poštnina plačana v gotovini. V Celju, dne 25. decembra 1927. Leto II., štev. It.
Izhaja enkrat na mesec. Cena pos. številke 2 Din.
Uredništvo: Fran Logar, Celje, Vrvarska ul. 1/11.
Rokopisi le na urednika; isti se ne vračajo. - Dopise podpisati in frankiratl.
DRŽAVNI
UPOKOJENEC
Upravništvo : Celje, Vrvarska ulica št. 1/II.
Oglasi po tarifu.
Poštni čekovni račun št. 12.450.
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
Srečno Novo leto
želimo vsem p. n. člamiam naročnikom, podponniiim članom in, dobrotnikom, kakor: Mestni hramaillnaci v Ljaibljani, Zdravilišču v Rog. Slatini. Nabaivljal-ni aad!i‘uigi v Cdljiu, veletrgovini Ria-kmsoh v Celju, Posojilnici v Mariboru, Narodni doni in prii Sv. Lenartu v Slov. Kar., Glaivindi hranilnici im posojilnici pari Sv. Lenartu v Stav. gor., Odcraijni hranilnici v Ljutomeru, Podružnici ljubljanske kreditne hanke v j PtajlU, raznim učiitdliskiim društvom, j ravnat,eljstvom srednjih in meščanskih | šol v Mariboru, Celju im Ptvijui itd. Zahvaljujemo se jim za sprejete dobrote in prašimo /.a naklonjenost v bo-dččem letu.
Društvo drž. upokojencov in upokojenk za Slovenijo v Mariboru.
Pozor. p. n. naročniki!
1. Uprava Msta .je v Mariboru, Ob bregu 14.
2. Kdor ne dobi »Upokojenca:*, naj ga retekmi/ra; rektomiarije so poštnine proste.
8. Kdior je prečita! »Upokojenca«, prosimo, naj ga da na raižspolago gostilnam, (kavarnami, čitalnicam.
4. Delajte rdktamo za firme, ki inv sarirajo v »Upokojencu«.
5. Z rudečilam si dovoljujemo opozoriti p. n. naročnike, bi so mogoče pozabili nia naročnino.
Uredništvo liista se prenese iv, Oed/ja v Maribor.
Spominjajte se smrti!
V	me mali zadregi so zaostali, ako i umreš in zapustiš ženo ali celo otroke brez potrebniih niavodil. Ne zadostuje, da zapišeš svojo zadnjo voljo, duj jiiiru tudi nahodila, kaj jiimi je storiti, da so jitn čiittprej nakaže pogrebnina*, pokojnima liitdi. Tozadevna pojasnila dobiš proti primerni odškodnini, reveži tudfi brezplačno, ako pošlješ 2 dinarski znamki im točen naslov na upravo tfetej.
Iistotalko' dobiš, alko stanuješ v mariborska oblasti', informacije o raznih šolskih, davčnih., sodmiijskih., vojaških, in stanovanjskih zadevah od »Posre-dlovalnice« v Mariboru, Ob bregu 14.
Društvo drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo v Mariboru.
Tzvanredna odborova seja; h kateri so bili povabljeni tudi člani društva in je bila jako dobro obiskana, se je vršila v nedeljo, din e 11. t. m. Gospod predsednik, dvomi svetnik dr. Kron-vogel pcizdravi zastopnika celjske siku,-pine gospoda Josipa K asi ja, poštnega kontrolorja v p. in druige navzoče. K 1. točki dmovnega reda (glej »Upokojenca« št. 10) se je soglasno sklenilo sledeče: a) Spomenaleo v zadevi ize načenja, pofcooBiin st ar oupok ojen cev z oeaimi, kii jih uživajo upokojenci po določilih	z	dne
31. VII. 1923, »Služb. Nov,.« št. 199, na Narodno’ skupščino. Finančni odbor, vsemi gg. ministrom,, vsem poslanskim Idiubam im gg. narodnim poslancem; b) depiutadtito k Ni. Veličanstvu Kralju in drugim merodajnima čini-tedjem v Beogradu. K 2. točki: Po jako živahni debati se je soglasno sklenilo, da naj v tej: zaidevi sklepa občni zbor. Nasprotniki »Upokojenca« so le v Mariboru; el&nlL cel j.stke skupine, Ptuja in okolice in drugi podeželski člani so navdušeni za Upokojenca«. Mnogo bi jih izstopila, ako se ukine naše glasilo. K točki 3.: Navzoči zahtevajo, da se ustanovi Savez društev drž. upokojencev. K 4. točki: Tzkljiu,-čitev našega društva iz Zveze v Lj ub-lijem i se vzanie na znanje. V odbor za sestavo spomenice se izvolijo: 1. gosp. predsednik, dvorni svetnik dr. Krun-vogel; 2. g. K ar is, višji poštni1 kontrolor; 3. g. general Lešič; 4. g. Meglič, davčni nadupravitedj; 5. g. Novak, policijski nadstražnik; 6. g. Kopič, nadučitelj.
Dinarski staroupokojenci.
(Konec.)
Ker meinida ni nifcdo več poslat mesečnega računa* končam svojega s .sle-
dečimi opaizkami: Povdiarjam še eav krat, da so nekatere živlljenske potrebščine tako miniknalme, da moji 4 od 12 do 19 let stari otroci glede hrane ne pridejo na svoj račun; pri najboljšem apetitu morajo odložiti svoje žlice. Vajeni boljših predvojnih časov jako pogrešajo sv. Miklavža;, Jezuška, običajna, darila za god in novo leto, trije ne bodo birmani vsled bede.
Upniki so si že v velikih skrbeh, ker dolg raste, obresti i zastajajo. Z naraščanjem dolga pa pada tudi kredit, kar pa dela meni velike skrbi. Dovolite g. urednik še par nepremišljenih opazk, ki jih je vrgel med zborovalce dne 11. t. m., ko je šlo za ali proti »Upokojencu«, novoupokojeni tovariš, ki ima man je službenih let, a skoro -1000 Din več pokojnine kakor jaz. V svojem ponovnem napadu na »Upokojenca« je rekel, da jo je zadnji »Upokojenec« polomil, ko je poročal a.) da je kronski &'aroupokojenec daroval našemu društvu 100 Din, češ, da bo javnost začela dvomiti, da je naša beda tako ve-* lika itd. in b) da sem liostaivil v svoj račun mesečno 20 kg kristalnega sladkorja, češ, da je to preveč im naj kupim več kruha otrokom iitd.
K polomit a): Omenjiemi kronski tovariš — vdovec — je bil do zadnjega svojega zdihljaja velik revež, ki pa ni dočakal zaželjenega poviška vsled prevedbe. Vedel pa je, da bo po svoji smrti zapustil podporo dveh »Samopomoči-. v znesku 20.000 Din. Nekega dne t. 1. me je prosil, naj mn pomagam narediti račun. Po odbitku izdatkov za pogreb, nagrobni spomenik, za dolg, nagrado zvesti gospodinji je ostalo še 200 Din, in te je daroval društvoma »Učiteljski dom« in našemu društvu in sicer pogojno, ako ne bode porastel njegov dolg. ,’li je to poJtarn? K polomu b): Hrana revnih je tudi bela kava, kaiei a te radi mleka in sladkorja gotovo redilna ir. zdrava. Ker je vsaka drega hrana n. pr. iiz moke. jajc, masti itd. za me predraga, zahteva tudi več kuriva. «e maramo zadovoljiti dnevno dvakrat, t upa tam trikrat z belo kavo. Ob budi zimi si privoščimo včasih tudi eaj z limono itd. In omenjani tovariš — samo dve osebi — si-
cer drugače dobra duša, ki ne užitva bete kave in umi .tudi ni treba, se škan-dalizira, da. jaz, njegov tovariš, porabim za ti oseb mesečno 20 kg sladkorja. in pravi, da je to polom. Dragi tovariš, ne boj se, da je bila bela kava presladka!
Priponi ha uredništva: lv potoniki predstoječega članka pripomnimo le, da se nam zdi poraba sladkorja za družimo s šestimi člani mesečno 20 kg previsoka.
Mi, revmi upokojenci, brez vina in pečenk, ga smemo porabiti kvečjemu le 2 kg na osebo mesečno. tudi če pijemo celi mesec le belo kaivo za večerjo.
Samopomoč.
Društvo drž. uslužbencev in upokojencev v Mariboru je na svojem izrednem občnimi zboru dne 19. t. m. soglasno sklenilo, da se to društvo, ki 'je bilo omejeno le na mesto Maribor in hližnijo Okolico, razširi na celio mariborsko oblast, iin ako se bode obneslo, pozneje tudi na ljubljansko oblast. Danes šteje mariborska - Sam opomoč. -; 800 članov in daje po 1600 Dim podpore. — Ko bodo potrjena tozadevna pravila, jih bode »Upokojenec« objavil.
Novo leto.
Vsajk zemljan se veseli novega leta. Posebno ljudje nižjih in sredlnjnih stanov se vesel i|jio manj.šili ali večjih da<-ril, ki jih. pričakujejo od svojih staršev ali delodajalcev. Človek bi rekel, da šinemo pričakovati tudi mi staro-uipokojenci kot najrevnejši med revnimi, za ta dan dairiia, ki bi ga nam imela dati naša delodajalka mati država.
Zaman vse naše prošnje ki jadikovanja; naš glas je in ostane v leden i puščavi, za kojega se nihče ne zmeni. Beda nas pritiska od vseh strani ter ostaja v naših krvavih srcih le skrajnim ogorčenost iin škripanje z zohmi.
Ravnjo te dtni čiitiamm da so dobili češkoslovaški drž. utraidlnakSi božfična darila in sicer:
1.	in 2. stop. od 2500 do 4000 č. K;
3. stop. odi 2000 do 2500 č. K;
4. stop. od 1000 do 1600 č. K;
o,s:tali od 700 do 1300 č. K.
lstotako č.itamo, da so v avstrijskem
nacijonaMem svetiu abravnavaili te dni piredloig glede reg mlad j plač državnim uslužbencem. V predlogu novele je Hudi postavka za iizenačenje starih pen-aigjoaiistov, z moivitmJi. Povsod daugod, telo v premagani Aivstrijli je dovolj razumevanja. za staire upokojence in se najdejo za izenačenje potrebni kre-
diti. le pri. mas. v dežerl i pnirodinega bogastva, to ni mogoče.
Menimo, da je temu krivo pomanj-kainje vpakega socijataega, čuta pri onih, ki nam režejo kruh.
V	Avstriji imajo za zboljšanje prejemkov sitarompofcojeneev na razpola-go 40 milijard, to je 50 mil.ionov dinarjev, pri nas pa kvečjemu odtegljaje za poplalvljence, kakor da bi vsi državni usllužbenci iin upokojenci skutpa j ne biili že davno poplavljeni z največjo revščino.
Se boljše se je uredilo v tem letu plače iin penzije uradnikom in pemai-jonLstoim v Prusiji. O tem niti nočem pisati, da ne delam mojim ubogim sotrpinom še večjih skomin.
Tako dtrugodi, a kako je pri nas?
Težke besede silijo v pero, a bolje je ne, ker vse itak nič ne pomagai. — Do sedaj, sem bil naiven optimist ter sem tolažili svoje vedno z mazilom, češ, saj se čisti, biti če vedno bolje ter priti morajo tudi za. nas bolja vremena. — Danes sem mišljenja, da pojde še dolgo (čez dobo našega življenja) tako naprej, ako se ne pojavi na obzorju mož, ki pomete s stairo šaro prav temeljito. To je edin up, ki vam ga nudim k novemu leta.
i Koliko stane državo vsak minister?
V	št. 270, »Slov. Naroda« z dne 27. novembra 1927 čitamo sledeče:
Tngovimski gillasnjilk« pri/občuje v zadnji številki zanimiv članek, iz katerega je razvidno, koliiko stanejo državo naši ministri.
Našim ministrom se ne godi slabo. Plačami so tako, da jiim lahko zavida visak držaivni uradnik od najvišjega do najniižjoga. Aktiven minister dobiva mesečno 6.000 Din plače, in 6.300 Din draginijSke doklade, skupaj 12.300 dinarjev. Poleg tega dobiva vsak minister za vzdrževanje avtomobila mesečno 8.000 Din in /a reprezentacijo v cigaretah 4.500 Din. Skupaj znašajo torej mesečni dohodki aktivnega ministra 24.800 Dilm Pri tem pa. niso vračunani latentni dohodki od. proste vožnje po železnicah in od avtomobila, kajti šoferja plača država. Računati moraimo tudi razne komisije in potne stroške, ki pripadajo vsakemu aktivnem^! ministru. Ministri' so pa obtmem tudi narodni poslanci in kot taki prejemajo mesečno 9000 odnosno 9300 dinarjev dlnevmic. Nekateri ministri, ki niso narodni poslanci. so pa javni funkcijonarji in imajo še večje dohodke.
Iz tega siledi, da prejema minister iz državne blagajne mesečno najmanj
36.000	Din aM dnevno 1300 Din. Vsak minister iiua torej dnevno povprečno
i olik o doh odkov, kakor držamni urad-nik mesečno, odnosno t oliko mesečno, kakor državni uradnik letno. Pred vojino je prejemal minister letno 12.000 Dim pliače, najvišji držaivmi uradtadk pa 10.000 Din. Razmerje je bilo 5 : 6, dočim je sedaj 1 : 10. Ne smemo pozabiti tudi, da ostane vsak minister po demiisdjjii tri, štiri, pet ali še več let na razpoloženju, dasi nekateri niti tri mesece niiso bili aktivni ministri. Na ra®položend«i ne dela niič, a vendar prejema celo plačo in 3000 D itn dra-ginjske doklade, mesečno torej 9000 dinarjev. Tako pričakuje vsak aktivni minister poleg 432.000 letnih dohodkov še vsaj tri leta po 108.000 Din za svoje »razpoloženje«. Pokojnina pripada vsakemu ministru, četudi zavzema to mesto samo en dan.
Pravico do polne ministrske pokojnine im dobi minister, ako je bil1 dve leti v aktivni službi ali na razpoloženju,. Državni uradniki morajo imeti za začetno pokojnino 15, za poitio pa 35 in po novi odredbi celo 38 službenih let. Težko je reči, koliko let bodo vži-vaii poedini ministri pokojnine. Ker so ministri večinoma mAadi ljudje, lahko račnnaano, da. jim bo pokojnina tekla povprečno najmanj 10 let.. Višina pokojnine je različna, v splošnem pa prejema vsak vpokojeni minister letno 72.000 Din, kar znese v 10 letih
7200.000	Din. Sedaj je treba samo še pomisliti, koliko aktivnih, vpokojenih im na . raizpotoženju nahajajočih se ministrov imamo v naši državi, pa postane jasno, da pomenijo ministri za državno blagajno občutno obremenitev.
Prip. uredništva: Mi nismo nevoščljivi našim ministrom na njihovih plačah. četudi so res premastne. Kar nas naravnost mori, je pa fakt. da šmarno polovico ministrov preveč, če se ne motimo, največ v celi Evropi.
Vajeni smo vrhu tega. da vidimo ministre, izvzemši potrebnega odmora v letnem času, sedeti v njih kabinetih, kjer se pridno dela. Tedaj bi ne bilo velikih poslovnih zaostankov ter bi morali imeti danes z 18 ministrstvi v relativno tako mali državi našo upravo popolnoma urejeno.
Pokojninski mesečni odtegljaji.
Naš član nam piše:
2.	t. m. so mi odtegnil okolu 44 Din več nego druge mesece. Tako se je godilo tudi drugim penzijaiiistam; gotovo tudi Tebi. Ogorčenj smo bili.
Na fin. delegaciji so mi tolmačili: Dosedaj so pemzionisti plačevali davek samo tako ko aktivni uradniki. A t smislu čl. 86. letošnjega fin. zakona in čl. 138. uradniškega zakona se srna-
ira. da, morajo pesmzianisti plačevati tudi od stanarine davek, ker obsega pojim »penzioni« osnovno plačo, položajno in stanarino. Pri aktivnih se to loči, pri penzioni,stilli pa se računa davek samo od »penzije«, ki je vse skupaj.
Piteal sem poslancu Pušenjaku in dedni danes ta-le odgovor:
Po prejemu Vašega c. pisana sem govoril z generalnem direktorjem; davkov g. Letieo, ki je odločno izjavil. da se stanarina ne, sme vzeti za podlago pri odmeri davka in da se treba pi'oti temu tolmačenju pritožiti.
■Deputacija Društva upokojencev nfc» to pojasni g. delegatu in viaži pritožbo. «
Prip. uredil.: Na znanje vsem pri--'zadetimi.
Naša zrelost.
Nas član. iz Maribora nam piše:
Celo leto pred um po skupščinskih volitvah srno govorili jnožato na vseli sejali in .shodih ter pridno pisati v našem listu o samostojnem nastopu z lastno listo in ne vem kaj vse, če že ne sedaj, pa pri prihodnjih volitvah na vsak način.
Dve zadnji izdaji našega »Upokojenca:« staj pa že ponehali, najbrže radi tegii; ker inia.mo mnogo posla s sedanjimi obč. valitvami, na katerih listah vidimo, kako se bojtujcuio naši upokojenci ratmo oh rami v prvih vrstah (od zadaj) drug proti drugemu ter čuvajo in priporočajo vsak svojo skrinjico. nezaveda.jioč se. kaj smo govorili in pisali, namreč:, da hoano beležili dobrote itn slahote vseh poslancev, katerim se bomo znali o priliki samostoj-mega nastopa, kateri čas bode prišel, zahvaliti.
dekli bodio, ila so to Le občinske volitve im da to nama s skupščinskimi nič skupnega; res je to, a prosim vaist cen j, gg., jaz pa trdim to, če so naši tovariši še danes, po tolikem govorjenju in pisanju, taka na/vozami na isv oje pol. stranke, da ne morejo to vsaj javno prikriti, potem je razumljivo samo to, dn imajo dotični gg. neko korist ali so jo imeli, ter se obvezali, da poravnajo ta svoj dolg s propagando in s kroglico.
Vsi prizadeti nam toč.no imvedo (kakor gori rečeno), kedaj pride čas za; lastno volilno listo.
Opazovalec.
Prip. uredništva:
Po našem n oziranju .je ubral pisec tega članka prava struno.
Do .samostojnega nastopa (ki mora priti prej ali fileji) je naša dolžnost, da se za' nobeno stranka ne ekspaniramo.
Mi oddajmo, dokler ne nastopi naš čas. hladnokrvno vsak po svojem prepričanju kroglico eni ali drugi stranki. S tem je zvršena misija upokojenca, ker pričakovati nimamo nikake piv moči ne od ene ne od druge stranke.
S takim hladnim nastopam utrdimo zaupanje v nas vse v prepričanju, dta bodemo svojiedobno iskali muc le sami med seboj in. sicer skupno z aktivu imi uslužbenci.
Pokojnina naših orožniških novoupokojencev.
Naš član nam piše:
Velecenjeni g. urednik!
Prosim Vas, da blagovolite v Vašem cen j., listu sledeči članek priobčiti.
Z ozirom na poziv dinarskega sta-roupekojenoa g. nadučitelja v p. v 10. številki Vašega cen®, lista »Državni upokojenec«, dla naj tudi ostali penzi- j j onhst i objavijo račune o svojih me- , sečnih prejemkih in izdatkih. Vas g. urednik, prosim, da izvolite v Vašem cenj. listu sledeče priobčiti:
Služboval sem v naporni žaind. službi 30 let, do preokreta v bitvši Avstriji, bil sem stražmojster 1. razreda ter imel brez vsakih odbitkov 200 zlatih kron mesečne plaJče. Po preokretu sem nadaljeval svojio službo v naši državi, kjer sem bil med drugim tudi za iizslle-dovanje vetebitskih hajdukov v Dalmaciji in Liid porabljen, dokler si nisem naposled v službi neozdravljivo bolezen nakopal in bil vsted iste v smii-slu zakona o žanri, penzionom fondu od 1922. leta po polnoletnem službo-varnju in popolnem izčrpanju svoje moči dne 1. julija 1923 — čeravno sem dlržavi služil — brez državne penzije ilz službe odpuščen in v svrho preskrbo — bolje rečeno v svrho gladovanjla — z rodbino vred žanri, peirzionom fondu izročen..
Iz omenjenega fonda prejemam jaz kot bivši žanri, narednik I. kL po pok nolebnem shržbavajnjiu brez odbitkov sledeče mesečne podpore in. sicer:
Na ime osebne mesečne penzije 200 dinarjev,
na ime osebne mesečne drag. doklade 270 Din,
na ime .stanarino 42 Din. na ime družinske mesečne doklade za pet članov rodbine po 90 Diln za člana 450 Din, skupaj mesečno 962 Din,.
Velika je sreča zai mene in mojo rodbino, da dobimo od milosrčnih ljiu-dd začasno stanova,nje in drva skoraj takorrikoč brezplačno, sicer bi ne imeli noti žgancev in bi bili že davno od gladu poginili.
Kruh vsake vrste, potem bela rno-kn. kara itd., itd. — o mesu niti ne
govorim — so za mene in mojo rodbino komaj te še po imenu znane speci-jalitete.
Zraven tega srno imeli vsi v smislu gornjega zakona iz službe odpuščeni orožniki to leto 31-dnevni strogi, post in zdržmast ne le saano od mesa, ampak od vseh jedil iur to od 1. do 31. marca 1927, kajti za ta mesec mi nesrečneži niti te borne penzije prejeli nismo.
Za to proračunsko leto se nam pa napoveduje 91-dhievni! nieprekiidni itn. strogi past, združen ,s popolno zdirž-nastjio od, vsake jedi. Post ima pričeti
1.	I. in trajati vse do 31. III. 1928, to je, do nove proračunske godine; kajti gospod kapetan Tonkovič, blagajnik pri 8. žanri, puku v Ljubljani, je ob priliki izpliače te naše borne podpore (penzije) za mesec november 1927 izjavil, da je naš fond popolnoma prazen in tla 'nimamo od iistoga za mesec januar, februar in marec 1928 pričakovati uikakih pristojbin.
Kakor cela stvar izgloda, nas hoče država v glBadovanju popolnoma dresirati in napraviti iz nas siromakov profesijonalne gladovalce, tla nas bode potem mogla brez vsake skrbi poslati na mednarodno tekmo gladova-nja, katera se bode baje v najkrajšem času vršila nekje v Saharski puščavi, in kjer bodemo mi brez dvoma, dosegli rekord.
Kakor se sliši jo ta stvar že urejena, samo to se še ne ve, ali bode rekordna nagrada pripadla nam, ali pa gospodom, ki nam tako imenitno in velikodušno krojijo pravico.
Da se z nami tako nečloveško postopa je vzrok samo to. da smo mi siromaki naši državo nekaj dalje časa zvesto in pošteno služili kot naši tovariši. ki so bili pred 1. aprilom 1922 po starem zakonu nmirovljeni in so glede preskrbe precej na boljem kot mi.«
Prip. uredništva: Brez vsakega komentarja.
Prestavka umirovljenika.
Ugledno uredništvo lista »DRŽAVNI UPOKOJENEC«
CELJE.
Ovorn je društvu čast. predloži/ti Vani u prilogu pred stavku kaju je predalo sv im faktorima i liieimm, koji bi mogli biti od koristi.
Lijepo Vas molimo, da bi u interesu stvari tu predistaivku bilo u cijelosti bilo u izvadku kojega Vam takoder prilažemo. publicirali u Vašem uvoženem listu.
Mnogo Vam unaiprijed blagodareči. ostajamo	sa	vetepoštovanjron
Društvo b. H. umirovljenika n Sarajevu.
Kako j« poizjuaito, ovliašten je članom 326. fatnaiisijsfcots zakona za god). 1927./1928. iniiniiisbarski savjet, da u aporaizuumu sa finiainisijsikkn odiboi*om nar oditii' siuipštilie uiredibam i zini jeni i (Lopnili zakon o čiocmiiiicmiia od god. 1923. Modu m im iroadlu se t am ured-born iamiliiemiti i diopulniti i odredite oitniovničkog zakonu o mirovinaima, alti sa 'ograinilčtenijeim, du se ta revizija ne može promirjieniti i na dasadamje državne uirniravljenike. Na taj bi dakle način, 3taTiyi (i!inirovlj«nici, koji se uopoe steino zapas-bavljajiu, ostali i nadalje u omam acajnam stanju, u kojiein se uislijed nedostatniih miiroviina i .sada nalaze.
Protitv toga su ustalia sva čiiiovniuka i luniirovljeiiiLcka društva. a naroeito je društvo b. h. uuniirovljeniika u Sarajevu ispred 7.500 državnih uimirov-ljenika predalo narodnoj skupštini i nsjezinom fiinainsijskom odboru, sviin minifitarstvima, poslan ičkim kluibovii-ma, strankamia i poslanickna opširmo i temeljito obrazložen« predistavku, u ko joj trači, ({a ,se stavi iz vam kiijeposti gore .sipomenuito oigraniičenje te dla se neviiiziija odredaba o pieazijama pro-tegne i na .sve dosaidamje u mirov Ijeni-ke bez razlike, kad sm penzioni sani.
U obrazlioženjm tih zaihtjeva iznosi se u predMaivcit, da je država na temelju jedlne bilateralne pogodbe obvezana na priimjereuiiu opskrbu svog -lužbeniiba, a opskrba (mkovina) da je samo onda za pristojni! egzkstenici.hr diostatna, kad je prilagodena i primjte-iwa priliikama življenja, sto svak o-viremeno viadiajiu. Prema toane je ne-ispravino, ako se miirovdine smatrajiu nekam nepromjeniliiiivam .stalnom ren-tom, a to krivo, prot upravno i protu-uigovorno ahivatanje nastalo je samo usliijad ‘toga, što »e za predratnag vremena životne prilike kroz decemje ni-su u zmeitnijoj mjeri mijenjale te ni je bilo ni pattrebe ini jen jati miirovine.
Predstavka se pozivlje nadalje na primjere Franc mske i Njemačke, gde su miirovine prema prilikama življenja priknjereno povišene.
Naročilo je komično naigllašenio, da je u natertlu einovniičkog zakona od gad. 1923. pr-edsatnkc i onisanom od Njegovo® VeJomnstva Kralja izjedna-oanjie srviih mirovinskilh primajddežnosti bito prediva den o, pa i u sk'UipBti nekom zakon,odiaivmam odboru prilivačenio, iz zakona je pako da je izbačeno u po-sledmijiesn času pred samim iiziglasava<-n jem zakona u plenumu.
■ Telefon štev. 16.
Ustanovljena 1. 1889.
PoStni ček 10.533.
♦
*
j Mestna hranilnica ljubljanska
Stanje
® vloženega denarja nad ei 275 milijonov dinarjev
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 1100 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
g Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
S Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
«
8
m
*
K
«
m
m
M'
*
a
«
s
s
*
n
CELJE, Razlagova ulica 7.
Telefon 67.
Ustanovljena 1906. Lastni kamnolomi.
Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz matmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture i;\ spalne In jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško
Konkurenčne cene!
Podružnica « Trbovljah.
Telefon 67,
stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zahte  vajte načrte in proračune.--------------
Ugodni plačilni pogoji!
Razširjajte naš list!
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
Ustanovljeno leta 1810.
Priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in
porcelan*