http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
954
ČETRTEK, 5.APRIL 2012 / ŠTEVILKA 954, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENAMI,20 EUR
(9 simobil
iko	PrM/oi noLzoi Icsocsno
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
VI
. '7S9612II44067111
-'/AN
Mesec špargljev RESTAVRACIJA Bariera-lzola ^ _ KOSILO-V €

05/ 64141 05 030 239 790
• ViVfV.'V. ,------ . , V
, ..........e	”
.	. a. '.vvi; ■
^
U.vVA^^^^rovJ
Ali je prihodnost občine lahko tajna?
Ko so leta 1986 občinske skupščine sprejemale prostorske plane je bilo popravljalcem veliko težje. Razvojni dokument je moral najprej na zbore krajanov, kjer so imeli bazo delegati Zbora krajevnih skupnosti. V tovarnah so na zborih delavcev sprejemali stališča za delegate v Zboru združenega dela, Tretji zbor, družbeno politični, je bil v takem razmerju sil zlahka preglasovan. Danes prvih dveh zborov ni več in politiki je vse veliko lažje.
(Mef) Niti opazili nismo, kdaj se je politika otresla neprijetnih soodločevalcev iz krajevnih skupnosti in podjetij. Enostavno jih je pozabila z izgovorom, da so politiki pač predstavniki ljudstva in drugih predstavnikov ne potrebujemo več. Naslednji korak je bila odtujitev politike od ljudi, ki se zanjo, v vse manjšem številu, zanimajo samo še ob volitvah. In tako so politični funkcionarji, mnogi med njimi so sedeli tudi v nekdanjem družbeno političnem zboru, ostali brez opozicije ljudi. Pravzaprav so opozicija le še sami sebi.
Če danes vprašate ljudi, kdaj so o prihodnosti svojega kraja bolj odločali, danes ali pred tremi desetletji, vam bodo zanesljivo povedali, da so takrat imeli vsaj občutek, da o nečem odločajo, danes pa nimajo niti tega.
Celo referendum, kot edini demokratični postopek, kjer bi lahko res soodločali o pomembnih zadevah, jih ne zanima več. Politiki in oblastniki se tega zavedajo in se vse bolj privajajo občutka večvrednosti, nekdanji soodločevalci iz krajevnih skupnosti in tovarn so le še statisti, ki jih nabirajo ob volitvah.
Zato se je sklicateljem posveta o pripravah občinskega prostorskega načrta zdelo povsem normalno, da novinarjem ne dovolijo vstopa v sejno dvorano in iz nje pospremijo tiste, ki niso občinski svetniki ali člani odbora za okolje in prostor. In to kljub temu, da so po občinskem statutu vse seje občinskega sveta, odborov in komisij, javne. In za povrh, nihče od prisotnih, niti iz vrst ta-koimenovane opozicije, temu ni oporekal.
Kot da bi na dokumetu, ki govori o dolgoročnem razvoju Izole pisalo: Pozor - strogo zaupno.
Pedoči
Tako lepo polni, tako lepo sijoči, se cmarimo v kotlu, turistični pedoči.
Ta teden smo atrakcija za turiste in domače, smo dobesedno akcija, če je ostalo kaj od plače. Akcija smo do sobote, po 5 Eurov smo, poceni. Potem pa spet po starem: za sedem eurov, če smo pošteni.
Za tiste, ki obračate se proč, ker vas naš vonj prav nič ne rajca, prihaja zdaj Velika noč, pa boste lahko jedli jajca.
Lep obisk ob praznikih
Velikonočni prazniki so prvi kazalec prihajajoče turistične sezone. V Izoli, zaradi prisotnosti številnih jadralcev, to sicer ne drži v celoti, vendar izolski hotelirji pravijo, da je obisk trenutno zelo dober, poletje pa bo vsaj takšno kot lansko.
Ste že prejeli IZOkartico?
Če je še niste prejeli pokličite v uredništvo, 05 64 00 010 ali 040 211 434.
WWW.NAKUPI.NET
Boste postali naš naročnik?
040 211 434/05 64 00 010 tajnistvo@mandrac.si
j----j	iaji moivv^i iicmui au.oi
|nnn| BANKA KOPER uredništvo: Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola
Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu, in ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
PSI IN LJUDJE
Če vas pot zanese, ali ste se izgubili in v križišču narobe zavili v občino Log Dragomer pri Ljubljani, ste naredili življensko napako, če se vam je to zgodilo na kolesu. Enostavno zato, ker je občina Log Dragomer znana po tem, da je, edina občina med Ljubljano in Vrhniko, ali če hočete med Brežicami in Sečovljami, ki nima niti enega metra kolesarskih stez. Občina Log Dragomer je, če to ne veste, ali ste pozabili, na stari magistralki, po kateri ste se na morje (ali od morja nekam na kontinent) iz Ljubljane (ali v Ljubljano, čeprav ne vem, zakaj bi vozili v to smer), peljali poltretjo uro. To je skoraj enako, ko se v isti smeri zdaj peljete po avtocesti, seveda zaradi zastojev, ki so postali že kronični: prevrnil se je tovarnjak, ali piha burja, ali obnavljajo vozni pas, ali organi kontrolirajo nalepke, ki so dokaz, da ste plačali udobno in hitro vožnjo po avtocesti. Edina dobra stvar na avtocesti je ta, da ni nobenih domačih gostiln, pa ste obsojeni na čakanje v koloni, dihate čisti zrak z vonjem po izpušnih plinih in čakate čaj in vodo, ki jih pridne ekipe Rdečega križa ponujajo otrokom in vodo psom.
Na stari magistralki se vam to ni slučajno ne more dogoditi. Najprej, zaradi tega, ker je gostiln toliko, da bi za pot rabili vsaj tri dni, če bi hoteli v vsaki popiti vsaj en kozarček, drugič pa zato, ker vam niti v sanjah ne bi ponudili vode. Edina izjema je lahko samo občina Log Dragomer, v kateri vam ne bi ponudili vode, a če imate psa, bi vas še kaznovali. Ob tem, da je občina Log Dragomer znana po tem, da je edina občina med Brežicami in Sečovljami, ki nima niti enega metra kolesarskih stez, je postala še bolj znana po tem, da je tam občinski svet, na predlog župana, prepovedal nočno lajanje, kikirikanje, bevskanje, mijavkanje, blejanje in mukanje.
Prepoved velja samo za živali.
Vse to me je spomnilo na zapis Petra Greenawaja, znanega angleškega pisatelja in režiserja o tem, kako so nekdaj, tam nekje leta 1942 imeli radi živali: »Osamnajstega februarja leta 1942 je bila v berlinskih časopisih objavljena fotografija Hitlerjeve psice Blondi. Lojalni nacionalsocialisti so nemudoma ukrenili vse potrebno, da so postali lastniki alzačank z imenom Blondi. V javnih parkih je to povzročilo nemajhno zmedo. V Strasbourgu, prestolnici Alzacije, je bilo treba aretirati vsakega meščana, ki bi trpinčil alzačanko z imenom Blondi ali bi nameraval takšnega psa iz katerega koli razloga ubiti, četudi bi šlo za smrt iz usmiljenja. Z motornim vozilom raniti ali ubiti alzačanko z imenom Blondi je bilo kriminalno dejanje, ki se ga je kaznovalo z obešanjem. Od leta 1939 naprej je bilo vsem judovskim državljanom tretjega rajha prepovedano imeti psa. Marca 1943 je šaljivec iz policijskega urada v okrožju Turingija vse postavil na glavo in odredil, da morajo odtlej vsi Judje obvezno imeti psa in ta pes mora biti alza-čanka z imenom Blondi. V Turingiji ni ostalo prav veliko Judov, torej izvajanja te obveznosti ni bilo težko nadzirati. Vsi Judje so se morali, v spremstvu svojih psov z imenom Blondi, vsakodnevno javiti na krajevnem sedežu gestapa, kjer so preverili, ali imajo živali zdrave zobe, skrtačene kožuhe...«
Ali se res nikoli ne bomo ničesar naučili iz zgodovine?
Nekaj velikonočnih napisov z župnijskih panojev
*	Skupina za ponovno pridobitev zaupanja vase se zbira ob četrtkih ob 19h. Prosim, vstopite pri zadnjih vratih.
*	V petek ob 19h bodo otroci iz oratorija v župnijski avli uprizorili Shakespearovega Hamleta. Župljani ste vabljeni, da se udeležite te tragedije.
*	Drage gospe, ne pozabite na dobrodelni sejem! To je odličen način, da se znebite vseh tistih neuporabnih stvari, ki vam jemljejo prostor v stanovanju. Pripeljite svoje može.
*	Cena za udeležbo na seminarju o molitvi in postu vključuje vse obede.
Umetniki se IuhIo “štemplali”
Občinski redarji so dobili zelo nenavadno nalogo. Preverjajo namreč, ali so umetniki, najemniki subvencioniranih poslovnih prostorov v starem mestu, dovolj prisotni v svojih ateljejih.
Prizor ni nič kaj ugleden, še najbolj spominja na četne evi-dentičarje v nekdanji JLA, ki so beležili prisotnost na “postroja-vanju”. Občinski redarji namreč dvakrat dnevno naredijo obhod takoimenovanih lokalov za en tolar, ki še zdaleč niso za en tolar ampak imajo le subvencionirano najemnino., in pregledujejo ter beležijo, ali so najemniki prisotni ali pa je atelje zaprt. Prisotnost prinese kljukico, odsotnost pa črno piko.
Glede na to, da stanovalci teh ulic dobro vedo, kdo je aktiven član umetniške druščine, ki še edina ohranja nekakšno turistično podobo starega mesta, bi odgovore lahko dobili po bistveno hitrejši in prijaznejši poti. Na vsak način pa bi bilo to bolj dostojno do odraslih ljudi, cenjenih ustvarjalcev, ki si res ne zaslužijo pikic in kljukic, kot v osnovni šoli.
Ker nas je zanimalo za kakšen ukrep gre in kakšen je njegov namen oziroma, kaj bi lahko bilo povod za kaj takega, smo za odgovore povprašali na Občini Izola, kjer so nam odgovorili: "Na podlagi terenskega ogleda župana, ekipe občinske uprave in predstavnikov Javnega zavoda Komunala Izola d. o. o. v krajevni skupnosti Staro mesto, občinski redarji dvakrat dnevno opravljajo kontrolo obratovanja lokalov za en evro - umetniški ateljeji. Kontrola se opravlja na podlagi opažanj, da so nekateri lokali stalno zaprti in ne služijo svojemu namenu."
Tudi to je res, čeprav je takšnih komaj za vzorec. Res pa je, da ustvarjalci ne morejo delati v določenem delovnem času, tako kot nekoč delavci Tomosa ali Mehana, ampak velikokrat delajo zvečer in ponoči. Ali se bodo morali po novem “štemplati”.
Poostren nadzor nad ločevanjem odpadkov
Občinski inšpektorat in Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o., v aprilu izvajata nenapovedan poostren nadzor nad pravilnim zbiranjem in ločevanjem odpadkov v poslovnih lokalih in gospodarstvu. Ključni namen akcije je osveščanje s področja ločenega zbiranja odpadkov.
Občinski inšpektorat in Komunala v aprilu izvajata preglede pravilnega ravnanja z odpadki na terenu. Po ogledu zabojnikov iz poslovnih lokalov in gospodarstva bo sestavljen zapisnik, ki ga bo prejel tudi povzročitelj odpadkov. V primeru, da bodo pri ravnanju z odpadki ugotovljene nepravilnosti, bo povzročitelj poleg zapisnika prejel še navodila o pravilnem ločevanju odpadkov. Sledil bo ponoven nenapovedan ogled vsebine zabojnika. V kolikor se bodo nepravilnosti pri odlaganju odpadkov nadaljevale, bodo povzročitelji sankcionirani v skladu s pooblastili občinskega inšpektorata.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Komun ---------------
Psi močnejši od političnih barv
Da so politične barve na državnem nivoju močnejše od ideologije in individualne ideje je znano že nekaj časa. V zadnjih letih sejeta način razumevanja politike preselil tudi v občinske svete, kjer so izrazi koalicija in opozicija vedno bolj pogosti. Štirinožni kosmati pirijatelji pa so vendarle uspeli doseči to, kar zdrav razum še ni. Nič kaj politično razpravo.
10. redna seja izolskega občinskega sveta vsebinsko sicer ni bila zelo bogata. Za občino pomembnih odločitev takorekoč ni bilo veliko, večina seje pa je bila namenjena letnim poročilom nekaterih javnih ustanov. Razprava pa se je, zanimivo, razvnela šele, ko je bilo govora o psih.
Najprej so Občinski svetniki sprejeli zaključni račun proračuna Občine Izola za leto 2011. Tekoči prihodki so se zvišali za 9 odstotkov (1,3 milijone evrov), za 3 odstotke pa so se znižali tekoči odhodki (0,2 milijona evrov). Pozitivne trende proračuna potrjuje tudi večji tekoči presežek za kar 286 odstotkov (1,4 milijone evrov) in za 39 odstotkov nižji proračunski primanjkljaj (1,1 milijona evrov) v primerjavi z letom 2010. Stanje neplačanih odhodkov konec leta 2011 je bilo za 42 odstotkov (1,2 milijona evrov) nižje v primerjavi z letom 2010. Po sprejetju zaključnega računa so svetniki sprejeli tudi letna poročila osnovnih šol, vrtcev in glasbene šole ter javnega zavoda za lekarniško dejavnost Obalne lekarne Koper. Zanimivo je bilo poročilo vrtca Mavrica, saj ugotavljajo, da je število rojstev v lanskem letu hudo padlo in se je približalo številkam izpred petih let, torej pred zadnjim ‘'baby-boo-mom”, kar pomeni, da bo morda potrebno dodatno razmisliti, če je širjenje prostorov vrtca smotrno, ali pa bi morda zadostovala začasna rešitev.
V nadaljevanju so svetniki potrdili Obvezno razlago Odloka o lokacijskem načrtu Belvedere, ki predvideva, da je spremljajočo ponudbo turističnega kompleksa, kot so spremljajoči programi bazena, mogoče razumeti gostinsko, trgovsko, kulturno, in razvedrilno dejavnost.
Potrjena je bila tudi ugotovitev in odprava napake grafičnega dela odloka o lokacijskem načrtu Belvedere, kjer se obstoječa podkletena terasa upošteva kot del grafike.
Psi razvneli razpravo
Razprava se je vnela ob prvi obravnavi Odloka o bivanju živali, nadzoru in obveznostih imetnikov živali pri vzdrževanju čistoče javnih površin v Občini Izola. Odlok je dvignil veliko prahu, predvsem med lastniki psov, še preden je prišel na svetniške klopi, drugače pa ni bilo niti na občinski seji. Svetnica iz vrst SD Romina Kralj je otvorila razpravo z dolgo kritiko o nehumanosti odloka, ki bi zaradi nekaterih izjem hudo kaznoval ne samo lastnike, temveč tudi živali same. Zanimalo jo je, kako to, da pri pripravi odloka ni sodelovala tudi zainteresirana stroka in povedala je, da že samo to, da je takšen odlok prišel do občinskega sveta sprejme kot žalitev. “Živimo v drugačnih časih, ko imajo domače živali vlogo skoraj družinskih članov. S tem odlokom pa prikazujemo nazadnjaško stopnjo razvoja.
Naj se v spremembe in dopolnitve odloka v prvem branju vključijo ljudje, ki se s tem ukvarjajo", je povedala Kraljeva. Naštela je nekatere bolj sporne točke odloka ter omenila, da sprejetje takšnega dokumenta ne bi bila dobra poteza za razvoj turizma. Ob koncu je še povedala, da sama niti nima psa. Zaskrbljenost nad sprejetjem odloka je pokazali tudi Slavko Samo-torčan, svetnik liste Izolani, ki je povedal, da je odlok vsekakor potreben, a ga bo treba dobro domisliti, predvsem pa pri snovanju povabiti ostale zainteresirane, torej civilno javnost, krajevne skupnosti, društvo za zaščito živali, orni-tološko društvo in tako naprej. Večina svetnikov se je z ugotovitvami Kraljeve strinjala in po eni uri in pol dolgi razpravi so odlok v prvem branju sicer sprejeli, so si pa vzeli 45 dni časa za vključitev civilne družbe in zainteresirane javnosti. Nekateri svetniki pa niso bili zaskbljeni samo nad omejitvami, ki jih zahteva odlok, temveč tudi nad višino kazni, ki so predvidene za njegovo nespoštovanje, saj so te menda nerealne, kar bi na koncu pripeljalo do nasprotnega efekta.
Končno pogrebi tudi na morju in v popoldanskem času
V sedem dnevno obravnavo in pripravo predloga za drugo obravnavo pa je bil članom Občinskega sveta posredovan Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči na območju Občine Izola. V kolikor bo odlok sprejet v drugi obravnavi na naslednji seji Občinskega sveta občine Izola, bo nadomestil star odlok iz leta 1991, ki ni usklajen z veljavno zakonodajo.
Župan Kolenc je svetniku Samo-torčanu odgovoril, da so predvideni tudi popoldanski pokopi, v kolikor za to obstaja razlog, ki ne bodo dodatno zaračunani. Sicer pa odlok predvideva tudi raztres v morje.
Nič več skupnih bark
Občinski svet je soglasno sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem pristanišču Izola, ki predvideva, da imajo pravico pri pridobitvi in uporabi stalnega priveza lastniki s stalnim prebivanjem v Občini Izola, ki so v 24 delih oziroma v deležu 100 odstotni lastniki plovila, in sicer za plovila, ki so, skladno s Splošnimi pogoji, zaradi gabaritov lahko privezana v občinskem pristanišču. Skladno z navedenim odlokom ima prednostno pravico do sklenitve pogodbe o privezu v delu krajevnega pristanišča s posebnim režimom zaradi pomena za izgled mesta, pravna in fizična oseba, ki je lastnica tradicionalnega lesenega plovila kot na primer batana ali čupa. Nekaj prahu je dvignil predlog cenika Komunale, kjer je zapisano, da lastniki lesenih, tradicionalnih bark, privezanih v mandraču, plačujejo le 20% oziroma 50% letne kvote. Svetnik IJN Mario Gergeta je povedal: “Sem za to, da se korigirajo določene zadeve v odloku, a moram reči, da ne moremo biti ponosni na takšno pristanišče, kot ga imamo. Imamo velik nered, umaznijo, in če upoštevamo odlok, ki smo ga sprejemali 17.12.2009 (gradnja prve faze ribiške infrastrukture), se tega nihče ne drži. Skrbi pa me tudi razlika v cenah. Kako bodo reagirali lastniki ostalih bark? Kako bomo nadomestili sredstva, če nudimo takšne popuste?" Svetnik IJN Alojz Zorko pa je opomnil, da “ni potrebno spreminjati odloka, samo zaradi lesenih plovil. Obremenjujemo javno podjetje, kar ni prav. Razliko v ceni pa bodo plačali lastniki plovil, ki imajo različna plovila. Kaj bi bilo, če bi tako delali pri parkiranju?” Župan Igor Kolenc je oba svetnika opomnil, da pripombe o ceniku niso stvar tega odloka. Sicer pa so se vsi svetniki strinjali, da je polovična lastništva potrebno odpraviti. Nadalje je bil sprejet tudi dokument identifikacije investicijskega projekta “Prenova Zadružnega doma Korte”. S prenovo Zadružnega doma v Kortah bodo omogočeni bistveno boljši pogoji za družbeno, socialno in medgeneracijsko povezanost in druženje vaščanov, saj se bodo v domu krajevne skupnosti odvijale vse prireditve kulturnega, športnega in zabavnega značaja. Svetniki so soglasno potrdili tudi imenovanje Marjetke Popovski v Svet Glasbene šole Koper kot predstavnice ustanoviteljice in Maje Cetin za ravnateljico Osnovne šole Livade v Izoli.
Razprava pa se je ponovno razvnela ob predlogu “opozicije”, da bi župan sklical izredno, ali pa redno sejo občinskega sveta, na kateri bi svetnikom podrobneje predstavil OPN. O tem več na 5. strani.
AM
Komun
Pri Svetilniku je slo za pravno zmoto
Pred dvema letoma je koprsko okrožno sodišče nekdanjo izolsko županjo, Bredo Pečan, in nekdanjega direktorja izolske Komunale, Marina Domia, oprostilo krivde zaradi znanih dogodkov v zvezi s posegi na svetilniku. Tožilstvo seje pritožilo a je Višje sodišče pritožbo zavrnilo..
Na kratko spomnimo, kaj se je dogajalo leta 2003. Komunala se je takrat, brez gradbenega dovoljenja, lotila obsežnih del na svetilniku, ob tem so postavili tudi štiri zabojnike za lokale in toaletne prostore. Pogodbo za ta dela in denar pa je zagotovila Občina Izola.
Dela so med občani sprožila veliko nejevolje, saj je šlo za obsežne posege v prostor, za katerega ni izdelan prostorski dokument. Tudi zato je gradbeni inšpektor maja 2004 izdal odločbo o odstranitvi objektov in povrnitvi zemljišča v predhodno stanje. Sledila je cela vrsta posledic tega dejanja, v prvi vrsti finančnih, na koncu tudi s plačom odškodnine najemnikoma poslovnih prostorov, ki nista mogla opravljati dejavnosti. Bistvo obtožnice za obe odgovorni osebi (Domio kot direktor Komunale in Pečanova kot županja) je bila ocena, da bi morala vedeti, da je za takšna dela treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa ga, seveda, niso mogli dobiti, saj za svetilnik ni bilo prostorskega načrta.
Na prvostopenjski obravnavi je bilo slišati zagovor, da so se o tej gradnji dogovarjali tudi z izolsko upravno enoto in ocenili, da za postavitev zabojnikov in ploščadi zanje, ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, s čemer naj bi se strinjal tudi načelnik upravne enote. Poleg tega pa naj bi obtožencem v korist služilo tudi dejstvo, da se je vse dogajalo javno in da je to dokaz, da nista nameravala pridobiti nezakonitega premoženja izolski Komunali (ta bi zaračunavala najemnino za omenjene poslovne prostore) ampak sta predvsem želela urediti to območje. Tožilstvo se z oprostilno sodbo okrožnega sodišča ni strinjalo in je vložilo pritožbo na Višje sodišče, ki pa je soglašalo s sodbo okrožnega sodišča in tako je oprostilna sodba postala pravnomočna. Zanimivo je, da so v utemeljitvi še zapisali, da se obtožena nista odločila sama, temveč po posvetu s strokovnjaki, zato nista vedela da je gradnja brez gradbenega dovoljenja nelegalna. ur
Za Im2 ne greš na sodišče
Tako pravi Izolanka, ki so ji pred tremi desetletji s stanovanjem dodelili tudi majhno klet, zdaj pa je izvedela, da jo je občina prodala sosedu.
Zgodilo se je leta 2009, za časa prejšnjega župana, ko je Občina Izola za shrambo veliko 0,89 m2, posebej označeno v stavbi v Premrlovi ulici, sklenila prodajno pogodbo z enimi od etažnih lastnikov na istem naslovu. Ti so shrambo očitno plačali in se tudi vpisali v zemljiško knjigo. Toda, dotedanji lastniki in uporabniki, ki jim je bila klet dodeljena s pogodbo leta 1981, ne o prodaji ne o spremembi lastništva niso nič vedeli in so jo uporabljali kot vseh trideset let dotlej.
Stanovanje so dobili s Sklepom o dodelitvi stanovanja, ki ga je sprejel delavski svet Delamarisa leta 1981 in v odločbi je zapisano, da stanovanje obsega eno sobo, eno kuhinjo, eno stranišče, hodnik in shrambo. Čeprav stanovanje za štiričlansko družino ni bilo niti veliko niti posebej praktično, so ga bili veseli in v njem živijo še danes. Seveda jim je miniaturna klet, ki je neposredno ob njihovih vhodnih vratih, zelo prav prišla in niti sanjalo se jim ni, da bi jo kdorkoli lahko dodelil komu drugemu, saj je neposredno ob njihovem stanovanju.
Toda, očitno se je zgodilo prav to in klet so odkupili sosedje, ki sicer že imajo veliko klet v drugem delu stavbe, vendar je nekdo iz strokovnih služb očitno storil napako in se ni pozanimal, komu je bila dodeljena omenjena mini klet, ampak jo je prodal zainteresiranim sosedom, ne da bi preveril ali obstaja podoben interes tudi pri drugih etažnih lastnikih. Še več, niti obveščeni niso bili o prodaji in so klet vse od leta 2009, ko so jo dejansko izgubili, še naprej uporabljali.
Seveda so bili presenečeni, ko so iz občinskih strokovnih služb dobili obvestilo in poziv, naj shrambo izpraznijo, saj jo uporabljajo brez kakršnegakoli pravnega naslova, v nasprotnem bo naročena sodna izpraznitev. Bili so presenečeni in šokirani, saj vendar imajo odločbo v kateri piše, da shramba pripada njim, zato so istim strokovnim službam predlagali naj omenjeno prodajo razveljavijo, saj sosedom shramba ni življensko potrebna, njim pa še kako služi. Toda čakalo jih je novo presenečenje, saj so jim iz občine odgovorili, da izvensodna razveljavitev pogodbe ni možna in da, v kolikor smatrajo, da se jim je zgodila krivica, lahko sprožijo ustrezni sodni spor.
Upokojena, dolgoletna delavca Delamarisa, ne moreta verjeti, da je kaj takega v pravni državi mogoče, vendar pa nimata denarja, da bi ga za slab kvadratni meter kleti zapravljala po sodiščih. Ali je bila kupoprodajna pogodba res sklenjena na pritisk takratnega župana tudi ne morejo dokazati, pa še pomagalo jim ne bi prav dosti. In tako je še ena izolska zgodba ostala brez konca (zaenkrat).	d.m.
22. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI
Tokratni, že 22. primorski slovenistični dnevi bodo organizirani v Izoli in kopru od danes, 12. do sobote, 14. aprila 2012. Začetek slovenističnih dnevov je tokrat pripadel Izoli.
Četrtek, 12. april 2012 Kulturni dom Izola, Ulica oktobrske revolucije 1, Izola 16.00-19.00
Okrogla miza Istrska slovenska književnost
povezuje: Boštjan Debelak , Slavistično društvo Koper S prispevki bodo sodelovali: Mirjana Kontestabile Rovis, Jasna Čebron, Ines Cergol, Alferija Bržan, dr. Miran Štuhec, Senija Smajlagič, mag. Vladka Tucovič, Silvo Fatur,
Ekonomija ni ekologija piše: Franc Kranjc
Tajkunska posojila oslabila moč bank
Kreditni krč, ki smo ga v Sloveniji zaznali že konec leta 2007 in je dosegel svoj vrhunec v letu 2011, ni toliko posledica vpliva svetovne finančne krize, pač pa je treba iskati vzroke tudi v menedžerskih prevzemih nekoč zdravih podjetij, kar pa ne bi bilo mogoče, če posameznikom, ki jih je javnost slabšalno poimenovala s tajkuni, ne bi odobravale posojil banke, ki so jih zavarovale s hipotekami. Sedaj bi vse te hotele, poslovne prostore, stanovanja, razne gradbene parcele in obrate rade prodale, vendar kupcev ni. Banke pa potrebujejo gotovino in ne propadle manjvredne objekte. Od tu pa do ameriške nepremičninske krize ni bilo daleč. Razlika je le v tem, da so se v ZDA zadolžile številne družine za nakup stanovanj in hiš ter drugih nepremičnin, kar so potem zasegle banke in na koncu je morala intervenirati ameriška zvezna banka.
V	Sloveniji smo imeli primere, ko so posamezniki skozi noč postali lastniki velikih družb in to seveda na različne načine - prek vzporednih firm, tudi z ustanovitvijo finančnih holdingov, ki so izvajali vsemogoče finančne transakcije, si sposojali denar pri bankah, kupovali in prodajali podjetja računajoč, da se bo gospodarska konjunktura, začeta leta 2007, nadaljevala. Pričakovanja so bila zmotna. Ko je poleg začetne finančne krize, ki so jo v Sloveniji spodbudili tudi t.i. tajkunski krediti, nastopila še gospodarska, so se nenadoma sesula velika podjetja in izkazalo se je, da so nekatera poslovala izključno na osnovi najetih posojil. Številni znani posamezniki kot so Boško Šrot, Igor Bavčar in drugi so se znašli v težavah kako vrniti bankam ogromna posojilo in začele so padati domine. Začeli so prodajati »slovensko srebrnino«, na primer Drogo, ki je že v tujih rokah. Samo na Slovenski obali je bilo na hipotekarni način sposojenih okoli milijarda evrov. Izstopali sta dve družbi; Skupina Istrabenz z njenim holdingom (817 milijonov raznih posojil) in Intereuropa ter še nekatere znane družbe. Posledice so vidne. Ker podjetja niso bila v stanju ob zapadlosti odplačevati pogodbenih zneskov prejetih posojil so morale banke na koncu leta za toliko izkazati kapitalsko neustreznost, kar je v bistvu izguba, v bankah pa temu strokovno rečejo oslabitev. V nekaterih primerih so menedžerji, ki so spravili podjetja na rob bankrota, že odšli ali pa jih sedaj preganja sodstvo. Banke bi se sedaj rade znebile hipotekarne lastnine, a kaj ko ni kupcev in nastajajo nove težave. Primeri so prav zanimivi; prenova hotela Kempinski Palače je stala okoli 90 milijonov evrov, sedaj pa ga ne morejo prodati niti za tretjino tega zneska!
Problem je trojni; negativen kapital v podjetjih, ki zaradi prezadolženosti ne morejo najemati novih posojil, knjiženje kapitalske neustreznosti v nekaterih bankah ter investicijski zastoj. Slovenske banke naj bi namreč izdale za okoli milijardo evrov manj posojil podjetjem in posameznikom, kar pove veliko, vedno nove številke o zadolženosti Slovenije pa so zastrašujoče.
V	zadnjih nekaj letih so se nekatere naše komercialne banke znašle v objemu tujih bančnih korporacij. Pri tem pa nastajajo pravi paradoksi, ko skupina, ki posluje v več državah, izkaže izgubo, hčerinska banka v Sloveniji pa posluje z dobičkom.
Primer je svež. Bančna skupina Inlesa Sanpaolo, stoodstotna lastnica Banke Koper, je v letu 2011 povečala prihodke iz poslovanja za 1,5% na 16,78 milijarde evrov ter ob tem zmanjšala stroške za 1,8% na 9,13 milijarde evrov. Zaradi slabitev »dobrega imena« v višini 10,2 milijarde evrov pa je morala izkazati 8,2 milijarde evrov izgube! Njena hčerinska družba Banka Koper je v letu 2011 poslovala z dobičkom. Ostaja le še vprašanje ali bo dobiček (žal ne več naše) koprske banke iznesen v skupni fond za kritje izgube skupine ali pa ga bo Banka Koper lahko namenila za nove naložbe v Sloveniji.
Novinarji o sestanku ne moremo veliko povedati, razen tega, da so nas vljudno odslovili z utemeljitvijo, da ne moremo biti prisotni na tem predstavitvenem sestanku, ker je namenjen samo občinskim svetnikom in članom Odbora za okolje in prostor.
Glede na to, da se je sestanek zgodil zaradi zahteve oziroma poslanske pobude nekaterih strank, list in posameznih svetnikov po sklicu izredne seje o občinskem prostorskem načrtu, smo pričakovali, da gre za uraden sestanek. Na koncu se je pokazalo, da gre za nekakšno neformalno srečanje, ki naj bi služilo odvračanju pobudnikov od njihove zahteve, saj na Občini pravijo, da nimajo kaj povedati, saj država zamuja s soglasji k osnutku OPN-ja.
Predlagatelji izredne seje pa so opozarjali prav na to, da jih ne zanimajo postopki sprejemanja OPN-ja, saj so znani in določeni, pač pa bi radi vedeli, kaj je Občina Izola poslala državi v oceno oziroma soglasje.
Teh dokumentov pa tudi na tokratnem “neformalnem srečanju” niso videli, tako da bodo, vsaj po napovedi nekaterih prisotnih, vztrajali pri zahtevi o sklicu seje Občinskega sveta.
Javnost naj počaka
V vodstvu občine vztrajno trdijo, da so po zakonu dolžni javnost seznaniti z osnutkom prostorskega načrta šele potem, ko bodo dobili vsa soglasja ministrstev. Seveda ni težko uganiti, da bo v tej fazi praktično nemogoče spreminjati temeljne ideje prostorskega načrta, čeprav glede teh v občini ni bilo sklenjenega širšega konsenza.
O tem, kako se oblast boji javnosti pove tudi to, da so iz dvorane pospremili tudi arh. Majo Stepa-novo, ki je na sestanek prišla kot članica Sveta za strateški razvoj občine Izola, ki se v nekaj letih ni niti enkrat sestal, niti ga nihče ni ukinil. Na sestanek pa se je odpravila po napovedi župana Igorja Kolenca na seji OS, da bodo na ponedeljkovem sestanku podali vse informacije, po katerih sklic izredne seje ne bo potreben.
Pa še citat iz poslovnika Občinskega sveta Občine Izola:
5.	člen: Delo občinskega sveta in njegovih teles je javno.	ur
Marina pa je res polna skrivnosti
Strateški projekti Komunale
Za jutri, v petek, 6. aprila 2012 so na izolski Komunali sklicali tiskovno konferenco, na kateri bo bo direktor Denis Bele predstavil delovanje podjetja. Predstaviti želijo dosežke v letu 2011 in nekatere pomembne cilje za leto 2012, ki so strateškega pomena tako za podjetje kot za občane in bodo vplivali na dolgoročni razvoj naše občine.
Pri Komunali so pomen javnosti očitno razumeli drugače, saj ocenjujejo, da bodo nekatere strateške projekte lahko izvedli le s tesnim sodelovanjem in s podporo občanov.
O rezultatih dela bomo več pisali prihodnji teden, tokrat pa le o tem, da so na zbirnem centru (deponiji) zaključili s sanacijo teras, za kar smo zagotovili namenska proračunska sredstva Občine Izola. V letu 2012 načrtujejo izgradnjo sortirne linije, ki je po Uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališčih eden od pogojev za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in s tem zagotovitev nadaljnjega obratovanja odlagališča. Podali so tudi vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obdelavo gradbenih odpadkov, kar pomeni širitev dejavnosti. Izola je ena izmed sedmih občin v Sloveniji, ki ima še delujoče lastno odlagališče odpadkov Izolska Komunala eno redkih komunalnih podjetij, ki bodo tudi v letu 2012 investirala v okolje in opremo, kljub težkim gospodarskim razmeram. Sem sodi tudi dokončanje projekta razširitve pokopališča Korte, za kar so pridobili evropska sredstva.	ur
Na seji občinskega sveta je svetnik stranke IJN, Alojz Zorko podal pobudo, naj strokovne službe Občine Izola pripravijo celovit seznam zemljišč, začasno predanih ali prodanih investitorjem v izolsko marino, saj so nekatera zemljišča, zdaj menda že v lasti tretjih oseb, ki niso povezane z izolsko marino.
V obrazložitvi je zapisal, da je Občina Izola v času gradnje marine v Izoli začasno prenesla zemljišča v lasti občine investitorju marine v Izoli z namenom, da si investitor pridobi pravico graditve in s tem gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav za potrebe marine Izola, komunalnih naprav in komunalne infrastrukture, med drugim tudi čistilno napravo v Izoli. Skladno s sklenjenimi pogodbami o začasnem brezplačnem prenosu lastništva je bila dogovorjena izgradnja komunalnih naprav in obveza po vrnitvi zemljišč brez obremenitev (hipotek).
Marina ni dokončana
Ker investitor zaradi finančnih težav ni nikoli zaključil izgradnje marine in s tem povezano tudi komunalne infrastrukture, je nujno, da se izdela točna bilanca premoženja, ki je bilo odtujeno Občini Izola in trenutnega stanja, saj je znano, da so na zemljiščih, nekoč v lasti Občine, danes lastniki investitorji, ki niso bili povezani z izgradnjo marine, ampak so nastopali kot upniki v stečaju družb, ki so nastopale kot investitor izgradnje marine v Izoli. Zaradi stečaja investitorja gradnje marine je stečajni dolžnik (investitor) v postopku izgubil tudi občinska zemljišča, ki jih je pred tem obremenil s hipotekami, verjetno s soglasjem odgovornih na Občini. Občinskega svetnika podrobno zanima seznam začasno predanih
(brezplačno prenesenih) občinskih parcel, po letih, seznam prodanih občinskih parcel, po letih, seznam pogodb o prenosu ali prodaji in imena podpisnikov posameznih dokumentov, kopije dokumentov in pogodb, trenutno zemljiškoknjižno stanje parcel iz gornjih seznamov, seznam vrnjenih parcel in kopije dokumentov, seznam parcel, ki še niso bile vrnjene in vzroki, zakaj še niso bile vrnjene. Poleg tega ga zanimajo roki, do kdaj bi morala biti končana izgradnja komunalne opreme na zemljiščih, ki so bila brezplačno prenesena na investitorje ter ukrepi Občine v času opremljanja in kdo je kontroliral izvajanje. Poleg tega bi rad videl dokumente soglasij s katerimi se je dovoljevalo obremenjevanje občinskih zemljišč (hipoteke) in dokument, pogodbo ali sklep, s katerim je bil predan celoten
akvatorij ali deli akvatorija investitorjem in posledično današnjim lastnikom ali upravljalnem marine Izola.
Seveda ga zanima na osnovi katerega odloka ali pogodbe zahteva Marina Izola celoten akvatorij zahodnega zaliva Izole, pričakuje pa tudi, da bo dobil na vpogled pregledno karto z vrisanimi zemljišči po stanju kot so bila predana ali prodana in pregledno karto z vrisanimi zemljišči po stanju danes, z označenimi zemljišči, za katere je občina Izola prejela plačilo kupnine in katere je odtujila brez nadomestila, oziroma jih morajo investitorji še vrniti.
V pomoč pri pogajanjih
Po mnenju Alojza Zorka je nujno, da občinske strokovne službe pripravijo zahtevane sezname, saj bo lahko župan Občine Izola le na osnovi takšnih podatkov sklepal dogovore z današnjimi lastniki Marine Izola. Pomembno je dejstvo, da so nekateri, ki so sodelovali v teh postopkih, zaposleni na Občini Izola ali pa so člani OS, zato bo priprava takšnih podatkov enostavna. Pomembno je, da se takšen seznam od odgovornih in zaposlenih na Občini čimprej zahteva. S pripravljenim poročilom naj se seznani tudi člane OS.
Enako pobudo je podal v obravnavo tudi nadzornemu odboru Občine Izola, ki naj uvede nadzor nad dogajanji, povezanimi z izgradnjo marine Izola.	d.m.
Pristanišče
Občinski svetnik Mario Ger-geta je predsednik Komisije za priveze in ljubitelj izolskega zgodovinskega pristanišča. Njegov obisk v uredništvu je plod predvsem slednjega, saj je kot občinski svetnik svoje mnenje že povedal na četrtkovi seji, želel pa ga je deliti tudi z nami. Z izolskim pristaniščem nikakor ni zadovoljen. Zakaj?
- V Izoli imamo odlok, ki govori o splošnih pogojih urejanja pristanišča, torej katere so dolžnosti tako uporabnikov, kot tudi izvajalcev. Kaj je potrebno storiti, da bo pristanišče ohranilo prijeten izgled. Ko pa se dnevno sprehajam ob izolskem mandra-ču vedno znova ugotavljam, da se žal vse dela bolj po domače. Toliko smo se borili za evropska sredstva, s katerimi smo zgradili prvo fazo ribiške infrastrukture, predvsem, da bi ribičem olajšali življenje, a dejansko je stanje v pritanišču še slabše kot prej. Ribiči so se razdelili na dva ali tri tabore, med sabo se prepirajo in nikakor si niso enotni glede... takorekoč vsega. Največja težava pa je, da se še vedno nočejo privezati v četveroveze.
Zaradi tega Občina in Komunala letno izgubita veliko denarja, saj dnevni obiskovalci v Izoli nimajo kje privezati barke.
-	Velikonočni prazniki pa so pred vrati.
-	Tako je. Veste koliko bi lahko pomagali tako gostincem, kot tudi trgovcem v starem mestnem jedru, če bi dnevnim obiskovalcem omogočili privez? A to je le eden od problemov, za katerega se ne naredi čisto nič. Drugi je ta, da Izola počasi nima več pristanišča, temveč smetišča.
-	Kako to mislite?
-	Točno to in lahko mirno zapišete. Izolsko pristanišče je pomemben del izolske turistične promocije. Ta temelji na mestu samemu, na njegovi ribiški tradiciji, pozabiti pa ne smemo seveda niti na zaledje, ki je čudovito. A resnica je, da se vse začne in konča pri pristanišču, ki pa je trenutno v obupnem stanju. V mandraču že raste trava in deluje, kot da nikogar ne zanima. Resnično me boli srce, ko vidim, kakšno je stanje.
Komunala očitno ne skrbi za čistočo, ribiči se ne držijo osnovnih pravil prenove ribiške infrastrukture in svoje mreže puščajo naokoli, razmetane potem, ko so dobili lesene škatle ravno zato, da bi jih v njih hranili.
-	Kdo bi moral paziti na to?
-	Mislim, da Komunala, kot izvajalec, bi že morala paziti na red in čistočo. Na zadnjem sestanku Komisije za priveze, na katerega smo povabili tudi župana Igorja Kolenca, ter predstavnike Pomorske policije in Občinskega inšpektorata, smo povabili seveda tudi direktorja Komunale, a se ta ni niti opravičil za odsotnost. Na sestanku pa sem ugotovil, da trenutno za ohranjanje čistoče ne morejo pravzaprav narediti veliko. Ribiče bi naprimer lahko oglobili samo, če bi opazili, kako v pristanišče zvrnejo cel zabojnik ribe, ne pa le eno ali dve.
-	Na seji ste tudi izrazili nezadovoljstvo ob predlaganih popustih za tradicionalna lesena plovila v mandraču.
-	Župan Kolenc je predlagal od-
lok, po katerem bi lastniki tradicionalnih in izvirnih lesenih bark privezanih v mandraču plačali le 20% letne cene za privez, lastniki netradicionalnih lesenih bark pa 50% cene. Mislim, da bomo s tem odlokom samo postavili ostale lastnike v neenakopraven položaj. Poleg tega pa bo nekako treba pridobiti ta sredstva nekje drugje in bojim se, da vem, kje se bo iskal primankljaj. In skoraj prepričan sem, da bo odlok sprejet, saj je koalicija v občinskem svetu trenutno premočna.	am
Sožitje je gostilo Slovenke leta
V petek, 30. marca je Obalno društvo “Sožitje” gostilo tri nekdanje Slovenke leta, v počastitev dneva žena in materinski dan. Ga. Vlasta Nussdorfer predsednica društva Beli obroč in ambasadorka aktivnega staranja, ga. Mojca Senčar pogumna borka v boju proti raku dojk in ga. Vika Potočnik direktorica centra za kulturo mladih. Ustanovile so klub z razlogom, ki deluje na humanitarnem področju. V več kot dve urnem klepetu so svoje znanje in izkušnje podelile z našimi ženami in jim vlile pogum in voljo, da si lahko same izboljšajo kakovost življenja.
Prijetno druženje smo zaključili s Pavčkovim nasvetom : “Ne bojte se življenja, imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas”!
Stanovalci, bivalne skupnosti “Mimoza” iz Izole, člani društva Sožitje so se želeli fotografirati z njimi. (SP)
Desetletni boj za prostor še brez uspeha
Mario Gergeta že štiri leta redno opozarja občinsko oblast in občinske svetnike, naj pomagajo rešiti prostorsko stisko društva Sožitje. Tudi sam ima sina v domu na Igu in pravi, da bi izolskim staršem veliko pomagali, če bi poiskali ustrezne prostore za delovanje društva Sožitje v naši Občini. Večkrat je že omenil prostore društva Drevo življenja, ki trenutno menda niti ne deluje a vsakič znova je bilo slišati, da se gradnja podobne ustanove že pripravlja na Debelem rtiču. “Na zadnji seji pa vendarle nisem povedal nič, saj mi je bilo zagotovljeno, da bomo o problematiki govorili na junijski seji. Lahko pa vam že takoj povem, da na aprilski seji ne bom tiho in bom ponovno opomnil na ta problem, ki je za nekatere Izolane resnično velik.
Nekateri problemi so svetnikom seveda bližji, kot drugi in zato na njih gledajo nekoliko drugače. Odličen primer je bil zadnja seja, ko je razprava o “Pasjem odloku”potekala mimo vseh koalicijskih in političnih zavezništev, padale so ideje in nasprotovanja in ustvarili so se (končno) odlični pogoji za konstruktivno razpravo. Takšno, kot jo pričakujemo tudi na junijski seji, ko bo govora o Sožitju.
Športni turizem----------
Ze dvajset let na priprave v Izolo
Nekdanji jadralski spomladanski pokal, ki seje pred leti preimenoval v mednarodni Spring cup, že skoraj dvajset let predstavlja "gran finale" spomladanskih priprav kontinentalnih jadralcev. Nekateri se ga udeležujejo že od osamosvojitve Slovenije.
Letošnji, že 25. Spring cup poteka tradicionalno med Velikonočnimi prazniki, od 5. do 9. aprila. Ponovno se bo izolski zaliv obarval v belo, mi pa smo se ob tej priložnosti pogovorili s Petrom Graffom, ki v mesto z nasmehom prihaja že skoraj dvajset let. Po pravici povedano, še sam se točno ne spomni, ve le, da je prišel v Slovenijo in da ni bilo več Jugoslavije.
Peter Graff pa ni tekmovalec, temveč vodi agencijo, ki skrbi za priprave mladih avstrijskih jadralcev. "Že skoraj dvajset let prihajamo v Izolo, ker je logistično gledano najbolj primeren kraj za naše priprave.
a :5
Od Salzburga je oddaljena 400 km, kar je zelo sprejemljivo, posebej navdušeni pa smo nad pogoji, ki so nam tukaj ponujeni."
V mislih ima seveda lokacijo hotela, ki je takorekoč na plaži in ki od samega začetka gosti avstrijske jadralce. "Hoteli Simonov zaliv so za nas idealni. Tekmovalci lahko trenirajo, pripravljajo barke in skočijo po kakšen sendvič v hotelsko sobo. Avtomobilov sploh ne potrebujemo in zaradi tega se lahko povsem osredotočimo na priprave, kar je seveda idealno. Edino težavo nam morda povzroča veter."
Ta tudi letos ne obeta veliko. A tako je pač z jadranjem. "Včasih imamo več sreče kot druga leta. A tako je pač z vetrom. V drugih krajih ga je lahko preveč, ali pa še manj." Letos je pripeljal nekaj več kot 50 mladih jadralcev, več od tega pa, zaradi logistike, ni mogoče. Se pa rad vrača v Izolo, če se mu le ponudi moč-nost oziroma, če ima kaj prostega časa. "Na žalost imam veliko dela, a nekajkrat sem vendarle uspel z družino preživeti nekaj dni v Izoli. Uživali smo ob sprehodih, morju in ribjih specialitetah."
Sicer pa se nad vetrom in vremenom verjetno ne pritožujejo pri Hotelih Simonov zaliv, kjer gostijo mlade jadralce. Direktor Dean Kocjančič pravi, da so trenutno z zasedenostjo zadovoljni, saj so hoteli skorj 90 odstotno zasedeni, nimajo pa samo jadralskih gostov. Pričakujejo dobro sezono, saj so že zdaj termini skoraj popolnoma zasedeni. Težavo jim dela trenutno le medsezon-sko obdobje, ki je bolj odvisno od domačih gostov.	am
Tudi polži so lahko lokalna specialiteta
Mladen Milovanovič je rojen Izolan, šolan na Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli, po poklicu je kuhar, a se je v življenju ukvarjal, pravi, že z vsem. Predvsem pa je gurman in podpornik lokalne kuhinje, na katero včasih pozabimo.
Chef gourmet Mladen Milovanovič že več kot dvajset let preživlja po različnih kuhinjah, po vsem svetu. Veliko potuje in tako spoznava kulture, predvsem kulinarične, po celem svetu. A še vedno največ stavi na našo, lokalno kuhinjo, za katero pravi, da nima nobeni ničasr zavidati.
..Kuhar sem že od leta 1989, ko sem še kot dijak prvega letnika sprejel popoldansko delo v kuhinji, saj sem hotel zgodaj spoznati, kakšno je to delo. “ Zanima pa ga predvsem izvirna, zgodovinska regionalna in lokalna kuhinja, s povdarkom na zdravo prehrano. „Kerstari recepti", pravi Mladen ..vsebujejo resnično tisto, kar človek res potrebuje, saj je bilo včasih takorekoč vse zdravo. Predvsem pa se je nekoč hrano pripravljalo veliko bolj sezonsko. Kar je sezona ponujala, to se je jedlo. Na žalost vedno bolj ugotavljam, da na našem območju lokalna ponudba nekoliko peša, saj, če kot turisti radi na potovanjih poiščemo lokalne specialitete, v naših restavracijah in hotelih nudimo predvsem jedi, kot so recimo dunajski zrezek ali kalamare, ki nikakor niso Jadranski in tako naprej. Zaradi tega vse pozivam, da bi se vrnili k starodavnim recepturam, ki so zelo preproste. Bistveno pa je, da te recepte znajo ljudje pripraviti tudi doma, saj gre seveda za sestavine, ki jih je mogoče dobiti v naši regiji. Nikakor ne nasprotujempre-izkušanju ostalih kuhinj, a prav se mi zdi, da bi našo bolj spoštovali, ker je resnično kakovostna."
%iS
A če vemo, da polži po cele dneve jedo zelenjavo, je ta zelena barva povsem logična."
V Izoli imamo tudi polžerejca, Matijo Antoloviča, ki pa takorekoč celotno proizvodnjo izvaža. "Polži so drugod po svetu izjemno priljubljeni. So zelo zdravi, nimajo holesterola in zadnje raziskave kažejo, da so zelo primerni za nosečnice. Predvsem pa povpraševanje po polžih presega njihovo dobavo, kar pomeni, da gre za rentabilen posel. To pa tudi ni tako nepomembno v teh časih", je še povedal chef gourmet Mladen Milovanovič, am
Preprosta priprava okusnih polžev
In kako pripravimo polže? Mladen nam je razkril preprost recept.
Polžem najprej dovolimo, da se očistijo. To naredijo kar sami v plastični posodici z luknjami. Ko so čisti se zaprejo v svojo hišico, kar pomeni, da so pripravljeni. Polže s hišico vred kuhamo eno uro v vreli vodi, ki ji dodamo lovor, zeleno, petršilj, po želji. Po eni uri jih odcedimo, jih vzamemo iz hišice, odstranimo prebavni trakt, ter še eno uro kuhamo, v drugi vodi, lahko tudi z istimi začimbami.
Ko so polži kuhani jih postavimo nazaj v hišice. Sluz, ki jih obdaja je v resnici hormon lektina, ki je zelo zdravilen, če pa vas moti ga brez težav odstranite. Tako pripravljene polže na hitro pokuhamo v doma pripravljeni paradižnikovi "šalši", pripravljeni s čebulo in baziliko. Na hitro jih pomešamo, da gre nekaj omake v hiško. Jemo jih tako, da jih držimo z levo roko, nato "odštrc-nemo” vrh hiške in posrkamo vsebino. Dober tek.
Spoznali smo ga preko polžev
Sicer smo Mladena Milovanoviča spoznali med Veselim decembrom, ko je radovednim Izolanom ponudil polže, kasneje pa jih je predstavil še na nacionalni televiziji. „S polži sem se spoznal pred skoraj dvajsetimi leti, ko sem delal na barki na Ažurni obali, in smo jih morali pripraviti na borgonjski način. Francozi jih uživajo predvsem kot aperitiv. Polži so sicer prastaro živilo, saj jih ljudje uživajo takorekoč od vedno." Mi se jih nekoliko bojimo. „Pri nas se je verjetno zaradi preseljevanja, kultura priprave polžev izgubila. A vedeti moramo, da so polži, tudi naši vrtni, slamnati polži, zelo zdravo živilo, ki nima nikakršnih bolezni, čeprav marsikdo tega ne verjame. Razlog je preprost. Pogosto ljudje stopijo na polža in ko se ta spremeni v zeleno packo, ni prav nič prijetna na pogled.
‘M0š%pN'
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....

Kapučino šport
Začenja se 25. Spring cup
Rokomet
Ponovno poraz
Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola 30:26 (15:10)
Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Jurič 3, Jelovčan, Dolenc, Božič 6 (1), Stepančič, Kojič 3, Bubnič, Gorela 3, Čebokli 1, Ponikvar, Vukovič 5, Fidel 1, Smolnik 4 (3), Apat, Kevič. Trener: Vlado Hrvatin. Izključitve: 6 minut; 7-metrovke: 4/4.
Dve točki ali vsaj ena bi se Izo-lanom zelo prilegli. Vendar so bili Prleki prepričljivo boljši in našim fantom niso dali možnosti za zmago ali remi. Naši so tekmo začeli s postavitvijo v obrambi 6:0, kar običajno »vklopijo« šele v drugem polčasu in se ta poskus tokrat ni obnesel. Tudi Tine Ponikvar v začetni postavi je prej izjema kot pravilo.
Domačini so startali ofenzivno in kmalu prišli do prednosti petih zadetkov. Naskok Ormoža jim je sicer uspelo nekoliko znižati, a ni zaleglo, saj so slednji s petimi goli prednosti odšli boljše volje na odmor.
Podoben scenarij se je odvil tudi v nadaljevanju, v katerem je bilo tudi več spornih sodniških odločitev v škodo Izole. Prednost domačih se je toliko povečala, da ni bilo več možnosti za vsakršen preobrat. Pozitiven premik se je zgodil deset minut pred koncem, ko je v vrata stopil Gregorič, ki je bil pri svojem delu uspešnejši od svojih kolegov. Vendar je bilo časa za rezultatski zasuk premalo, prednost Ormoža pa prevelika, da bi prišlo do spremembe. Vlado je tokrat dal priložnost vsem prisotnim fantom. Še najbolje jo je izkoristil Jakob Vukovič, ki sicer letos (še) ni nabral veliko kilometrine na parketu.
Tako ostajajo naši fantje v drugem delu prvenstva pri edini zmagi proti Šmartnem, ki je navrgla dve - kot se izkazuje, zelo pomembni točki. Vendar se razlike v točkah med ekipami brišejo in položaj postaja vse bolj resen.
Lestvica: 1. Krka, 2. IP Izola (oba po 16), 3. Ribnica, 4. Jeruzalem Ormož (oba po 15), 5. Šmartno 13.
Rokometaši bodo zdaj imeli dvotedenski odmor. Prva tekma jih čaka 21. aprila - gostovanje pri Ribnici, teden dni kasneje pa še domača tekma s Šmartnim. Eno je jasno - spodrsljajev si ne smemo več privoščiti!
Nogomet
3. SNL-zahod
16. krog
Rezultati:
Zarica Kranj : Iv. Gorica 2:1 (2:0)
Krka : Jadran Dekani 2:3 (1:1) Tolmin : Calcit Kamnik 0:0 (0:0) AH Mas Tech : Adria Miren 4:1 (1:0)
Svoboda Ljubljana : Zagorje 0:3 (0:1)
Ilirska Bistrica : Izola 2:0 (0:0) Jesenice : Brda 1:1 (0:1)
Izolane pokopal bivši izolski futsaler
Ilirska Bistrica : Izola 2:0 (0:0)
Ilirska Bistrica, 31.03.2012 ob 17.00, gledalcev 100
Ilirska Bistrica: Novak Marko, Valenčič Luka, Mahne Jure, Ma-rinac Igor, Smajila Borut, Tomažič Tadej, Berginc Denis (Sma-ila Darjan 82’), Mikuletič Rok (Berginc Sandi 57’), Penko Andrej, Brozina Borut, Lazarevič Doša (Ivanič Patrik, Grbec Alen, Njemčevič Adnan, Berginc Sandi, Smaila Darjan, Muha Tiln) Izola: Rupnik Anže, Lizalovič Adis (Stampfer Miroslav 79’), Tokalič Ilija, Mehič Almir, Mač-kovšek Uroš, Božič Marko, Ča-tič Sean, Štulac Matija, Memič Aldin, Mikac Gregor, Koščak Nandino (Žunič Dean, Stampfer Miroslav)
Strelci: 1:0 - Lazarevič Doša (70’), 2:0 - Lazarevič Doša (90’) Rumeni kartoni: Štulac Matija (10’), Mikac Gregor (56’)
Lestvica:
l.Krka 34, 2. Ivančna Gorica 31, 3.AH Mas Tech 28,4. Zagorje 27, 5. Tolmin 25, 6. Calcit Kamnik 22, 7. Brda 22, 8. Ilirska Bistrica 19, 9. Svoboda Ljubljana 19, 10. Izola 18, 11. Jadran Dekani 17, 12. Adria Miren 16, 13. Zarica Kranj 16, 14. Jesenice 13
Članska liga MNZ
10. krog Rezultati:
Železničar: Cerknica 0:0 (0:0) Korte Avtoplus : Postojna 1:0 (0:0)
Jadran HK P Mahnič : Košana 1:0 (0:0)
Portorož Piran : Gažon 1:6 (0:4)
Korte Avtoplus : Mas Tech Postojna 1:0 (0:0)
Malija, 24.03.2012 ob 15.00, gledalcev 50
Korte Avtoplus: Boškin Tadej, Malikovič Niki, Čendak Kodermac Ron (Pribac Patrik 46’), Kleva David, Muminovič Elvis, Čuro Ivan, Pavlin Marko, Novak Jan, Pucer Aleš, Grižon Jernej, Baruca Tilen (Bojanič Milenko, Pribac Patrik, Tonejc Damjan)
Strelci: 1:0 - Pucer Aleš (86’) Rumeni kartoni: Čuro Ivan (47’), Novak Jan (63’), Baruca Tilen (82’), Jugovič Novica (4’), Čelhar Matjaž (38’), Kusturica Bojan (89’)
Lestvica:
1. Gažon 24, 2. MND Tabor 18, 3. Železničar 16,4. Mas Tech Postojna 14, 5. Korte Avtoplus 14,
6.	Portorož Piran 12, 7. Cerknica 9, 8. Jadran HK P Mahnič 8, 9. Košana 0.
Reprezentanca MNZ Koper v kvalifikacije za UEFA Regions' Cup
Amaterska reprezentanca MNZ Koper bo 10.04.2012 nastopila na prvi tekmi zahodne kvalifikacijske skupine za nastop v predkrogu tekmovanja UEFA Regions’ Cup 2012/2013.
V isti (zahodni) skupini sta še reprezentanci MNZ Ljubljana in MNZ Gorenjske. Poraženec prve tekme bo igral drugo tekmo proti MNZ Gorenjske. V tretji tekmi se bosta pomerila še zmagovalec prve tekme in reprezentanca MNZ Gorenjske.
Prvouvrščena reprezentanca zahodne skupine se bo v 2 finalnih tekmah pomerila s prvouvršče-no reprezentanco iz vzhodne skupine. Zmagovalec bo nato nastopil v glavnem tekmovanju UEFA Regions’ Cup.
Namizni tenis
Katrina Sterchi oda naslova
V	soboto in nedeljo je v Cerknici potekalo 21. državno prvenstvo RS za mlajše kadete in kadetinje posamezno in v dvojicah. Najbolj uspešna igralka prvenstva je bila Katrina Sterchi z obema osvojenima naslovoma.
V	posameznem delu je v finalu v odločilnem petem setu že izgubljala 6:8, nato pa nasprotnici ni prepustila niti točke več in s 3:2 premagala Niko Naglič iz Mute. Med šestnajst najboljših sta se uvrstile še Lea Pavlin in Kirn Fink. Lea je 1:3 zgubila proti Piji Mihevc iz Logatca. Kirn pa 0:3 proti Nuši Tomis iz Mute za uvrstitev med osem najboljših. Pri mlajših dečkih je ugodno presenetil Matija Novel z uvrstitvijo med osem najboljših. V četrtfinalu je 0:3 izgubil proti Luki Norčiču iz Kerne Puconci. Na glavni turnir in sicer med 32 najboljših se je uvrstil še Martin Kocjančič. Za med šestnajst najboljših je 0:3 zgubil proti kasnejšemu finalistu Petru Hribarju iz Novomeške Krke.
V	igri dvojic je Katrina Sterchi osvojila državni naslov v paru z Niko Naglič iz Mute.
Kim Fink in Lea Pavlin sta izgubili v četrtfinalu 0:3 proti Špeli Trelec iz Vesne in Nuši Tomis iz Mute.
Med šestnajst najboljših sta se uvrstili še Manca Paljk in Mi-nea Ljuca. Za med osem sta 0:3 izgubili proti kasnejšim državnim prvakinjam.
Martin Kocjančič in Matija Novel sta se uvrstila med šestnajst najboljših. Za med osem sta 0:3 izgubila proti Juretu Avberšku in Daliborju Kranjcu iz Tempo Velenja.
Z nastopom naših naj mlajših smo tokrat lahko res zadovoljni. Prav vsi so na prvenstvu pokazali, kar zmorejo in celo več. Dobro smo odigrali tudi odločilne točke ob zaključku dvobojev kar sicer ni naša odlika.
Jadranje
Naši na Palmi v borbi za olimpijske norme in pokal kraljice Sofije
Vsako pomlad se jadralci olimpijskih razredov zberejo v Palmi na španskem otoku Mallorca, da bi si v konkurenci najboljših priborili priznanje »Sofia Mapfre - Trofeo Sofia Mapfre ISAF SWC Mallorca« - Pokal kraljice Sofije. Nad regato, ki se odvija od leta 1968, bdi španska kraljeva družina, zato ima še posebej prestižen sloves. Letošnja je tretja od sedmih regat ISAF Svetovnega pokala, šteje pa tudi za točke v internih kvalifikacijah za nastope na olimpijskih igrah.
Letošnji dogodek se je uradno začel v soboto, 31. marca in bo trajal do konca tedna, do sobote,
7.	aprila. Jadralci se bodo merili na jadrnicah razredov Dragon, 2.4 MR, Laser Standard, Laser Radial, Finn, 470, Zvezda, 49er, v mat c h race-u na Elliotih, win-dsurferji pa na Neil Prydovih RS:X.
Slovenci imamo svoje predstavnike - olimpijske kandidate - v razredih:
470 - Tina Mrak in Teja Černe (JK Pirat); Dylan Hector Tidd in Jakob Božič (JK Pirat, JK Burja); Andraž Gulič in Tim Podlogar (JK Jadro, JK Burja); Mitja Mikulin in Nejc Dolinšek (JK Burja) Laser - Karlo Hmeljak (JK Jadro), Nik Pletikos (JK Burja), Luka Domijan
Finn - Vasilij Žbogar (JK Burja), Gašper Vinčec (JD Finn)
Prva dva dneva regate za Pokal Princese Sofije je zaznamovalo sonce in šibki vetrovi nestanovitnih smeri. Vasilij Žbogar je po dveh dneh jadranja in izpeljanih štirih plovih na skupnem osmem mestu z 42 točkami (za 23., 4., 12. in 3. mesto v posamičnih plovih), pred jutrišnjim zaključkom kvalifikacij. Gašper Vinčec je na 17. mestu z 76 točkami (za 14., 30., 19. in 13. mesto).
Laser: 57. Luka Domjan, 87. Karlo Hmeljak, 114. Nik Pletikos 470 W: 19. Mrak/Černe 470 M: 34. Mikulin/Dolinšek, 64. Gulič/Podlogar, 76. Dylan/ Božič
Svetovno prvenstvo za mladince v razredu Laser 4.7 v Buenos Airesu
Z otvoritveno slovesnostjo se je včeraj popoldne v Yacht Clubu Argentino v centru Buenos Airesa začelo Svetovno prvenstvo za mladince v razredu Laser 4.7.
Na štartu je 117 prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk iz 27 držav, med njimi tudi dva Slovenca.
V razredu Laser 4.7 se bosta v konkurenci 71 jadralcev pomerila Marko Radman (JK Izola) in Maks Vrščaj (WSC Črnomelj). Prvenstvo traja do Zaprila.
Nagrajeni match racerji
Neuradni rezultati po prvih štirih regatah:
1. Platt de Matos Daniel (Bra) 4 2 . Kuester Maximilian (Ita) 4 3. Vadnai Benjamin (Hun) 5
16. Vrščaj Maks (Slo) 24 22. Radman Marko (Slo) 31
Barakude državne prvakinje v match race-u
Konec marca se je v Izoli odvijalo že 15. odprto državno prvenstvo Slovenije v jadralnem dvobojevanju - Slovenian Open Match Race Championship 2012.
Sedem prijavljenih slovenskih ekip (ena je v zadnjem trenutku odpovedala nastop) in tri tuje (dve poljski in ena madžarska) so začele z dvobojevanji v petek, a je preblag vetrič na žalost dopustil le izpeljavo enega leta - flight-a, v katerem pa smo že doživeli prvo presenečenje. Prvega nosilca in nedvomno favorita za skupno zmago, Poljaka Krzysztofa Rosinskega, 38. na svetovni lestvici, je premagal nerangirani Jure Jerkovič z ekipo Jadralnega kluba Ljubljana. Drugi dan regate je bil jadralcem bolj naklonjen in v idealnih pogojih pri slabih desetih vozlih maestrala smo videli veliko izenačenih dvobojev. Verjetno še najbolj napet se je odvil med Poljakom Rosinskim in Dejanom Presenom, na skupno veselje v korist domače ekipe. Zmagovalke dneva s petimi zmagami in brez poraza so bile punce slovenske ženske match race posadke Barakude z Vesno Dekleva Paoli za krmilom. S tremi zmagami so jim sledile ekipe krmarjev Dejana Presena ter Bojana in Gorazda Rajarja, vsi trije iz Jadralnega kluba MIPC, sicer tudi organizatorja prvenstva.
Nedeljska blaga burja, ki je čez dan dosegla največjo moč okoli desetih vozlov, je omogočila izpeljavo celotnega predtekmovanja, v katerem so se krmarji pomerili vsak z vsakim. V polfinale so se uvrstili trije slovenski krmarji Vesna Dekleva Paoli, ki je jadrala proti Gorazdu Rajarju, ter Dejan Presen, ki se je dvobojeval proti Madžaru Arpadu Litkeyu.
Oba polfinala sta se končala z 2-0 v korist Vesne in Dejana, ki sta se tako v finalu med seboj pomerila za naslov državnega prvaka za leto 2012.
V malem finalu je Gorazd Rajar gladko, z 2-0, odpravil Madžara Litkeya in se veselil 3. mesta z ekipo Sailsation Match Race Team.
Toliko bolj napeto je bilo v finalu, kjer je morala ekipa za skupni naslov zbrati tri zmage.
Prvi in drugi match so zmagale punce, a ko jim je do naslova manjkala samo še ena zmaga, so v tretjem povedli fantje. Igra živcev v blagem vetru in na koncu še tretja - in skupna zmaga Barakud.
Skupni rezultati:
1.	mesto in državne prvakinje -Barakude (Vesna Dekleva Paoli, Katarina Kerševan, Lena Koter, Veronika Macarol, Jakiča Jesih)
2.	mesto - Lumba Match Race Team (Dejan Presen, Miha Truden, Marko Pihlar, Gal Potrč Pajk)
3.	mesto - Sailsation Match Race Team (Gorazd Rajar, Tit Plevnik, Blaž Jeršan, Klemen Černak). Začenja se 25. Spring Cup
Jubilejni, že 25. Spring cup se bo letos odvijal od 5. do 9. aprila. Organizatorji ponovno pričakujejo veliko število mladih jadralcev, sprehajalci pa so verjetno že opazili avstrijske, italijanske in češke jadralce, ki so “zavzeli” plažo v San Simonu.
Upati je le, da se bo letos maestral prebudil in pomagal jadralcem k velikem spektaklu.
Kultura in prosveta
Iz frizerke je postala učiteljica
Leta 1869 je bil sprejet zakon o obveznem osnovnem šolstvu in po tem zakonu so morale tudi deklice hoditi v osnovno šolo. Kmalu zatem je začelo primanjkovati moških učiteljev in tako so v ta poklic množično vstopale tudi ženske. Na prelomu stoletja so beležili že okoli 40 odstotkov učiteljic, leta 1910 pa so že predstavljale večino.
Vendar pa je bil položaj učiteljic povsem neenakopraven z moškimi. Za ženske je veljal celibat, če se pa se je učiteljica poročila, je morala zapustiti ta poklic. Prav tako ni imela več pravice do pokojnine.
Tako je bilo včasih, danes je bistveno drugače; popolnoma enako pa ostaja dejstvo, da je učiteljski poklic poslanstvo. S tem se povsem strinja tudi Lilijana Hrvatin, ki se je kot učiteljica predstavila na marčevskem večernem klepetu z »Zanimivimi Izolani« v Mestni knjižnici Izola. V pogovoru z voditeljico Natašo Benčič je dejala, da je učitelj je lahko le tisti, ki ima iskreno rad otroke, ki jih začuti in rad dela z njimi.
Lilijana Hrvatin je sicer že šesto leto pomočnica ravnateljice na Osnovni šoli Livade v Izoli,
vendar jo na učiteljevanje vežejo dolgoletne poklicne in osebne izkušnje ter številni spomini, ki ji vsakič znova prikradejo nasmešek na obraz. Da bo učiteljica, je vedela že v prvem razredu, vendar se je v osmem razredu, na začudenje mnogih, odločila, da bo raje frizerka. V Ljubljani se je pridno izobraževala za urejevalko pričesk, vse dokler ji kemikalije v frizerskih preparatih niso pokvarile načrtov: sprožile so ji hudo alergijsko reakcijo zaradi katere je misel o frizerskem poklicu mora-
la obesiti na klin. Šolanje je sicer uspešno zaključila, toda prekvalifikacija je bila nujna.
Prijateljica Alenka Gerželj, danes direktorica koprske ljudske univerze, jo je spodbudila, da se je vpisala na maturitetni tečaj in tako uspešno zaključila srednjo šolo, s katero si je zagotovila vpis na Pedagoško akademijo v Kopru. Učila se je v poletnem času, v tajnosti, kajti za njene načrte je vedela le peščica izbranih ljudi. Sama pri sebi je spoznala, da zmore več in zanjo je bila to dobra popotnica za nadaljnji študij. Takoj po zadnjem uspešno opravljenem izpitu je sestavila in odposlala okrog 50 vlog za zaposlitev na delovno mesto učiteljice razrednega pouka - za področje od Pirana do Bovca, in prvi so ji odgovorili iz majhnega kraja pri Idriji.
Stopila je na avtobus, se odpeljala v Idrijo, se tam pogovorila z ravnateljem osnovne šole in ne da bi sploh videla podružniške šole, podpisala enoletno pogodba.
To je bila zanjo edinstvena izkušnja. V enem samem razredu je učila 9 otrok, ki so glede na svojo starost obiskovali prvi, drugi ali tretji razred. Prebivala je v stanovanju, ki je bilo del šole in se uspešno vključila v vaško skupnost. Po enem letu se je vrnila v Izolo, kjer je sprejela delovno mesto učiteljice na OŠ Vojke Šmuc.
Učila je drugi in četrti razred, starejše kolegice so ji s svojimi nasveti pri prvih korakih v številčno velikih razredih nesebično stale ob strani. Ko je v Izoli zrasla nova šola, je zamenjala naslov službe, a je še vedno poučevala. Šele zadnja leta je pomočnica ravnateljice in v razred vstopa le še kot »suplen-tka«.
Seveda pogovor ni mogel zaobiti niti razlik med današnjo generacijo osnovnošolcev in generacijo izpred 20-ih, 30-ih let. Medtem ko je bila pred 20., 30. leti medsebojna pomoč med sošolci nekaj povsem običajnega, so danes na tem področju aktualni predvsem t.i. inštruktorji za vse možne predmete. Marsikdaj, ugotavlja Lilijana Hrvatin, je v razredu težko najti »prostovoljca«, ki bi odsotnemu sošolcu odnesel svoje zapiske ali učiteljev učni list. Razlike so prav tako v načinu preživljanja prostega časa; eni in drugi generaciji pa je skupen pogled na »idealnega« učitelja: obe radi vidita, da učitelji učence spoštujejo, da učitelji na njih ne vpijejo, da jim znajo prisluhniti, da upoštevajo njihova mnenja ipd. Ocenjevanje, pravično in nepristransko, pa je bilo učiteljici Lilijani Hrvatin najtežje med vsemi učiteljskimi opravili.
Lilijana Hrvatin je Izolanka že od ranega otroštva. Odraščala je v brezskrbni igri na prostem v središču mesta in ne predstavlja si, da bi živela kje drugje.	k. Orel
Akvareli Maje Černe
V aprilu 2012 v kotičku ustvarjalnosti svoje akvarele na temo PRAVLJICA razstavlja gospa Maja Černe. Rojena je bila leta 1946 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli je zaključila srednjo Šolo za oblikovanje in leta 1971 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani.
Najprej je bila učiteljica likovne vzgoje na osnovnih šolah. Leta 1983 je opravila defektološko dokvalifikacijo ter nato do upokojitve poučevala likovno vzgojo na Zavodu za usposabljanje Janeza Levca v Ljubljani. Posvečala se je tudi slikanju, še bolj intenzivno pa slika od leta 2008 dalje. Ukvarjala se je tudi s plastičnim oblikovanjem, akvarelno tehniko in oljnim slikarstvom. Zdaj se posveča slikanj u v akrilni in kombinirani tehniki na papir, platno in les ter slikanju na izrezljano mediapan ploščo. Razstavljene slike so fantazijsko pravljične in so nastajale od leta 2006 dalje. Na njih se prepletajo motivi ljudi, mačk, ptic in rastlin v simbolizirani krajini.	šp
Bralna značka za VDC v M KI
Tudi v letošnjem šolskem letu je knjižničarka iz Mestne knjižnice Izola pripravila seznam knjig, ki so jih varovanci VDC prebrali ali poslušali za Bralno značko.
Letos so bili povabljeni k branju knjig različnih ljudskih in avtorskih pravljic. Prebrali so lahko eno debelejšo zbirko pravljic v celoti ali pa vsaj dve tanjši knjigi iz dolgega seznama. Toda v VDC ju so varovanci prebrali ali vsaj prisluhnili skoraj vsem naštetim naslovom! Zaključna prireditev je bila za Dan knjige, v ponedeljek, 2. aprila 2012 ob lOh, v čitalnici naše knjižnice. Medse smo povabili profesorico razrednega pouka in pravljičarko, Ireno Žerjal iz Pirana. Pripovedovala nam je o tem, kako je nastala njena prva knjiga, slikanica PLAMENČKI SREČE, in nam je ganljivo zgodbo o požrtvovalni starki, ki je rešila svoje sovaščane pred utopitvijo, tudi prebrala. Vsak, ki je uspešno zaključil Bralno značko, je za nagrado prejel en izvod te knjige. Knjige je darovala gospa Amanda Mlakar iz založbe Lepa beseda, kjer je slikanica izšla. Avtorica je vsem dvanajstim prejemnikom nagrade v knjigo tudi napisala posvetilo in se podpisala, za lep spomin.	šp
Četrtek, S.april 2012, št. 954	M YX,lHiM' 11
_________________________________________________________________ SMEROKAZI ___________________________________________________________
Četrtek - 5. april 2012
Kulturni dom Izola - ob 20.00
MOJA DEŽELA
(Gostuje Sititeater Ljubljana)
Režija Marko Bratuša/ Igrajo : Jonas Žnidaršič, Jure Godlar in Jure Robežnik Glede na razprodane predstave po Sloveniji in odziv publike ...posebna spomladanska ponudba ! Aktualna predstava, ki na brezkompromisen način nastavlja ogledalo Sloveniji: od akviziterjev, umetnikov, homoseksualcev, čefurjev, policajev, preko trupel upokojencev do prodanih žirantov glasbenih oddaj..vse to in še več v komediji, ki jo je kot protiudarec današnjim psihosocialnim in geopolitičnim nečednostim spisal Jonas Žnidaršič. Priskrbite si vstopnice pravočasno
Sobota - 7. april 2012
Manziolijeva palača- ob 20.00
Dobrodelna dražba
Dražba športnih in drugih rekvizitov.
Izklicna cena za vsak rekvizit bo 20 evrov.
Dogodek bo spremljala glasba v živo.
Zbrani denar bomo predali Pediatričnemu oddelku izolske bolnišnice. Vabljeni. / Organizator: Klub izolskih študentov in dijakov
Torek -10. april 2012
Mestna knjižnica Piran -19.00
srečanje s pisateljem Ivanom Sivcem
in predstavitev njegove nove knjige Moj ljubljeni Tartini.
Pisatelja in njegovo delo bosta predstavili Ksenija Petaros Kmetec in Duška Žitko. Odlomke iz knjige bo bral Marko Matičetov, na Tartinijevo violino bo zaigral Žiga Faganel.
Rokerski
Hangar Springfest
• Sobota 7.4.2012, ob 22 uri
VAN BARAV (Koper/Izola, Rock)
•	Četrtek 26.4.2012, ob 21 uri - ONI (Obala,Pop-Rock Oldies)
•	Sobota 12.5.2012, ob 22 uri - ALMOSTRAGE (Koper, Metal)
• Sobota 26.5.2012, ob 22 uri - WEJN & THE GENZ1S (Izola/Koper, Grunge) Vabljeni vsi na Hangar Springfest vstopnine ni!
Na svetovnem svetu Vou Tube, ob polnoči z 20. na 21.marec 2012, je prvič predvajana angleška verzija dokumentarnega celovečerniega filma
OČI IN UŠESA BOGA-VIDEONADZOR SUDANA
Toma Križnarja in Maje Weiss. Od polnoči naprej je film na razpolago celotnemu svetu ! Svet (ljudi, poltikov, humanitarcev, gospodarstvenikov...) mora videti, da se prav ta trenutek dogaja iztrebljanje v Nubskih gorah, Modremu Nilu, Abjeju in Darfurju. Svet mora reagirati in poslati mirovno misijo OZN, pripeljati humanitarno pomoč, posredovati pri ustavitvi vojne. Reagirati mora tudi EU, vsaj zunanja politika evropskega parlamenta in poslati svoje opazovalce v Sudan.
0 zločinu, ki je prikrit, ker tam ni novinarjev, in o katerem poroča George Cloney s pomočjo Ryana Boyette, ameriškega sodelavca Oči in ušesa boga in prijatelja Tomo Križnarja, mora izvedeti ves svet.
Klikajte na film, ga razpošiljajte po svetu. AKTIVIRAJ SE! Le s skuponimi močmi lahko premaknemo ta svet!
http://www.youtube.com/user/TomoKriznar/videos?view=l
EKIPA OČI IN UŠESA BOGA
galerija INSULA SMREKARJEVAžojzola,tei.os/64i53o.
lji LvL vjiiLLivlJJLji lip*"
“TABU”
ALEKSANDER PECA
Razstava bo na ogled do 18. aprila 2012.
Vabimo vas na otvoritev razstave
TOMO VRAN
ki bo v cčetretk, 5. aprila 19. uri v Galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru.
Razstava bo na ogled do konca meseca aprila.
RAZSTAVA SLIK SLAVICE NAS10VSKI
v cerkvi svetega Jakoba na Šaredu
Otvoritev razstave s kulturnim programom bo v ponedeljek, 9.4.2012 ob 16. uri.
Razstava bo odprta predvidoma do nedelje, 6.5.2012. Ogledi bodo možni ob nedeljah med 16. in 18. uro.
Galerija Meduza Koper Andrej Brumen Čop Slepe miši”
Odprtje razstave v torek, 10. aprila 2012, ob 19. uri.
Galerija Al^a / Kristanov trg 1 razstava slik “TO SO ŽABE?" Alicija Kepic	
EKONOMSKA ŠOLA poper Boris in Sean RUTAR	
Mestna knjižnica Izola	
TORKOVA PRAVLJIČNA URA Potovanje se prične vsak torek ob 17.
uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke.
•	Razstavljajo v mesecu aprilu: Razstava slik Maje Černe in stari porcelanasti izdelki iz zbirke Janeza Janežiča.
•	petek, 6. april 2012 ob 19:00: predstavitev knjige Vdihi: Skrivnosti samozdav-Ijenja na delovnem mestu. Ljudje na delovnem mestu preživimo največji del svojega življenja, zato je za vse nas zelo pomembno, kako delamo in ne koliko delamo. Vsako podjetje, ustanovo ali kolektiv si lahko predstavljamo kot človeško telo s svojim specifičnim delovanjem uma, čustev in telesa - le uravnoteženo delovanje vseh ponuja možnosti za uspeh. Bioterapevt Marjan Muršič v knjigi razkriva, kako ravnati, kako reševati težave, se z njimi soočati in si samopomaga-ti, ter kako doseči notranjo harmonijo.
•	četrtek, 12. april 2012 ob 19:00: predavanje z naslovom Zdrav zajtrk in deklaracije na živilih - jih znamo brati? Spremembo ne dosežemo z dieto, temveč s spremembo načina življenja. Predavanje je namenjeno vsakomur, ki ima željo po spremembi, vendar ima težave s kontrolo apetita, izpuščanjem obrokov, z izborom nezdrave hitre prehrane, nadomeščanjem obrokov s tretjo in četrto kavico v dnevu ali neuravnoteženimi prigrizki, ter vsem, ki jim primanjkuje časa za pripravo zdravega obroka. Danijela Mitrovič in Nataša Ivanoš, bosta podali osnovne informacije o zdravi prehrani in o pomenu gibanja, ter vas bosta prepričali, da je z malo truda tudi nemogoče, mogoče. Na predavanju bo možno opraviti tudi meritve telesne sestave.
VSAK PONEDELJEK 20.00 - 21.30 URE VPIS V NOVO TROMESEČJE APRIL - JUNIJ (12 praks) Vabljeni na prvo srečanje, v ponedeljek, 2. aprila.
Informacije: 051 349 552
Kultura in zabava
Spomin na 12 sezon Mediteran festivala
V sklopu prireditev v Ljubljanski ulici so organizatorji to soboto pripravili razstavo “ostankov” Mediteran festivala, Zgodilo seje polnih 12 sezon in več kot 130 različnih koncertov, od katerih je več kot 20 posnela koprska TV, ostalo pa je še marsikaj drugega. Predvsem lepi spomini,
Mediteran festival smo najprej organizirali Mandračevci. Pisalo se je leto 1996 in festival je nastal tako-rekoč iz nič, ker je pač Manziolijev trg bil gradbišče, ki je poleti zaradi občinskega odloka mirovalo. Tam se je zgodilo prvih osem festivalov, eden se je zgodil na carinskem pomolu in na Velikem trgu, dva sta domovala v Shoto klubu, zadnji pa na Lonki.
Poleg že omenjenih televizijskih posnetkov je za Mediteran festivalom ostalo skoraj 150 zgoščenk nastopajočih s posvetili, ostali so nekateri plakati, ostale so vsakoletne brošure, nekaj festivalskih majic, deli ograje s katero smo festival zaprli in dosledno pobirali vstopnino, saj takšne glasbe pač ne moreš deliti zastonj. Nekaj utrinkov iz festivalskih obdobij smo zbrali na fotografijah, ki so bile na ogled.
Predvsem pa je ostalo veliko spominov, ki smo jih izmenjali ob razstavi s tistimi, ki smo tam sodelovali pa tudi z obiskovalci, ki so nam povedali, da festival pogrešajo in nas spraševali, kdaj se ga bomo ponovno lotili. Povedali smo, da so časi bistveno slabši, kot so bili in tudi odnos oblasti do kulture ni ravno naklonjen takšnim “avanturam”. Za organizacijo festivala
Mladi glasbeniki “Združenega sveta"
V petek, 30 marca smo bili v Izoli priče izvrstnemu koncertu mladih glasbenikov iz mednarodne devinske šole, ki so se predstavili že sedmič, v organizaciji Skupnosti Italijanov Dante Alighieri. Profesor Stefano Sacher je tokrat s seboj pripeljal tri mlade glasbenike, ki prihajajo iz Hong Konga, Italije in Norveške.
Concerto delle grandi occasioni quello di venerdi’ 30 maržo 2012, orga-nizzato dalla Comunita’ degli Italiani “Dante Alighieri “ di Isola e offer-to dal Collegio del Mondo Unito delVAdriatico di Duino. La collabo-razione tra queste due istituzioni e’ iniziata nel 2010 e finora ha fruttato gia’ sei eventi di alta cultura, portati a Isola dal prof. Stefano Sacher e dai suoi ottimi allievi che provengono da tutte le parti del mondo. Quest’ultimo concerto intitolato Musiča in Duo e Trio si e’ avvalso di due clarinettisti e un pianista, tutti giovanissimi, e della consueta accu-rata presentazione dei compositori e dei brani in programma, descritti con sapienza dallo stesso M° Sacher.
Uottimo pianista, Luca Sacher (Trieste), la cui bravura e’ nota al pu-bblico isolano per essersi esibito in concerto a Palazzo Manzioli circa un anno fa, ha nuovamente messo in evidenza le sue capacita' tecniche e doti espressive. Molto bravo pure il giovane clarinettista norvegese intervenuto nel trio di Mendelsshon.
Concludiamo questa breve presentazione degli interpreti con il clarinettista Joseph Samucha. A soli diciassette anni, gia’ allievo di prestigi-osi maestri di calibro internazionale, questo ragazzo di grande talento e dalla squisita vena interpretativa ha galvanizzato il pubblico. Durante il concerto e’ stato sempre in piena simbiosi con il suo strumento e con il valido pianista Luca Sacher, con il quale negli ultimi tempi si e’ esibito vari e volte in concerto. (ad)
moraš imeti zagotovljen denar in del tega moraš imeti na razpolago vnaprej, saj izvajalcem iz drugega konca sveta ne moreš obljubiti, da bodo dobili denar, ko bo festival končan in ko bo lokalna skupnost ali ministrstvo nakazala denar organizatorju. Skratka, za takšno organizacijo je treba najeti kredit in ga vračati, ko dobiš nakazilo. Ljudi, ki bi bili pripravljeni v teh težkih časih nastaviti hrbet za nekakšno
Rokerski Hangar Springfest
Hangar Springfest je krajši sklop koncertov, ki bo potekal v pomladnih mesecih in popestril dogajanje v Izoli. Festival je namenjen promociji obalne glasbene scene, ki zadnja leta žal ni deležna velike pozornosti. Žanrska raznolikost programa bo omogočila, da bodo na festivalskih večerih uživali lahko prav vsi ljubitelji glasbe.
Program letošnjegaHangar Spring-fest-a so v soboto odprli domačini IMPLOSIA, to soboto (7. 4.) ob 22 uri pa bo nastopil VAN BAHAV (Koper/Izola, Rock)
V četrtek 26. aprila ob 21 uri bodo v Hangarju nastopili ONI (Obala,Pop-Rock Oldies), bolj pa bo ropotalo v soboto 12. maja ob 22 uri, ko bodo nastopili koprski metalci ALMO-STRAGE. Springfest se bo končal v soboto 26. maja, ko bodo ob 22 uri nastopili WEJN & THE GENZIS (Izola/Koper, Grunge)
“javno dobro” pa ni več veliko. Vstopnine ni!
Oaza za starše in mladostnike
Kljub temu, da si kot starši želimo dati otroku le najboljše, nam to ne uspe vedno. Katere so torej tiste veščine, ki nam omogočajo, da damo otroku oziroma mladostniku ljubezen na takšen način, kot jo v določenem razvojnem obdobju zares potrebuje, ter kako z mladostnikom vzpostaviti odnos povezanosti ter varno in učinkovito komunikacijo, je na marčevskem srečanju Študijskega krožka Beremo s starši v četrtek, 22. marca v izolski mestni knjižnici razkrila strokovnjakinja za zakonska in družinska vprašanja, magistrica psihologije in mamica treh otrok, Neja Samar Brenčič.
Ko otrok odrašča in postane najstnik, se starši pogosto spopadajo z dilemami in stiskami. Njihov otrok se lahko namreč skorajda čez noč spremeni in vzgoja, ki so jo do zdaj uspešno izvajali, ni več učinkovita. V takih trenutkih starši največkrat iščejo hitre rešitve, vendar nasvetov, ki bi ponujali hitre rezultate, navadno ni. Če želimo narediti korak naprej in se z najstnikom povezati v nekem globljem in zrelejšem smislu, se je treba najprej naučiti ustrezne komunikacije, zagotavlja Neja Samar Brenčič. Najstnik namreč potrebuje način komunikacije, kjer se bo počutil razumljenega in slišanega, občutek, da mu zaupamo in da nam je mar zanj, varno okolje, kjer se bo (postopoma) odcepil in naučil samostojnosti, prostor, kjer si lahko ustvari svojo identiteto, izkušnje, ki jih bo pridobili in rešili sami, brez starševskega nadzora, ter ne na zadnje pa tudi meje, ki bodo omogočale varnost njemu in njegovim staršem. Prav tako imajo tudi starši svoje potrebe. Poleg zaupanja, je staršem v veliko uteho, če vedo, kako njihov najstnik razmišlja in če poznajo njegov sistem vrednot.
Starševstvo je torej poslanstvo, je najzahtevnejša in najodgovornejša naloga, je ob sklenitvi svojega predavanja dejala Neja Samar Brenčič iz zavoda 1ZRIIS, v okviru katerega deluje svetovalnica Oaza, kjer izvajajo program za podporo družini, ki izhaja iz želje, da z metodami osveščanja in podporno svetovalno-tera-pevtsko mrežo omogočimo otrokom, mladostnikom in družinam čim večji dostop do strokovne pomoči. Brezplačna svetovanja potekajo na različnih lokacijah po vsej Sloveniji, v kratkem bo začela delovati še svetovalnica v Kopru. Za več informacij info@izriis.si.
Praznična miza
Olje je bilo dobro, obveščanje pa slabo
V sklopu festivala Zlata oljčna vejica, se je tudi v soboto in nedeljo v Izoli zgodil sejem oljčnega olja na katerem so priznani domači pridelovalci olja predstavili svoje izdelke; od oljčnega olja do drugih oblik uporabe oljk. Žal je bil dogodek slabo napovedan in zato je bil tudi obisk slabši.
Sejem se je sicer zgodil že lani, vendar to še ne pomeni, da je že tradicionalen in da bodo ljudje že vedeli, kdaj je treba po olje v Izolo. Prav zato je škoda, da obveščanje ni bilo boljše, saj bi bil tudi obisk, ob dokaj lepem vremenu, zagotovo boljši.
Svojo prisotnost na sejmu so najavili oljkarji: Boris Sabadin, Ivan Zadel, Igor in Dolores Novak, Franko Lisjak, Danilo Markočič, družinska kmetija Olea, ekološka kmetija Bočaj, Zorko Vidali, Mikela Prelac, Boris Jenko, Marjan Sever, Goran Gregorič, Dušan Moljk, Aldo Pucer, Mikela Cah, Albin Gec, Franc Morgan, Vlado Munda in Kristjan Jerebica.
Ali so vsi res prišli nismo preverjali, vemo pa, da je obvestilo o sejmu prišlo v uredništva šele v petek okrog 11. ure, tako da seveda niti v Mandraču nismo vedeli, da sejem sploh je, kaj šele, da bi to vedeli obiskovalci.
Škoda, kajti bilo je kaj videti in poskusiti, saj se ponudba naših oljkarjev zelo izboljšuje.
Za popestritev sobotnega dne na sejmu je poskrbel znani zgodovinar in etnolog, Alberto Pucer, ki je, tudi z oljkami, pripravil dokaj neznano istrsko jed iz predveliko-nočnega časa, enolončnico s čudnim imenom „naklda“.
Naklda
Od kraja do kraja jo pripravljajo malo drugače, vendar sta osnovni sestavini star kruh in začimba ma-česna (šetraja).
Druge sestavine so zmrvljena pinca, jajca, nariban ovčji sir ali parmezan, slanina in kokošja juha. Lahko je samo iz krušnih drobtin z rozinami, včasih dodajo koščke pršuta, pancete ali obojega.
Iz zmesi oblikujejo štruco, jo zavijejo v prt ter skuhajo v slanem kropu (oz. kokošji juhi).
Kuhano narežejo na rezine in ponudijo tople ali ohlajene. Naklda je lahko sladica ali nesladkana glavna jed.
Kljub brezplačni ponudbi je bil odziv mimoidočih nenavadno plašen. Tistih nekaj, ki pa smo jed poskusili, smo presenečeno ugotavljali kako bogato hranljiva in posebno okusna je. Posebno noto pa jedi daje uporaba šetraja. Naslednji dan je Nina Puhar iz TlC-a posredovala recept, ki ga tudi objavljamo in vredno je pripraviti "nakldo" tudi doma, če je seveda že ne pripravljate?
Ker nismo beležili sproti smo recept za to zanimivo jed izbrskali na spletu. Upamo, da si boste z zapisanim lahko pomagali.
Zapisi iz Kajuhove
____Aleksandra Krejči Bole
Povsem brez reklame in v povsem nedoločenem času pa se na Manzi-olijevem trgu pojavijo dekleta iz soseščine in se lotijo peke palačink. Pečejo jih uro ali dve, jih večino podelijo mimoidočim, če pa kdo kaj vrže v prašička kot prostovoljni prispevek je to za nakup moke in jajc za naslednji teden. Kdaj bo? vprašate. Ne vemo. In tudi to je Izola.
Edi iz restavracije ribič pa si je omislil premikajoči roštilj, ki ga seli po terasi in jedi pripravlja kar "na terenu". Ta teden kuha pedoče in v prvih treh dneh jih je naredil za več kot deset kilogramov.
»Kruh naš vsakdanji«, dokumentarni film avstrijske televizije, film brez glasbe in besedila, me je zelo prizadel. Film, ki neusmiljeno odkriva nikoli, ali zelo redko povedane resnice o industrijski pridelavi hrane za evropskega uporabnika - osebe, ki je postala potrošnik čigar apetit je sokriv za globalno požrešnost. Gledanje tega dokumentarca mi je vzelo sapo, v prsnem košu sem čutila pritisk, srčni utrip se mi je zvišal, v želodcu pa je kepa postajala vse večja. Pogled sem pogosto odvračala od televizijskega ekrana, ker so bile slike in podobe tako krute in neusmiljene, da jih nisem zmogla neprizadeto gledati.
Ta teden sem z mojega menija črtala meso. Enostavno ga nisem mogla jesti, ko sem se spomnila scen, ki so prikazovale pridobivanje govejega mesa. Uboge živali!! Ubogi delavci, ki delajo za takšne velikanske, dobičkonosne korporacije. Spraševala sem se kako se počutijo ti delavci z dušilci zvoka na ušesih, da ne bi slišali krike agonije umirajočih živali. Zdelo se mi je, da nekako brezosebno in brez kakršnegakoli občutka pristopajo do živali, jo ubijejo, razkosajo in pripravijo za potrošnika. Kaj čutijo ko to delajo? »To delam, ker imam družino, ki jo moram preživeti. Moram to delati«, bi domnevam, lahko bil njihov odgovor.
Šokantno, nehumano, grozljivo. Te živali niso videle dnevne svetlobe, občutile sončne topline, jedle naravne hrane. Te živali niso nikoli videle prijaznega pogleda lastnika kmetije, ki bi ga zaslužile, če bi izpolnile svoj delež v verigi prehranjevanja in mu podarile mleko, jajca, hrano za preživetje njegove družine. Te živali niso imele možnosti zaščititi svoje mlade, pokazati ljubezen, ki jo vsako živo bitje ima pravico podeliti. Potem se skoraj tretjina te pridelane hrane dnevno vrže v smeti, je neuporabna. Poteče ji rok trajanja. Jutri je nov dan za razčlovečenje ljudi in živali. Medtem je več kot polovica prebivalstva na svetu lačna, žejna pitne vode, milijoni umirajo od lakote. Mi se pa s težavo odločamo ali bi jutri za kosilo jedli goveje, telečje, jagnjetino, prašičje, piščančje ali puranje meso? Lahko kupimo tudi konjsko meso. Ne morem pozabiti dolge hale s tisoči rumeno-belimi piščanci, stisnjenimi tako, da se ne morejo obrniti na nobeno stran, ampak komaj stojijo medtem, ko jih nek stroj enostavno posesa in odvrže na tekoči trak, trak smrti, ki neusmiljeno in brez prestanka kosi.
Sedaj razumem vegetarijance in njihov rek, da tudi živali čutijo.
A kaj ko pozabljamo resnico. Kaj narediti, ko si že cepljen in privrženec te norije? Kaj narediti, ko so te že tako »preparirali« in uničili tvoj človeški čut, da se več ne obračaš naravi, soncu, ampak temi, zaprtim halam z umetno dnevno svetlobo? Kaj narediti, ko ti dnevno govorijo da je resnic več in da je njihova boljša, znanstveno dokazana, ki ti ponuja več in po ugodnejši ceni? Industrijski proizvajalci hrane so pripravljeni na vse, da preprečijo občutek krivde pri potrošniku.
Kam drvi ta svet? In mi z njim? Težka bo, če se bomo hoteli ozreti nazaj in začeti upoštevati zakone narave. A bo treba prej kot slej to začeti. Že danes je prepozno.
Kolumna je novinarska zvrst s katero avtor izraža svoje osebno mnenje, ki ni nujno tudi mnenje uredništva, (ur)
------------------------------------------------ VEDNO KAJ NOVEGA
Zmagal je izolski nahrirtnik
Izolsko podjetje Live d.o.o. oziroma njen razvojni oddelek Target je na šrestiž-nem mednarodnem tekmovanju Red dot prejelo naziv "Winner”, zmagovalec,
V podjetju Live d.o.o. iz Izole že več let deluje razvojno raziskovalni oddelek Target design team. Ta skrbi za razvoj naprednih modelov in designov lastne blagovne znamke Target.
Dober razlog za praznovanje je slovenski blagovni znamki, ki nastopa na več kot petindvajsetih evropskih tržiščih, ponudil uspeh na prestižnem tekmovanju "red dot aurard -product design 2012”. Na njem je nahrbtnik XT-01.2 Viper backpack, ki je v celoti plod dela Target design teama, prejel naziv “Winner”. Nagrajeni nahrbtnik je plod slovenskega znanja. Pri njegovem nastanku so sodelovali tudi uporabniki in strokovnjaki, ki so z zmagovalnim nahrbtnikom postavili temelj za nadaljnji razvoj izdelka in blagovne znamke.
Direktor Alen Vuk, je povedal: “Razvoj nagrajenega nahrbtnika se je začel pri uporabnikih, ko smo prišli do spoznanja, da na področju nahrbtnikov, namenjenih akcijskim športom, zeva luknja, ki jo je mogoče zapolniti s številnimi izboljšavami.”
Vodja Target design teama, Jaka Benedik pa pravi, da je na izdelek zelo ponosen. “Pri oblikovanju in konstruiranju nahrbtnika sem si pomagal tudi z osemnajstletnimi izkušnjami iz padalskega športa, kjer se tekstil uporablja v najzahtevnejše namene. Viper se je že med testiranji odlično izkazal.” Alen Vuk je še povedal, da bo Live d.o.o. v naslednjih letih vlagal predvsem v nove kadre, izobraževanje in razvojno tehnologijo.
ur
Darko Milavec je marsikaterega Izdana presenetil pred dvajsetimi leti, ko je s svojo barko, brez velikih izkušenj in z veliko mero pustolovskega navdiha priplul preko Atlantika do ameriške obale ob petstoti obletnici odkritja tega kontinenta. Danes upokojeni radiolog išče nove izzive v izdelavi lesenih miniaturnih izdelkov, namenjenih okraševanju vrta. “Od vedno sem bil zaljubljen v delo z lesom, a časa ni bilo. Danes ga je seveda še preveč, tako da sem končno lahko uporabil te stroje, ki so me toliko časa čakali.
Dobil sem v uporabo ti dve garaži in tako me žena Marija skorajda več ne vidi doma", pravi Darko.
In kaj bo z vsemi temi izdelki?
“Še sam ne vem, kaj bi. Nekatere sem celo uspel prodati in sem tako pokril stroške materiala. Drugi pa čakajo, da bi jih kdo opazil. Morda pa kdo rabi nekoliko drugačno korito za rože, ali pa hišico za ptičke. ”
Morda res. Sicer pa je najbolj zabaven del vsega ravno njihova izdelava. Tako vsaj pravi Darko Milavec.
Velikonočna razstava starega porcelana
Janez in Marija Janežič spet presenečata! Že nekaj let je v navadi, da je vitrina ustvarjalnosti v MKI za Veliko noč namenjena njunim zbirkam. Tokrat sta nas presenetila z bogato zbirko starega porcelana iz vseh dežel nekdanje Avstroogrske (češki, madžarski in slovaški porcelan) in tedanjih evropskih dežel (francoski, nemški, angleški in italijanski porcelan).
Shranjene imata porcelanaste izdelke različnih znanih proizvajalcev, kot so Ricardo Ginoni, Meissen, Rosenthal, H&C Chodan, Weimeer, Schlag-gemvald, Helios, Palcano in drugih. Med temi izdelki so solnice, skodelice, krožnički in krožniki, jušne sklede in skledice za tatarsko omako, žličke, porcelanast kavni stroj, ure, kipci, poprnice, vrči in vrčki, šatuljice, lesen stol s porcelanasto kahlo za otroke premožnih ljudi iz leta 1800, razne figurice in drugi predmeti.
Veliko skodelic ali pa vrčev so ljudje dali narediti prijateljem ali svojcem za god ali rojstni dan in ti imajo na površini napisano ime obdarovanca. Posebno dragoceni so tisti predmeti, ki so barvani z modro kobaltno barvo, ki je bila tedaj redka. Veliko je tudi zlatega posodja in posod, ki imajo reliefne vzorce ali je okras narejen iz prepletenih kitk. Izdelki so tudi trikrat, štirikrat pečeni in ročno barvani ter izhajajo iz različnih obdobij: secesije, libertyja, art decoja, iz obdobja pred letom 1914 (najstarejši izdelek ima letnico 1792) ter iz obdobja med 1918 in 1939. Razstavo si lahko ogledate do 1. maja v času, ko je knjižnica odprta.	šp
Psom v Izolo vstop ni dovouen ?
Sem član Izolskega društva za dobrobit živali in zato sem pozorno spremljal potek zasedanja zadnje seje občinskega odbora ki ga je prenašala televizija. Koliko govorjenja in predvidenih ukrepov proti varovancem našega društva. Predvsem me je presenetil govornik s svojo izjavo, da je ljubitelj živali noče pa da pes plava poleg njega v morju. In vendar morje ni osebna stvar in niti ni last občine kajti morje je v lasti države in na državni ravni ni bilo sprejetih takih ostrih ukrepov niti predlogov zanje. Kako si torej občina lasti izvajati ukrepe na tuji lastnini?
In pri vsem tem se ji gre samo za denar. Govora je le o denarju kako bodo kaznovali lastnike katerim so prodali tovarne, jih zmetali na ceste in jih primorali, da so si v svoji osamljenosti poiskali oziroma priskrbeli prijatelja ki ga spremlja na osamljenem sprehodu po mestu. Ste kdaj pomislili kaj taki osebi pomeni štirinožni prijatelj ki po vaših zakonih mora biti privezan na povodec in mora tako biti oropan svoje svobode prostega sprehajanja? Samo denar vam je pred očmi in le zato je bilo v debati kako kaznovati vse tiste lastnike ki ne bodo upoštevali vaših zakonov.
Ste pri vsem tem pomislili na vse tiste pse ki rešujejo ispod ruševin, na vse tiste ki so vplivali na izboljšanje bolnikovega zdravja, na vse tiste ki ob svojem policistu preganjajo in lovijo nepridiprave, na vse tiste ki omogočajo lažje gibanje invalidov? Ne to vam ni mar pač pa prevladuje samo misel kako kaznovati njihove lastnike in jim z globami pobrati še tisto kar jim je ostalo od nekdanjega »lastništva« tovarn.
V društvu se trudimo za to, da bi tudi živali imele svoje čim boljše pogoje za normalno življenje, pač ne tako kot ga imajo živali žal privezane ob neokusnih barakah tudi ob nakupovalnih centrih na ogledu mimoidočih. Ne to občinske može ne moti tako zelo kot morda, kdo bo plaval v morju poleg njega. In vendar koliko je že bilo psov ki so prav iz morja reševali utapljajoče ljudi. Res je, o tem ni bilo debate ki je potekala le v tem, kako ljudem pobrati z globami denar. Tudi mi smo v preteklosti imeli v tovarnah sestanke in tudi o tem kako izboljšati življenje v svojem kraju pa zato nismo imeli sejnin kot jih imate sedaj vi ki nas le obremenjujete s svojimi odločbami o večanju kaznovanj z predpisovanjem glob. Pri tem se mimogrede spomnim na obisk Svete gore kjer pred cerkvijo visi napis psom ni dovoljen pristop. Mar boste tudi pred Izolo postavili napise, da psi v tem mestu niso zaželje-ni? Pomislite prihodnjič na to, da na svetu nismo samo super ljudje in da ne živimo v steklenih kletkah rezerviranih samo za nas pač pa smo družabna bitja ki živimo tudi s svojimi malimi prijatelji.	Anton Pavlovčič
Predzadnja
KRIMINALIIE
Tršici Vidi za 80 let
Kot se spodobi, so Vidi Pivac, dolgoletni učiteljici, ki je svojo učiteljsko pot začela še leta 1951 na Maliji in jo nato, do upokojitve, nadaljevala na “ta stari” osnovni šoli Vojke Šmuc, so njeni najbližji, za 80 let, podarili 80 vrtnic. V posvetilu pa so zapisali: Mnogim generacijam si bila najboljša tovarišica, domačim še vedno nesebično razdajaš ljubezen in si vzorna žena in mama pa ljubeča in pozorna babica, seveda tudi presrečna in ponosna prababica. Vsi, ki smo se s teboj veselili in nazdravili za tvojih 80 pomladi, ti želimo trdnega zdravja, da še dolgo ohraniš enako bistrino duha, optimizem in dobro voljo. Uživaj ob drobnih dobrih novicah in ob prešernem smehu mlade generacije, saj ti prav to daje navdih in voljo, da skupaj nazdravimo tudi za tvojih 90!	Vsi tvoji najdražji!
MALI OGLASI
Vozila in plovila
S teras kradejo
Policisti so bili obveščeni, da je nekdo ponoči v enem od gostinskih lokalov ukradel zunanje vrtno pohištvo. Na kraju so ugotovili, da je nekdo 25. 3. 2012 okoli 22.30 ure ukradel dva dvoseda, vredna 300 evrov.
Nov hibridni pogon
Policista sta ustavila voznika kolesa Piaggio Zip 25, kateremu je bila v postopku zasežena PVC vrečka z 10 g posušenih rastlinskih delcev. Zasežena snov je bila poslana na analizo, sledi hitri postopek zaradi kršitve ZPPPD.
Ruda, kraj nesrečnega imena
Policista sta na Rudi zaustavila voznika osebnega avtomobila in mu odredila preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,76 mg/l. Voznika so pridržali in mu odvzeli vozniško dovoljenje. Sledi obdolžilni predlog. Preozka cesta
Policisti so bili obveščeni, da je na cesti med Kortami in Medoši prometna nesreča med avtobusom in osebnim avtomobilom. Na kraju ugotovljeno, da se je voznik avtomobila v ovinku hotel izogniti avtobusu, ki je prihajal z nasprotne smeri. Pri tem je zadel v robnik, od koder ga je odneslo v avtobus, pri tem se je lažje poškodoval. Oskrbeli so ga reševalci PHE in ga odpeljali v SB Izola. Vozniku avtomobila je bil izdan plačilni nalog zaradi neprilagojene hitrosti.
Perche’ proprio a me
Policisti so na parkirišču v Izoli državljanoma Italije zasegli dva PVC zavitka z rjavo prašnato snovjo, zaradi česar so ju pripeljali na policijsko postajo, kjer so ugotovili, da je Italijanka imela 4,65 g prepovedane droge heroin. Zoper njo je bil napisan hitri postopek po ZPPPD 33/1 in izdana odločbo.
Zaradi utemeljenega suma, da sta drogo kupila na območju Izole, so policisti zbrali obvestila, na podlagi katerih so opravili hišno preiskavo pri Izolanu, kjer so našli manjšo količino prepovedane droge. Policisti bodo podali dve ovadbi na Sodišče v Kopru..
Bankovec za 99 Evrov
Policiste so z banke obvestili, da imajo ponaredek za 100 evrov. Bankovec je bil v dnevnem izkupičku podjetja iz Izole. Policisti so ga zasegli in poslali v ekspertizo.
Sedem so jih evakuirali
Policisti so bili napoteni na Kajuhovo ulico, kjer naj bi gorela hiša. Na kraju so ugotovili, da gori v sobi večstanovanjske hiše. Policista sta evakuirata 7 stanovalcev. Na kraj je prišlo tudi 10 gasilcev s štirimi vozili, ki so požar pogasili. Policisti so opravili ogled kraja in zbrali obvestila, sledi poročilo na ODT.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381
-	Zamenjam ali prodam trosobno stanovanje v Izoli za manjše ali pa za manjšo hišo v zaledju. Tel.: 031 641 541
-	Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v 1. nadstropju. Tel.: 041 447 254
-	PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250.
NAJAMEMO
-Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907
-	Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698
-	V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722
-	Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156
-	Urejena 4 članska družina najame v stanovanje v Izoli za daljše obdi-bje. tel 051 341 907
ODDAMO
-	Oddam utečeno trgovino v Izoli, tel 041 753 190
-	Oddam enosobno stanovanje (30m2) na Belvederju, opremljeno za daljše obdobje, tel 041 845 940
-	Za daljše obdobje oddam stanovanje (60m2) v Pobegih. Najemnina je 350 Eur + stroški. Informacije na telefon 041 458 012
-	Prodam čoln Gobbi (5,99 m) s kabino, neopremljeno kuhinjo in WC-jem. Motor Suzuki 15. Cena: 2.000 Eur. Tel.: 031 265 468
-	Prodamo avto Daewo - Lanos 1,5, modre barve, letnik 2000. tel 040 982 173
-	Prodam pasaro z zunanjim motorjem Tomos 18. Informacije na tel.: 031 613 494
Razno
-	Prodam kolo Giant za 100 eur te. 040 233702
-	Prodam stojalo za oblačila in obutev na koleščkih ter kovinski sestavljiv regal, info 041 546 984
-	Prodam 20 let stara oljčna drevesa sorte belica. Cena pripravljenega drevesa za presaditev z izkopom znaša 280,00 eur. Lokacija: Šared nad Izolo. Tel.št.: 030 604 465
-	Prodam električno kitaro PRS So-opbar. cena po dogovoru, info 040 120 236
-	Kupim Tomos kopačico. lahko v okvari, tel 041 234 570
Delo
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali dom, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
-	Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce , ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. 041 821 569.
Zahvala
Zahvaljujem se Otorinolaringolo-gu g. Simonu Stoparju iz izolske bolnišnice za vestno ravnanje ob odkrivanju moje zahrbtne bolezni in pomoči pri zdravljenju. m.s.
KLIC V SILI»IC E »(In čase of Emergency)
Vozniki reševalnih vozil so v primeru nesreč opazili, da ima večina poškodovancev pri sebi mobilni telefon. Pri poškodovancih, ki so v nezavesti reševalci na osnovi dolgega seznama številk na mobilnem telefonu ne vedo koga poklicati in kontaktirati.
Zato so reševalci in zdravniki predlagali, da vsak v svoj imenik mobilnega telefona, za slučaj nesreče vstavi kontaktno osebo pod enakim psevdonimom, katero je potrebno poklicati. Mednarodno priznani psevdonim je *ICE*.
Pod tem imenom vnesite klicno številko osebe, katero naj v slučaju nesreče pokličejo reševalci, gasilci ali policaji.
V primeru kontaktiranja z več osebami, uporabiti ICE1, ICE2, ICE3, Lahko izvedljivo, nič ne stane, lahko pa veliko pomaga!
To sporočilo posredujte naprej svojim prijateljem in znancem. Tako bo ta postopek postal uporaben vsepovsod.
Nikoli se ne ve..komu pride prav.
Umrla je
Nevenka Starc
17.12. 1955 -2.4.2012 iz Izole, zdaj stanujoča v Novi vasi
Po krajši a hudi bolezni je umrla Nevenka Starc, Izolanka iz Livad in Smrekarjeve ulice, dolgoletna delavka izolske Ribe in Delamarisa.
Bila je zaljubljena v Izolo, v ulice kjer je živela, v delo, ki ga je opravljala, v zgodovino in tradicijo svojega mesta. In čeprav se je preselila na hrib ni mogla brez svojega mesta, kjer bo našla tudi zadnji, prezgodnji počitek.
Od nje se bomo poslovili v petek, 6. aprila ob 14.00 uri na pokopališču v Izoli. Eno uro pred pogrebom bo žara v mrliški vežici.
Robert
atelje
..rtoLC7_. ram m v izoli koltukno OZAVEŠČENI... CELO REMO YMh DAN fl5l4RD:EJ0 UAtETNIŠNE ATEL7E7C...
Ljubljanska 24 05/ 640 05 00 Ljubljanska 41 05/ 640 15 60
					
		!	i		B J
43
•>
sr/.:
► '■
m
Elda Viler - Dežman: TASNA KUR SEN
Predstavitev zbirke poezije Elde Viler - Dežman z ilustracijami Darija Novaka. Prireditev bo na trgu Plačar v Koštaboni v ponedeljek, 9. aprila 2012 ob 18.uri.
V programu sodelujejo: Pevski zbor KD A. Kocjančič Puče-Koštabona, Marjetka Popovski, Šavrinski godci in Elda Viler-Dežman s prijatelji.
3 Big Band po Žalcu v Portorožu
3 Big Band Orchestra je na povabilo Zavoda za kulturo, šport in turizem občine Žalec pripravil celovečerni samostojni koncert. To je bil že drugi nastop našega orkestra v kulturnem domu Žalec, saj je decembra 2008 gostoval z Darjo Švajger, tokrat pa je bila gostja orkestra odlična slovenska vokalistka Alenka Godec.
V	zelo razgibanem repertoarju se je 3 Big band predstavil z zahtevnimi skladbami, odličnimi solisti ter seveda vrhunsko Alenko Godec, ki je znova očarala občinstvo. Poleg nekaj klasičnih big bandovskih skladb je Alenka predstavila tudi nekaj slovenskih skladb s svojega zadnjega CD-ja. Tudi big bandovci so predstavili nekaj skladb s svojega CD prvenca ter hvaležno občinstvo nagradili še z nekaj dodatnimi skladbami.
V	soboto, 7. aprila ob 20:30, bodo glasbeniki ponovno nastopili skupaj z Alenko Godec, tokrat v portoroškem Avditoriju. Zato vse ljubitelje glasbe vabijo na koncert v Portorož.
Štirideset članov izolskega Društva invalidov je teden od 25. marca do 1. aprila preživelo v Dolenjskih toplicah, kjer so si nekateri dobro odpočili, drugi so se razgibali, tretji pa tudi zdravili. V zdravilišču so jim namreč pripravili izredno bogat program, kjer ni manjkalo zanimivih predavanj (o Bovvnovi terapiji, uravnoteženi prehrani itd.), na voljo so imeli nekaj obiskov savne in kopanje v bazenih, organizirali so jim nordijsko hojo, sprehode, razne masaže in izlete po okoliških krajih, bili so v Pleterju in degustirali dolenjski cviček, celo nočno savno in kopanje so jim pripravili, ob tem pa tudi veliko večerne zabave, tudi z Rock’n Bandom. Domov grede pa so doživeli še povabilo Društva invalidov na kosilo na kmečkem turizmu na Grahovem brdu. Skratka: Nič ni manjkalo.
Člani Društva upokojencev Jagodje Dobrava res ne poznajo počitka. Tokrat so se v tradicionalno velikem številu odpravili na izlet malo čez mejo, proti Trstu. Tam so si ogledali nekaj zanimivih cerkva, tudi obe pravoslavni, fotografirali pa so se na svetem Justu. Obiskali so tudi Oglej in se na poti nazaj ustavili še na kraški “malici”.
Naslednji izlet bo tisti v Črno goro, ki ga pripravljajo za junij mesec, sprejemajo pa tudi številne prijave, zato velja pohiteti.
»*	' 'X *
Vsak pošten časopis ima tudi fotografijo kakšne dobre ženske, če si že ne more privoščiti duplerice. Zato smo tej številki Mandrača dodali fotografijo izolskih rokometašic - veterank, ki so se tako-le razveselile zmage na tradicionalnem veteranskem turnirju v Izoli.