vzemi si odejo, da ti ne earantirano. s« priporočamo. bo mraz! Prav mi je, če ostaneš j =1_ tu." I Ni trajalo dolgo in Ravnica je' začula mirno dihanje spečega, *o dekleta in je tudi .sama kmalu; zaspala. I Drugo jutro je Ravnica vstaja bolj zgodaj kakor navadno in je rekla, da je zdrava kakor že dolgo ne. — Odslej je čutila do Pavle skoraj materinsko Ijube-ben in ji jo je tudi pokazala. Ko je povedala sinu, kako GOSTILNA Frank Mihčič Cafe 7114 St. Clair Ave. DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK , ENdicott 9359 RAZNO POZOR, HIŠNI GOSPODARJI! Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri streli i, žlebovih ali fornezlh, zglaslte se pri LEO LADIHA 1336 E.-C5th St. HEnderson 7740 OGLAŠAJTE V 1st Lt. A. L. Gar bas Slovenski zobozdravnik, ki je bil vpoklican k zdravniškemu oddelku armade Zedinjenih držav želi vsem svojim prijateljem in pacientom vesele božične praznike in srečno iTovo leto! želimo vesele božične -praznike in srečnč Novo leto , vsem prijateljem in znancem! JOSEPH & PAULINE BIRK R. D. No. 1, Eddy Rd., Willoughby, Ohio AMBULANCA Ne vedno, ampak samo takrat, kadar biti mora, se rabi ambulanco. Mi imamo ambulanco za izredno postrežbo samo za v ta namen. Narejena je za to izredno postrež-uo. Kadar kdo tako oboli, da mora v bolnico, poklKite Grdinovo ambulanco. Na razpolago je vsak čas, po noči ali po dnevi. Pokličite: HEnderson 2088. KOLEDARJI Grdinovi koledarji na stenah so poznani že nad 35 let. Imajo velike številke, poleg tega vremenska naznanila, Ijatera so do sedaj vedno prav naznanjala vreme ter nosijo slike s spremembo vsak mesec. Dobili jih boste v Grdinovih prodajalnah. Famaerji pa, ki se nahajate izven Clevelanda, nam pošljite naslov in Vam borno poslali Jjoledar,.hrezplačrro vsentflii se nahajate v državi Ohio. — Pišite na: A. Grdina iii Sinovi 1053 EAST 62nd STREET CLEVELAND, OHIO Vesele božične praznike in srečno novo leto 1944 želi vsem SLOVENSKI TRGOVEC cm % JOHN POLLOCK V Slov. nar. domu, na 6407 ST. CLAIR AVENUE Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! U>' 11-PIECE GIFT SET This stunning gift set contains 11 sparlcUng "Pyre*" Ovenware dishes. Each is 3-gifts-in-l ... a lovely piece for baking, serving, and storing. Packed in a charming gift box. Complete. Yours for Only ^2^ •'ENAKOPRAVNOSjr KO ZAZEMTE KOZAREC dobre pivc, vina ali žganja, obiščite Louis Seme Cafe 6507 St. Clair Ave., Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj Three Corner Cafe 1144 EAST 71st ST. Andy Kavčnik in John Levstilc, ! lastnika I Izvrstno pivo - vino - žganje i in okusen prigrizek, j Se priporočamo imm HARDWARE STORE 6011 St. Clair Avenue ENdicott 5141 i -If STRAN 8 ENAKOPRAVNOST 23. decembra, 1943 i SIROTE Spisal NARTE VELIKONJA I @ i (Nadaljevanje) ; tavala okoli, kakor da bi slutila "No, da, občinski otroci! Mo- nesreco. Mož se je pripeljal popoldne. Toliko da je pojedel svojo malico, je poklical Branka. "Po Dorico pojdi in po Bol-tarico!" Fant je osupnil: "Po obe?" "Hitro stopi!" je zarohnel župan nad njim. "Ali naj še na dolgo rakladam?" Čez čas sta prišli. "No, Boltarica, zdaj ponovi!" "Ne vem kaj?" "Tisto od davi?" "Punca ima res nekaj okoli vratu. Svoj čas ni imela. Poka- ji Tilki je izginila verižica! O-troci so trdili, da so jo videli pri Dorici. Še to. še krasti naj začno! In kdo laže izmakne kot tak otrok, ki lahko v treh dneh premakne vse kote. Ali naj postavim še varuha vrh vseh sitnosti?" "Taki otroci delajo pridne in skrbne gospodinje!" se je hotel zasmejati, toda njen očitek ga je tako neprijetno zadel, da je zamahnil z roko in pristavil: "Bom sam videl. Drevi! Matij-cu bi povedala, on je varuh!" Obrnil ji je hrbet in odšel v ži!" ji je snela z vratu. Dorica kuhinjo. 'je hlastnila z roko za njo. "Od "Matijcu, da, Matijcu; potu- ii3.še Tilke ni! Toja je že kje ho jim daje!" je vpila Boltari- izmaknila. Najbolje bi ca za njim. "Zakaj ste pa žu- razglasiti pred cerkvijo, pan?" i "Da si ti strupenost strupe- "Že dobro!" je dejal ter je ni na!" je planila Marta vmes. več poslušal. Polastila se ga je "Jaz sem dala dekletu, cfa jo bo besna jeza. Videč Marto, da po- Marija obvarovala pred grdimi spravlja sobo, se je osorno zale- jeziki in zakrknjenimi 'srci! Ali tel: "Kaj delaš?" te ni sram, Boltarica! Ali se ne "Pospravljam, kakor rečeno!" bojiš za svoje otroke, da tako je odvrnila Marta začudeno. preganjaš sirote? Pa saj vemo "Nič ne pospravljaj! Za zdaj zakaj!" je vihtela grablje ter počakaj, da si dobro premi- bi jo bila udarila, da ji ni župan slim!" je dejal rezko ter posta- ujel roke. vil stružnik nazaj v sobo. "To moram dobro premisliti!" "Snoči smo se do dobra zme-nih!" je povlekla. "Premisliti moram, pravim!" "Z Bogom, Boltarica!" je ža-ničljivo pokazal vrata. "Pa sem jO le dobro poznal!" je mrmral sam pri sebi in čudno veselje se ga je polastilo. Kakor da je po-jo je odločno in glasno zavrnil, | kazal nedolžnost lastnega otro-da je obstala kakor okamenela. ka. "Počakajmo! Daj mi kave, da grem v trg, in pove/ ženi, ko pride od maše!" "Bom!" je dejala Marta po-!žalostna!" časi, žalostna in razočarana. Ti-1 sti dan si je ves dan brisala I solze in molila, da bi se vse 1 prav izvedlo. Tudi županja je Branko je hitel proti domu. "Zdaj,- Marta, pa pospravi!" "Saj sem vedela! Pa njej, gospodinji, tudi povejte, da ne bo 14. Pod pazduho je nesel zavoj, o,-blekcp za Dorico in Lojzka in steklenico mleka. Fante je bil j kakor iz sebe od sreče. Županja' mu je bila naročila, naj prosi; Matijca, da prepelje vso šaro iz i bajte k županovim. Branko je I bil vzklikal cd nepopisnega občutka, ki ie polnil njegovo sr-| ce, j Stopal je po ozki stezi in prt-' ko občinskega pašnika navzgor, orinje in Icskovje se mu je lovilo okoli bosih nog. Preko njih in travnikov pod njim je šlo čudovito brnenje poletne noči, kakor da mrmrajo nevidne starke opojne zagovore. Slišal je iz vasi glasove, tam na klancu je ropotal voz, pod bregom so'se smejali fantje in i:e šalili z žen-jicami. Posluhnil je: zdelo se mu je, da je nekje v globeli za-bevskal lisjak. S hriba se je o-glašala sova. Po hišah so začeli prižigati luči. "Doma že spijo!" je pomislil ter se za hip ustavil; od hoje mu je preveč bilo iffce ter mu gnalo kri v glavo, da so se mu delali rdeči trakovi pred očmi. S toplo ginjenpstjo je pomislil na Lojzka, malega revčka, ki se je že oprijemal stola ter skušal vstati, na njegove modre o-či in svetle laske. Odkar je županja skrbela, da otrok ni bil lačen — zmerom je vtaknila Branku še pol litra mleka zanj — so se fantku polnila lička in nezdrava barva je izginjala. — "Spijo in Lojzek ne bo več dobil mleka, nocoj!" ie ponovil sam pri sebi. Pred očmi mu je zabledela ubožna soba: tam je videl Dorico, ki leži v kotu ter moli boso nogo izpod odeje, Dolfek vleče sapo, da mu cvili v nosu. Lojzek v svojem predalu z ročico, podvito pod glavo. Neizmerna ljubezen je plala v njegovem srcu, ljubezen do malih, ki mu jih je mati izročila, tako silna, da ga je bolelo srce. Okoli njega pa je vel prijeten poletni večer, ki je še bolj raz- greval njegovo domišljijo. Ves je trepetal od čuvstev. Zamislil ae je, sedel na skalo pod leskovim grmom ter stisnil glavo med dlani. Kako je bilo doma! Obšlo ga je tesno' hrepenenje po časih, ko je bil še v mestu, ko je bil pri materi. Včeraj je bil njen god in z Dorico sta zgodaj zalivala cvetice na njenem grobu, ki jih je bila nasadila Marta po gocpodinjinem naročilu. Vroče je kljuvalo v njegovi glavi, po-laščala se ga je bolestna utrujenost. Kako je bilo svoj čas vse drugače doma! Zvečer so sedeli v kuhinji pri mami; z Dolfkom sta se učila, Dorica je takrat komaj dobro govorila in Lojzka še ni bilo. Oče je večkrat šel z doma z velikim kov-čegom in ko se je vrnil dobre volje, jim je prinesel jabolk in fig ter dvignil Dorico, na kolena. Nekdaj pa je začela mama jokati in je jokala vsak večer ter molila za očka. In potem so prinesli očka krvavega domov in je mama rekla, da je padel pod vlak, in potem kmalu je mama kupila še Lojzka." Solze so mu zalile oči. V srcu je začutil strašno praznoto in občutek brezmejne bolesti, osa-melosti in zapuščenosti. Ihtel je polglasno od neizrečene srčne stiske in bridkosti. Občutek nesreče, neizmernega gorja mu je krčil srce. Ko si je dušo s solzami olajšal, se je spomnil, da mora naglo z mlekom domov. Zdelo se mu je, da sliši rahel šum, kakor da je nekdo smuknil skozi grmovje: Ozrl se je in pred očmi mu je zamigljala senca kakor oni dan na skednju: iz mraka se je izrezal bledi o-braz njegove matere, razločno je videl njene ostro začrtanfe poteze okoli usten in oči. j 15. Nepopisna sladkost se je vlila j v njegovo dušo; obsedel je ne-| Po cesti iz vasi se je pomikal premično ter stegnil roke v, Matijčev voz, prav isti, na ka-mrak: jterem so se bili svojčas pripe- "Mama! Mama moja!" iljali otroci z materjo v vas. Na V tem polglasnem klicu je! kozlu pri Matijcu je sedel Dol-bila brezmejna prisrčnost. 0-|fek, na vozu županja, ki je dr-braz je stal pred njim v mraku,žala svojo roko pod Brankovo ter ga zrl s pomembnim, v du-j glavo. Deček je ležal na visoki 80 segajočim pogledom: blazini, zavit v odeje, ter stokal "Mama!" je ponovil skoraj c*d bolečin, poleg njega je ječa-na glas ter planil kvišku. Pre-1 la Dorica z ovitimi rokami, strašil se je svojega glasu ter j Branko se je bil pri ognju, ki se zavedel. Zadel je z rokami ob | je uničil bajto, smrtno nevarno leckov grm,*skozi katerega se ponesrečil, ko je vlekel Lojzka je svetlikala rahla megla, ki jo iz goreče slame. Dorica si je bije obseval vzhajajoči mesec. Po- la opekla samo roke ter še o tegnil si je z roko preko čela, pravem času zbežala. ter pomel oči, pripognil leskovo | Ko je županja slišala, da govejo, da se prepriča, ter skoraj ri, je bila kakor blazna udarila jjeknil od bridkosti. Pred njim je preko travnikov ter našla j stal samo leskov grm in preko. Branka nezavestnega kraj pota, hriba je vzhajal mesec. } poleg njega iz sebe je bila dvig- , I nila mrtvo dete v naročje in v Ni še dobro dvignil zavoja od mleka ko je prisopihal po ste- grla jecljajoče zi cez hribček ves zadihan Dol- fek. Zadel se je obenj in ko ga je . spoznal, je segel po sapo' ter dejal: "Luč sem prižgal!" Branko je nemo zrl vanj ter ni vedel, kaj bi. "In se je razpočila!" Branku je padlo vse iz rok, da se je razbila steklenica na kamnu. "In zdaj gori?" "Da, gori!" je preplašeno dejal Dolfek. "In Lojzek? In Dorica?" je hlastno vprašal Branko. "Doma sta!" Branko je kakor brez uma j Na glas tega nihče ni rekel, to-planil preko hribčka; pod ho-^da spoznal si lahko po glasu, po 'Sto je izrl krvav plamen, ki se načinu vprašanja in prikimanja, ' je lizal med drevjem. | da se je tem ljudem odvalil si- j Spustil se je v tek, za njim je len kamen od srca. Res, trdi so sopihal Dolfek ter si ob kame-, naši ljudje. nju razbijal palce na nogah. i (Dalje prihodnjič) "Moj fantek ubogi!" Z Matijcem sta bila spravila Branka k zavesti in obvezala za silo tudi Dorico. "Branko je najbrž umrl!" je dejal ves žalosten Dolfek, ko je šel po. voz. "Županja je rekla, da naj naprežem!" Kakor blisk je šlo po vasi, da je Lojzek mrtev. Ta novica je' bila težka kakor grešna vest. Mnoge je pretresla, da se je v nemem kesanju prepozno otaja-lo njihovo trdo srce. Za mnoge 'je bila novica kakor odrešenje. Prošeni ste,, da sodelujete da se PRIHRANI PLIN DOKLER SMO V VOJNI, mora biti glavna naloga nas vseh gledati lia to, da gre plin za VOJNE industrije za VOJNO produkcijo. To pomeni skrbno in varčno rabo plinskih pripomočkov, da ne gre nič plina v padek. Rabite plina, kolik ar ga morate — toda ne več. Za navodilo našim odjemalcem in sodelovanje z vladnim hranitve-n m programom, urgiramo za sledeče: ODREDBE Zi VARČEVANJE Z NAR DOWNTOWN: 750 Huron Rd- ali 700 Prospect gjl PLAČA $31.20 NA Delni čas: .^gjj 1588 Wayne Rd., Rocky J •Tri ure iievno, 6 dni . | PLAČA $9.90 NA Če ste sedaj zaposleni brambnem delu, se ne P^' EMPLOYMENT OFFI^ j^0VllO ODPRT 8 zj. do 5. zv. ' razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva zahteva / HE OHIO 6% TELET.HOS t, ^ I 90) 700 Prospect Ave. Ženske — Nočno Zglasite se v g employment off» 8. nadstropje tekom dneva Mr. Walsh, po 6. Stalno delo—dobra tedens THE BAILEY ^0- Ontario & prospect Mali ogk*' SOUND system INDOOR OR OUTD^^^^ I Posebni popust za dr B. J. Radio Serv'f® 1363 E. 45 St. — CE rOTREBUJEf^^Dj ^ novo streho ali pa če J® p#*- ' streho popraviti, se obrnit® _ p* ^ vršimo velika in majli"® prc'?" govskih poslopij In dom«''"*' tli proračun. _ j^jc' Universal Roofing _ 1100 St. Clair CH. SSTft-SS'' , Ob večerih: ME. *' Mr. in Mr^ Joe Sustars''- gostilna 6702 St. Clair .RADI TEZKO^ ^.r»« dojbiti delavce, »nio P l)roda.jati sladoled samo za na dom, ni «oče .servirati gn j.^i, načine ])i i mizah v Mandel D JI 15702 Waterloo