Poštnina plačana v gotovini. LETO XXXVII ŠTEVILKI 7 iN 8 Slovenski Pravnik Izdaja društvo ..Pravnik" v Ljubljani ODGOVORNI UREDNIK: Dr. RUDOLF SAJ0VIC VSEBINA: 1. PROF. G. KREK: Organizacija sodišč po najnovejšem zalconskem načrtu 161 2. PROF. DR. A. SKUMOVIĆ: Smrtna kazen In policijski nadzor ter projekt kazenskega zakona 174 3. DR. KARL ŠAVNIK: Naš zakon o slavni kontroli 180 4. Književna poročila 196 5. Razne vesti 197 PRILOGA: Odločbe stola sedmorice v kazenskih stvareh. V L1UBL3ANI NATISNILA „NARODNA TISKARNA" 1923 SLOVENSKI PRAVNIK. Leto XXXVII. V Ljubljani, 1. julija 1923. Štev. 7. in 8. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Prof. G. Krek. (Dalje.) Toda zgolj samo za sodnika poedinca, nikakor ne hkratu za ljudskega sodnika! Slednji se namreč niti z odločilnega fis- kalnega stališča po mojem mnenju ne da opravičiti.^^) Ali je sodnik nestrokovnjak v resnici cenejši? Mislim, da pride do tega zaključka samo kratkovidec. Kdor ne pazi samo na to, kako in koliko izdaja država, temveč tudi na to, kako in koliko pridobiva, temu je kmalu jasno, da je sodnik nestrokovnjak le Da je širokogrudno uporabljanje ljudskega sodnika pri nas na- ravnost nemogoče, o tem pač niliče ne dvomi, ako upošteva razmere, ki vladajo zlasti v naših južnih pokrajinah. Pa niti v Sloveniji bi si ne upal naložiti ljudstvu večjega bremena, kakor nosi že sedaj, izvršujoč porot- niško dolžnost in sodelujoč v strokovnih senatih. Za uspevanje več- niških sodišč je potrebna ne samo neka minimalna višina izobrazbe, tem- več predvsem izvesten čut državljana, ki mu da istovetiti njegov interes z interesom države, tisti čut, ki so ga imeli Rimljani aristokratske repu- blike in ki ga pri nas dosihmal nismo mogli imeti, ker se tuje državno vodstvo skozi sto in sto let za naše narodne interese nikdar pobrigalo ni. Zato nam je še povsem tuj tisti drugod že iz ipojma države izhajajoči »noblesse oblige«, ki označuje n. pr. na Angleškem (pomislimo mirovnega sodnika, tega »velikega neplačanca«!) ali v Nemčiji vse razmerje med državo in državljanom. Pri nas se v tem oziru ni mnogo izpremenilo od zdavnaj preteklih dob, ko so imeli največje težave, da so grajane privabili k volitvam večnikov in večnike k sodnim dnevom. Tudi dandanašnji »ist der Obrigkeit etwas beschwörlich das... schier wenig erscheinen, sonder ires gefallens aussenbleiben wollen«, kakor toži neki koroški tržni artikel iz 1. 1579 (Bischoff-Schönbach, Stein u. kärnth. Taidinge 1881, 504). O prav tako nepovoljni in nevoljni udeležbi laiškega elementa, ka- kršna je v naših pokrajinah (prim. SI. Pr. 1922, 57), so mi pravili tudi v Beogradu. 11 162 Organizacija sodišč po najnovejšem zalconsliem načrtu. na videz poceni sodnik. Država je tem bogatejša ne samo, čim manj izdatkov ima, marveč tudi in predvsem, čim več ima do- hodkov. Dohodki pa se stekajo tem obilneje, čim bogatejši je narod. Kdor ima odprte oči, ne vidi samo razmeroma maie dnevnice ali potne stroške, ki se trosijo za — manj vredno sod- stvo ; ugotavlja namreč tudi z obžalovanjem, da se odteguje to- liko ljudi svojemu pravemu, v resnici u s t v a r j a j o č e m u, produktivnemu poklicu, tistemu poklicu, ki dviga njihovo gospo- darsko moč, hkratu davčno silo in s tem bogastvo države in dobrobit državljanov. Cim spoznamo, da se opira pohvala sod- nika nestrokovnjaka celo z odločilnega, za njega nikakor ne laskavega fiskalnega stališča na varav sklep, se mu gotovo od- rečemo ah mu vsaj odkažemo mesto le tam, kjer more s svojim specifičnim znanjem, s svojo posebno izurjenostjo in prakso v svoji stroki v resnici podati nekaj, česar povprečni uradni sodnik absolutno ne more nuditi. Le v izjemnih primerih po- slednje vrste pomeni ljudski sodnik zares tudi materialen pri- hranek, ne samo ker nadomešča v teh primerih dejanski uče- nega sodnika in je po svoje v resnici enakovreden član senata, temveč tudi zbog tega, ker utegne senat, čigar član in posve- tovalec je, marsikatero strokovno vprašanje rešiti sam, ne da bi zashšal izvedenca, ker torej pogostoma prihranjuje tudi stroške zadevnega mnenja (prim. v § 463 11. ref. nač. c. pr. r. recipirani § 364 c. pr. r. in Beantwortung der Fragen [Vdg. d. JM. 3. dec. 1897, JMVBl, 44] k § 351 c. p. r.). Dejanski gre v teh primerih samo za drugo o b 1 i k o, v kateri se udejstvuje še vedno strokovna izobrazba: navadno v izvrševanju poklica ne- posredno v korist lastnega podjetja aH zvanja in posredno države; tu neposredno v prid državni justici, s tem pa posredno še vedno v prilog lastnim interesom. Sodnika nestrokovnjaka naj torej ne pogrešamo pri trgovinskih, pomorskih, rudarskih, obrtnih, patentnih, avtorskih in sličnih stvareh, koder pomaga s posebnim znanjem svoje stroke.49) ") Istega mnenja tudi Klein, GerZtg 1919, 104 ss (disliusija), Zwi edin eck, GerZtg 1921, 53. Prim. tudi W e ii 1 i, GerZtg 1921, 125 ss. Pač z istega stališča zastopa Daub, DJurZtg 1919, 456 ss., udeležbo lai- kov razen v bračniti in alimentacijskih tudi v poljedeljskili stvareh. Podobno tudi Volkmar, DJurZtg 1919, 218 ss. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 163 S temi izvajanji bi bilo razbistreno in utemeljeno tudi naše odklonilno stališče glede ljudskili sodnikov v ostalih ci- vilnih stvareh in glede večnikov in porotnikov pri kazenskih sodiščih. Večniki (skabini) nas menda ne bodo tako kmalu ogražali (bagatelna sodišča po bos.-herc. c. pr. r. [§ 4], ki so bila večniška sodišča z enim sodnikom in dvema prisednikoma, izvoljenima iz ljudstva [§ 8], so s čl. 1, odst. 2 uredbe od 22. ju- nija 1921 SI. N. br. 145, odpravljena; istotako tudi prisedniki v kazenskem postopku s čl. 2 uredbe z istega dne SI. N. 146), čeprav so si priborili zlasti v Nemčiji °'*) in po njenem vzgledu pred kratkim tudi v Avstriji^^) znamenito mesto v ustroju so- dišč. Dejstvo pa je, da je srbska porota po zakonu od 31. marca 1892 v istini večniško sodišče. Koliko je pritegnitev ž e n a kot ljudskih sodnikov k varst- venim, mladinskosodnim, zakonskim (bračnim) stvarem z vi- dika njihovega posebnega znanja in izkustva upravičena, nočem ^"J Prim. op. 41. S pravo vnemo se je celo sloviti Wach, odklan- jajoč poroto, potegoval za večniška sodišča in zahteval, da naj število večnikov presega število v senatu sodelujočih poklicnih sodnikov za naj- manj enega (DJurZtg 1920, 481>. Volkmar, k čigar razbremenit- venim predlogom se še povrnemo, si žoli za vse prvostopne ka- zenske stvari izvzemši delikte, ki gredo pred poroto, izključno le tročlansko veče. ^0 Nova avstr. zvezna ustava od 1. oktobra 1920, BGBl. 1 predvi- deva v čl. 91, odst. 2, obvezno pritegnitev večnikov, ki jih je bila pri zbornih sodiščih že I. kazenskoipravdna novela od 15. junija 1920, StOBl 279, dejanski uvedla. Pred veče, sestoječe iz 2 sodnikov in 2 večnikov, spadajo po § 13 nov. k. p. r. vsa hudodelstva in pregreški, ki ne gredo niti pred poroto, niti pred sodnika poedinca (glej op. 41), in nekatere ti- skorvne stvari (po § 42 novega tisk. zak. od 7. aprila 1922, BOBI. 218. Glede volitve večnikov prim. §§ 5 do 16 zak. od 23. maja 1873, drž. zak. 121, v obliki, ki so m« jo dali zakoni od 23. januarja 1919, StGBl. 37, od 15. ju- nija 1920, StOBl. 279, in od 15. julija 1920, StOBl. 321. Porota je v Av- striji pristojna za vsa politična in potom tiska storjena hudodelstva in pregreške, za vse obtožbe radi hudodelstev, ogroževanih z več kot deset- letno ječo, ako je najmanj to ječo tudi prisoditi po zakonu ali po pred- logu obtožbe, ter za obtožbe radi detomora in uboja (čl. VI uv. zak. h k. p. r. v obliki čl. II. cit. I. kaz. ipravd. novele iz 1. 1920, § 484 k. p. r. in ? 34 tisk. zak. od 7. aprila 1922, BOBI. 218). O poroti de lege ferenda prim. .op. 45. 11* 164 Organizacija sodišč 'po najnovejšem zakonskem načrtu. odločati.^^) Ni ravno treba, da soglašamo s Schopenhauerjevo sodbo, ki vidi v nepravičnosti glavno hibo nežnega spola, pa smo vendar lahko prepričani, da je sodništvo izrazito magiste- rium virile. Če vobče nočemo tovarnarja ali trgovca motiti v iz- vrševanju njegovega pravega poklica, velja to pač v še večji Seveda gredo tudi glede tega vprašanja naziranja diametralno narazen. So radikalni zagovorniki in prav tako radikalni nasprotniki žen- skega sodstva, v sredi pa taki ipisatelji, ki priznavajo dobiček, ki bi ga mogla imeti justica v iz vestnih panogah, ako bi se dalo omogočiti sodelovanje v resnici P'oklicanih žena, in sicer na način, ki ne na- reja rodbini večje škode, kakor znaša korist, ki jo ima justica. Poslednji skupini pripada Engel (v večkrat citiranem predavanju, 15 s), čigar ob- jektivnim izvajanjem pritrjujem. Löff ler (ib. 29 ss) se izraža zelo oprez- no; je za »pripustitev žena k pravnim študijam« (na ljubljanski juridični fakulteti so izza ustanovitve univerze 'pripuščene k državnim in dok- torskim izpitomi; ipri tem ostane tudi po čl. 2 načrta uredbe juridičnih fakultet),; misli, da bodo kot člani varstvenega oblastva in mla- dhiskega sodišča sodelovale uspešno; prav tako v zakonskem (bračnem) senatu. Zelo skeptično pa se izjavlja o ženi kot kazenski sodnici in po- rotnici. Z enako umerjenostjo tudi Klein (o priliki diskusije o Englovem predavanju v Juristični družbi, GerZtg 1919, 104), ki si želi pritegnitev žena k bračnemu sodstvu,in Daub (DJurZtg 1919, 456 ss), ki bi jih rad videl kot sotrudnice v bračnih in alimentacijskih stvareh, frimi tudi vpo- števanja vredna izvajanja Eicha v DJurZtg 1919, 625 ss., ki poudarja zelo važen moment, da tačas še ne dostaje zaupanja ljudstva v pravosodstvo žena. Zato priporoča, da se žene korakoma uvajajo v sodniške Dosle. Žal so koraki, ki jih ima v mislih, pravcati skoki. Žene kot sodni pisarji, prisedniki nestrokovnjaki pri mladinskih sodiščih, večniki, porotniki, sodniki laiki v trgovinskih sodiščih — to bi bil prvi, vsekako nadčloveški, goliatski korak. Ko bi bil ta storjen, bi se naj žene pripu- ščale k jurističnim poklicom, in sicer samo neomožene (zaradi no- sečnosti, porodov itd.). Nemško zakonodavstvo je celo te daljnosežne •predloge deloma že prehitelo (glej op. 53). Pa kaj, ko so že mnogo stoletij pred Kristusom v starem Babylonu prve dinastije imeli sodne pisarice, morda celo sodnice in razsodnice! (Daiches, Altbabylonische Rechts- urkunden 1903, 50 ss., Thurnwald v Blätter f. vergl. Rw. u. Volks- wirtschaftslehre 1907, 293). Nekam čudno stališče zavzema G ö 11 e (Recht 1922, 60), ki predlaga uzakonitev zahteve, da se morajo žene v vseh kazenskih stvareh, v katerih je zaslišanje žene potrebno (!?), zaslišati kot izvedenke (!); prav tako'v vseh zakonskih in varstvenih stvareh, pri katerih gre za vzgojo nedoletnikov in za zadeve zakonskih žena. Zoper žene kot večnice se izjavljata znamenita kriminalista Oetker (Recht 1920, 47) in Lucas (DJurZtg 1920, 325 ss). Negativno pa je osobito Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 165 meri za ženo, ki izvršuje praviloma najvažnejši in najvzviše- nejši poklic, da rodi in vzgaja državi zdrave državljane, naj- dragocenejšo dobrino, ki jo država ima. V Nemčiji in Avstriji so tudi že žene podvrgli splošni sodniški dolžnosti in vpoklicali kot večnice in porotnice.^^) Počakajmo, da vidimo, kako se ob- mnenje, ki ga je sklenilo 4. zborovanje nemških sodnikov v Leipzigu 22. in 23. maja 1921 in ki se glasi: »Nekvarno usposobljenosti žene za udej- stvovanje v javnem življenju in nje siceršnji pritegnitvi k sodnemu po- stopku ni dvomiti, da žena ne more prihajati v poštev 1.) kot poklicna sodnica, 2.) kot porotnica, 3.) kot večnica v mladinskosodnih stvareh, 4.) sploh v kazenskih stvareh« (DJurZtg 1921, 414 s). Potemtakem so smatrali žene pač sposobne, da sodelujejo kot sodnice nestrokovniakinje v trgovinskih in drugih strokovnih senatih, pri obrtnih sodiščih itd. Nav- zlic temu jasnemu protestu in navzlic odklonilnemu mnenju slovitih me- dicincev, zlasti neurologov (imenujem le profesorja Lipmanna in An- tona) so bili izdani eno leto pozneje zakoni, omenjeni v nastopni opombi. °ä) Potem, ko je že nemška državna ustava od 11. avgusta 1919 izrekla načelno enakopravnost spolov tako glede državljanskih pravic in dolžnosti (čl. 109, odst. 2) kakor zlasti glede pripustitve k javnim zvanjem (čl. 128 odst. 1), je nemški zakon od 14. januarja 1922, ROBI str. 155 pri- pustil žene izrecno kot članice obrtnih in trgovskih sodišč (Kaufmanns- gerichte), zakon od 25. aprila 1922 ROBI. I, 33, pa kot večnice in porotnice. Po t. 5. tega zakona (§ 35 št. 7 izpremenjenega OVO) morejo to službo odkloniti le, ako verojetno izkažejo, da jim izvrševanje službe znatno ote- žuje skrb za familijo. Še dalje sega nemški zakon cd 11. julija 1922, ROBI. I, 573, po katerem morejo postati tudi trgovinski sodniki, uradni zagovorniki, sodni pisarji (kajpa v nemškem pomenu besede) in — sodni izvrševalci! (rablja so tačas še izpustili). V A v s t r i j i je po § 2, št. 4 zak. od 23. maja 1873, drž. zak. 121 o porotniških imenikih v obliki zak. od 23. januarja 1919, StOBl. 37, za porotniško (in z ozirom na nov. § 1, posl. odst. tudi za večniško) zvanje nesposoben, kdor je izključen od vo- lilne pravice v narodni svet. Ker žene v § 13 volilnega zakona od 20. julija 1920, StOBl. 351 (v zvezi s § 20 zak. od 1. 'oktobra 1920, BOBI. 2) niso navedene, jih je smatrati za sposobne. To izhaja tudi iz primerjanja prvotnega besedila § 1 prvonavedenega zakona iz 1. 1873, ki govori o ^>moških«, z noveliranim besedilom, ki govori splošno o »osebah«, ki jih je vpoklicali kot porotnike (ali večnike). Vendar pa so žene po § 4, št. 6 cit. zak. te službe oproščene. Omembe vredno je, da pripušča § 1 avstr. zak. od 22. marca 1920, StOBl. 136, žene k zastopanju strank pod istimi pogoji kakor moške. Ženske sodnike oziroma porotnike imajo med dr. tudi Zedinjene države Sev. Amerike, Danska, Anglija, Francija (samo pri obrtnih sodiščih), Rusija. Prim. Hartwig, Frau in d. Rechtspflege 1922, 11 do 14. (Na to knjigo me je opozoril in mi jo dal na razpolago ko- 166 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. nese ta poizkus. V državi, v kateri bomo morali ženi priboriti še najprimitivnejšo privatnopravno enakopravnost z možem, je razgovor o aktivnem sodelovanju žene pri sodstvu de lege fe- renda brezplodno, s čimer nočem izreči, da bi ne bilo koristno,, seznanjati se s stališčem naprednih narodov.^*) Naš načrt uresničuje vobče ravnokar zastopane nazore. Ne spušča se v eksperimente, temveč sledi skoraj brezizjemno svoji predlogi. V § 27 navaja pod št. 1 do 17 primere, v katerih *odloča«^^) predsednik senata aH odrejeni sodnik (»izaslanf lega Dolenc. Iskreno se mu zahvaljujem tudi na tem mestu za to uslugo kakor za marsikatero drugo opozorilo). Na Norveškemi so žene pri- puščene kot porotnice in večnice z novelo h k. p. r. od 22. maja 1902 (Motzfeldt v Jahrb. d. int. Ver. f. vergl. Rw. 1907 [VIII, 2/1] 2081). Zdi se mi, da se sploh premalo zanimamo, kako se razvija sila plodovito in v zadnjem času tudi uspešno zakonodavstvo in pravna lite- ratura onkraj naših meja, zlasti pri bivših naših sodržavljanih Avstrijcih, Čehih in Poljakih, ki se moremo od njih že zato prav mncgo naučiti, ker so njihove uredbe in tudi siceršnje njihove razmere še najbolj po- dobne našim. Smo v prijetnem položaju, da so nam pionirji. ^Pazljivo bi morali zasledovati, kako se obnesejo novote in reforme, ki jih uvajajo. To je tudi razlog, zakaj sem primoran oipozarjati na stanje inozemske legis- lacije in literature, ki sta večini naših pravnikov nepoznani, in sicer tudi glede takih problemov, ki nas morda trenutno še ne pečejo. Ko nastopi svojčas neposredna potreba ali sila, bo že prepozno. Takrat mora biti material že zbran; ustvariti smo si morali že svoje mnenje. ^') Bolje bi bilo »rješava«, ker glede nekaterih točk § 27 (kakor glede št. 10, 12, 13, lö)) sploh ne gre za »odločanje« v pravem pomenu besede (prim. tudi § 37. odst. 1 o. z.: »bedarf... keiner Beschlußfassungx in istega § poslednji odstavek: »werden... erledigt«). Sieg § 27 pa sploh malo šepa. Uvodni stavek z okostjem »predsednik... odlučuje... o sle- dečim predmetima« zahteva skozinskoz temu začetku primerno nadalje- vanje. Tega se besedilo ne drži v št. 13 do 17. Menim, da ni tehtnega razloga, da odstopimo od besedila § 37 o. z. Ako damo uvodu obliko po vzorcu § 37, torej približno tako-le: »Osem o predmetima navedenima u drugim zakonima nije potreba, da rješi veće o«, tedaj se tudi točke 13 do 17 lahko prevedejo brez interpolacij. Seveda mora tedaj ostati tudi poslednji odstavek § 37 v obliki razbr. nov., ki bi se glasil nastopno: y>Poslove nabrojene pod br. 1 do 17 rješava predsednik ili izaslani član veča kao sudija pojedinac«. Pripominjam, da sem se pri tej formulaciji — nerad — posluževal srbske terminologije ki zavrača »zaključiti, zaklju- čak« za beschließen, Beschluß (prim. tudi Vuk Rječnik pod značni- cama »zaključavati, zaključak«) in rabi menda za ta pojemi in za pojem Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 167 :judija«) brez sklepanja senata. Naštevanje sledi vobče besedilu § 37 o. z. v obliki razbr. nov. Kakor je razvidno iz uvodnih besed »Osem o predmetima navedenim u drugim zakonima«, ni to naštevanje izčrpno. Ta pridržek je ne glede na c. p. r. in najbrže tudi na k. p. r. potreben tudi z ozirom na druge zakone, zlasti na bodoči nesporni postopnik, na konkurzni red (kon- kurzni komisar!) i. t. d. Numeracija poedinih primerov je de- loma izpremenjena, ker so po razbr. nov. uvrščene, v o. z. s pn- dejanimi črkami označene točke dobile svoje zaporedne šte- vilke in ker so se primeri uredili med sabo bolj po svoji sovis- nosti, kakor je bilo to moči učiniti ob noveUranju. K poedinim točkam pripominjam stvarno^*) še to: Od vseh primerov § 37 oz. je ostal nesprejet edini primer št. 9, kar ne ^erledigen, Erledigung« : >>rješiti, rješenje«. Ref. nač. je imel v 1. odst. »odlučuje... bez zaključka veća«. Mislim, da razločka v pojmih in izra- zih ne bo moči pogrešati. Naj premišljujejo o primerni terminologiji srb- ski pravniki. Pri Hrvatih so izrazi »zaključak, zaključivati« (Beschluß, beschließen) in »rješenje, rješiti« (Erledigung,! erledigen) v rafci. »") V jezikovnem in terminologičnem pogledu naj dodam te-le opazke: Posledica v op. 55. označenega nedostatka je nadaljnja neprilika, da stopi glagol uvodnega stavka »odlučuje« v št. 1, 3 in 11 v stik s pre- dikatom »o dozvoli«. Ne odloča in ne sklepa se o dovolitvi, temveč je dovolitev sama že odločba. Ta lepotna napaka utegne povzročiti celo stvarno nepravilno razlago. Ako sme sodnik odločati »o dozvoli« n. pr. »siromašnog prava« (št. 3) (kar menda takisto ni dober izraz za »pravico revnih«), bi se iz tega utegnilo sklepati, da sme to pravico tudi odreči. Da bi ta sklep ne bil upravičen, izhaja jasno iz nemškega besedila o. z.: »(Es) bedarf keiner Beschlußfassung des Senates... 3) die Bewilligung des Armenrechtes«, arg. a contr. torej pač »die Verweigerung«. Podobno jezikovno nepravilnost in stvarno nejasnost ima formulacija uvoda za seboj tudi v št. 12. Sodnik ne odloča »o spisih, ki je njih predmet obve- ščanje drugih oblastev itd«, temveč je vprav to obveščanje samo predmet sodnikovega poslovanja. Ne prikrivam si težkoč, ki izvirajo iz tega, da je treba vse raznovrstne posle § 27 spraviti takorekoč pod vkupen ime- novalnik. Vendar ne dvomim, da se posreči tudi to. Fraza »o troškovima predlagačeva protivnika kod izvodjenja dokaza« v št. 9 (št. 7c o. z.: »i'ber die Kosten für seine Beteiligung bei der Beweisaufnahme«) ni lepa. Lepše in točnejše morda: »o troškovima, što je imao (što su prouzroko- vane) predlagaćev(u) protivnik(u) usled izvodjenja dokaza«? Izraz »po službenoj dužnosti« v št. 15 (št. 12 o. z.) za »von amtswegen« je radi tega nepriličen, ker se rabi zlasti v c. p. r. (II. ref. nač. ima »po zvaničnoj dužnosti«) neštetokrat v zvezi s pomožnim glagolom »sme« ali »može-<. 168 Organizacija sodišč po najnovejšem zalconskem načrtu. izključuje (vide uvod § 27), da se uvrsti svojčas v poseben zakon (o nespornem postjopku ali o depozitih). Prevzeta je tudi drug-a točka § 37 o. z. v obnovljeni obliki, k čemur bi bilo ome- niti, da se nanaša ta točka (likvidiranje advokatskih pristojbin) na čl. V uv. z. k c p. r. V Avstriji so ta član razveljavili z za- kar je pravzaprav contradictio in adiecto. Ako je »dužnost«, »mora« sodnik, ako pa samo »može«, ni njegova »dužnost«. Ne gre po mojem mnenju prevesti na pr. § 35, odst. 2 sod. prav.: »Beschlüsse... können... von dem Gerichte... von amtswegen abgeändert werden« s stavkom: »Veće ... može... odluke promjeniti... po službenoj dužnosti«, kakor se je V dein. kom. nač. cpr. zgodilo. Kar je dolžnost, ne more biti hkratu pre- puščeno sodnikovemu preudarku. Hrvatski uradni prevod o. z. ima za »von amtswegen« »s ureda«. Drugi hrvatski zakoni se poslužujejo izrazov »uredovno«, »u ime ureda«, »ureda rudi«. Ni pa ncbena kompozicija z besedo »ured« Srbom všeč, ker te besede v pomenu »Amt« ne poznajo. Morda se najde vendar primeren izraz, ki zadovoljuje jezikovno tako Hrvate kakor Srbe, a se hkratu ogne omenjenemu očitku. Vse to je malenkost in ni malenkost. Ni malenkost zato, ker sestoji nazadnje ves zakon jezikovno iz samih takih malenkosti. Sličnih netočnosti, nedoloč- nosti, slovniških nepravilnosti in stilističnih kakofonij je gotovo še tudi na drugih mestih. Ni moja zadača in se ne smatram niti za poklicanega, da bi razpravljal o njih. Vzrok jim je mnogokrat prenaglost, ki sta ž njo morala delati poročevalec in komisija, včasih pa tudi samo na sebi vse hvale vredno stremljenje srbskih članov, izbrisati sledove papirnatega jezika in ga nadomestiti z naravnim, jedrnatim, lahko razumljivim izra- zovanjem ljudske govorice. Negujejo kratkost in preprostost sloga ter leposlovno menjavanje izrazov včasih celo na račun juristične točnosti. Navzüc takim (izjemnim) nezgodam pa smemo hvaliti Boga, da sestav- ljamo zakone v srbskem jeziku, ki nad njimi čuvajo naši tovariši v Z. Sv. Oni skrbe za to, da se njih jezik ne najame nesrečnega kanclijskega sloga, ki se je po nemškem vzorcu vsaj v zakonih vgnezdil že tudi pri nas Slovencih. Po drugi strani pa je gotovo nič manj ugoden slučaj, da Slovenci svoje brate onkraj Sotle brezdvomno nadkriljujemo v točnosti in bogatosti strokovnega imenstva, teh aktivnih postavkah zapuščine, ki nam jo je ostavil »Nemec akuratni«. Tako prav lepo dopolnjujemo drug drugega. Glede na imenstvo opozarjam končno na izraz »izostanak« (št. 5) za »zamudo«, ki ga rabimo tedaj, kadar gre za zamudo naroka, dočim nam služi »propuštaj«, kadar gre za opustitev dejanja v določenem roku. Za naša ušesa neznosna »žalba« (št. 10 = št. 7 o. z.) nas ne bo motila preveč. Čeprav najvnetejši puristi med Jugoslovani, vendar lahko osta- nemo pri svojem »rekurzu«, ki bi ga kot udomačeno drugarico k istotako latinski »reviziji« ponovno priporočal tudi Srbom. V št. 15 (= 12 o. z.) naj se rabi za »registar« dosledno (prim. § 15, odst. 2) »upisnikt. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 169 konom od 22. marca 1920, StGBl. 148, a v Češkoslovaški z za- konom od 28. maja 1919, Sb. z. a n. 306, s čimer je postala točka 2 § 37 o. z. brez pomena. Ni razloga, da bi se obdržala predpotopna, iz dobe dvornih dekretov prevzeta določba čl. V. Tudi mi bi mogli št. 2 nač., ki se opira na to določbo, črtati mirnim srcem. V št 15 nač., ki se zlaga vobče s št. 12 o. z., 5mo posneli tudi določbo, da sodnik poedinec nima pravice, iz- rekati redovne kazni (»bez prava kažnjavanja«). V Avstriji je III. razbr. novela od 2. decembra 1921, BQB1. 743, točko 12, ki jo je bila II. razbr. novela od 18. marca 1920, StOBl, 116 raz- veljavila, iznova vzpostavila, toda z izpremembo, da gre sodniku poedincu tudi pravica kaznovanja (»mit Einschluß der Ver- Mngung von Ordnungsstrafen«). Po mojem mnenju se da izključitev kaznovalne pravice razlagati le zgodovinsko, kot usedlina § 146 stare sodne instrukcije od 3. maja 1853, drž. zak. 81, ki ima v misUh seveda le t. zv. »kurencije«, t. j. posle, pri Icaterih pravzaprav ne gre za nobeno odločbo. Čim pa smo izročili sodniku poedincu moč, da sam razsoja v civilnih sporih do 5000 Din (§ 6 dein. kom. nač. cpr.), po mojem naziranju ni nobenega pomisleka več, da mu damo tudi kaznovalno pravico, ki sega vsaj po §§ 266 in 271 II. ref. nač. cpr. samo (in pač pre- nizko) do 300 Din, in ki bi niti v registrskih stvareh, ako vza- memo razmerje med §§ 86, 220 c. p. r. (100 K) oziroma § 12, odst. 1 trg.'zak. in § 87 zadr. zak. v zvezi s § 4, odst. 1 min. nar. od 14. maja 1873, drž. zak. 71 (600 K) ter §§ 266, 271 II. ref. nač. cpr. (300 Din) za podlago, ne .presegala zneska 1800 Din. Naj se torej nadomestujeta besedi »bez prava« z besedama »sa praxfom«. V isti točki § 27 (št. 15) pa naj se popravi tudi očividna, že v ref. nač. (§ 24, št. 15) nahajajoča se pismena pogreška koncem prvega stavka, ki se naj glasi pravilno: »iz- daje naredbe koje se odnosu na samo upravljanje postupkom ili na pripremanje odluke o samoj stvari kao i (namesto »ilu) naredbe, koje su po zakonu nesumljive«. V točki 17, ki se sicer ujema s št. 14 § 37 o. z., sta ostali neprevedeni besedi »zur Abhilfe« (seil, gegen Verweigerung oder Verzögerung von Amtshandlungen). Kakor sodim, v kvar jasnosti. S tema "besedama je hotel zakonodajalec izreči, da sme sodnik po- edinec vse potrebno ukreniti, da se odpomore zadevni proti- 170 Organizacija sodišč po najnovejšem zalionskem načrtu. rednosti ali, z besedami § 98, 3. odst. nač. »narediti da po mo- gućnosti otkloni razlog pritužbi«. Iz besedila št. 17 § 27 nač., ki po nji sodnik »odlučuje o pritužbama protiv osobja sudske pisar- nice ... zbog neizvršenja ili odugovlačenja ... poslova«, bi se morda sklepalo, da sme izrekati tudi disciplinsko kazen. Če- prav se v tej določbi citira § 98, in čeprav bodo kajpada izdani posebni predpisi o disciplinskem postopanju, je vendar priporo- čati, da se izraža naš zakon tudi na tem mestu nedvoumno, pri čemer se lahko poslužuje tudi tu besedila § 98. Poslednjemu odstavku § 37 o. z. je dodala avstr. 111. razbr. nov. dostavek,. po katerem vrši sodnik poedinec pod št. 11 in 12 (št. 14 in 15 nač.) navedene posle samo tedaj, »ako na njegov predlog ne prevzame senat njih rešitve«. Razlog, ki ga navajata obraz- ložba vladne predloge in poročilo justičnega odbora (važnost registrskih in nespornih stvari oz. priporočljivo uvajanje sod- nika poedinca v te specialne posle [prim. Hermann, Zivil- prozessnovellen 1923, 73, 74]), se mi ne zdi prepričevalen. Ne glede na to, da se s tem oddaljujemo od načela, izraženega v § 37, in da se povzroča, da reši isto pravno stvar sedaj sodnik poedinec, sedaj senat, ima sodnik vendar tudi izven senatskih sej priliko, da se poučuje o mnenju ostalih, morda bolj izku- šenih članov senata. Sicer pa so dotični njegovi sklepi tako podvrženi pravnima sredstvoma opozoritve in rekurza. Argu- mentacija, da bi bila ta interpolacija potrebna radi izpreme- njene določbe o redovnih kaznih, se mi zdi prav tako malo stringentna iz razlogov, ki sem jih navedel zgoraj k št. 15 nač. Zaradi tega pritrjujem neomejenemu sodstvu sodnika poedinca tudi tedaj, ko bi sprejeli premembo, ki jo predlagam glede štev. 15. Iz zgornjih izvajanj izhaja, da je področje sodnika poedinca, kakor ga določa načrt sam, sledeč pri tem o. z., zelo skromno in ne ruši niti najmanj načela kolegialnosti. Tak- isto ne prekorači zadnji načrt c. p. r. meja, ki jih ustanavlja v §§ 5 in 6 za sodnika poedinca že naš sod. prav. Kaj določa načrt k. p. r. glede uporabe sodnika poedinca pri zbornih so- diščih v kazenskih stvareh, mi ni jasno, ker tega načrta nimam. Kar navaja Subotić v Pravnom pregledu, 110, 111, dopušča pač sklep, da uvaja tudi načrt kazenskopravdnega reda neke Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 171 vrste »izenostavljenega« postopka z uporabo sodnika poedinca. ki je morda podoben onemu avstr. kazenskopravdne novele od 5. decembra 1918, StOBl. 93. Ker se pa pisec v smislu načelnega stali.šča, označenega v naši op. 39, ki ga je zavzemal kazensko- pravni odsek glede stvarne pristojnosti, ne izjavlja, katera kaž- njiva dejanja se izročajo v presojo sodniku poedincu, ni moči ugotoviti obsega njegovega zadevnega delokroga. Pač pa je iz zaslužnega spisa prof. Dolenca, Sadašnji položaj kazneno- pravnog zakonodavstva kraljevine SHS. 1923, 27 — podoben pregled bi si želeli tudi o civilnopravnem zakonodavstvu — raz- vidno, kako si je' kazenskopravni odsek St. Z. Sv. uporabo sod- nika poedinca približno zamislil : kot sodečega sodnika pri prestopkih, ki Ine gredo pred okrajno sodišče (ki sodi o njih, ako zakon preti s kaznijo zapora ali strogega zapora do enega leta ali samo z denarno kaznijo), in pri hudodelstvih nedolet- nikov. Ne vem, če je ta ideja v načrtlu samem tudi izražena (prim. op. 39). Sodelovanje sodnikov nestrokovnja- kov je predvideno za zdaj samo pri trgovinskih (pomorskih) sodiščih oziroma senatih in pri rudarskih senatih (§ 31 našega načrta in § 5 odst. 2 dein. kom. nač. cpr.). Tu puščam se- veda v nemar občinska sodišča, ki bodo vsaj spočetka le parti- kularnopravna institucija, in porotna sodišča, o katerih še ni odločeno, bodo li splošno odpravljena ali uvedena ali pa samo tam ohranjena, kjer poslujejo že ta čas. Olede žena pa velja kajpada izrek apostola Pavla tudi za naše sodne zbore: nimajo besede. Ali bo moči izhajati s temi razmeroma majhnimi pri- pomočmi spričo venomer rastočih poslov in že sedaj narav- nost katastrofalnega pomanjkanja sodnikov v Srbiji in Vojvo- dini, je seveda drugo vprašanje. Upajmo, da nam bo v spornih stvareh zadoščalo razširjeno vrednostno sodstvo sodnika po- edinca, ki se da nedvomno brez škode še bolj raztegniti, in da nam v kazenskih stvareh razbremenitve s pomočjo sodnika poedinca ali celo sodnika nestrokovnjaka ne bo treba. Ako pa bi se naše nade ne uresničile, naj mislimo v prvi vrsti na radi- kalno reformo nespornega postopka, glede katerega imamo še popolnoma proste roke, in na preodkaz dotičnih, s sodniškim zvanjem v nobeni ali zelo rahli zvezi stoječih poslov drugim 172 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Činiteljem.") Priporočljivo bi bilo tudi, da se okrajna sodišča pomnože in njihovo področje raztegne, ker je okrajno sodišče že radi bližine in radi neobveznega zastopanja po advokatih najudobnejše sodišče prve stopnje, in ker prenašajo okrajna sodišča, kakor nas uči statistika, še najprej nadaljnjo obreme- nitev. V stvareh vsakdanjega domačega občevanja in prometa ocenj jje okrajni sodnik zlasti na deželi dejanski stan pogostoma sigurneje, ker pozna ljudi in odnošaje bolje kakor okrožni sodnik. Morebitne pravne nezgode pa se še zme- raj lahko popravljajo na drHigi stopnji."*) Na vsak način pa iz- ročajmo svojo usodo sodniku poedincu, preden uvedemo sod- nika nestrokovnjaka. Ako nas bode pomanjkanje sodnikov ali denarja prisililo k še globje segajočemu varčevanju, nam po- kaže sodnik poedinec pri okrožnem sodišču prijazno perspek- tivo v smeri nadaljnjih prištedkov. Povsem naraven posledek njegovega delovanja pri okrožnem sodišču je senat trojice pri Nekaj uvaževanja vrednih misli podaje v tem pogledu že češko- slov. razbr. nov. od 1. aprila 1921, Sb. z. a n. 161, ki preodkazuje jnalo- dane vse zapuščinske zadeve notarjem kot sodnim komisarjem (čl. IX). Mnogo uporabnega gradiva pa nudi Langer, QerZtg 1919, 118 ss. in v najnovejšem času Pawlik, ib. 1923, 10 ss. Cas bi bil tudi, da od,pravimo farso poizkusov sprave ali io vsaj sčrtamo na enodejanko in da odslo- vimo zagovornika zakonske vezi. Tudi za to imamo že zgled v omenje- nem češkoslov. zakonu (čl. V). ^') Prof. Stein Zur Justizreform 1907, 76 predlaga zvišano pristoj- nost samo glede okrajnih (»uradnih«)' sodišč v večjih mestih, kjer se lahko ustanavljajo posebni procesni oddelki, kjer imajo izkušene sporne sodnike, in je za te oddelke moč izbirati najzrelejše in najboljše med njimi. Morda je to veljalo do prevrata tudi pri nas. Ne upam se pa trditi, da imajo sedanji okrajni sodniki v večjih mestih te prednosti redno pred ostalimi. Res da so navadno teoretično bolj podkovani, saj jim je tudi navadno več literarnih pripomočkov in drugih sredstev za izobrazbo na razpolago. "Vendar so to vobče mlajši pravniki, ki glede izkušenosti in zrelosti sodbe včasih celo zaostajajo za svojimi starejšimi tovariši na kmetih. Razli- ke glede pristojnosti bi tudi iz drugih razlogov ne mogel odobravati: ker so spori v mestih vobče bolj zapleteni in ker utegne dejstvo, da imajo sodišča iste vrste tu in tam različno pristojnost, povzročati le zmešnjave. Vsekako pa glede sodnikov v večjih mestih ravno tistega posebno važnega priporočilnega razloga ni, ki ga navajamo v tekstu: intimnejšega poznava- nja ljudi in razmer. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 173 velikem sodišču namesto petorice, posledek, ki bi ugajal ne samo pravosodnemu in pred vsem finančnemu ministru, o ka- terem bi se marveč dalo razpravljati tudi brez neposrednega pritiska razbremenitvenih bolečin (prim. zdolaj izvajanja k §35). Po vsem tem je izpregovoriti še par besed o drugi izjemi pravila tročlanskega senata, o občnem ali plenarnem senatu (»opštoj sednici«), ki ga obravnava § 26. Občni senat se sestavlja iz vseh sodnikov okrožnega sodišča pod predsed- stvom njegovega predsednika. Kakor smo že omenili mimo- grede, ne pozna naš zakon niti svetnikov, niti t. zv. članov z glasovalno pravico (»stimmführende Mitglieder«, § 30 o. z.). Ker govori § 26 o »vseh sodnikih« brez razlike, bodo morali sodelovati tudi vsi mladi in najmlajši sodniki, s tem pa bodo vobče po nepotrebnem odtegnjeni od svojega rednega dela, ne da bi bilo — ako odštejemo par redkih izjem — pričakovati od njihovega sodelovanja posebnega haska. Mislim, da bi se mogli kakor § 36 o. z. tudi mi zadovoljiti z desetorico, po činovnem redu najstarejših sodnikov in zahtevati sestop vseh sodnikov le, če sodišče nima niti toliko sodnikov. Predsednikovemu pre- udarku pa bodi izrecno prepuščeno, da pozove v primerih, v katerih se mu to zdi potrebno ali koristno, vse sodnike (ki re- doma tako ne bodo mogli brezizjemno prisostvovati). Področje občnega senata je v bistvu isto, kakor ga določa § 36 št. 1 do 3 o. z. Pripomnil bi samo to-le: ker je pričakovati, da bodo še drugi zakoni imeli določbe, ki zahtevajo sklepanje občnega senata (tak primer predvideva § 36 št. 4 o. z.; sem br šla ttudi od- daja mnenja o imenovanju sodnikov nestrokovnjakov v smislu min. uredbe, ki jo prorokuje § 74 našega nač., ali primer § 395 sod. prav.), bi priporočal, da se sedanje besedilo v uvodu dru- gega odstavka § 26, ki kaže na izčrpno navajanje, nadomesti z nastopnim: »U krug rada opšte sednice spada osem stvari na- vedenih u drugim zakonima...« (prim. enako formulacijo v §§ 50, odst. 3 in 52, odst. 2). (Dalje prih.) 174 Smrtna kazen in policijski nadzor ter projekt kazenskega zakona. Smrtna kazen in policijski nadzor ter projekt kazenskega zakona. (Iz mnenja, oddanega ministrstva pravde.) Profesor dr. A. Skumović. Projekt predvideva kot glavno kazen tudi smrtno kazen in kot sporedno kazen i policijski nadzor. I. Sem načeloma nasprotnik smrtne kazni. Razlogov za svoje stališče kajpada ne bom iznesel, — ker ne morejo biti drugi, kakor so oni, ki so bili uveljavljani v prilog odstranitve te kazni od Beccaria dalje do današnjega dne. Do- voljeno bodi le, da se na kratko ozrem samo na en argument, ki baje opravičuje v projektu predvideno smrtno kazen, da je namreč ta kazen še potrebna, češ, zločini najbrutalnejše vrste (umori, paljevine v svrho umora i. t. d.), ki se še dogajajo dan za dnem v nekaterih delih naše države, prikazujejo smrtno kazen kot nujno potrebno. Iz navedene utemeljitve se zdi, da vidijo zagovorniki smrtne kazni raison d' etre zanjo edino le ali vsaj v prvi vrsti v »splošni strašitvi«. S tega vidika bilo bi pa po mojem mnenju smrtno kazen spoznati kot potrebno kazen le tedaj, ako bi bilo dokazano, da zavisi od obstoja aH neobstoja norme, s katero je smrtna kazen zapretena, oziroma od nje izvršitve m a n j š a ali v e č j a številnost ravnokar v misel vzetih najtežjih zločinov. Žal pa ni dokazano, niti verjetno izkazano, da je kavzalna zveza med uvedbo oziroma odstranitvijo smrtne kazni in med zmanj- šanjem oziroma povečanjem zločinskih primerov, vrednih smrtne kazni. V tej smeri ni niti za one države striktnega do- kaza, v katerih so z uvedbo oziroma z odstranitvijo smrtne kazni nekako eksperimentirali, torej kjer so smrtno kazen od- pravili, po preteku nekoliko časa pa zopet uvedH. Sicer pa je računati z dejstvom, da gre vendar v večini primerov za take Smrtna kazen in policijski nadzor ter projekt kazenskega zakona. 175 zločine, ki jih vobče zagreši le človek kar najbolj pokvarjene in brutalne čudi ali človek, ki imajo nad njim oblast v večji meri atavistično-antisocialni nagoni. Takega človeka pa zakonite pretnje in vsled njih podana možnost, da se izvrši smrtna kazen, gotovo ne morejo luspešno zadržavati od zločina, ustrezajočega njegovi čudi in po nji pogojenega. Na nje bo baš obratno na strašilen način obečana večita robija, to je dosmrtna izguba svobode — ako se sploh da ustrašiti, silneje vphvala kakor pa obečana izguba one dobrine (življenja), ki jo je bil vajen doslej, to je pred kaznijo (n. pr. kot odmetinik), naj- večjim opasnostim izpostavljati vsak hip svojega ponašanja, okrenjenega proti človeški družbi. Kar se pa tiče v afektu ali vsaj ne iz omenjenih nagonov izvršenih zločinov najtežje vrste, pri katerih naravno vidik strašitve v odločilni meri vobče ne prihaja v poštev, pa ni moči dvomiti, da je dosmrtna robija veličini krivde docela primerna kazen. Smrtna obsodba nad smrtno kaznijo — zdi se mi — je iz- rečena, čim se ne more drugače zagovarjati kakor s sklice- vanjem na to, da je potrebna — radi obče strašitve. Zagovarjati bi bilo moči smrtno kazen, ako naj jo že za vsako ceno pridržimo v sistemu kazni, le glede na take naj- težje zločine, pri kojih se prikazuje kot polno zadošče- nje težko užaljenega pravnega čuta s p loš- nos ti »najstrožja« kazen, to je kazen, ki jo smatrajo ljudje zgolj kot povračilo za najtežjo, veliki krivdi edino ustrezno kazen. S tega stališča, nikakor pa ne z vidika, da je smrtna kazen potrebna za splošno strašitev, bi jo bilo morda zapretiti: 1. za lumor kralja oziroma njegovega naslednika; 2. za umor rodnega očeta ali rodne matere; 3. za paljevino v svrho umora več ljudi, in 4. za umor, ki je bil izvršen s posebno krutostjo. Smrtna kazen pa naj se izvrši z ustreljen jem ali električnim tokom. Po projektu predvideni način izvr- šitve z obešenjem bi bil morda umesten le z vidika splošne stjrašitve, kajti ni zlepa bolj odurnega, vsaj na videz krutejšega čina kakor je baš zadrgnjenje, obešenje. Strašilno bi utegnila — teoretično abstraktno mišljeno — na ta način izvršena smrt- 176 Smrtna kazen in policijski nadzor ter projekt kazenskega zakona. na kazen vsekakor tedaj učinkovati, ako bi se vršila usmrtitev javno. Toda ni spora, da učinkuje in mora učinkovati javna izvršitev smrtne kazni kvarno na vse one gledalce takega pri- zora, ki v njih prsih dremajo vprav one strasti in zlohotni na- goni, ki so bili prvotni vzrok za to kazen. Obešenje bi se zato ne smelo izvršiti javmo: s tem pa bi bilo zopet odstranjeno, kar bi utegnilo vobče strašilno in v večji meri učinkovati kakor samo pretnja smrtne kazni in vednost, da se tudi izvršuje. To pa, da je ta način izvršitve smrtne kazni (obešenje) baje najhumanejši (ker da nastopi smrt najprej), ne more biti odločilnega pomena ob nazoru, da je smrtna kazen kot taka še potrebna z vidika obče strašitve. Treba je klicu humanitete, ki je hkratu glede na nepopravljivost (eventualno pomotno priso- jene) kazni, tudi klic po opreznosti, vsekakor slediti, toda prej, preden stopi obsojenec pod vešala, torej ne pri izberi načina usmrtitve, marveč tako, da se ne sprejme v kazenski sistem. II. »Policijski nadzor« bi povsem izločil, ker ni vzdržljiv niti kot sporedna kazen niti kot očuvalno sredstvo. Motivi pravijo sicer, da »odgovora oznaka policijskega nadzora kao kazna njegovemu bistvu, pošto je i on zlo, koje se može izreči samo protiv krivca, te se ne pojavljuje kao mera bezbednosti . . .« Toda ta motivacija ne opravičuje, da se označi policijski nadzor kot sporedna kazen. Ako je za označbo kakšne od- redbe, izrečene s strani kazenskega sodišča kot »postranska kazen« to odločilno, da se utegne izreči samo zoper obsojence, tedaj razen primera, navedenega v § 54, niso našle vse mere bezbednosti svojega pravega mesta v VI. glavi, ker more sodišče tudi te izreči samo zoper obsojence. Tudi one bi morale biti torej označene kot sporedne kazni, ako naj odloča omenjena motivacija. Ta motivacija pa tudi ni v polnem skladu z jasno izraženo vsebino (§ 48) tega, kar se označuje kot sporedna kazen poli- cijskega nadzora: prepoved slobodnega odhajanja iz kraja, »v katerem živi obsojenec«, pretres njegovega stanovanja, da mora biti v svojem stanovanju v času, določenem po policiji. Vse to bi utegnilo po svojem smotru (»sprečava naj se povrat Smrtna kazen in policijski nadzor ter projekt kazenskega zakona. 177 osudjenika«, pravijo motivi na drugem mestu) učinkovati samo kot očuvalno sredstvo, kazen pa bi tvorilo udejstvovanje policijskega nadzora — n. pr. v obliki »pretresa stana« edino le tedaj, ako ga opravlja policija brez vsake konkretne potrebe, brez najmanjšega suma, da kani obsojenec zopet delinkvirati. Z vidika postranske kazni bi se pa moral izvrševati policijski nad- zor (po danem primeru v obliki hišne preiskave), ako naj obso- jenec občuti, — in občutnost zla je vendar postulat vsake po- kaznitve — pretres stana kot kazen, brez vsakega konkretnega povoda, ki bi bil z vidika sprečavanja povrata upravičen, ali drugače rečeno: čim več se udejstvuje pohcijski nadzor brez- smotreno, da, celo šikanozno, tem bolj bo izpolnjeval pripisano mu funkcijo kot postranska kazen. 2e s tem pa je tudi rečeno, da pohcijski nadzor vobče, po svoji naravi nima neke, glede vsake pravične kazni nujno za- htevane lastnosti: saj ne more biti sporno, da mora vsaka kazen, ako naj je pravična, po svoji naravi dopuščati ob vsakem času in v vsakem kraju enako izvrševanje zla, označenega kot »kazen«. Strogi zatvor, zatočenje, robija i. t. d. so pravične kazni, ker je glede njih isti način njihovega izvrševanja možen in tudi zajamčen; izvršujejo se namreč pod nadzorstvom posebnih v to poklicanih funkcionarjev povsod, to je v vsakem kaznilniškem zavodu in proti vsakemu obsojencu na isti način, nikdar zoper enega obsojenca mileje, zoper dru- gega obsojenca pa strožje. Temu nasproti je enakost izvrševanja postranske kazni, nazvane »policijski nadzor«, a priori nemogoča — izključe- na. Saj vendar nihče ne bo trdil, da je policijski nadzor, udej- stvovan glede obsojenca, ki živi v gorski vasi, ista postranska »kazen«, kakor policijski nadzor, ki ga opravlja eksaktno poslu- joče policijsko oblastvo v večjem mestu. To. ali učinkuje poli- cijski nadzor kot strožja ali milejša kazen, bo vedno zaviselo od okolnosti, ki nimajo prav nič opraviti z namenom in smo- trom kazni, odločal bo bolj ali manj občutni način izvrševanja »kazni«, ob koncem koncev — policijski stražnik. Policijski nadzor je torej z vso odločnostjo odkloniti, ker že po svoji prirodi nima značaja kazni in zlasti ne značaja pra- vične, to je enakomerne izvršljive kazni, kot tzv. postransko 12 178 Smrtna kazen in policijski nadzor ter projekt kazenskega zakona. kazen. Enako odločno ga je odkloniti tudi kot mero bezbed- nosti. Povsod in vsekdar, kjer in kadar se je uvedla ta institu- cija, se je izkazala na eni strani kot docela topo orodje za osi- guranje javnega reda, na drugi strani pa kot vrlo pripravno sredstvo, da vzdržuje obsojenca, ki je več ali manj popravljen zapustil kaznilnico, na poti zločina. Kako neki more policijski nadzor povratno delinkviranje obsojenca uspešno sprečavati? Docela pokvarjeni, ker po svoji čudi nepopravljivi obsojenec bo našel povsod, tudi na kraju, kjer mora vsled policijskega nadzora živeti, in navzlic temu, da mora prenočevati na mestu, določenem po policiji, in vkljiib temu, da mora vsak čas računati z obiskom policije, pobudo in priliko zato, da zadosti svojemu zločinskemu nagonu, ker nni vendar redar ne more biti vedno in povsod za petami! Glede takega obsojenca je in ostane policijski nadzor glede na sigtur- nost družbe brezkoristna »mera bezbednosti«. Olede onega obsojenca pa, ki je bil v resnici popravljen, pa je nadzor nepotrebno, da, še več, smotru osiguranja jav- nega reda vprav nasprotujoče sredstvo, ki edinole preprečuje ali vsaj znatno otežkoča, da bi obsojenec zopet postal koristen član človeške družbe. Ta obsojenec vleče takorekoč vidno in glasno robijske verige za sabo. Če bi te verige svarile pred obsojencem kot za družbo nevarnim zločincem, tedaj bi bilo — abstraktno mišljeno — vse v najlepšem redu; toda te verige pomenjajo še drugo, po zakonu gotovo ne nameravano svarilo pred obsojencem vobče kot človekom in zlasti pred njim kot res- nim deloiskalcem. Ni moči namreč nimalo dvomiti, da se bo delodajalec, čim bo radi svojega delavca, pomočnika i. t. d., sto- ječega pod policijskim nadzorom, ponovno osrečen z obiskom policijskega stražnika, — požuril — ako ni slučajno ljudomile narave kakega James Penna, da odslovi tako neprijetnega sodelavca. Kaj je potem bolj naravno kakor to, da zdrkne tak obsojenec, ki je začel ubirati — morebiti vprav s pomočjo čisla- nja, izkazanega mu s strani delodajalca — težavno pot navzgor, v zopetni brezdelnosti in v obupnem spoznanju, da ni rešitve zanj, s te poti zopet v prepad zločina. Ako upoštevamo vse to, moramo priti do spoznanja, da je policijski nadzor v istini »zlo«. Smrtna kazen in policijski nadzor ter projekt kazenskega zakona. 179' toda tako zlo, ki ga zakon povzroča dejanski — človeški družbi. Tej pa ni bilo namenjeno zlo, temveč učinkovita zaščita pred zločinci! Sicer pa tudi ni moči spraviti v sklad postran- sko kazen »policijskega nadzora« z načinom izvrševanja kazni na slobodi v predvidenem projektu. Projekt si je vendar usvojil tzv. irski sistem, torej sistem, ki stremi za popravljanjein ob- sojenca: »drži se — pravijo motivi — da je irski sistem sa svojim postepenim ublažavanjem osudjenikovog režima prema dobija- nom rezultatu u popravljanju osudjenika i sa prinudnim radom, najpodobniji, da se postigne popravka krivaca bez rdjavih po- sledica po njihovo telesno i duševno zdravlje.« Ako se torej računa — in tako je upravičeno računati s i;akim uspehom izvrševanja kazni po irskem sistemu, kako se more potem prejudicirati v prid človeški družbi zaželjenemu, na sebi možnemu uspehU, to je popravljanju obsojencev s tem, da se izreče s sodbo, torej ob času, ko nihče ne more vedeti, bo li ali ne bo obsojenec »popravljen«, postranska kazen poli- ?cijskega nadzora?! Združljiv bi bil nadzor — ako naj se že na vsak način pri- drži oziroma uvede — z irskim sistemom edinole tedaj, ako bi ga sodišče odrejalo šele po kazni na prostosti, izvršeni brez- uspešno z ozirom na »popravljanje«; šele tedaj bi moglo sodišče na podlagi tozadevnega poročila kaznilničnega vodstva z goto- vostjo spoznati, ali je treba policijskega nadzora ah ne- Na vsak način pa bi se morala dopustnost policijskega nadzora azrečno omejiti na večkratne povratnike! Moj »ceterum censeo« pa je in ostane, da vobče te insti- tucije ni treba in da se z njo le kazi v svoji celoti v modernem duhu stvorjeni projekt. . 12*: 180 Naš zakon o glavni kontroli. Naš zakon o glavni kontroli. Dr. Karl Šavnik. (Dalje.) Ostali sta pa še dve veliki razliki tehnične narave, pred- vsem ta, da se v srbijanskem knjigovodstvu v centralah upo- rablja d op i k a , dočim sloni naše vseskozi na kamerali- stiki, druga pa ta, da se v bivših avstr. pokrajinah in v Bosni vsa plačila principielno izvršujejo po poštne mšekovnem zavodu in da se pričenja s tem tudi na Hrvatskem, dočim velja V Srbiji še na celi črti plačilo v gotovini. Ni treba posebne obrazložbe, da mora biti vsled tega tudi kontrola v marsičem drugače organizirana in da zlasti instrukcije ene skupine pokrajin niso brez nadaljnjega uporabne v drugi. Preidem k eksegezi zakona. Točno sliko bi utegnil dati samo tisti, kdor do dobrega pozna srbsko terminologijo, pra- kso in literaturo. Omejiti se moram torej na najpotrebnejše in izreči mi bo marsikaj samo z rezervo. Ce tudi sledi že iz prejšnjih izvajanj, naj pripomnim vendar še izrecno, da ter^ minus »Glavna kontrola« ne označuje morda poslovanja, ki je pridržan vrhovnemu kontrolnemu organu, marveč je ofi- cialni naziv njega samega.*) Glavna kontrola je k o 1 e g i a 1 n o zasnovano oblastvo,-"*) ki sestoji iz predsednika in 11 članov (čl. 4.). Predsed- nik je lahko samo »pravnik« (to besedo je pomniti!), tudi polovica članov mora biti pravnikov, za ostali del pa je pred- pisano, da so bili ali finančni ministri ali da imajo deset let finančne ukazne službe (čl. 5., odst. 2.). Sorodstvo predsednika s člani ali teh med seboj izključuje kandidaturo po meri za- kona o sodnikih (čl. 9.). Vso dvanajstorico voli narodna skup- *) Analogijo smo dobili v t. zv. »finančni kontroli«, kakor se je po nepotrebnem prekrstila nekdanja finančna straža. ') ^rim. odst. 2.-4., čl. 118. ustave; po teh določbah so pod ustavno garancijo: kolegialni ustroj, prezentacijsko pravo drž. sveta in skupščine, kvalifikacija predsednika in članov ter njihova neodstavliivost.. Naš zakon o glavni kontroli. 181 ščina iz k a n d i d a t n e liste, ki jo sestavi državni svet in ki mora za vsako prazno mesto obsegati dva kandidata (čl. 5., odst. 1.). Od skupščine izvoljenega kandidata pa mora na predlog minist, predsednika še kralj z ukazom »postaviti« (čl. 5., odst. 3.). Iz tega sledi brezdvomno, da ima skupščina samo jus praesentandi in da člani in predsednik niso organ parlamenta v smislu zgornjih izvajanj. Člani in predsednik so neodstavljivi") kakor člani državnega sveta (čl. 6.), uživajo torej sodniško neodvisnost. Odprto se mi zdi vpra- šanje disciplinarne odgovornosti, ker ni verjetno, da bi se do- ločba, ki daje G. k.^) disciplinarno oblast nad svojim osobjem, nanašala tudi na člane in predsednika. Ti so namreč po dikciji zak. Q. k. kat'exochen (gremij), dočim je beseda »osobje« dosledno rabljena le za t. zv. pomožno osobje (čl. 10. — 19.). To osobje prezentira gremij O. k., postavlja ga pa kralj na predlog ministrskega predsednika. Najvažnejša mesta za- vzemajo t. zv. načelniki oddelkov in odsekovni šefi, zelo znani so pa pri Srbih tudi t. zv. računski pregledniki (računoispitači). Za načelnike in nekatera druga mesta je predpisana pravniška izobrazba. Zanimiva je formulacija tega pogoja. Dočim se od predsednika in članov, kakor omenjeno, zahteva, da so prav- niki, je glede načelnikov administrativnega in računskega odd. rečeno ,da so morali dovršiti pravno fakulteto (čl. 10., odst. 1., št. 1.), glede tajnikov sodnega oddelka pa, da morajo imeti diplomo o dovršeni fakulteti (čl. 11., 3. odst.) — torej trije opisi enega pojma ali pa troje poj- mov? Čudno bi bilo, če tudi ne brez vsake analogije, ako bi bil predsednik takorekoč lahko večni študent, dočim bi se taj- nik moral izkazati z diplomo. Tudi ni formulacija enotna, ko- likor je pogoj pravniške izobrazbe izražen v obliki, da se za- hteva sodniška kvalifikacija: dočim sme biti postavljen za na- čelnika sodnega oddelka samo kandidat, ki je opravil sod- niški izpit (čl. 10., 2. odst), mora imeti kandidat za mesto odsekovnega šefa tega oddelka kvahfikacijo za sodnika ') Slovenski prevod, ki rabi neipremestljiv mesto neodstavljiv, je ne- točen in bi lahko povzročil zmote. Srbski original rabi nepokretan. ') S to kratico je odslej označena Glavna kontrola. 182 Naš zakon o glavni kontroli. prvostopnega sodišča (čl. 11., 3. odst.). V ostalem za- dostuje vobče dovršena srednja ali tej enaka šola, pri raču- noispitačih pa tudi strokovna šola, ki jo prizna gremij za zadostno, ali pet let službe v finančni stroki ali pri katerikoli računski napravi — »računskoj ustanovi« (čl. 13., odst. 2-, št. .?), kar za nas tudi ni ravno jasno. Poleg neke izobrazbe ali ekvivalenta zanjo zahteva zakon od funkcionarjev adm. in rač. odd. in od računoispitačev, da so položili pri Q. k. s t r o k o v- n i izpit v smislu čl. 13. Vse te kvalifikacijske določbe so pa za enkrat precej na papirju, ker po eni strani ostanejo vsi že na- stavljeni uradniki stare Q. k. »u svim stečenim pravima« (čl. 123.), po drugi so pa novi predpisi s čl. 126. za prehodna dobo 10 let, ako bi ne bilo dovolj kvahficiranih kandi- datov, izdatno in sicer tako omiljeni, da je praktično za ves decenij razen problematične izobrazbe čl. 13. (računo- ispitači!) edini pogoj ravno omenjeni strokovni izpit. Tudi od tega so pa po čl. 126. oproščeni prečanski uradniki, ki imajo po svoji dosedanji službi kvalifikacijo za račanoispitača. Skratka: do nadaljnega se po tem neverjetno lahkomišlje- nem članu 126. — če je namen, tem slabše! — utegne vsak računoispitač povzdigniti do načelnika, ne rečem računskega ali administrativnega, marveč tudi sodnega oddelka! O nižjih šaržah niti ne govorim. Ali se je s tem stvari Izkazala usluga in ali bi ne bilo bolje razbremeniti Q. k., nočem razmo- trivati. Vsekako pa preti od te strani resna nevarnost, ki jo more le Q. k. sama z največjo strogostjo in personalibus vobče in pri izpitu še posebej odvrniti. Tudi pomožno osobje uživa omejeno neodstavljivost, ker se sme le s pritrditvijo Q. k. pre- mestiti v drugo stroko; sicer pa mora i na premestitev po prošnji pristati Q. k. (čl. 17.). Važno je, da število onih po- možnih funkcionarjev, ki v zakonu niso izrecno navedeni, ka- kor n. pr. načelniki, določa po predlogu Q. k. edinole narodna skupščina (čl. 15.), da se torej finačni minister nima vtikati. Sedež Q. k. v zakonu ni nikjer direktno določen. Ali sledi indirektno iz derogatorične klavzule čl. 129,*) ali pa se je »...prestaje važiti zakon od 1. jula 1892. i sva ostala zakonska i druga naredjenja, koja su u suprotnosti« z zak. o Q. k. Naš zakon o glavni kontroli. 183 vprašanje namenoma pustilo odprto, bi se moralo šele do- gnati. Sicer pa tudi sedež državnega sveta iz zakona n! raz- viden. Notranja organizacija Q. k. sloni formalno na načelu, da so važnejši posli pridržani gremiju (čl. 37. in 42.), meritorno pa na ločitvi agend v tri kategorije, ki se po njih deli Q. k. v mimogrede že omenjene oddelke, in sicer v administrativni, računski in sodni oddelek (čl. 20.). Gremij razpravlja ali v »obči seji«, t. j. plenarno (čl. 35. in 36.), ali pa v »redni seji«, t. j. v senatu treh članov (čl. 38., 40. in 41.). Iz čl. 39., ki določa, da se »člani porazdele na oddelke začetkom vsakega leta«, bi sklepal, da se ti tročlanski senati določajo v izvestnem skladu s prej omenjenimi oddelki in da tvorijo s pomožnim osobjem dotičnega oddelka neko organično enoto. Avtentično se bo pa dalo to razmerje ugo- toviti šele, čim izide v čl. 24 obljubljeni pravilnik. 2e iz zakona je pa povzeti, da t zv. pomožno osobje nikakor ne opravlja samo pomožne (pripravljalne) službe v ožjem pomenu, mar- več, kakor bomo še videli, tudi druge, deloma zelo važne agen- de. Sicer je pa stališče tega osobja karakterizirano že s tem, da po čl. 22. »načeluje «oddelkom t. zv. načelnik, ki je vzet iz pomožnega osobja, ne pa morda član G. k., dalje s tem, da sme v »redni seji« zastopati enega člana načelnik sodnega, eventualno tudi administrativnega ali računskega odd. (čl. 40.). Področje G. k. obsega: 1.) n a k a z i 1 n o kontrolo napram vsem naredbodavcem in računsko kontrolo napram vsem računopolagalcem") (čl. 25.).") G. k. sklepa vse račune drž. organov, sme pa odre- diti, da se računi manjše vrednosti in važnosti opravijo po računovodstvih ministrstev in višjih državnih naprav, pridr- žati si pa mora superkontrolo (čl. 37., št. 5.). Ce je določeno v čl.- 25, da G. k. tudi likvidira račune, je s tem brez dvoma mišljena pravica absolutorija (decharge), ne pa likvidiranje računov v smislu naše prakse. ') Ne pa računskim preglednikom, kakor je v slovenskem prevodu pogrešno rečeno tu in v čl. 102.; sicer rabi tudi prevod sam terminus pre- glednik za povse drug pojem, namreč za t. zv. računoispitača. prim. čl. 44. 184 Naš zakon o glavni kontroli. 2.) Po Čl. 26., št. 3., vlaga Q. k. pri državnem s v e t :i tožbe v primerih, ki jih določa zakon o državnem svetu, torej po čl. 21., odst. 3. tega zakona, kadar se je »z upravnim aktomi prekršil zakon v korist poedincev«.") Očitno v to svrho se ji morajo vročati prepisi vseh ukazov in odločb o pravici, ki je ž njo združen izdatek iz državne blagajne (čl. 29.). Za dva specialna primera te vrste je vsa stvar v zakonu o Q. k. še posebej navedena, namreč, kolikor gre za odločbe, ki se ž njimi odmerja pokojnina (čl. 95.) ali odreja povTuitev vrednosti ali denarja iz državnih blagajnic preko 10.000 Din (čl. 122.). 3.) Q. k. nadzira pravilno pobiranje državnih d o- h o d k o v, specialno tudi davščin, poroča o opazovanjih ministrom in predlaga remeduro (čl. 26., št. 11.). 4.) G. k. odreja izredne š k o n t r a c i j e blagajnic in ma- teriala (čl. 26., št. 7.) in ima 5-) pravico, da predpisuje v sporazumu s pristojnimi mi- nistrstivi računovodstvena in knjigovodstvena navodila, samostojno pa pravila za kontrolno službo (čl. 26., št. 5.). 6.) Izreka na zahtevo mnenja izvedencev o vpra- šanjih budžetne in blagajniške prirode (čl. 26., št. 12.), kar je brez dvoma dobro mišljeno, ali se — kakor bodi že tu ome- njeno — po vsi prihki čez mero izkorišča. 7.) Overja narodni skupščini namenjena vladna poročila o izvršitvi finančnih pogodb (čl. 26., št. 6.). 8.) Q. k. ocenja in overja zaključni državni ra- čun, ki ga sestavlja fin. minist., in pridevlje o svojih opazo- vanjih posebno poročilo, ki se mora pod sankcijo ustave (čl. 118., zadnji odst.) predložiti narodni skupščini. V tem poročilu ") Posebej bi bilo ugotoviti, ali ni to besedilo nepopolno, in ali ni izostalo, »a na škodo erarja«, ali kaj podobnega; po čl. 29. zak. o G. k. je tej intimirati le ukaze in odločbe o pravici, ki je ž njimi združen izdatek iz državne blagajne; tu je torej stvar bistveno ožje formulirana in omejena samo na materialno stran, kar je najbrž tudi intendirano. To se sme pač sklepati že iz delokroga G. k. vobče, posebej p^ še iz dejstva, da organe, ki naj pri upravnih sodiščih izvršujejo analogno pravico, imenuje finančni minister, a temu ni ravno pripisovati, da bi se brigal tudi za idealne interese. Kontroverze so pa le mogoče. Naš zakon o glavni kontroli. 185 presoja Q. k. »ispravnost i zakonitost« gestije do- hodkov (prim. zgoraj točko 3.), izdatkov in imovine^^) — da bi se spuščala tudi v oceno smotrenosti, torej n i njena dol- žnost — in mora zlasti omeniti prekoračenje kreditov, nedo- pustne virmane in uporabe kreditnih zaostankov, dalje vse tožbe, ki jih je vložila pri državnem svetu ter vse primere spornega viza (čl. 26., št. 13.). 9.) Q. k. je disciplinarna instanca za svoje osobje in za vse funkcijonarje, ki so ji po zakonu odgovorni <čl. 118. in 119.), za te pa samo v mejah disciplinarne oblasti, ki jo ima starešina urada po zak. »o činovnicima« (čl. 120). Očitno je s tem mišljen znani srbijanski zakon »o činovnicima gradjanskog reda«, ki se v prejšnjem članu (119.) tudi tako in sicer prav tako (brez datuma!) citira — torej zopet netočnost, navidezno čisto malenkostna, ki pa utegne imeti in eventu tem večji praktični pomen, ker velja za naredbodavce in računo- polagalce na bivšem avstrijskem teritoriju pod garancijo ustave za enkrat še služb, pragm. iz leta 1914. Kolikor Q. k. nima sama disciplinarne oblasti, se mora obrniti na kompetentno discipl. instanco. Neodvisno od disciplinarne oblasti pa sme G. k. tudi še zahtevati od službenega oblastva, da takoj amo- vira dolozne ali kulpozne računopolagalce in upravitelje (čl. 28.). 10.) G. k. fungira kot sodiščev kameralnem (era- rialnem) procesu (čl. 1., in 26., št. 1.). 11.) G. k. ima dalekosežno ingerenco na oblastno (s a moupravno) kontrolo (čl. 2., 97. — 108.) Zelo važne in v srbski javnosti morebiti najbolj znane funkcije pa opravlja G. k. po eksponiranih organih t. j. t. zv. »m e s n i h«, ali — kakor jih imenuje slov. prevod — »k r a- j e v n i h") kontrolah. Te poslujejo ne v izvestnih krajih, kot bi bilo sklepati iz slov. prevoda, marveč pri izvestnih uprav- Slovenski prevod je nepopoln. ") Se je izbralo najbrž z ozirom na drugi in pri nas bolj navadni pomen pridevnika »mestni« (od mesta v pomenu Stadt), kar ima nekaj za- se; jaz bi bil kljubu temu dal prednost tej besedi, in sicer ne še toliko radi tega, ker gre za kontrolo »na mestu« ne pa »v kraju«, ampak radi tako potrebnega terminologičnega zbližani a. 186 Naš zakon o glavni kontroli. nih organih. Ti so v čl. 58. taksativno našteti in so: glavno drž. računovodstvo") in glavna drž. blagajnica, vojno ministrstvo, direkcija drž. železnic, uprava fondov (ki je več ni) in mono- polna uprava, glavna poštna blagajnica, državna tiskarna, več- je carinarnice in — kolikor smatra Q. k. za potrebno'^) — ra- čunovodstva naredbodavcev 11. stopnje. Ustanovitev mestnih kontrol je torej v novih pokrajinah le fakultativna in prepuščena svobodnemu preudarku Q. k. Po mestnih kontro- lah se izvršuje (čl. 59.) v prvi vrsti nakazilna kontrola in sicer preventivno. Kontrolirati je, ali je »izdatak osnovan na zakonu i budgetu«. V primeru konflikta z naredbodavcem osta- ne nakazilo začasno in suspenso, mestna kontrola pa poroča Q. k. Ako se ji ta pridruži, gre akt potom resornega ministr- stva na minist, svet. Ce se sporazum ne da doseči, Q. k. viza sicer ne more odreči, poroča pa o prvi prihki narodni skup- ščini. Poleg preventivne službe opravlja mestna kontrola pri organu, kjer je akreditirana, tudi računsko kontrolo,, tako da ostane Q. k. v teh slučajih le superkontrola, nadzira dalje, kako se pobirajo dohodki, in sodeluje pri skontracijah. Ce zasledi mestna kontrola nerednost ali zlorabe, podvzema takoj tudi provizorne zavarovalne mere. Vse funkcionarje, ki jih uporablja aH nadzira Q. k. zade- va zelo stroga in natančno regulirana odgovornost. Ta ni samo discipHnarna, ampak tudi materialna in od najzna- čilnejših potez našega ustroja je baš ta, da materialno odgo- vornost uveljavlja Q. k. sama in v tem oziru posluje naravnost kot sodišče. Ta funkcija je po čl. 37. — 94. in 96. v bistvu urejena takole: Pregledovanje računov sodi v kompetenco računskega oddelka. Ako ta spozna, da dešarže ni moči podeHti in se do- ") Je najbrž netočno prepisano iz starših predpisov, ker, kolikor meni znano, obstaja le »generalna direkcija drž. računovodstva« z njenimi oddelki in odseki, dočim se ne spominjam, da bi bil imel z »glavnim drž. računo- vodstvom« kdaj kaj opraviti. Po besedilu je dvoumno, ali fakultativna ustanovitev ne velja tudi za vsa druga v zak. našteta oblastva (prim. čl. 37., št. 6.); praktičnega po- mena je vprašanje za enkrat pač samo še pri carinarnicah. Naš zakon o glavni kontroli. 18T tični funkcijonar ne more izpričati ali pa se da kontumacirati„ predlaga -rač. odd. sodnemu oddelku, da vloži tožbo na po- ravnavo škode. O tožbi razsoja O. k. v redni seji. Za posto- panje veljajo vobče določbe civilnopravdnega reda.i*) Po- drobnosti se določijo s pravilnikom. Priče se zaslišijo po red- nih sodiščih, toda glede onih dejstev, ki se zanje po zakonu zahtevajo listine ali dokumenti, le izjemoma, ako to dopusti plenarni gremij. Proti razsodbi gre obdolžencu i n načelniku sodnega odd. pritožba na kasacijsko sodišče") in sicer le radi materialno ali formalno pogrešne uporabe zakonov. Judikatura kasacijskega sodišča je torej kasatorična. Računske konstatacije Q. k. so obvezne tudi za kasacijski dvor, razen če gre za očitne šte- vilčne pogreške. Ako smatra kasacijski dvor pritožbo za upra- vičeno, vrne G. k. izpodbijano razsodbo s svojimi pripombami, preden sam judicira. Če G. k. submitira, je mnenje kasacijske- ga dvora' zanjo obvezno. Proti kasaciji sme podati G. k. obči seji kasacijskega sodišča nasprotne razloge (»ima pravo na protiv razloge u opštoj sednici kasacionog suda«), s kakimi posledicami, iz zakona ni razvidno.^*) Če je škoda povzročena po kaznivem dejanju, odloča G. k. o povračilu le toliko, kolikor ga ni prisodilo že kazensko sodišče. V takih primerih kameralni proces po preudarku G. k. do izreka sodišča miruje, istotako če se stvar obravnava že administrativnim potom. Nekvarno procesualnemu postopanju sme G. k. takoj ukreniti varnostne odredbe (čl. 50. — 52.), ako je ško- da znatna. Če pa obstaja sum zlorabe, sme G. k. tudi zahtevati odstranitev osumljenca. Zavarovanje se izvrši po sodiščih in sicer po čl 51., al. 2., štev. 3., s »prepovedjo in predznambo na imovino odgovorne osebe«, po čl. 52., al. 1. pa s »predznambo na nepremično imovino in prepovedjo na premičnino, plačo, prejemke itd.« Ta itd. je v zakonu! Ali gre v čl. 52 za specifi- kacijo poprejšnje določbe ali za še kaj drugega, puščam od- ") »Oradjansko - sudski postupak«. ") Prim. čl. 118., odst. 6. ustave. Prim. zak. c ustrojstvu sudova, III., § 16. 188 Naš zakon o glavni kontroli. prto- Nejasno je tudi, koliko so s tem derogirane določbe si. pragm. o alimentaciji v disciplinarnih primerih. Konstatacije računskega stanja so tudi v ti zvezi obvezne za sodišče. Zavarovanje sme zahtevati od sodišča neposredno tudi komisar Q. k. ob skontracijah, mora ji pa poročati (čl. 69.). AH ima šef mestne kontrole prav isto pravico aH pa sme le predlagati zavarovalne odredbe, bi bilo po besedilu (čl. 59., št. 3., odst. 2.) sporno, mislim pa, da velja prvo. Določbe o zastaranju in obnovitvi (čl. 54. — 57. in 93., odst 2.) se mi ne zdijo toliko značilne, da bi jih podrobneje obrazložil. Kakor sodne funkcije Q. k., tako je za nas popoln novum t. zv. oblastna kontrola (čl. 79. — 108.), to pa ne toliko radi tega, ker so tudi oblasti novum, marveč ker pride s tem pod neodvisno kontrolo tudi avtonomno gospodarstvo. V kakšnem obsegu, bo morala dognati šele praksa, in je odvisno od tega, kako je tolmačiti terminus »samoupravne vlasti« v čl. 97., zlasti, ali se krije srbska »vlast« z našim »oblastvom«, (Behörde), kakor je rečeno v slov. prevodu. Qlede samouprav- nih oblastnih edinic, ki jih pričakujemo, pa že po parlament, ob- ravnavah ni dvomiti. Razen tega se razteza oblastna kontrola na poslovanje naprav in korporacij s stalno državno pod- poro — ustreza v bistvu našemu dosedanjemu pravu, samo da kontrola ni bila obligatorna! — in na imovinsko poslovanje C e r k v a in s a m o s t a u o v, na te pa za enkrat, t. j. do speci- alne odredbe po zakonu le toliko, kolikor se je kontrola že do sedaj izvrševala. Oblastna kontrola je sestavljena najmanj iz 2 č 1 a n o v, ki jih postavlja oblastna skupščina, in najmanj 2 rač. pre- glednikov (računoispitačev), ki jih imenuje Q. k. Šef ob- lastne kontrole je po činu starši računoispitač, sejo pa sme sklicati tudi mestna kontrola — katera, v zakonu ni rečeno, — kar praktično ni brez pomena, ker ni izključeno, da dobimo n. pr. v Ljubljani več mestnih kontrol. Poslovanje oblastne kontrole je U e t e k t i v n o in se vrši v bistvu po predpisih za Q. k. Razsodbe o povračilu škode pa izreka le, če ni sporna niti visokost škode, niti pravno vpra- šanje, sicer se mora obrniti na redno sodišče. Oblastna kon- Naš zakon o glavni kontroli. 189 trola je pod nadzorstvom Q. k., ki je tudi disciplinarna instan- ca proti organom oblastne kontrole. Napram drugim odgo- vornim osebam pa izreka disciplinarne kazni oblastna kon- trola. II. Ko prehajami h kritiki zakona, se moram najprej zava- rovati proti očitku, da nastopam ž njo takorekoč »ex post«» dočim mi je bila dana prilika, da bi jo bil z večjim uspehom iz- razil, ko je bil zakon še v stadiju parlamentarne obravnave. Gospod minister dr. Žerjav mi je bil namreč poslal osnutek zakona in me počastil s prošnjo, naj mu predlagam amand- mane, ki se mi zde umestni. Začel sem se faktično sam baviti z materijo in tudi g. profesor dr. EUer je bil tako ljubezniv, da me je opozoril na nekatere točke. Oviran po tekočih po- slih in desorientiran tjudi po naši netočni izvestiteljski službi o stanju parlamentarnega dela, ki me je večkrat zapeljala k domnevi, da je še čas, sem pa elaborat odlagal, dokler nisem bil presenečen po vesti, da je sprejet zakon, ki se je obravnaval po skrajšanem postopanju. Čutim se kljub navedenim olajševalnim okolnostim tohko krivega, da rajši naprej ugotovim položaj, če bi se zopet reklo — kakor se je že —, da smo le kritiki in ne stvaritelji. Sicer pa gre baš na tem polju v glavnem za specifično srbijanske tra- dicije, ki proti njim naravno tudi kritika »ab ante« za en- krat težko še kaj opravi. Naj me tudi to opravičuje! Pri prvi točki, ki utegne zlasti nas Prečane kolikor toliko zanimati, t. j. pri 1 e g i s t i č n i tehniki, se ne bom dolgo mudil. To že radi tega ne, ker sem jo že v prvem delu v bistvu, mislim, zadostno osvetlil, ko sem nekatere terminologične de- tajle baš s tem namenom širše razpredel, nego bi sicer zaslu- žili. Kar bi bilo še dodati, so namreč prav za prav le variante iste temeljne poteze, pa naj jo imenujemo stihstična brezbriž- nost ali drugače. Včasih bi biU rekli, da bi si želeli malo več znan- stvenosti. Drugič pa vseh teh terminologičnih. Inkongruenc, nepotrebnih ponavljanj, nesistematičnosti in podobnega gotovo ne podcenjujem in jih nasprotno smatram ne samo teoretično, ampak tudi praktično za napako, ker sem prepričan, da bo 190 Naš zakon o glavni kontroli. marsikateri spor nastal samo radi njih — posebnega ali celo odločilnega pomena jim pa tudi ne pripisujem. Razumna pra- ksa in judikatura nam jih utegneta kmalu uravnati, ne glede na to, da se tudi izven naše kraljevine ne godi vedno boljše. Puščam ob strani, da so celo v deželi klasičnih pravnih tradicij, v Italiji, novejši zakoni v tem oziru baje vse prej, kot na višku. Spominjam se pa iz svojega dunajskega službova- nja, da sem nekoč ekscerpiral ameriški dohodninski zakon iz leta 1910 aH 1912 in našel v njem vse polno podobnih stvari, ki jih mi občutimo kot nedostatek. Ce pa našim kodifikatorjem nimamo očitati drugega, kakor da se nahajajo v tako odlični družbi, se ni treba vznemirjati niti njim, niti nam. Tem manj, ker je morda v zvezi z ono temeljno potezo, da zakon nagiba h konkretnemu — rekel bi — popularnemu slogu, — lastnost, ki bi prav gotovo včasih tudi v drugih državah ne škodovala ali ne bila škodovala. Žal da naletiš v zakonu tu in tam na malo preveč te dobrote. Kdor se zanima za to, naj čita n. pr. čl. 66., kjer bi človek takorekoč kar z roko prijel, kako se na škon- tracijo poslani komisar Q. k., komaj da je v vsi tajinstvenosti (čl. 65., ista marka!) stopil iz vagona, brez zajtrka poda k blagajnici, tam slovesno »pričo prizadetih, če jih pa ni, tudi brez njih« (je v zakonu!), pritisne pečat na kaso in začne istrago! Vse to pač ne spada v zakon, marveč v pravilnik, in še v tem bi se dalo krajše povedati, ne da bi bilo moči oči- tati abstraktnost. Ce je pa že v zakonu, tfudi ni nobena nesreča. Kakor vabljivo bi bilo torej za nas, ki smo vajeni takoj 'vprašati za pravi predal in pravo etiketo, da se še bavimo s tem poglavjem, — obrnimo se rajši k drugemu neprimerno važnejšemu vprašanju, t. j. o organizaciji kontrole. Katera prej navedenih tip (parlamentarni, sodni aH upravni organ) je najboljša? Teoretično ima vsaka nekaj zase, ali tudi proti sebi. Ker pa vsaj na tem svetu ni nič absolutno do- brega ali absolutno slabega, marveč je vrednost zlasti dr- žavnih institucij popolnoma relativna, t. j. odvisna od tega, ali v dani dobi in v danih razmerah izpolnjujejo svojo nalogo ali ne, moremo po mojem poznavanju naših prilik le odobra- vati, da je dal zakon Q. k. položaj sodnega organa. Bist- vena naloga kontrole, t. j. nadziranje poslovanja je sicer brez Naš zakon o glavni kontroli. 191 dvoma upravnega značaja. V tem nas tudi ne sme motiti kameralni proces: kakor važno ulogo igra pri nas, teoretično je privesek. Je torej neko protislovje, da je tisti, ki opravlja kontrolne posle, odgovoren kot sodnik, ne pa kot upravnik. Ta razlog se je pri reformnih poskusih v bivši Avstriji tudi vedno uveljavljal proti reorganizaciji v smislu naše tipe in je za ta- kratni avstrijski milieu faktično imel marsikaj zase. Če pa vidimo, da je celo konservativna Pruska s svojim bogatim re- servoarjem vestnega in intehg. uradništva že kmalu po vojski 1870/71 podredila člane svoje Oberrechnungskammer »Zako- nu o službenih prestopih sodnikov«, je že tudi in ravno pri nas prav tako, kakor je. Seveda je pa tudi sodniška neodvis- nost le neki pogoj, rekel bi posoda, ki šele po vsebini dobi svojo pravo vrednost, in ta je osebnost nosilca neodvisnosti. Če je ta slaba, škoda sodniške neodvisnosti ni nič manjša aH pa je še večja, kakor jo administrativna odvisnost kdaj more učiniti. Ore torej za to, kdo more priti in kako se pride v 01. k. Vzamem najprej drugo vprašanje. V spominu je, da mora kan- didat za predsedniško ali člansko mesto pasirati trojno si- to: državni svet, skupščino in ministrskega predsednika. Ali je tudi drugo absolutno potrebno in ne bo njegov efekt samo ta, da bo moral ubogi kandidat še malo več antišambrirati in da se pri zasedbi mest pojavijo težkoče, če skupščina hoče na- gajati ali, kakor ravno sedaj, dalj časa ne funkcionira, tako -da naša G. k. še danes ni kompletna — je kljub razumljivi želji parlamenta, da obdrži izvestno ingerenco, res veliko vpraša- nje, zlasti, ker je v strogo parlamentarni državi, kakor naši, vendar domnevati, da si normalno parlamentarna večina in ministrski predsednik ne bosta v laseh. MisHm torej, da bi se bila skupščina že s|mela zadovoljiti s predsednikom G. k., člane pa prepustila drž. svetu in kroni. Zelo umestno se mi pa vidi nominiranje dvojice vseh kandidatov po državnem svetu, ker je na ta način izročena izbira neodvisnim, ugled- nim možem in smemo biti toUko optimistični, da si bo ta vi- soka instanca že v interesu lastnega ugleda tudi ogledala svoje izvoljence in se brez ozira na svoj postanek in okolico vedela otresti vseh nepoklicanih vplivov. 192 Naš zakon o glavni kontroli. Vsekako pa sme državni svet seči samo po osebah s po- sebno kvalifikacijo, t. j. po pravnikih in takih, ki so bili ali finančni ministri ali imajo vsaj 10 let ukazne fin. službe. Ne verujem, da se je s tem pogodila ravno najboljša kombinacija, tudi če domnevam, da so s prav- niki mišljeni polnovredni juristi. V Q. k. očitno spada poleg 1.) najboljših upravnih pravnikov, ki so bili po možnosti tudi sami naredbodavci, in glede na posebne funkcije kontrole kot sodišča 2.) tudi nekega števila sodnikov ali advokatov le še ena kategorija, to je ona, ki od tehnične strani pozna vse detajle kompliciranega mehanizma, ki naj se kontrolira, t. j. računsko osobje, seveda v svojih prvovrstnih re- prezentantih. Zakon pa ne daje zadostnih garancij v nobeni teh treh smeri, ker se njegove zahteve očitno ne krijejo niti s postulatom upravnopravne prakse, niti z onim sodniške ali ra- čunarske kvalifikacije. Zlasti za poslednjo ni noben surogat, da je treba 10 let finančne ukazne službe. Ne glede na to, da je ta pri nas visoko gori za sedaj še prelahko dostopna, da bi mogla veljati za garancijo kvalitete, — kaj ve človek, ki se je vse svoje življenje n. pr. ubijal s pristojbinami ali trošarino, o kameralistiki? In zakaj naj bi imel po drugi strani več pravice do članstva v Q. k., kakor kak izkušen naredbodavec justič- nega ali političnega resora, ki vsaj del te stroke gotovo bolje pozna? Tudi glede sodnikov naj se mi ne ugovarja, da je že za pomožno osobje sodnega odd. predpisana sodniška kvali- fikacija. Gre ravno za pomožno osobje, ki članom, kolikor imajo sodne funkcije, ne sme zrasti čez glavo, dočim se pri nas baš to kaj lahko primeri, tako da bi prešlo težišče na ta personal. Ce je t a nevarnost po famoznih prehodnih kvalifika- cijskih določbah zmanjšana, so pa člani sodniki šele prav po- trebni! K sreči bo imel drž. svet možnost, da z rigoroznim in razumnim izvajanjem svojega prezentacijskega prava popravi ta nedostatek zakona. Upajmo, da se je bo v polni meri poslu- ževal ! Če pristopimo sedaj k tretji točki, je že iz I. dela raz- vidno, da je delokrog G. k. neprimerno velik. Ne izrekam te sodbe radi tega, ker je stvar definirana, opisana in deloma ponavljana v čl. 1., 2., 25., dalje v nič,manj kot 13 točkah čl. Naš zakon o glavni kontroli. 193 26. in mimogrede še v nekaterih drugih členih, kar bi se bilo gotovo moglo in v interesu preglednosti tudi moralo nekoliko zagosti, ampak, ker se mi zdi, da gre tu za stvar- no hipertrofično tvorbo. Bati se je torej, da bo Q. k. poplavljenazaktiindabo vsled tega ali marsikaj ostalo samo na papirju, kar bi še ne bila nesreča, če bi vedno za- dela pravo točko, dasi naj se zakonodaja ogiblje neizvršljivim stvarem; aU pa bo nastal zastoj, če se osobje ne bo po- dvojilo in p o t r o j i 1 o. Zastoja si ne moremo želeti, ker spada k bistvu efektivne kontrole, da točno funkcionira in ker je vsled preventivnosti nakazilne kontrole in še nekaterih dru- gih odredb že itak dana nevarnost, da se zastoj razširi tudi na administrativo. Neprimerno zvišanje personalne režije pa bi bila napaka, ker bi ta posledica a priori reducirala vrednost institucije v državi, ki se bori z deficitom in niti že namešče- nega osobja ne more plačati tako, kakor bi bilo v njenem last- nem interes*. Pri tem niti ne upoštevamo, da čim dalje tem bolj primanjkuje kvalificiranega personala in je torej zelo mož- no, da se ob laksnih prehodnih določbah v pomožni personal utihotapijo moralično in intelektualno manj vredni elementi. Stvar je tako važna, da sem dolžan podrobnejše motivacije. Puščam ob strani vprašanje, ali bi ne bilo v interesu raz- bremenitve in uspešnejšega vršenja prve in najvažnejše naloge G. k., namreč nadziranja, vendarle bolje, da bi se bil kameralni proces izločil iz delokroga in stvar omejila na to, da bi se bila prisodila G. k. uloga tožnika s pravico pri- tožbe, kakor jo ima že danes načelnik sod. odeljenja proti raz- sodbam G. k. same. O stvari bi se dalo tem bolj govoriti, ker tudi administrativna oblastva predpisujejo povračilo škode in se sedaj poleg drugega utegnejo pojaviti tudi še ne čisto raz- čiščene kompetenčne kolizije. Kameralni proces pa po srbijan- skih tradicijah tako zelo spada k inventarju G. k. — in po ta- mošnjih razmerah najbrž tudi z vso pravico! — da se mora razumna kritika udati. Druga pa je z določbo čl. 26., št 11, ki po nji G. k. »kon- trolira in presoja, ali se pobirajo dohodki in vobče javne dav- ščine pravilno in brez škode za državno blagajno, poroča o opaženih nepravilnostih ali pregreških ministru za finance ter 13 194 Naš zakon o glavni kontroli. Püdaja predloge, kako naj se te nepravilnosti in pogreški od- pravijo in popravijo«. Kaj je pravzaprav mišljeno s to določbo? Računska (blagajniška) kontrola v tehničnem pomenu, kolikor se tiče gestije dohodkov, ne more biti, ali saj smisla bi ne imelo nobenega, da bi se to še posebej in tako pompozno poudarjalo, ker je pregled računov, ki se v njih ob sebi umevno izkazujejo tudi dohodki, že itak naloga Q. k. (čl. 25. in 44.). Torej — da se omejim na davščine — lustriranje percepcijskih uradov ali morda tudi odmernih organov ali celo to, kar smo včasih ime- novali odmerno cenzuro, t. j. municiozna revizija odmernih aktov? Že z lustracijami bi pa za enkrat le težko šlo, ker delo nikakor ni malenkostno in so za to usposobljeni le popolnoma izurjeni in absolutno zanesljivi organi, ki jih tudi pri nas vedno l:olj primanjkuje. Ce se je pa nameravala poveriti Q. k. tudi cenzura, bi se ji bilo odkazalo docela polje, kjer — če sploh — še leta in leta ne bo mogla uspešno delovati. Za to je treba velik štab strokovno najbolje izšolanega osobja, ki mora vsaj za nekatere stroke in vsaj deloma imeti tudi pravniško iz- obrazbo. Kje pa to vzeti, ker ga niti za administrativo ni dovolj in so nekatere pokrajine notorično že danes v največji stiski? Omenjam, da smo morali pred kratkim na veliko lastno škodo odstopiti Dalmaciji 10 davčnih uradnikov. Kaj šele bo, če do- bimo obljubljeno reformo direktnih davkov, si je težko misliti, če se bo stvar posebno v starih pokrajinah resno vzela. Naj pripomnim tudi t u, da vidim v tem enega največjih nedostatkov znanega Kumanudijevega načrta. Potreba izdatnega števila strokovnega personala pa bi bila tem večja, čim manj se sedaj administrativno skrbi za cenzuro in bi torej Q. k. ne pripadla samo nekaka superkontrola, o čemer bi se dalo govo- riti, marveč vse delo ab ovo. Opozarjam, da smo n. pr. v Slo- veniji glede tako važne specialne pridobnine še vedno popol- noma brez cenzure in da se je z velikim trudom posrečilo orga- nizirati le prav primitivno pristojbinsko cenzuro, da je pa tudi lustracija odmernih organov zelo omejena, ker nimamo niti dovolj ljudi, niti potrebnega kredita, da bi se posel sistematično organiziral. Imam pa tudi velike meritorne pomisleke. Kakšni upravni aspekti se nam odpirajo, če bi poslala n. pr. Q. k. ne rečem delegaciji, marveč našim avtonomnim davčnim komi- Naš zakon o glavni kontroli. 195 sijam nerodnega računoispitača na vrat/^) omenjam le mimo- grede. Važno je pa, da je vobče zelo dvomljivo, vsekako pa med najtežjimi problemi davčne politike, koliko naj se ustavna kontrola vmešava v te stvari. Jasno je, da tu ne gre samo za »pravilnost« ali »zakonitost«, marveč in predvsem tudi za ad- ministrativno in politično oportunost. Čim bolj bo pa dobri upravitelj pripravljen upoštevati to — tu prehaja celo naša suhoparna finančna služba res v ono umetnost, ki jo Balzac^") tako pregnantno imenuje »1' art d' appHquer les lois sans bles- ser les interets!« — tem lažje bo prišel v konfhkt z organom, ki teh ozirov pravzaprav niti poznati ne sme. Za svojo osebo smatram za boljše, da se v tem oziru omeji ustavna kontrola na striktno potrebo, vse drugo pa prepusti administrativni kontroli, dasi ne bi hotel tajiti, da zahtevajo regionalne poseb- nosti v nekaterih naših pokrajinah intenzivnejše nadzorstvo tudi po ustavni kontroli. Določba krije torej razhčne mož- nosti, ki bi se bilo proti njim zavarovati, zlasti da se administra- tivna kontrola na škodo stvari preveč zapostavi, zato pa upravni stroški Q. k. po nepotrebnem zopet povečajo. S tega stahšča je neprecizna formulacija zak. pač le sreča, kpr se utiegne stvar — če gospodje ne bodo ozkosrčni — še na to ali ono stran obrniti. Sigurno pa z določbo zakona kontrola še ni ustvarjena, marveč bo bolj kot katera druga potrebovala spo- polnitve po organizatornem delu. 2e danes se pa kaže vpliv na prakso pri nekaterih drugih določbah. V mislih imam one predpise, ki dajejo Q. k. pravico pritožbe na državni svet. Kakor je posneti iz I. dela, ima Q. k. to pravico 1.) po splošnem načelu čl. 21., odst. 2., zak. o drž. sv. v vseh primerih, kjer se je kršil zakon v korist po- edincev; 2.) proti pokojninskim odmeram (čl. 95); 3.) proti do- ločbam, ki se z njimi odreja povračilo iz državne blagajnice, če gre za vrednost preko 10.000 Din (čl. 122). O praksi ad 1.) mi doslej ni nič konkretnega znano. Bojim se le, da se je usmerila prav tako, kakor ad 2.) in najbrž tudi ad 3.), kar je treba po- drobneje obrazložiti. (Konec prih.) ") Ali če bi temu samemu kaj takega prišlo na misel, glej čl. 59., št. 2. °")l Medecin de campagne. 13* ^96 Književna poročila. Književna poročila. Dr. Niko Županić: Bela Srbija. U Zagrebu 1922. Posebni otisak iz. »Narodne Starine«. Str. 11. To delo našega znanega pisatelja se peča z viprašajiji, 'kafea so se Slovani naselili na balkanskem polotoku. V znanstvu otostoji dvoje mnenj. Prvo se znači za dualistično teorijo, drugo za monistično; dualistKno za- stopata predvsem Kopitar in Miklošič, drugo Jagič, Nied er le J i r e č e k. Razlika je v tem, da smatrajo pripadniki monistiöae teorije iprednike današnjih Jugoslovanov za ©no dn isto etniško maso, ki se je na balkanskem polotoku naselila is^todobno, po drugi teoriji pa bi trebalo raz- likovati pri Jugoslovanih Slovene na eni strani, a Hrvate in Srbe na drugi strani. Izmed zgodovinskih virov podpira dualistično teorijo osobito spis cara Konstantina Porfirogeneta (912—959) »De administrando imiperio«, ki mu pa Jagič odreka verodostojnost v pogledu na njegova sporočila o pri- hodu Hrvatov in Srbov. Župa nič nam pa dokazuje v naznanjenem spisu, da navedbe Konstantina Porfirogeneta glede izvora Hrvatov in Srbov iz Bele Srbije, t. j. iz dežele, ki bi po priliki odgovarjala današnji Saksonski, niso neute- meljene. Pobliže v okviru tega poročila njegovih argumentov ne moremo izvajati, zadostuje naj ugotovitev, da si je zasidral temelj za svoje trditve v sociologiji, ki ji je predmet tudi raziskavanje o postanku držav. Koncem svoje kratke a zanimive raziprave nam pisatelj obeta še obširnejšo o istem predmetu. Njegova nadaljna dela bomo tudi pravniki radi zasledovali, osobito sedaj, ko se je razvil oster dvoboj med dvema domačima zgodovinarjema o »staroslovanski in staroslovenskd svobodi«. (Primeri razprave prof. dr. Hauptmanna in arh. dr. Mala v Času XVII, zvezek 4. in 5.) Dr. M. Dolenc. Ein altassyrisches Rechtsbuch — übersetzt von Hans Ehelolf. Mit einer rechtsgeschichtlichen Einleitung von Paul Koschaker. Verlag Carl Curtius in Berlin. Strani 1—44. Prednieazijski oddelek državnih muzejev v Berlinu je izdal to delo kakor svoj prvi zvezdk arheoloških in literarnih spomenikov. Kdor se zanima za pravno zgodovino, iposeže rad po njem. Za zgodovinsko naj- starejšim zakonom starotoabilonskega kralja Hammurabija, s katerim je ta veliki vladar dal svoji obširni državi edinstveno pravo, pride ta staro- asirski pravni spomenik. Po mnenju prof. K o s c h a k e r j a ga je pripi- sovati vladarju Tiglat-pilesarju L, ki je živel okoli 1100 1. pr. Kr. r. Na prvih 20 straneh nakazanega dela nam podaje Koschaker oipis postan- ka in pa karakteristiko tega prastarega pravnega spomenika. On meni, da utegne biti privatno delo, komipillrano iz dveh starejših paralelnih zako- Razne vesti. 197 nov; v drugi polovici se namreč nekako iponavljajo določila prve polovice. Podrobnosti tu ne moremo navajati. Naj zadostuje, da gre za nekakšno pravno zrcalo (Rechtssipiegel), ki je med babilonsko-asirskimi spomenflci novum. Tiče se to zrcalo skoro izključno prava glede žensk, osobito omoženih. Prof. Koschaker primerja to pravo s Mammurabljevim, kar da delu poseino zanimivost. E h e 1 o 1 f o v prevod, ki obsega 58 para- grafov, je opremljen z bogatim kritičnim aparatom. Pokazuje nam v resnici od Koschakerja poudarjano dupliciteto določil. V splošnem pa za- nima v prvi vrsti kriminaliste sistematika kazni. Imamo celo vrsto kazni od ibatinanja preko osakačanja, kastracije, polivanja z raztopljeno smolo do smrtne kazni. Čudno, da način usmrtitve (§ 47 za čarodejstvo) ni nave- den. Vsekakor pa je ta spomenik sijajno potrdilo starega pravila, da je prvobitna plast vsakega prava v zgodovinskem pogledu — kszensko pravo. Dr. M. Dolenc Razne vesti. v Ljubljani, meseca junija 1923. — (Kronika društva »Pravnika«.) Petdeset let je po- teklo, odkar je v veljavi naš kazenskapravdni red. Da proslavi dostojno ta dogodek, je sklicalo društvo na dan 23. maja 1923 sestanek, na katerem se je spominjal najprvo društveni načelnik gd. dr. D. Maj ar on onih tež- kili časov, ko je stopil kazenskoipravdni red v veljavo. Nasprotniki so očitali vedno Slovencem, da naš jezik ni dovolj razvit in ni sposoben, da se uraduje in razpravlja v njem. Kazenskoipravdni red pa je prinesel na- čelo javnosti in ustnosti; posledica tega je bila, da so se pri razpravah zasliševali obtoženci in priče v slovenskem jeziku, da so zagovorniki ple- dirali v našem jeziku. Dokaz o sposobnosti našega jezika je bil doprinesen in nihče je ni mogel več tajiti. To dejstvo je poudarjalo tudi takratno na- še časopisje, ki je pozdravilo z velikim veseljem zlasti prve porotne raz- prave. Zatem je govoril gd. univ. prof. dr. M. Dolenc »Ob (petdesetlet- nici našega kazenskopravdnega reda«. Predavanje, sestavljeno strogo znanstveno in efektno prednašano, je poudarjalo v prvem delu, kak na- predek je značil ta zakon napram iprejšnjim razmeram, v drugem delu pa se je pečalo največ s poroto, ki jo je tudi uvedel kazenskopravdni red za najtežje, politične in tiskovne delikte. Prav zanimiva so bila izvajanja gda. govornika iz slovenske pravne zgodovine. Gd. predavatelj je ipokazal, da slovenskemu narodu udejstvovanje lajikov v pravosodju ni tuje. Imelo je že v poznem srednjem veku za »causae minores« ljudska sodišča, ki so se imenovala »veče«, a v vinorodnih krajih »gorske pravde«. Tudi danes ima porota mnogoštevilne pristaše med slovenstom ljudstvom. Na pobudo 198: Razne vesti.: pok. preds. Ivama Kavčnika je izvedel leta 1921. s pomočjo državnih pravdnikov (Dominico, dr. Kremžar, dr. Grasselli in dr. Rus) nekakšen iplebiscjt po slovenskih občinah o vprašanju, ali žele obdržati poroto ali ne. Od 896 občin (brez Prekmurja) se jih je odzvalo 627, torej 69.9%. Za porrto s-: jc izjavilo 564 občin torej 89.9% onih, ki so odgovorile ali 62.9% vseh. Zoper iporoto se je izjavilo 62 občin, ali 9.9% oziroma 37.1%'.. Od avtonomnih mest sta glasovali za poroto Maribor in Ptuj, dočim Ljub- ljana in Celje nista odgovorili. Qd. predavatelj dr. Dolenc je žel za globo- ko zamišljeno predavanje od zelo številnega in odličnega poslušalstva, obilo zasluženega prtenanja. — (Terminološki odsek) je na sejah dne 24. maja in 7. junija t. L ustanovil oziroma potrdil naslednje termine (iz kazenskega in upravnega prava); Akt (Verwaltungs) = čin (upravni) Anstifter = napeljevalec Arrest strenger = strogi zapor Begründung = obrazložitev Beteiligter = udeleženec Dolus = hudobni naklep dolozen = naklepen Durchführung = izvedba Einleitung = uvedba Erfolg = uspevek (subj) Ermessen freies = svobodni preudarek Ermittlung des Tatbestandes = ovediti dejanski stan Ermittlungsverfahren = ovedbeno po- stopanje Fall = primer Folge = posledica (objekt.) Geldbuße = denarna globa Geldstrafe = denarna kazen Geschäft (Amt, Handlung) = opravilo Handlung = dejanje Instanzenzug = instančni red Justiz = pravosodje Konkurrenz = stek Mangelhaftes Verfahl en = nedostatno postopanje, nedostatnost v posto- panju Mangelhaftigkeit des Verfahrens = ne- dostatnost postopanja Maßnahme sichernde = očuvalno sredstvo (objekt.), očuvalna odredba (subjekt.) Nötigung — silovanje Notstand = stiska Recht auf Gehör = pravica zaslišanja Rechtsprechung = pravosodje Rekursverfahren = rekurzno postopanje- relevant = merodaven Sentenz = izrek Strafurteil = kazenska sodba Tagsatzung = narok Tat = čin Tatbestand = dejanski stan Tatbestandsannahme = ugotovitev de- janskega stanu Tatsache = dejstvo tatsächlich = dejstven, dejanski Teilnehmer = udeležnik Umstände mildernde = olajševalne; okoliščine Urheber = začetnik Verhandlung = razprava Kommissionsverh. = komisionalna razprava Verletzung der Pflicht = prekršek Verletzung des Körpers = telesna poškodba Wirkungsbereich = območje (lokalnog Wirkungskreis = področje Würdigung = ocena Zufall = naključje, slučaj zufällig = po naključju, naključno,, slučajno Zurechenbarkeit = prištevnost zurechnen = prištevati Zurechnungsfähigkeit = prištevitost Razne vesti. 199 — (K problemu o smrtni kazni.) Na diskusi'iskem večeru »Pravnika« dne 11. novembra 1922. se je pokazalo, da se tudi slovenski pravniki dele na dvoje skupin, kar se tiče problema smrtne kazni. So načelni nasprotniki smrtne kazni; so pa drugi, ki smatrajo smrtno kazen za teoretično nedopustno kaznovalno sredstvo, pa mislijo, da se v praksi ne more pogrešati. Absolutnih privržencev smrtne kazni med Slovenci menda sploh ni! Obe gori navedeni skupini soglašata seveda v tem, da treba uiporabo smrtne kazni i v zakonodaji i v praksi utesniti na najnižjo mero. Teden za gori omenjenim predavanjem je ljubljanski odvetnik dr. Celcstin Jelene, pristaš nazora načelne nedopustnosti smrtne kazni, sklical v Mestni dom shod. Mnogobrojno poslušalstvo ponajveč od so- ciateo-demakratske in komunistične stranke, je lepim [n preglednim izva- janjem govornika drja J e 1 e n c a pazljivo sledilo. 2al, da se za tem ni mogla raziplesti mikakšna diskusija, v kateri bi pisec teh vrstic prav rad pojasnil načelno stališče kazenskega odseka stalnega zakonodajnega sveta ministrstva pravde glede smrtne kazni. Stvar je namreč dobila lice de- monstracije zoper predlog vlade, da se naj smrtna dbsodba nad rudarjem Keroševičem izvrši, ki se je sam smrtno poškodoval, ko so mu proglasili sklep, da ni bil ipomiloščen, — in policijsko oblastvo ni hotelo, da bi se politične strasti v debati še bolj razpasle. — Še en pojav iz našega javne- ga življenja naj registriramo. Dv. sv. Fran R e g a 11 y je objavil v Času XVII. zv. 2. in 3. ipoijudno znanstveno razpravo »Smrtna kazen«. Tu podaje zgodovinski pregled, smernice novejše zakonodaje, razlaga, kako se izvršujejo smrtne kazni, kakšno je stališče sedanje zakonodaje. V zad- njem poglavju nam poda svoj nazor glede vprašanja, ali je v našem bo- dočem kazenskem zakoniku obdržati smrtno kazen, ali ne? R e g a 11 y spada v drugo od skupin, s kraja navedenih in predlaga, da naj se za sedaj v praksi smrtna kazen uporablja le v četverih primerih: če gre za osebo, ki prestaja dosmrtno robijo, pa stori novo hudodelstvo, katero bi bilo kaznovati sicer z dosmrtno robijo; če gre za stek več hudodelstev, od katerih bi se posamič vsako kaznovalo z dosmrtno robijo; če gre za pov- rat k hudodelstvu, ki se kaznuje z dosmrtno robijo; če bi šlo za preko- .sodno postopanje. — V tej smeri, kakor jo poudarja R e g a 11 y, se giblje splošno ves pokret okoli problema smrtne kazni. Na Pruskem so na pod- lagi sodb civilnih sodišč obglavili leta 1917 dvanajst, leta 1918 tri, leta 1919 nobene osebe. Na Bavarskem so še čutili potrebo, da z naredbo od •22. julija 1921 premene način usmrtitve, namreč, da ne strelja več voja- štvo, ampak policija. Zanimivo je, da v češkoslovaški republiki od prevrata pa do 8. januarja 1923 niso nobenega hudodelca usmrtili. 9. januarja 1. 1. pa je bil v Taboru obešen Ludovik Novak. Oropal je nekoga, pa skril del ropa; v ndkem svojem pismu se je hvalil, da ga bo že še užival, ko pride iz zapora. Ob priliki te prve izvršitve smrtne kazni je izdala češkoslova- ška vlada nekakšen komunike v opravičilo. Tam je navedla, da je bilo leta 1919 petnajst, 1. 1920 dvajset, 1. 1921 osemintrideseit, a v prvi polovici 1. 1922 že enaindvajset oseb na smrt obsojenih. Hudodelstva s smrtno kaznijo 200 Razne vesti. se torej strahovito množe. Potem opisuje zločin in zločinslco naravo delin- ]'l