Državni zbor. GHasoranje o Šnšteršičevem predlogu, da se zabrani odir&nje bosanskih in hercegovinskih kmetov po ogrski banki, je naredilo na celo zbornioo velikanski otis. Vlada je imela samo pet gksov vedine in to so bili glaaovi petih ministrov! S tako večino se ne da vladati, to pripoznavajovlada in vladae stranke. Da bi opozicijo potolažili, pravijoji, da se na jesen zgode velike spreaiembe na ministr^kih stolih. Nekateri bi res radi popustili strogo in odločno opozicijo, med njimi tndi Ploj, ker se boje novih voliteF. Vlada žuga namreč tadi z razpnstom državnega zbora. Toda opozicija bo pod vodstvom dr. Šušteršiča šla svojo pot naprej ter §e pri proračanu vlado parkrat ostro zgrabila. Po Šašteršičevoia predlogn je prišel na vr.;to rnsicski predlog, v katerena se pritožnjejo Rusini nad jezikovnim zatiranjem od strani Poljakor; češki predlog zaradi preiakave proti deikema rektorja v Pragi; in poljski predlog zaradi odškodaine Tarčiji za Boeno in Hercegovino. Ko je zbornica dokončala ra^praTO o teh predlogih, nadalje^ala je takozvano fiaančuo razpravo ali razpravo o novih davkih. Finančni minister hoče nanireč novih davkov, da napolni državne in deželne kase. Poslanec Korošeo je stavil še cujai predlog zaradi podpore občinam Virštanj in Drensko rebro, katere je tudi zadeb toča. Poslsnee dr. Benkorid je v seji dne 11. t. m. iaterpeliral ministra za notranje zadeve radi volilnih nerednostij pri volitvi v okr&jni zastop laški, radi zapostavljenja slovenščine pri okrajnem glavarst?u v Brežieah in radi varnostnib. odredb pri vseaemški tnrnarski slavnosti v Brežicah dne 18. jnSija t. 1. oziroma radi prepovedi te slavaosti. V seji 12. t. m. je posl. dr. Benkovič Bta?il nnjni predlcg za podporo in odpis davka posestnikom v Jnikloštrtt in Marija Gradec, ki so bili poškodovani po toSi in viharju dne 26. maja t. 1. Poslanec P i š e k je interpeliral pravosodnega ministra zaradi sodišša v Marenbergu, ki je slovenskega nčitelja Hrena z Mate z žandarji gnalo v Marenberg in ga obsodilo na globo, ker ni hotel sprejeti nemSkega povabila. Sttar spada eicer v Ježovnikov okraj,,. a Ježovnika ni bilo na Dnnaju, da bi storil bvojo dolžjaost. Poslanec Roškar je stavil predlog, naj predloži vlada zakonski načrt, s katerim se § 62 državnega šolskega zakona v tem smisla spremeni, da bo tndi država prispevsla k zgradbi in Tzdrževanju ljudskih Sol. Poslanec P i § e k zahteva od finančnega ministra, da se vsi finaučni nradi v področju mariborskega finančnega ravnateljstva poslužnjejo slorenskih tiskovin in slovenske Btranke zasliša?ajo v siovenskem jezikn. V proračnnskem odseku sedi letos izmed štajerekih poslancev ?amo dr. PIoj. Toda svojih doSžnosti v tem odseku ni izpolnjeval. Udeleževal se ni vedno posvetovanj in kadar je bil narzoč, ni se zavzemal za slovenske težnje. Celo zadeve, da nam hočejo vrioiti novega nemškega okrajnega nadzornika za Spadnji Štajer in da je ta zahteva tndi t proračtmc, se ni spoiDnil. Za to pa je tem bolj hvale- vradno, da je kranjski poslaneo Gostinčar to st?ar spravil y razpravo ter predlagal drtanje dotičae svote za nemškega nadzornika. Dr. Ploj pri glasovanjn niti ni bil navzoč in tako je postavka ostala v proražunn, Spodnji Štajsrci pa dobijo novega nemikega okrainega šolskega nadzornika. Vladni predlog o novih davkih se je brez glasovaaja odkazai takozvaeemn finančnemn odseku. Iimei Slovencey gresta v ta odsek dr. Žitnik in dr. Korošec. Potem je prišel na vrsto češki nujni predlog, naj se predloži poslanski zbornici obris nameravane astave za B>sno in Harcegovino. Izmed Hrvatov sta govorila ob tej priiiki dr. Laginja in Perič. Zbomica je odrekla predlogu nujnost. Na to se je začala razprava o proračanu. 0 tem še bomo poročali. Začetkom seje dne 15. t. m. je prediagal dr. Ko r o š e o, naj se peticija občine Orehovavas pri Mariboru za ustanovitep poBredovalaice za prodajo živiae za sJovenske dežele dobesedno natlsse v 8tenografičnem zapisnikn. V utemeljevanju je navajal, da pesredovalnica na Danajn nam Sloreacem popolnoma ni6 ae pomaga, ampak le živinorejcem iz Nižje Avstrijske, Češke in Poljske. Ker namerava vSada to posredovalaico bogato z denarjem podpirati, za to bi biio potrebao, da se eaaka posfedovalniea osouje za sloveaske dežele. Le tako bodo naši živinorejci deležni v to svrho iz državaih blagajn izdanega deaarja.