ft. 4 bfcft)* imnamll A«t*k*4& ftt. 30, piuua PtoL F. Peri«. intimi (tosti imtom v Trsku, v torek 5. januarja 1926. Posamezna številka 20 cent* Letnik i I ^ w -V \w.¥rmntL. f* * _i»tvu. iiffcwkirm . — Odgovorni uradniki Edin lUkarne Ediaorni. Naročnin« L 19.50; pol UU L 32.— in colo lato L 60— -- Tti«fon uredniitva in oprav« it. 11-57. EDINOST Posamezne številk« v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavod »v mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—. Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulic* sv. Frančiška Asiikega fitev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprave i 1 -57. Smrt krallice-matere RIM, 4. Ni. Vel. kralika mati je umrla danes ob 11« uri dopoldne. V meseca decembra je kraljioa-matl Margberlia Savojska, resno obolela. Toda vse vesti c poteka bolezni so se Se do včerajšnjega dne glasile najugodnejše; po čemer se je dalo sklepati, da je odstranjena vsaka nevarnost za dragoceno življenje visoke žene, matere Njegovega Veličanstva Viktorja Ema-naela, kralja Italije. Včeraj predpoldne pa je povsem iznenada došla vsst, da se je stanje visoke bolnice nepričakovano tako poslabšalo, da je katastrofa neogibna. Kmalu na to je sledilo žalostno obvestilo o nastopivši smrti. in ob 11. predpoldne je že nastopila smrt. O smrti je bil takoj obveščen ministrski predsednik v Rimu. SploSno Žalovanje v deželi RIM, 4. Vest o smrti Nj. Vel. kraljice matere je napravila v vseh italijanskih mestih globok vtis. Na javnih in zasebnih poslopjih so bile razobešene žalne Rastave. Trgovine so bile zatvorjene. Gledišča so v znak žalosti odpovedala jpinočnje predstave. Radi smrti kraljice matere je pro-I svetni minister zaukazal, da se pouk na Vseh šolah ukine do nadaljnjih odredb. Odhod italijanske delegacije v London odgođen Seja velikega fašistovskega sveta, ki bi se imela vršiti danes zvečer, je bila v znak žalosti preložena. Ravnotako je bil odgoden odhod italijanske delega- odpotova- v London. Delegacija bo po Globoko žalost je zagrnila ne le vso j kraljevo rodbino, ampak tudi ves itall-,la y Londor po pogrebu Nj. Vel. Janski narod, ki je pokojnice ljubil «;kraljico raalere. vsem žarom svoje tople duše in jo na- | ravnost oboževal kot svojo mater, radi Odhod Munsolinija in Titionlja nje odličnih lastnosti, ki so jo dičile kot I v Bordighero krftliico, mater in plemenito ženo. j y vladnih in političnih krogih je na-Tudi naše ljudstvo se pridružuje1 pravila vest globok vtis. Ministrski iskreno temu žalovanju kraljeve hiše In! predsednik, predsednik zbornice in se vse hišo _____,___, ------r------ -- ■ - t • čustva državljanske solidarnosti, tudi sedaj je še neznano, kje nase ljudstvo pred mrtvaškim odrom Karoi hoče Izpremenltl ime in pooblašča svojo ženo, da zadne postopanje za razporoko DUNAJ, 4. Napovedana seja ministrskega sveta se ni vršila, pač pa je bil spet sklican kronski svet, ki je razpravljal o juridičnih in tudi gospodarskih vprašanjih, ki so nastala radi abdikacije princa Karla. Potom ministra kralj, hiše, Hyoutu-ja, ki je dospel iz Benetk, je Karol poslal tri pisma očetu, materi in ženi. Očeta prosi, da bi mu dovolil izpreme-niti ime v Karla Monasterianu, kot se naziva neko njegovo premoženje na Romunskem. Ženi pa je pisal, da ne namerava nikoli več stopiti na romunska tla. Će se hoče raz poročiti, da lahko kar uvede tozadevno postopanje. Listi in javno mnenje še vedno z velikim zanimanjem in živahnostjo komentirajo prestolonaslednikov korak; vendar pa se postopanje kralja Ferdinanda in vlade splošno odobrava. Pravijo, da se kralj, ko je na kronskem svetu moral prečitati pismo svojega sina, ni mogel nikakor vzdržali solz. sno temu žalovanju kraljeve hise in P* imlri rivo izjavil, da je parlamentarizem podlegel Italije. Spriča udarca, ki je zadel nata so takoj odpobfek kraljevski«Ivo- J ' J * vojaški poraz v Mali S a vojsko, se klanja, prežete od 1 Jici v Bordighen sožaljne^jaTke.^ . = ^^.„linncL-e aniirinrnr.eH fnril sedai ie Še neznano, kje bo Kraljica ., * . _____ , . ... . ... bo kraljica mati pokopana. Danes popoldne odpotuje v Bordighero ministrski predsednik M us sol ini, ki je, kakor je znano, notar kraljevske hiše, in predsednik senata on. Tittoni, uradnik civilnega stana kraljevske hiše. Sestavila in pod- kraljice-matere. Margherita Savojska je bila rojena dne 20. novembra 1851 kot hčerka princa Ferdinanda Genovskega in prince- _ zinje Elizabete Saksonske. Ferdinand pisala bosta uradni akt o smrti kraljice Genovski je bil brat kralja Viktorja matere. Emanuela II. Dne 22. aprila 1868 se je, RIM, 4. Benito Mussolini je naslovil poročila s sinom kralja Viktorja Ema-jna italijanski narod naslednji proglas: nuela, prestolonaslednikom Umbertom,! Vest o smrti kraljice matere je globoko poznejšim kraljem Italije, ki je bil dne!zadela celokupni narod in napolnila naše duše z brezmejno žalostjo. Nj. Vel. kraljice matere Margherite, ki je bila skozi celo .vrsto let in dogodkov simbol italijanske radodarnosti in vljudnosti, ni več. V tem žalostnem trenutku poveličuje narod kreposti presvetle kraljice, njeno veličanstveno lepoto, njeno neumorno dobrodelnost in njeno žarečo ljubezen flo domovine. Spomin na pokojno kraljico mater, ki i je neločljivo spojena z najslavnejšo I dobo italijanske zgodovine, bo živel na - veke v srcu velikodušnega naroda. Italijani! Strnimo se okolu Nj. Vel. kralja i in kraljevske družine s čustvi vzajemne 39. julija 1900 zavratno umorjen v Monzi. Porodila je dne 11. novembra 1. 1869 sina Viktorja Emanuela 411., sedanjega kralja Italije. BORDIGHERA, 4. Ker se je tekom včerajšnjega dne zdravstveno stanje kraljice matere nepričakovano poslabšalo^ sta ne Nj. Vel. kralj in kraljica s posebnim vlakom odpeljala včeraj iz Rima ter sta prispela v Bordighero v spremstvu prvega pobočnika generala Cittadinija ob 2*2. uri. iz Turina je pr šel v Bordighero tudi prestolonaslednik in genovski vojvoda Tommaso. Danes ob 3. zjutraj je prišla kraljica ] žalosti ter obnovimo našo disciplinira-mati In za trenutek k zavesti. Ob 8. uri (no in edinstveno voljo, da zagotovimo zjutraj je bila previđena s svetotajstvi i Italiji veliko in lepo bodočnost. ^ ^ ^ ^^l^nrcft * 'prestolonaslednika aretirali in interni-jjJfS-JlU^a^^l raii. Uradne in poluradne vesti o p<*e- stolonaslednikovih ljubavnih razmerjih li ti bi potemtakem docela izmišljene. radi aMlkaelje prestolonaslednika Karla Pravijo, da je bil pred časom sklican rr - - ___ * aujSIf!1(1.|.9 kronski svet, na katerem se je sklenilo, K('J >e dal° P°vođ abdikaciji? da mQra p'restolonaslednik zapustiti BERLIN, 4. Iz Budimpešte prihajajo Romunsko. Udeležili so se tega kron-podrobnejše vesti o abdikaciji roirtuii- skega sveta načelnik romunske vojske skega prestolonaslednika Karla. V jn številne druge osebnosti, kronskem svetu, kjer je preCital pismo DBmisija romun.ke vlade? svoiega sina, ie kralj pokazal veliko ____ * odločnost. Rekel je med drugim: «Kljub LONDON, 4. «Central News» sporoča, svoji očetovski bolesti, sem primoran da je romunski ministrski predsednik naznaniti sklep, od katerega ne bom1 Bratianu predložil ostavko celokupne odstopil, da jemljem na znanje abdi-jvlado Ta vest pa se v Bukareštu ne kaci jo prestolonaslednika. Prosim vas Ostavka vlade je baje v zve- gospodje, da mi ponudite svojo pomoč :1. J J . . ; in da pretvorite ta čin v zakon, da ne " z vestmi, ki so jih objavili nekateri pride med narodom do kakršnegakoli listi, da je namreč prišlo pred časom do drugega odmeva. Tako sem se odloČil hudega spora med prestolonaslednikom in svoj sklep vam dajam na znanje. Pred očmi imam skrb za narod». Besede kralja in njegovo zadržanje so napravili globok vtis na prisotne. Govoril je nato Bratianu, ki je zaključil svoj govor z vzklikom: živel naš kralj! Romunska vlada je ukinila vse telefonske zveze z inozemstvom. Vesti, ki prihajajo iz obmejnih držav, ne kažejo nič dobrega. Iz Budimpešte [nihaju telefonska vest, da se Romunska in vlado. Romunski glasovi BUKAHEŠT, 4. Agencija «Radar» javlja: Vsi listi izražajo svoje obžalovanje radi koraka, ki ga je storil prestolonaslednik Karol in ugotavljajo, da je tekom zadnjih let že tretjikrat izrazil svoj namen odpovedati se prestolu in vsem svojim pravicam. Informirani smo, pravi agencija, da je prestolonaslednik storil ta korak nahaja v kritičnem položaju. Kljub go voric >ni, ki pravijo, da je Karol zbežal zgolj iz zasebnih in nikakor ne iz poli-z spo Lupescu, velik del prebivalstva i tičnih razlogov, ni nikakor izgubil svojih simpatij za Mulnk/lo vpria.l v narodno skupščino, da vzameta na znanje abdikacijo Karola in proglasitev njegovega sina, princa Mihaela, za »i iii m i^bj,, i Danes se bosta zbornica in senat se- prestolonaslednika. Malokdo se verja- j sj j me glasovom, da se je prestolonasled-1 uik odpovedal svojim pravicam radij ljubavnih spleti govori se, da je prmc Karol hotel ustanoviti novo stranko, ki 'bi se opirala na častnike romunske vojske. Hotel je baje strmoglaviti sedanjo vlado in se je najbolj zanašal na popularnost, ki jo uživa general Avare--cu. Bratianu je svojo politično srečo zidal na demokratskih načelih, Karol pa je hotel — kot pišejo listi — započeti novo gibanje po Mussolinijevem vzgledu. Te vesti potrjujejo tudi druga poročila, katera dobiva Berlin iz Švice. Princ Karol je hotel poseči po lju, da bi se sedanje vlade odkrižal. Vse je bilo baje že pripravljeno za vojaško vstajo. Malo je manjkalo, da niso romunskega prestolonaslednika, kakor je to določeno v ustavi. Narodna skupščina bo ob tej priliki sklepala tudi o novem pravilniku kraljevske hiše, kateri je radi nastalih razmer potreben. Ministrski predsednik in minister za pravosodje sta odpotovala v Sinajo, da predložita kralju novi pravilnik. Ker je prestolonaslednik Mihael star šele štiri leta, se je za slučaj smrti kralja Ferdinanda ^imenovalo regent-nasi-jbtvo, v katero so izvoljeni princ Nikola, brat bivšega prestolonaslednika Karola, romunski patrijarh in general Bre-san. Aziji pripisovati pevi Atene 1. 1920. in volitvam, ki jih je Ve-nizelos razpisal. On sam, Pangalos, pa ne bo razpisal nobenih volitev. «Jaz nameravani —• je nadaljeval — rešiti domovino samo s pomočjo vojske. In ta vojska bo ena izmed prvih na Balkanu. Tudi na mornarico se bom opiral, da rešim domovino. Preuredili jo bomo in postala bo neovirana gospodarica na vzhodnem Sredozemskem morju ». Po govoru je Pangalos, katerega so burno pozdravljali, pregledal zbrano vojsko. _ Vladna kriza no Belsurskem Cankov predložil ostavko - Novo vlado t>o sestavil hlapcev DUNAJ, 4. Po zopetnem razgovoru, ki ga je imel z načelniki opozicije, je bolgarski ministrski predsednik Cankov predložil kralju Borisu demisijo, katero je ta tudi sprejel. Kralj je poveril sestavo nove vlade Andreju Liapčevu, načelniku parlamentarne večine. Nova bolgarska vlada BEOGRAD, 4. (Izv.) Beograjska vlada je dobila obvestilo, da je danes dopo-ludne Andrej LiapČev predložil kralju Borisu v podpis sledečo vladno listo: Predsednik ministrskega sveta in notranji minister — Andrej Liapčev; zunanje zadeve — Mihajlo Madžarov; finance — Atanas Burov; trgovina — dr. Stojan Danev; pravosodje — doktor Todor Kulev; vojna — general Ivan Veljkov; prosveta — Nikolaj Gaetanov; poljedelstvo — .Rade Vasiljev; promet — Simon Georgijev; javne zgradbe — Slavejko Vasilijev. Za jutri je napovedana seja sobranja, na kateri bo nova vlada podala svojo deklaracijo. RoMsiovov bo pomilotten BEOGRAD, 4. Iz Sofije poročajo, da bo bivši ministrski predsednik dr. Ra-doslavov pomiloščen ter da se bo lahko spet povrnil v domovino. Kakor znano, je Radoslavov, ko je izbruhnila svetovna vojna, načeloval bolgarski vladi in je sporazumno s Ferdinandom Kobur-škim povzročil zvezo Bolgarske z osrednjimi vlastmi. S Ferdinandom Koburškim je bil obsojen na ostraci-zem, češ, da je bil kriv poraza Bolgarske. _ Zakonski načrt za pobijanje draginje na seji Jugoslovenskega min. sveta BEOGRAD, 4. (Izv.) Jugoslovenska prestolnica se pripravlja za praznovanje pravoslavnih božičnih praznikov. Ministri in poslanci, ki so še v Beogradu, odidejo jutri na svoje domove. Tudi Pašić se odpravlja na potoval je in bo preživel praznike v Cavtatu v Dalmaciji ali pa v M on te Carlu. Danes popoldne se je izvršila seja ministrskega sveta. Minister za socijalno politiko Simonović je obširneje poročal o načrtu za zakon za pobijahje dragi-nie. Ministrski svet je Simonoviča pooblastil, da objavi ta načrt, da bodo tako prizadeti krogi lahko pravočasno izrazili svoje mnenje. Jutri bo minister za socijalno politiko sprejel novinarje ter jim dal v tem oziru primerna navodila. Držami dolgovi ln subveaelja cjadraatakl plovbi® Nato je ministrski svet razpravljal o državnih dolgovih ln o podpori «Jadranski plovbi». Sodi se, da bo ta poslednja dobila 17 milijonov dinarjev i državne subvencije. oojiišku diktaturo na GrtKem Govor generala Pangaiosa ATENE, 4. Predsednik ministrskega sveta, general Pangalos, je včeraj po-poludne, v sporazumu z vojsko, proglasil diktaturo. Zbranim vojaškim oddel-Jkom je držal nagovor, v katerem je V ostalem se je ministrski svet bavil s vprašanji manjšega pomena. PaSić proti Jovanoviću? BEOGRAD, 4. (Izv.) V splošnem se je opažala danes večja živahnost v radi-kalskih krogih. Izvršilo se je večje število posetov med prijatelji Ljube Jova-noviča in Nikole Pašiča. V zvezi s tem se posebno podčrtava, da je danes Laza Markovič dolgo konferiral najprej z Jovanovićem in potem s Pašićein. Tej delavnosti Laze Marko vica se v političnih krogih pripisuje vloga pomirje-valca, Češ da je vplival na Pašića, da bi zopet poklical Ljubo Jovanoviea k aktivnemu delovanju. Dobro poučeni krogi pa hočejo vedeti, da Pašić ni z vsem zadovoljen in da ni sprejel Markovićevih predlogov. Baje goji Pašić povsem druge namere z ozirom na rekonstrukcijo vlade. Zakonski načrt za univerze BEOGRAD, 4. (Izv., V ministrstvu prosvetc se na podlagi zaključkov zagrebške konference vseučiliških profesorjev sestavlja načrt univerzitetnega Poplave v Nemčiji in v Belgiji BERLIN, 4. Vsled poplav v Vzhodni Prusiji je bil poškodovan in ogrožen železniški nasip proge Berlin-Stheide-muhl-Konigsberg. Zaradi tega morajo vlaki voziti zelo počasi. N« drugih pi,>-gah je promet popolnoma ustavljen, ker je vsled prebitja nasipa tamošnje ozemlje popolnoma pod vodo. Tudi pri Diisselrlorfu je voda uničila nasip, li. ka Morth je raztrgala jez. Velikanske množine vode so poplavile pokrajino več kilometrov dalt č. Prebivalstvo je moralo na tovornih avtomobilih -praviti na varno svojo Živino in svoje imetje. Prebivalstvo samo se je nastanilo v barakah bivše belgijske zased bene vojske. Vode sedaj polagoma padajo, vsled Česar se vidijo velikanske škode, ki jih je napravila povodenj. V Diissel-dorfu voda še nikoli ni bila iako visoka. Požarna hramba gradi med llani-mom in Herdtom nasip. V Nemviedu so morali izp?*azniti več l r tisoč hiš. Promet v mestu vzdr> motornimi Čolni. A' notranjem in ji le 100 his pepoŠkodovanih. Ker je voda v Quedlin- nijo naravnost lo. Časopisje in Rdeči križ sta pričela z nabiranjem prispevkov za oškodovance. Velik požar v New Yorku NEW VOHK, 4. V treh hišah v Broad-vvayn, kjer se nahajajo uradi llapag, združenih ameriških ladjedelnic t»r drugih tvrdk, je izbruhnil požar. Ves borzni del mesta je bil poln dima. škoda znaša 35.000 dolarjev. M zračilo ffim Hiš OilSMOr zakona. Ker seje prosvetni minister fcurgu vdrla tudi v plinarno in elektrar-odstranil s konference takoj spočetka, i no, je mesto brez razsvetljave, se smatra, da tvorijo ti zaključki samo BRUSELJ, i. Sedanja poplave pome-referat, h kateremu bo S. Radić zavzel niio naravnost katastrofo za vso svoje stališče šele na seji ministrskega sveta, ko se bo o tem referatu raz-razpravljalo. Kakor se čuje, je prosvetni minister S. Radić odnehal v svojem stališče in bo ugodil splošnim Željam prizadetih krogov glede vseučiliških fakultet v Subotici in Skoplju. Pogajanja Jugoslavije i finsIHfl in Francijo za sklenitev trgovinskih pogodb BEOGRAD, 4. (Izv.) Danes popoldne so se pričela pogajanja med Jugoslavijo in Anglijo glede trgovinske pogodbe. Anglijo zastopata na teh pogajanjih angleški poslanik v Beogradu in angleški trgovski ataše, jugoslovenski delegaciji pa načelu je dr. Rybaf, ki je imel ob otvoritvi pogajanj pozdravni nagovor na angleška delegata. V svojem odgovoru je angleški poslanik na-glašal. da se bodo v Beogradu vršili le preliminarni razgovori za prava pogajanja za sklenitev angleško-jugosloven-ske trgovinske pogodbe. Ta zaključna pogajanja da se bodo pozneje vršila v Londonu. Razgovori se bodo nadaljevali jutri popoldne. Obenem se bodo jutri pričela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo, na katerih bo zastopala Jugoslavijo ista delegacija, ki jo zastopa na enakih pogajanjih z Anglijo. _ gospodarsko Priprave za mednarodno konferenco ŽENEVA, 4. Svet Društva narodov je imenoval predsednika gospodarskega in finančnega odbora pri Društvu narodov, bivšega švicarskega zveznega predsednika Gustava Adorja za predsednika pripravljalnega odbora za mednarodno gospodarsko konferenco. V pripravljalnem odboru so med drugimi tudi glavni tajnik Zveze čeških industrijalcev dr. Hodac, italijanski industrijalec in poslanec Belloni, predsednik angleškega trgovinskega in industrijskega komiteja Artur Balfour, bivši belgijski min. predsednik Theunis ter ravnatelj znanega angleškega gospodarskega lista «Economist», Layton. Ponesrečen monarhisličen puč na Madžarskem DUNAJ, 4. «Arbeiter-Zeitung» priob-čuje senzacijonalna razkritja o pona-rejevanju novčanic na Madžarskem, ki so baje služila za pripravljanje monar-hističnega puča. Za Božič so nameravali uvesti fašistovsko diktaturo pod Albrechtom Habsburgom. Državni pravnik Horthy je vedel za načrt in imel dobiti dostojanstvo vojvode. Grof Csaky, svak aretiranega ponarejevalca Jankovicsa, naj bi preskrbel vojake s potrebnim orožjem, načelnik policije Nadassy, ki je prihajal v poštev kot bodoči notranji minister, pa naj bi pripravil policijo. Za ministrskega predsednika je bil določen grof Klebelsberg. Zunanje ministrstvo bi prevzel ravnatelj tega ministrstva grof Kliuen-He-dervary. Radi razkritja škandal ne afere falzifikatorjev bankovcev je padel v vodo baje tudi ves prevratni načrt. Padanje brezposelnosti na Angleškem LONDON, 4. Ministrstvo za delo je objavilo statistične podatke, iz katerih je razvidno, da je brezposelnost na Angleškem padla dne 21. decembra na 1,102.400 in se je torej v zadnjem tednu skrčila za 25.046. V odgovarjajočem tednu leta 1924. je bilo za 66.827 več brezposelnih. Tekom zadnjih deset tednov je padlo število brezposelnih za 176.688. _ Ml milijonov za mnzej NEW YORK, 4. Založnik Frank Mun-sey je zapustil skoro vse svoje premo-^Anje, v vrednosti nad 8 milijonov angleških funtov, metropolitanskomu muzeju za umetnost v Ne\v Yorku. Ameriški list «Newyork Times se jo obrnil do predsednika avstrijske republike dr.ja Mihaela Hainischa z vprašanjem, kako sodi on o izgledih za večni mir. Odgovoru, ki ga je dal dr. Hainisch in ki ga je rečeni ameriški list tudi priobčil, ne bi bilo kaj oporekati. Ali osuplja dejstvo, da j»j prišel ravno iz peresa nemškega polilika. Odgovor se glasi v glavnem: Najveljavnejše se mu zdi, kar j t' napisal nemški filozof Fichte o vprašanju svetovnega miru. Ta zahteva namreč večni mir na podlagi naravnega prava. Zaveda pa se, da etične sile ne zadostujejo za zagotovitev takega miru. Pred vsem da je treba odstraniti vzroke vojen. Ako naj se torej ustvari trajno mirovno stanje — nadaljuje dr. Hainisch — bi se morala pred vsem pripoznati pravica narodov do samoodločbe. Predsednik Wilson je bil proglasil ta mirovni program, na katerega pa so pozabili pri sklepanju miru. V prošiem letu se ni ničesar storilo, da bi so pra-„vica narodov do samoodločbe uveljavila. Niti zaščita narodnih manjšin se ni uresničila. Zato ostaja stanje napetosti. Če bi se bila — trdi pisec — pravica narodov do samoodločbe pripo-znala in če bi se bila narodnim manjšinam zagotovila možnost obstanka, bi odpadel eden vzrokov vojne! Ostalo bi le nasprotstvo gospodarskih interesov, že Fichte je smatral I a na-sprotstva za tako grozilna, da je zahteval zaključeno gospodarsko državo, v kateri bi se moglo popolnoma uveljaviti načelo gospodarskega samozadovoljevanja. Za sedaj je to uemožno. Toda konkurenčni boj, ki more dovesti do vojnih zapletljajev, bi se dal p<> mnenju dr.ja Hainischa za poedine narode ublažiti, če hi se posrečilo usiviriti gospodarske enote z velikim notranjim tržiščem. Ustvarjanje takih položi roko na srce in če noče potajevati zgodovinske resnice, mora priznati, koliko neizmerno so avstrijski Nemci grešili ravno proti načeloma samoodločbe narodov in narodne zaščito drugrorodcev. V^a njihova politika je bila stremljenje po zatiranju drugih narodov, zlasti oa slovanskih. In za narodno zagrizenost, za njihov pohlep po zatiranju drugih i temen je preznačilno, da niso odnehali ,od svoje politika imperijalizma niti v Času svetovne vojne, niti tedaj ne, ko Je bila zadnja ura za re«itev države J>red bližajočo se pogubo. Z neverjetno trdoviatnost jo so avstrijski Nemci tudi .tedaj Se vztrajali pri zahtevi po nad-vladju v državi, dasi so tvorili v nji razmeroma malo inanjišno. Strupeno nasprotni so bili ravno načelu zaščite nenemškiii narodov. Dr. Hainisch ve tudi dobro, s kakimi "nasilnimi i 11 naravnost nemoralnimi sredstvi so Nemci izsleparili svojo cm ago na Koroškem plebiscitu in priključitev kakih 100.000 Slovencev k nemški državi. Ali jo bilo to v skladu z načelom pravice narodov do ločhe ?! Daljo: ali je v skladu z načelom zaščito pa jo manjšino? Niti skromne ljudsko šolo jim ne dopuščajo in Slovencu, ki ima in žensk. Neki moški je glasno Čital iz knjige «Nauk in vera», prr čemer so poslušalci glasno nasprotovali nekaterim trditvam pisca. Zbrani niso bili nikakor vznemirjeni po prihodu policije. -Na vprašanje, kaj delajo tu, so odgovorili mirno, da nimajo nikjer stanovanja. DoČim moški proti jutru odhajajo na delo, pa ženske «gospodinjijo» in skrbijo za «hišo» in red. Upravitelj «liiše» je izvoljen «komandant». Policija je pri pregledu dokumentov članov nove «stavbene zadruge» spoznala tudi nekoliko zločincev. Med njimi se je nahajal tudi neki mečč&n, ki je svo-ječasno trosil do 10.000 rubljev na dan. DNEVNE VESTI •j* Ivan Knez tja stano- V soboto zjutraj je na Dunaju preminul veletržec in industrijalec g. Ivan Knez. predsednik ljubljanske Trgovske in obrtne zbornice; umrl je za pljučnico v starosti 72 let. Ivan Knez se je rodil 9. avgusta 1. 1853. v Podgori pri Št. Vidu nad Ljubljano. Ljudsko šolo in realko je obiskoval v Ljubljani, kjer si je pozneje kmalu priboril samostojnost. Podjetje, katero je podedoval po očetu, je tekom let razvil in poveča! in se poprijel tudi industrije. L. 1884. je bil Knez prvič izvoljen v ljubljansko Trgovsko in obrtno zbornico; posvečal se je pozneje nekaj Časa političnim samood-' poslom, a ga je 1. 1911. Trg. zbornica spet (izvolila za svojega predsednika. Od takrat je pokojnik skozi petnajst let načeloval tej slovenski najvažnejši gospodarski organi narodnih manjšin, kakor posio- i 7acijj pQ voj™ posvečal vso pažnjo Nemci na Koroškem s slovensko j konsolidaciji gospodarskih razmer v Slo- iveniji, preureditvi zbornice, nacijonaliza-j ' ciji tujih podjetij itd. Sodeloval je tudi v oh važnejših stanovskih toliko rodni je og Nen odločbo narodov in gazijo — napram nega velesejma», podnreds. ljubljanske koroškim Slovencem — še vedno na- borze, preds. Zveze industrijalcev itd. So-<•»■!.. zaščite narodnih manjšin. i deloval je pri Zvezi slovenskih zadrug in Ali nismo torej opravičeno j ekli, da j P" ustanovitvi Ljubljanske kreditne ban- jnora napravljati kaj čuden vti^ če se tihega in skromnega zna- stdaj ravno Nemec tako toplo zavzema ^ jn ve}Jfke izkašenosti v organizaciji za rečeni dve načeli. Razumemo dr.ja | gospodarakjh poiijetij, bil pokojnik v lfairiischa. Zavzema za načelo samo-;VSP], krogih splošno priljubljen. Stekel si odločbe narodov, da bi dal opravičbo : je mnogo zaslug za razvoj slovenskega go-propagandi za priključitev avstrijskih j spodarstva. Nemcev k Nemčiji ter da bi dal pod- Lahka mu bodi zemljica! la*?o zahtevi nemških manjšin v drugih j CIMIA II državah po narodni zaščiti! -3QOIr lir Mi, ki smo načeloma za tako zaščito, i nagrade tistemu, ki bo pripomogel do ne odrekamo tudi nemškim manjšinam ; aretacije morilcev stražnika Rattanizze lo pravice. Pa tudi maščevalni nismo j Na pre(ilog prefekta, ki jo hotel dati in miio tudi pripravljeni pozabiti na;S tem pobudo za aretacijo morilcev krivice, ki so jih delali Nemci našemu mestllpj,a stražnika Angela Cattaruzze, jo ministrstvo za notranje zadeve razpisalo nagrado v znesku TjOOO lir, ki se Svoboden režim glade sklop vanjskih, pogodb. Ministrski svet je na sobotni seji sklenil, da. se uve de s 30. junija 1926 svoboden režim glede sklepanja stanovanjskih-najem-ninskih pogodb. Nadalje je odobril za one občine, kjer je veliko pomanjkanje stanovanj, kredit v znesku 100 miljonov, ki se bo uporabil za zgradbo začasnih stanovanj ljenja najemninskih pogodb- postavljene za one družine, ki so bile radi razveljavila cesto. _ [z urada PoL dr. „Edinost" v Trstu Filip Blažič - Predgriie: Vsaka oseba mora imeti vidiran potni list, kakor tudi dovoljenje za naselitev, katero si lahko izposlujete pri sreskem poglavarstvu, koj ko se naselite. V tej stvari jo potrebno, da se obrnete na našo organizacijo v Idriji za podrobna navodila. Na italijanski meji je treba položiti kavcijo za avto, glede premičnin pa Vam ne bo delala italijanska financa nikakih težkoč. Carini se nikakor ne izognete, utegnete pa jo precej znižati s tem, da nesete trojen izkaz predmetov, katere mislite prenesti preko meje, Vaši občini v potrdilo, da so vsi našteti predmeti že rabljeni; nato treba opremiti te izkaze z vizumom jugoslovenskega konzulata. Le s takim dokazom Vam bo uvozna carina znatno znižana. D. H. — Ajdovščina: Urad je v Rimu. Morate poslati načrt in vzorec. Glede laks nam ni znano. Tajmištvo. dala na igrišču. Dobri so bili Prele, Combi, Tekma bo pričela ob 2,30. Pred to Ukmt> ugajal je tudi PokelSek. Magdalena se ni nastopijo rezerve «Vala* proti rezervam mogla uveljaviti radi malega Števila igral- *Cittavecehia> cev (7). j-—- Sodil g. Boris Pleaničar. A drla — Grad 5-0 Izredno tehnično tekmo »ta izigrali v t nedeljo imenovani četi. Napad Adrije, lepo ______^__^ ___ sekundiran od halfov, je delal krasno. Pri Časa trpinčil« in mu grenila 0živiieii"ie j« flr**i- ktln u_______t— __mu_____i L O x _ i ____]»i.- ________ , ' Iz tržaikesa iivllenja Strašen samomor ieleznioarfa. Kadi hude nevrastenije, ki ga je te deij . _ isa trpinčila in mu grenila življenje, j« uradu je bila boljša bramba — odlikoval 42-letni železniški sprevodnik Andrej Ba-č-x i ; ---—- • relio, stanujoč v ulici Llovd št. 12, se je Skrlavaj. Tekma je bila prijateljska. Sodil Bebec. Jadran — Prosek 2-0 (forfait — Prosek) Adria — Prosveta. Jutri se na igriSču Adrije srečata imeao-vani četi v akademični tekmi v svrho ale-nacije čete Adrije za nedeljsko tekmo r Gorico. Tekma bo brezdvomno ena najlepših prvenstvenih tekem. Prosveta nastopi v izpopolnjeni sestavi in sicer bo imela v v ulici Lioyd št. 12, pred« včerajšnjim predpoldne izvršil strašen samomor. Okoli 11. ure se je mož, ki je bfl vdovet In živel sam zase z 18-letno hčerko vrnii domov iz službe nenavadno slaba volje. SuTioparuo je odgovoril hčerki, ki pa je nekoliko vznemirjena vprašala, kaj da mu je, nato se je jiodal v svojo subo. Hčerka je mislila, ca je šel v postolju du .ii nekoliko oddahne i a zd ražene /ale g i ntmotila. (">/ i tkaj časa je dekli-.i. ki jo vratih Deklevo, v centru Flego-ta in K«-, , .... feršina II v levem polkrilu. Adria nastopi f1 f f, Jtla kosU° v kuninJ'< začula iz -vi, le r Zafredom v kri- j be. ležk° hroP*nje. Vznemirjena je hitela v prvenstveni sestavi lu. Tekma prične točno hodna tekma, ob 1, nastopita vizija) in Prosveta rezerve tekmi. Dne H. januarja na dan Sv. treh Kraljev ob 2 pop. se odigra na igrišču «Jadran» Rerpelje-Kozina nad vse zanimiva tekma o-v je nudil njenim oceni: oee je . počez na postelji, ves oblit s krvjo, ki mu je Jiia curkoma i/, strašne rane na vratu. Poleg njega je ležala okrvavljena brlvna ker nastopijo svetovnoznani igralci kakor; >brtUeV's ^tero si je — o tem pač ni mogla 'hiti mkakega dvoma — zadat smrtonosno vratar (Race) branilec (Ceregouja) prvi te-! kač, kateri igra desno krilo (Šturm) in do-} sti drugih. rano. Obupni klici nesrečne deklice so priva- Tekma obeta biti jako zanimiva tudi za-| lfme? K "vi~ tov ^ -in r.n ■ devši, kaj se je zgodilo, hitel telefoniral na to, ker so vsi igralci v starosti od 30—f>0 let. Torej na tri Kralje vsi v Herpelje-Kozi-no pogledat svetovne igralce, ki nastopijo s I. četo «.?adrana». M. D. Šparia-Škedenj. Danes točno ob 19.30. uri se vrši sestanek dramskega odseka. Vabljeni so vsi člani in članice, ki se zanimajo za dramatiko. — Odbor. Val — C. I. Bane ari. Tekma, ki se bo odigrala jutri popoldne na trsteniškem igrišču, spada v posebno vrsto. Vsi oni, ki le količkaj zasledujejo; Honcelj. stanujoča pri Sv. Mariji nogometno delovanje v Julijski Krajini, so leni sp. št. 887, včeraj zjutraj skt rešilno postajo. Kmalu potem je j i na lice mesta zdravnik, a prišel je zaman, kajti Barello je bil že mrtev. Nesrečnik e imel prerezano glavno vratno žilo, zato i«* morala biti smrt radi izkrvavitve skoro hipna. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo nesrečnega železničarja prepeljano \ mrtvašnico mestne bolnišnice. Skok v vodnjak, ki bi bii skoro postal usodepoln. Iz neznanih vzrokov je 19-letna Marcela Magda-ala na- plemenu. Toda eno jc potrebno, da bomo mogli verovati v iskrenost sedanje nemške vneme za načelo zaščite narodnih manjšin. Vsaj sedaj morajo Nemci začeti z odkritim, polnim praktičnim izvajanjem tega načela brez vsakih klavzul in vsakega zvijanja napram svoji slovenski manjšini — liajpr lastnem pragu! Sam bodi pravičen, kdor zahteva pravico — zase! izplača vsaki osebi, ki bo do 15. t. m, pripomogla do identificiranja in aretacije morilcev. Nagrada bo izplačana tudi ako dotična oseba pripomore do aretacije enega samega soudeleženca i roparskem umoru. Ako bi to nagrado zaslužilo več oseb, bo razdeljena med nje v enakih delih. Nagrada bo izplačana po aretaciji zločincev. Politične vesti ČEHOSIjOVAŠKA ob novem letu Novo U*to je prineslo v Čehoslovaški mnoga iznenađenja, ker j»i na nekaterih važi ih mestih prišlo do velikih osebnih sprememb, zelo važnih za živ- . . . . S "vse repuiilik.-. Sicer se vsi listi v!««m predpisi glede proizvajala m tr Prodaja pobarvanega kisa in kisa iz kisove kisline prepovedana S kr. odlokom-zakonom od 15. oktobra 1925. št. 2033, objavljenim v «Urad-nem listu» od 3. decembra so bili izdani svojih novoletnih Člankih bavijo z retrospektivo -tarcaa leta in z izgledi za bodočnost v novem letu. Ugotavljajo vobče, da je ravno prošlo leto v vna-njem in notranjepolitičnem življenju {»omenilo znaten korak na poni h konsolidaciji razmer v deželi. V vnanji politiki pomeni Locarno pomirjenje na zapadu in v središču Evrope, a indirektno tudi v ostalem -vetu. V notranji politiki se je čehoslovaška politična javnost sicer res poslovila s starim parlamentom, ali je nemoteno p»*i-čakovala nove vladne večine, ki mani-festantno izjavlja, da se bo zakonodajno d«'lo nadaljevalo in da se bodo reševale vse naloge, ki £ta si jih nadela prejšnja vlada in zbornica. Sedaj je razmerje vladne večine napram opoziciji tudi postalo znatno jasnejše. Če-,tudi je bil začetek novega leta po-spremlja n od nedostojnega vedenja opozicije, vendar se ne more oporekati, da široka javnost, posebno v nemškem taboru, spoznava bolj in bolj, da pravilno razmerje napram čehoslovaški državi in pa sodelovanje z državotvornimi strankami ostajata politična potreba. Pomembno je tudi, da slovaška ljudska stranka — katere opozicija je bila doslej zelo ostra — postavlja sedaj vedno konkretnejše takozvani slovaški problem pred oči " vladne večine ter stremi po soudeležbi na vladi. Tudi ta preokret je ugoden znak za bodočnost, Čeprav se ne more še predvidevati, ke-jlaj bodo zahteve te stranke konkretne in realne. Večina tiska izreka mnenje, da slovaško vprašanje postopno do-speva k svoji rešitvi. V novem letu je potrebna ne samo vnanja, ampak tudi notranja razorožitev. PETROGRAJSKE KATAKOMBE Krasnaja Gazeta» je objavila te dni -zanimiv članek iz življenja petrograj-skih siromakov. V veliki zgradbi, ki je sedaj v razvalinah, sta bila kavarna in «chautau» «Apollo». V teh razvalinah so si sedaj siromaki skupno s sumljivimi tipi priredili veliko skupno zavetišče, v katerem se je vsak večer shajala velika družba. Za to skrivališče je doznala petrograjska policija, ki je — K načelnikom oddeljenja za javno var-jjogt — udrla v razvaline ter iznenadila številne «kirajdžije». Organi policije so bili presenečeni po sliki, ki se je pojavila pred njih očmi, kakor da je prenešena iz Časov prvih frSčanov. Okoli gorečega ognjišča se je grelo v teh katakombah večje število moških govanja s kmetij, pridelki in izdelki. Tretje poglavje se nanaša na kis (ocet), in sicer se glasi paragraf 18: ime «kis» ali «vinski kis» je pridržan izdelku, ki je nastal po kislem vrenju vina ali petijota in vsebuje vsaj svoje teže kisove kisline, in kateremu ni primešano nobeno barvilo ali druga snov. Kis, ki nastane po kislem vrenju piva, sadnega vina, žganja (alkohola) in dr., se mora prodajati pod imenom «pivni kis», «sadni kis», «žganjev (alkoholni) kis», itd. Ta imena morajo biti napisana na posodah, ki kis vsebujejo, na tovornih listih, na voznih listih in na vsako drugo listino, ki ima potrditi prodajo ali izročitev. Pivni, sadni, alkoholni i. dr. kis se ne sme zmešati z vinskim kisom in tudi ne sme biti umetno pobarvan. Paragraf 19 pa pravi: Prepovedana je za uživanje prodaja kisa, ki se pridobiva z razred če van jem surove kisove kisline ali lesnega kisa, kakor tudi z razredčevanjem kisove kisline dobrega okusa (čiste kisove kisline). Prepovedana je tudi prodaja užitnih konserv, ki so pripravljene s takim kisom. Prepovedana je prodaja in trgovanje v užitne svrhe s kisom, izdelanim iz pokvarjenega vina, s pokvai jenim kisom ali s kisom, ki vsebuje: a) (Jiuge kisline, kakor žvepleno, solno, solitrno, oksalno ali dr. kisline; b) rastlinske snovi močnega okusa, kakor papriko, ingver, timijan i. dr. c) Aldehide, empirevmatične snovi, navadno sol v toliki meri, da tvori pre-narejan^e, strupene kovinske spojine, barvila, in sicer tudi neškodljiva. Odlok je stopil v veljavo že s 1. januarja t. 1. (ilede navedenega odloka smo prejeli sledeče pojasnilo: Kakor je razvidno iz novega zaJiona, ki je stopil v veljavo Že s 1. januarja 1926., je strogo prepovedano prodajati pobarvani kis ali kis iz kisove kisline. V zalogah naših trgovcev pa se nahaja gotovo še tako blago. Radi tega so tržaške tovarne kisa sporazumno s tukajšnjo trgovsko zbornico napravile potrebno, da bi se pori navedeni rok podaljšal. Ako bi bil medtem kak trgovec naznanjen pristojni oblastni ji radi prestopka proti omenjenemu odloku, naj javi slučaj takoj podpisanemu, da ukrene potrebno. Vekoslav Plesničar. Bruštvene vmU — S. 1». Adria. Dar.es točno ob uri seja odbora. Vsi in točno! ... i se je zatekla k II. diviziji. Se pred krat- Zafaavm većer S. D. Adria. V nedeljo < kim je uaatopila četa «Baucarr> proti 1. zabavni vecei.jCeti tržaške «Edere», a par tednov že slišali ime «J3ancart». Je to četa. ki sij praviti konec svojemu mlademu življVn i je v zadnjem letu pridobila tako ime, ka-| s tem. da je skočila v vodnjak blizu doma-kranega si ne bo zlahka pridobila niti ka-j če hiše. Brezdvomno bi se ji bil posrečil ki druga četa, ki deluje v 111. diviziji. In! njen obupni naklep, da ni neko dcklotce to x>o vsej pravici. Kjer so nastopili «Ban-:biIo slučajno priča nenavadnemu prizoru. cari», tam je bila zmaga. Ker ni n»*la ta Ker je poznalo Romeljevo, jr hitelo {.-v*1- prej bo ponovila Adria svoj Kdor je bil v nedeljo na zabavnem večeru,fproti četi regke N sJovi p0 s'voji ne bo manjkal tudi na tem, ki bo vse lepši posel)ni igri hl ki je _ vsaj v začetku se- »T -* rt I /If*-. I l/\lll.-rt L-AT TM*O/!nOr/lt0. - četa tekmeca med svojo vrsto, si je iskala dat njenemu očetu, kaj se je zgodil« , močnejših nasprotnikov v III. diviziji in; veliko prisotnostjo duha je mož skočil ker so bile tudi take čete za njo prešibke, vodnjaku in vrgel hčerki, ki je v gloi>oči- ni obupno vpila na pomoč, vrv na kateri jo napravil zanjko. Honcel jeva se je ustra- m v večjem slogu. Toliko kot pred naznanilo — Oubor. SPORT ADHIA-GBZOR 1 l Zadnik - Rupe na I. Na od občinstva gosto obrobljenem igrišču Adrije smo videli v nedeljo v prvenstveni tekmi ponosni črno-modri nogometni sestav proti belo-modremu. So to barve najponosnejših standartov našega tržaškega nogometa in še vedno iščejo med seboj svojo resnično valorizacijo, katero bo zamoglo izkristalizirati samo prvenstveno udejstvovanje. Nedelja ni doprinesla nolieni čeli zmage in to — sodeč po tekmi — po pravici. Kes je sicer, da je Obzor do polovice drugega polčasa nekako vladal na igrišču, toda do resničnega ogro-žovanja vrat Adrije je prišel zelo redko, ! kar se je v ostalem zgodilo tudi njegovim j vratom. Tudi tehnično je Obzor nadkrilje-val Adrijo^ato pa je individualna nadvlada in kvalifikacija nekaterih Adrija.fi«v j zije imela največ šans, da se prerije do I. divizije. Iii s tako četo bo meril «Val jutri popoldne svoje moči. Marsikdo bo skomignil z rameni. Pa nima prav. Kljub zadnjim tekmam, v katerih ni mogla četa «Vala» pokazati prave moči vsled blatuega igrišča, so «ValaŠi» že večkrat dokazali, da se ne plašijo tudi takih Čet. Tem manj pa v novi formaciji. Pečnik, černigoj, Kenko, Babuder, Bevc, Bizjak, Šteblaj, Starec so imena ki Jamčijo za časno borbo. Šila grde smrti, ki ji je gledala v oči v vodnjaku: spoznala je, da je življenje, kljub vsem težavam in nadlogam, vendarle še prijetno. S poslednjimi močmi se je oj>ri-jela rešilne vrvi in vtaknila nogo v zanjko, tako da jo je oče mogel potegniti is temne globočine vodnjaka na beli dan. Deklica jo je poceni izkupila; razen mrzle kopeli in par krepkih poŽirkov vode, se je pri skoku v vodnjak tudi nekoliko pobila po glavfT Dobila je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefontčno poklican na lice mesta, nato je bila prepuščena domači oskrbi. Okrevala bo. »ko mrzla kopel ne bo imela kakih posledic v par dneh. Goriške ; je, je podvrgel o polnoči Še neutrujeni to-« goriško j variš, — Še Župančiča goriškim razme-z lepo prozajično igrico ram. Globoko zamišljena duma posebno o ------* "" -----x globoko ganila POGUMNI KROJAČEfi Letošnji Božič je praznovalo dramsko društvo z lepo prozajit «Pogumni krojaček», ki jo je igralo trikrat vinogradništvu je precej j vselej v splošno zadovoljnost in veselje] občinstvo, imnogobrojnega občinstva. • . . . , , Prejšnji dve prireditvi, t. j. od 26. in 27. vzdrževala na igriScu ravnotežje^ najlepše decemJbr4 preteklega leta. sta bili dobri, izraženo v rezultatu. Vrbec je bil! nenad-| Qd 3 jan najboljša, deloma radi krtljiv m presegal Tominca pri Obzoru izbranega občinstva — otrok —, ta dva sta bila najboljša v tekmi, zopetni j 5eIoma tudi radi dobre igre. Krojaček je noiav Košute I. je pozdravljal — izkazal:,.,-------v^i; ^s« «« bil mnogo bolj odločen in moški od prejš- imel mnogo dela. Bramba« Adrije je podala, Kra]j je M1 jal^0 ^ajestožen in to, da ni mnogo lepih momentov — toda preveč je iinela autov. Cesar se počasi dviga do razrednega igralca, Kocjančlč je kvalificiran — Počkaj »znan.... Kupena II polagoma dokazuje, da igra popolnoma po pravici v prvi četi Adrije - pokazal je več kakor! ^^astrikn smo pričakovali. ' Adria preide koj v začetku v napad, ki se hitro razbije — lepa vrsta napada Obzora začenja oblegati vrata Adrije iz daljave, dokler Zadnik ne ski«£a skortatL Ho pena blokira in prenese Adrijo v napad. Vezava med triom napada Obzora razprši napad Adrije — zopet je Rupena na delu v lepem ixpadu. Igra se drži brez posebno živih momentov do dvanajste minute, ko Zadnik izrabi veliko oddaljenost backov Adrije in zbeži do pred Rupeno. Vr obupnem momentu ostane ta neodločen in strel Zadnika gre ob viharnem ploskanju in kričanju v vrata. Goal poživi igro, Adria začenja popuščati in se potegne v hrambo. Tupatam prehaja sicer v napade, a slabotne, neizprosno rezane od Skilana, ki ga fornira Skok. V drugem polčasu prehaja Adria v bolj realne napade, toda premoč Obzora ostaja stalna. V enem svojih napadov prisili Adria Obzor v korner, ki ostane neizrabljen. Kmalu potem v 16. min, je Adrija v kornerju. V blatnem delu igrišča pride do incidenta med Tomincem in Mahnetom. Sodnik izključi oba. Adria pritiska — toda igra kot taka se vzdržuje na sredini igri-Sča. Intenzivnejše pritisne Adria šele v min. in izsili stranski aut blizu korner-ja. Vatovec vrže aut — Rupena L rever-zira z glavo, German odbije, toda Rupena je že plasiran in skorta neubranljivo. Od tu naprej zavlada na igrišču Adrija — Obzor napada le na odbitke Skilana. Rupena pokaže še dvakrat svojo »možnost. Sodil je g. Sancin. Bil je pedanten, toda navzlic temu precej povrien. Vodil pa je igro dobro in se pokazal precej energičnega. Četi sta nastopili v sledeči sestavi: Adria: Rupena II, Kocj*n«č, Počkaj, Cesar, Vrbec, Zerjal, Košuta I, Košuta II., Rupena I., Vatovec, Mahne. Obzor: German, Skilan, Skok, Kovačič, Tominc, Kaligaris, DragoviČ, Zadnik, Palčič, But, Vekjet. S. R. II. Divizija. Zarja — Magdama 4-1 Tekma je bila prijateljska. Zarja je vla- ! znal uloge, ga ni prav nič motilo. —Saj Nadaljne uie noči so se razvijale brez programa, gladko in na tiho. Odredba videmske prefekiuze zadev* ječa hranitev tropin. Videmski prefekt Hicci sporoča v svoji okrožnici št. 35121 Div. III, da smejo oni kmetje, ki dokažejo finančnim stražnikom, da so prodali tropine žganjekuhar-jem pred 31. decembra 1925, hraniti te tropine tudi še nadalje po 31. decembra v lastnih shrambah. Prijaviti jih pa sovoda morajo finančnemu tehničnemu uradu. Opozarjamo dotične kmete, da skrbno; «kralj lahko kaj ukaze m koga zapre« m n& trdilo 0 prodaji tropin tudi ulogo lahko zgreši. Precej glasna su- (Zlldrugain. zasebnikom iid. >a- flerka ni prav nič motila mladih ans ki fco da ]ahko o priliki večkratnih nenadnih so se zabavale tako od srca kot redkoke- pregledov oci strani finančnih stražnikov daj. Zlasti jim je ugajal g. baron ki je vedno že ob nastopu vzbudil salve smeha. Kaj zato, če se ga ni razumelo, da je le bil na odru in jecljal. Zla9ti so bili ko- stumi lepi in popolni. KraljiČna pa je vzlic vsej svoji bajnosti bila premalo odločna in trmoglava. Njene dvorne dame pa so tvorile lep pravljičen ornament. Dramsko druStvo je zaslužilo s tem pohvalo. Poleg že tako lepih praznikov je postavilo na oder Še to zabavo, da je bilo popolnejše. Sodeloval je mandolistični krožek, pavze so bile krajše kot navadno, vendar še vedno dovolj dolge, začetek se ie moral zakasniti na pol ure. Dobro bi bilo..... Prireditev pevskega in glasbenega društva o Gorici na Silvestrov večer. - Trgov, dem. Nalogo izpolniti relo Silvestrovo z zabavnim in neutrujajočim programom je rešilo pevsko in glasbeno društvo častno in za občinstvo na zadovoljiv način. Med poznim prihajanjem običajnih in trdovratnih zakasnelcev ter odpevanjem prvih pevskih točk se je začela utrinjati prava razposajena volja zabave in silvestro-vskega proslavljanja šele po 10 uri. «Dorn-beržam) je napolnil z veselim hrupom dvorano ter povečal žejo na tesno zasedeni galeriji. Dobro zapeti pesmi mešanega zbora ter kitico narodnih pesmi mešanega mešanega kvarteta, so naletele na nemirno razigrano, a hvaležno občinstvo, šempaška spevo-igra, dolga za tri trafike, je bila polna ne le kihanja, ampak tudi ploskanja od strani občinstva. Tiha. ponosna skromnost nas preveva, ko pišemo naslednje vrstice. Naš delovni tovariš dr. J are je pokazal pri zadnji tretjini programa, da ume ne le celo leto spravljati v trepet igralce dramskega in drugih društev, ampak da tudi sam izpostavi svoj nastop kritikujočim očem. Originalna, rekel bi skoro lepa kolesarska himna je našla v našem tovarišu drugega Kumarja. Le Škoda, da mu pri dirigiranju niso padali predpisani kodri na čelo. G. tevpušček in g. Komel tajita s skromnostjo očetovstvo te pesmi. Ker živimo v času neprestane asimilaci to potrdilo lahko vedno pokažejo. Kazni ^o v tem oziru zelo visoke. «Sploš. slov. žen. društvo v Gorici» bode imelo svojo odborovo sejo v četrtek ob i pop. ker je v sredo praznik. Na j so je udeleže gotovo vse odbornice, po možnosti tudi one širnega odbora. SILVESTROVO V KANALU Narodna Čitalnica je priredila svojim zvestim članom in prijateljem jako prijeten Silvestrov večer. Deklamacija ter veseloigri «Blaznica v prvem nadstropju > in «Dok tor Hribar« so izpolnile spored do polnoči, na kar je sledil bogat srečolov in prosta zabava. Veselica se je izvršila v novi Križni če v i dvorani, ki je komaj ohranila vse občinstvo, katero je prihitelo iz celega kanalskega okraja, da prebije v veselem razpoloženju zadnji dan leta. Domači tamburaški zbor je pridno udarjal med odmori in pozneje pri prosti zabavi. Cisti dobiček v znesku L 141.15 srečolova se je nakazal domači sek. iji Zelenega križa. KOBARID (Silvestrovo) Tudi tu pri nas srno praznovali Silvestrovo. Zapeli smo štiri pesmi in Ura Ur «Rodoljuba iz Amerike» - Opazilo se je, da pevski zbor ni bil na oni višini kot navadno. Najbrže mu je manjkalo vaje in je zato bil manj gotov. Sicer pa je zadovoljil petja željna ušesa poslušalcev. Jako je ugajala burka, zlasti kuplet gdč. Hoži.-e Nurgonove in g. Ganka Flereša, kater^^a so morali na koncu ponoviti: Repren-Hu-ra-Amerika je ustvaril dobro voljo /a v«*» večer, ki naj bi bil družaben, pa ni bil. Družabnost so zlasti motili nekateri, ki -o med seboj plesali. Želeti je drugekratl boljše organizacije. Društveni vc er4 * bodo res večeri, kjer se neprisiljeno ->ak do zabava. Upamo in vemo, da bo nam na- f i-fttvo še mnogokrat priredilo kaj podobm-ga in da bodo društveni večeri stopnjem* boliši in lepši. Sai NtB je 7 s le «**-. •prestana Sola. Upoštevajmo ga. i- itrralske moči so dobre. Zato naj se tiru- St v o kmalu zopet loti kaj novega in lepe- fa Tudi to pot 6e je dobro postavil g. vančič, ki je imel sicer precej spominov na sina. a ga to ni oviralo in je bil res vreden smeha in ploskanja. G. Bračun naj bo drugi? bolj korajžen in res malo zaljubljen, sicer pa je ugajal. Isto Jerica, ki je bila v mnogem res trojica je nastopila dobro _ j govoril pretiho in se mu je poznalo, /"'ge^ vajen odra. Vaja bo napravila iz njega dobro moč. Zamorcu se bolj podaja rudeća obleka. _ Kaj bi neki bilo, če bi si društvo oskrbelo boljšo kuliserijo? Zdi se mi, da bi bila potrebna. Vsaj navezovati bi se ne bilo treba na samo sobo. Zbor je dober in postaja boljši. G. Lršič roma«? -7 niim Drtiirikrat le malo več tramov je zaškripalo. Vse skupaj j« trajalo'mi, vajenimi planinskega zraka- .Mero j tati v koči. Nataknem „ano^j ' BRIVSKEGA po.oe^ka »„ime PiAa« Z-TZt*. = ____*___i_____hAhnonio i« „a^anio vo^na knvi.>rska jiele čevlje, pa ven, na sneg! Mesec je lia kakih 5 sekund, podzemeljsko bobnenje je prihajalo v smeri od severa proti jugovzhodu. Občinar. Ali Je krt škodljiv, ali m? Krt je žužkojed in ne živi od rastlinske «korektnega» vedenja vajena korjejska----- _ publika je bila stavljena na hudo pre- bil že zašel. V dolini, Bovcu, Cezsoci, izkušnjo, ko se je družbi pridružila Se so se prižigale lučke. Bila je nedelja, četica štirih. Ljudje se napravijajo k maši, sem do- Sneg je začel šele v višini okroglihjmneval. Glorijola jutranje zarje se je i\. isto jerica, ai je hrane "Njegovi"šibki zobje ne morejo grizti 1000 m nad morjem. Pot je zato spo-j čedalje bolj širila in postajala bolj krasna Profesorska korenik ^ ge manj pa jm glodati> 0 tem četka SIa krepko od rok. V Plužnjah! svetla. nato pa rahlo zardevala preko bro. Le ar. ™cna [ se Jallko vsak prepriča, če krtu odpre gob- smQ koz]u_vodniku natovorili lonec na hrbtov Vršiča in v daljavi notranjskega 1806 HIŠA v bližini severne postaje v Gorici t dobroidočo gostilno se proda radi selitve. Cena približno 35.000. Pojasnil« daje «Goriška uprava«. <5 ve ravnati z njim. Drugikrat le malo vaje. da ne bo negotovosti, ki tako nepri- kakoi |J11 Ijnai, « --- r----■ — | jtiT,,^ rnlpTltn ___ Bih glodavcih. škodo^ ki jo naprav« volu- »o £ ^ z,bl"je taki za-lter se lotim kidati sneg od oken koče, j J- * farmilirtfh 5£ "e'J&^SKMko nosi repre-1 da bi jih lahko odprl, da bi imel dim M. i. UmilllCICn ,t™I"UC">. ^^un/^^i^^L^L ,„ kotlina J p'ot^Uie moia viinUia. Potresem & Of. Pf. in mu pogleda zobe. Vse drugačni j a bo prjprave ,r pri mi«, ^i™ pnd?- ' , » J> * BABICA, svtorizirara sprejema ooieče. Govori slovenske Slavec, via Giulia 29. M za kako odre- j Snežnika, čaj. Kako jim dopada] Zazeblo me je. Vzamem v roko lopato j Zobozdravniški ambufatorii grabijami poravnamo, pa travniku še ko-j Čudno pusta je ta Bovška kotlina pol Potekla je moja vigilija ristimo, ker s tem posujemo travniško m-j/jm^ ko ji mrzle sape in slana popa-J Janeza za rame in ležem na njegovo šo z zemljo. Nadalje utegne biti krt na.^- zejenje gopi suhe trave in redka mesto. Premišljeval sem, ali naj še za- vrtu škodljiv, ker zemljo preveč razrije, j a izgubljajo v kameniti plani — - — ---1--- Drugače pa krt sploh m § škodljiv, £ ^^ ^ ^sneženi vrhovi tvo- pestrimi oblikami in snežno belino krasen kontrast z dolin-! sko enoličnostjo. v sneg _ ei>o se je da bomo tedaj bolj zadovoljni poznana. naj jo Ac stopnjuje. J ogerci majskega in junijskega (svetoivan- xatj planino Gojzdec pridemo Da 1,1 nas ne varala nada, da se bomo, iirošča. katerih velika škodljivost^ se več ne znebimo. Nel* i,a Sil ves t rov o 11*26 zopet sestali v onih f • ^vTinria prostorih , , , . 1 - nac, l'it, hčtmu Ilium \ f*cw»- ' ------- in v vsem slovo od starega leta. Da bi nas|2ah'bog, da veliko naših gospodarjev ne \ «ral h nada.... i noče priznati ter zasleduje krta Jutri ponovi društvo v istih prostorih, življenjlK To pa ne ves spored razen zabavnega priveska. — krtovih kož, katere je mogoče pi Vsakdo, ki je vesel slov. pesmi in se rsa je bilo ireba, predno smo se znova opogumili. Upamo, da takrat ne zaidemo s prave poti. Izdelovalo se bo maslo. Želeti pa je, da bi sčasoma začeli tudi 3 sirom. Vzrok je pač enostaven: če maslo ne gre, se dela sir, ki stoji več časa in se lahko pozneje proda. Upamo, da pridemo i do tega. POTRES V ŠEMPOLAJU. Na dan novega leta ob T. uri in 5 min. smo čutili še precej močan potres. Najprej s no slišali votlo podzemeljsko bobnenje, I dobno zamolklemu gromenju. takoj za tem bobnenjem sta sledila dva potresna sunka, prvi je bil močnejši od drugega, tako da so se celo stavbe zazibale in ie ostane ta sneg vsaj do pomladi, ker je r- padel na zmrznjeno podlago, a kakor hitro je prišel, tako hitro je tudi izginil enim v žalost, a večini v veselje. Ta sprememba je napravila tudi precej škode. Poti na Vojsko in Konomlje so tako izrite in polne kamenja, da je bilo težko prevažati z >vozmi. Idrijca in Nihova sta prinesli mnogo peska, tako da je struga Nibove v nekaterih krajih skoraj polna. gosteje. gočna burja izpod grandijozne navpicn stene na desni nam je gnala snežinke v obraz. Teren je postal precej strm — sneg zmrzel, semintja skoro leden. V metežu smo si nadevali cte»eze na čevlje. . J. _ _ Kot je začelo snežiti, je tudi nehalo, kot bi odrezal. Skozi raztrgane oblake je prisijal sanjavi mesec. Sneg je za-bliščal v miljardah bisernih iskric. Nedaleč na zapadu, za strmim zasneženim brdom opazimo planinsko kočo: naš današnji cilj. Visoko v hrib naju je odrinil strm teren. Stopinjo za stopinjo je bilo treba dolbsti v zmrzel sneg, proti vrhu. Nato na pomoč ostali skupini, ki je preko strmega pobočja sekala stopinje proti koči. Koča — do polovice zasnežena! S krepkim polurnim delom so vrata od-kidana. Kakšno razočaranje! Mesto blagodejne toplote je ognjišče razširjalo ne- kimi grički. Prečne zaseke, globoki kotli so jo presekavali od časa do časa. plačuje ALOJZIJ POVti, Piflzza Garlftnld! Z prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazite na nastovj ZOBOZDRfl^filŠKI AK8ULATGRIJ Trst, Via Sette fontane št. 6 od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure Ljudske cene. 647 Ljudske cene. (Dalje na IV. st anH Frančiška Švah (Skakar po domafe) je včeraj po dolgi in mučni bo e£nif previđena s sv zakramenti, mirno v Gospodu preminula. Žalujoči sin ^nton, hči Ivanka por. CoKr zet Andrej Čolc ter vnuki, bratje in sestre naznanjajo to tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Poereb se bo vršil v torek dne o. t. m. ob 14..JU Iz hi?e žalosti Vrdela-Brandežija št. 866. TRS T, dne 4. januarja 1926. (*») Pogr. podjetje Nuova Imprasa. Corso V.E.III 47 Poslano") ZAHVALA Podpisana se iz dna srca zahvaljujem veleuč. zdravniku g. Dr. Franu Addo- znosen dim, ker je bil dimnik prepoln bati v Sežani, ki je s svojo izkušenostjo snega in ledu. iz podstrešja je začela reži! gotove smrti dragega sinka, kapljati voda od raztaljenega snega, kij Družina Hrobat-Slobec Tiskarna Edinost v Trstu registrovana zadruga z omejenim jamstvom vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 20. t. m., ob 8. url zvečer v prostorih tiskarne „Edinost4 v Trstu s sledečim dnevnim redom : 1) Prečiianje revizijskega poročila, 2) Predloženje letnih računov. 3) Predlogi o razdelitvi čistega dobička in sklepanja o tem. 4) Volitev načelništva. 5) Volitev nadzorništva. 6) Slučajnosti. Načelništvo tiskarne „Edinost" 96 asu s X (95) v Sezam. •) Za Članke pod Um naslovom odgovart* tared« bsMvo 1« toiiko kolikor mu zakon veleva. Za Boiii na Kanin (2593 m) Torej na sv. Štefan gremo 1 — je bilo končnoveljavno odločeno — po večmesečni negotovosti. V kislem, meglenem jutru tečem po ulicah na postajo, da ne zamudim vlaka — natovorjen kot tovorno fcivinče. Kot na iglah čakam, da prihiti še kdo. — Plimojduš: Planinsko društvo, Krpelj — ali vse to nič ne zaleže! — sem klel ves nervozen pričakovanja. Seveda v zadnjem trenotku je vrag prignal ga je bilo podstrešje polno. Kidanje snega pod streho nas je zamudilo na- daljno uro. Zunaj je bila krasna noč! Mesec je plaval med migljajočimi zvezdami. Sneg je bliščal v zlatih iskricah, preko zledenelih pobočij je lil rumeni soj kot zlata reka. Preko dolge zleknjene sence Polovnika onstran Soče je sekala obzorje silhueta Krna. Na severu v j daljavi se je belil kot sanjava meglica, p0SESTV0 v sredini Trsta, krasna lega, očak Triglav. Na njegovi levi je trgala, 10 000 m= zemljižča, z moderno urejenim obzorje cela šuma vitkih vrhov: od, sistemom za zalivanje, cvetličnjaki za Grintavca preko Razor ja (v ozadju) in Jalovca do Rombona v neposredni bli- Zobozdravnik mi 0. dr. D. Mč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Uia M. R. Imbriani 16,1. (prej Via S. Giomi) od 9-12 in od 3-7 i*®: žini. Ubogi stanovalci koče! Solze so jim lile «v potokih» čez okajena lica. Še na slamnjačah na tleh ni bilo miru pred dimom. Straža pri ognju se je menjavalo vsako uro, da je netila ogenj, ker smo še vedno upali, da se nam posreči raztajati sneg v dimniku. Doletela me je peta nočna straža od pete do šeste ure zjutraj. Naložil sem na ognjišče drv, da so se sušila ter pod-netil ogenj. Nov val dima se je dvignil pod okajeni strop ter legal vedno nižje k spečim. Sedem na rob žimnice nasproti na stežaj odprtim vratom. V kuhinji tišina! Le včasih je kdo v snu globje zadihal in se preobrnil na trdem ležišču. Skozi vrata sem zrl naravnost v Krn. BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila. tcTe- kor jer," kako se maščuješ "nad pijača-J kot srebrna glorijola. Ni mi bilo zdr- fon 20-64._ 1524 od nekje Ladeta in Nandeta. ^ , Smentani bencinov smrad soških! Rahel svit mu je obdajal strme stene gojenje cvetlic se odda popolnoma ali polovično samo specijalizirani družini za gojenje sadja, cvetlic in zelenjave. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod I od 10. do 12. ure 2 PODLISTEK H PHLILIPS OFPENKEIM: j gosi Pre vel France Magajna. neskončno bolj resna.» . _ - . _ - A . ... . Kakor ledena voda so učinkovale te be-[ni?» Potem bodo vtaknili svoje sede na brata in sestro. Jocelyna je zadel Uatera m« Je *e po^aU. Kaj to pome- ^ISL^f. Mladi častnik je začutil, da mu vstajajoč jeza žene kri v giavo. Oči so mu srdito fcažarole. •Čujle rac, ^Ospod The\v! Cela stvar je bila gnila do skrajnostih je izjavil. «Ne bi se jezil, če bi mene izrabili kakor bi hoteli, da ste pa napravili iz Katarine svoje orodje — — —» ♦'Moj dragi prijatelj,« je rekel Jocelyn Thew mehko, toda z nevarnim in pretečim fc vi toru v očeh, «prosil bi vas. da ne nadaljujeta! Dozdevalo se mi je. da ste hoteli povedati nekaj razžaljivega. BoljSe bo, ako se tega vzdržite. Vaši sestri se ni godilo ničesar zlega. Tudi ni dejanski ničesar riskirali.» «To je odvisno od tega, s katerega vidika se gleda na stvar,* je odvrnil mladi mož mračno. »Katarina mi je povedala, da je v svojem hotelu nadzorovana noff in dan in da jo vlada očividno smatra za Eokrivko v tej aferi.» «To ne pomeni ničesar,* ga je Jocelyn zagotovil. «Vi sami ste nekoč zapadli gotovemu sumu radi neke stvari, ki je bila Katarinin karajoči pogled, da je vidno takoj obžaloval svojo nevljdunost. ^Odpustita mi. prosim vaju oba. Bojim se, da sem nocoj neprimerno razdražljiv. Ta večna snmničenja in vohnustvo mora človeku zrahljati živce. Poglejte jih, vse okoli nas so. Crawshay v kotu se trudi na žive in mrtve, da bi izmolzel kaj obtežil-nega iz ust Nore Sharev. Brightman kadi smotko na oni strani in neprestano pogleduje skozi steklena vrata proti naši mizi. Pri oni mizi tam obeduje z velikim .tekom neki golobradec, tisti, ki voha za vaSimi stopinjami, gospodična Beverley, — njegovo ime je Henshaw, če se ne motim — s hrbtom je obrnjen proti narr\, zato pa tem pogosteje v malo zrcalo, ki ga ima pred seoj. To so trije pari oči, ki nas skoro nikdar ne zapustijo. Jaz ne vem, če upajo, da bom svoj plen potegnil lz žepa in ga razgrnil po mizi, ali morda poskušajo po gibanju naših ustnic spoznati, kaj se pogovarjamo. Bah! Tepci so to, ti profesionalni agentje tajne službe in detektivi. Si li ne morete predstavljati, kako bodo Šepetali med sabo na hotelski veži, ko bomo odšli? Jaz slišim njihove besede: «Jocelyn Thew zabava in gosti mladega letalca, ki ima za par dni odpotovati na fronto in ki je brat gospodične Beverley, prste v nosove in potem bodo začeli vohati tudi za vašimi stopinjami, Dick! Sami sebe bodo častili,, češ, da so prekanjeni bolj nego sam vrag. Videli bodo skozi moj načrt. Rekli bodo — «Ta mladi letalec bo vrgel dokumente s svojega letala med nemške vrste na fronti!» Ne prestrašite se, Rihard, če boste nocoj, ko se vrnete v svojo sobo, našli pod posteljo skritega detektiva, u Katarina se je smejala skoro veselo. «Potemtakem nc boste zahtevali od Dicka kaj podobnega?« je vprašala in v njeni besedah se je izražal nepopisen čut olajšanja. Nasmehnil se je. «Od vašega brata ne bom zahteval ničesar. Njegovo pomoč bom seveda uporabil, toda na tak način, da ne bo imel najmanjše škode v kateremkoli ozfru. To vam obljubu jem.» Katarina se je sklonila naprej. Zginila je mora lz njenega srca in njeno obličje se je zjasnilo. Njene oči so pripovedovale več nego nj«ni trepetajoči ustnici. «Gospod Thew,» je rekla, «ali veste, da sem imela o vas vedno eno prepričanje, in to je, da ste se v vseh teh čudnih pustolov ste v, ki so ena bolj verjetna od drugih, kakor ste sami priznali, udeležili samo radi svojega hrepenenja po doživljajih. Prav iz takega raz!oga,» je nadalje- svoje nemirne nravi na kak drugačen način, tako naprimer kakor Dick? Zakaj se ' ne pridružite junaškim četam Anglije iu pomagate do končne zmage?« Tedaj sta oba opazila nekaj, česar nista na Jocelynu Thewu videla še nikdar. Njegove oči so zagorele v neprikrivani bes-nosti. Nepopisno sovraštvo je spačilo njegova usta. «Borim naj se za Anglijo?" je vzkliknil grenko. «Rajši si dam odsekati svojo desno roko.» Nekaj hipov je zavladala med njimi nema tišma. On sam je po svojem izbruhu jeze postal vznemirjen in pozabil na svoje navadno hladnost. Katarina si je prva opomogla. «Toda, saj ste Augle»?» je ugovarjala čudeč se. «Ali res?» je odvrnil. «Ali mi boste oprostili, če vas prosim, da se menimo o Čem drugem?« Pogovor se je zasukal srečno v drugo smer, ko so prišli k njim nekateri letalci, tovariši Riharda Beverley. Trajalo je nekaj časa perdno so odšli. Potem je majhen skoro tragičen dogodek zaključil obed. Visok, naprej upognjen starček, v dr ti h lic, srebrno-belih las, je zapustil mizo, pri kateri je do tedaj sedel v družbi par Ame-rikancev, in se približal njihovi mizi. Nje- skoro nena- _____počasni, .njegov nasiup hi izgledal skoro smešno, če bi mu ne ovajalo oi.ti.'je globoke iskrenosti. Vstavil se je pri njihovi mizi in nekaj hipov molčal, upiraj« pri tem oči v Jocelyna Thewa, kakor da gleda bitje z drugega sveta. «Odpustite mi,» je rekel. «Prepričan seui, da govorim s Sir-om Denisom C'ath-lev-em?» Rihad in Katarina sta začudeno gledala nenavadno prikazen došlega in nista opazila. kako krčevito so prsti Jocelyna The-\va pograbili mizni prt, kako se mu jo krepko telo treslo, ko je sedel tu kakor onemel. Potem se je naglo zavedel. Vljudno je odkimal z glavo. «Bojim se,» je rekel, da ste se zmotili. Moje ime je Jocelvn The\v.» .* «.Moje pa,» je naznanil tujec, je Mihael Dihvvn. Ali vam je znano to ime?» «Popolnoma,» je priznal Jocelyn Thew. «Bil sem navzoč, ko so uprizarjali va<.<» poslednjo igro v Ne\\ Vorku. Pozneje sem čita! /. iskrenimo obžalovanjem o izgubah, ki so vas doletele. Čudovite oči starčka so se za trenutek zabliskale. «Na tiste izgube sein ponosen, gos pod.» je rekel. «Toda nisem prišel govorit o sebi. Prišel sem, da govorim Sir-u Denisu Carthley-u. Jocelvn Thew je zmajal z glavo. Solne« je prosevalo skozi meglo, da je Ji ar vid jemalo. Visok sneg je zakrival skalovje, da'oko ni imelo nikjer opo-.rišče v neskončni beli enoličnosti. Negotovih korakov smo tavali preko bele odeje, v vedni nejasnosti, kako strm je teren pod nogami, kako globok je kotel pred nami, ali nam ne zapira pot do njega neprehodna stena. Sneg je bil zmrzel zato smo z derezami naglo napredovali proti severu. V 1 oedinih krajih ga je pokrivala precejšnja plast suhega, nanešenega snega, p.l pa še debelejša plast «babjega pšena» (drobne sodre), kar je delalo pot precej negotovo. Po večurni hoji po neprestano se dvigajoči dolinici, ogibajoč se kotlov in sten smo dospeli do košatega, kepate-gn vrha z neprimerno bolj strmim na vzhodu od njega. Niti po spominu, niti po zemljevidu nismo mogli ugotoviti kateri je vrh Kanina. Po dolgem pre-motrivanju smo dognali, da ni nobeden od teh dveh, pač pa vrh prav na vzhodu. Dolg, nepretrgan greben, strm, da se ga niti sneg proti vrhu ni mogel oprijeti, — se je raztezal v daljo na vzhod od vrha Kanina. Kot kitajski zid je obkrožal in zapiral dolino. Prilezti na ta g; W»en, nato na po grebenu na vrh to je bila naša naloga. Po strmi po-Itci nad neprijazno skalnato steno srno obkrožili dolino, ki smo ji doslej sledili, ter s«* povzpeli na pobočje pod steno grebena. < mtaki so se zgostili, da je vladal . koro mrak nad zasneženo pokrajino. Tudi solnce se je moralo že močno nagniti k zatonu za meglenim zastorom, — sodeč po že pozni popoldanski uri. Strupenoledena burja nas je prepiha-vala čim višje smo lezli po pobočju, ter prinašala s seboj cele plohe suhega snega in nam jih sula v obraz. Zadnjih petdeset metrov poti skalami neposredno pod vrhom je postalo pobočje silno strmo. Zelo je utrujala hoja strmo navzgor; z visoko dvignjenimi nogami je bilo treba nadelavati stopinje v zmrzlem snegu. Skozi sneg je bilo čutiti pod nogami, živo skalo. Še petnajst metrov skale in na grebenu smo. Na -kali so vidne «markacije», ki poševno navzgor presečejo skalnat prag. Strmina je postala že tolika, da so se zgornje stopinje udirale na zdolnje, posebno, ker je bila le po vrhu zledenela skorja, spodaj pa je bil povsod suh se-vem sneg. V tem je bila nevarnost, če bi Šli po markirani poti, poševno skozi skale. Zgornja skorja se je udirala, v prha s tem snegu pod nio, pa stopinja niti z derezo ni imela opore. te bi torej hoteli prehoditi po «poti» še onih dvajset metrov, ki nas je ločilo od grebena, hi morali popolnoma počistiti sneg iz skalnatih stopinj. To bi zahtevalo vsaj par ur dela. Iskali smo zato prehoda bolj na desni. Upali smo, da nam bo to možno po precej razčlenjenem skalovju. A ni šlo. Plasti skalovja vise proti dolini, zato ne nudijo nikakili oprijemov. Bolj na desno je pa gladka stena. Ni pomagalo vse nič: nekaj metrov pod grebenom smo morali kapitulirati. — ker nismo imeli časa, da bi odgrebali stopinje. jn rcs> — bil je že skrajni čas za povratek. Skoro se je zdelo, da se že začenja mračiti. Burja ie postala neznosno ledena: preko skal je sipal prhek sneg; — veter je rušil z vrha cele kose ledu in snega. Povratek po strmini je bil še bolj nevaren kot hoja navzgor. Vsaka najmanjša neprevidnost bi lahko povzročila, da bi se pre-kotalili po strmini. Noge so nam lede-nele v prhkem snegu, vendar smo morali počasi, korak za korakom meriti strmino v dolini. Hoia po dolini je šla dobro od rok. Podvizali smo, boječ se mraka; tudi nam je vihra zasuvala stopinje, od vzhoda pa je grozilo megleno morje, da nas zalije; oblačno nebo nam je pa že dolgo obetalo sneg. V dobri poldrugi url -mo prekoračili pot — nekateri — ki -mo jo, gori grede, prehodili v skoro šestih urah. — V veliko dobro nam je bilo na povratku, da Janez ni imel več plašč. Gori grede je za vsakim zametom postavljal svoj «kontrafe», pa postavljal, meril, komandiral, da smo bili vsi zmrzli dolgega čakanja v snegu. — Da hI ga kura brsklja tega Janeza! — V največji višini (okroglo 2500 rn), v največji strmini in burji, ko so nam noge že kot bati, neobčutljivi od mraza, vam da čakati, da postavi svoj «kanon». Ali je «pri čisti»?! Z Ivanko in Jožo (to je proti svoji navadi in le domov grede, dobro kora-čil! sicer je počasnež!) smo prispeli šr- pred trdim mrakom v kočo. Takoj dereze, premočene čevlje in nogavice z nog. na suhe gori. Nato nadenemo še krpi je, ki jih v snegu nismo rabili, a so se na podu, mesto copat, izvrstno obnesli. Kmalu so se dvigali oblaki dima j od strop; blagodejne toploie seveda ni bilo, po pravilu: dosti dima, malo ognja. Dimnik seveda ni funkcijoniral, — zato smo se kmalu solzili kot za stavo. Kot žabe na vrh vode po zrak smo vsak hip leteli k vratom. Val megle od vzhoda nas jp v tem popolnoma žalil, stemnilo se je popolnoma. O štirih tovariših še vedno ni ne duha, ne sluha. Ko sem, slučajno, kot muren pokukal pri vratih «na zrak», zaslišim iz teme kričanje, vriske. — Precej visoko se mi je zdelo, izven poti. Proti tej strani so bila okna koče do vrha zametena, zato nikakor niso mogli videti svetlobe, tudi, če bi gosta megla to dopuščala. Ni kazalo drugega kot obuti še enkrat mokro obutev, ter kolo-vratiti ven v sneg, burjo in temo. Od Časa do časa je burja prinesla slaboten vrisk na ušesa. Z Žepno električno svetil j ko sem sledil pot v snegu, ki smo jo prej prehodili. Podvizal sem, kar so mi dopuščale moči, ter se jezil na te «proklete počasneže». Vriski so bili vedno krepkejši in razločnejši. V pol uri sem dobil Ladeta in Nandcta, na «glavni poti» (v temi se seveda tega nista zavedala). Vsa splašena sta pripovedovala. da sta pred ono uro zgubila Franceta in Janeza. Motila sta se s tem nesrečnim fotografskim aparatom, nato še lepo komodno pojužinala. Končno sta pa še izbrala drugo 'pot, mesto, da bi šla po že hojeni. Nisem vedel, na koga, bi se bolj jezil. Obenem so me napolnjevale mračne slutnje. Pustil sem Ladeta in Nandija v snegu in hitel po poti naprej. Prehlajen, da mi je bilo gorje, sem vriskal kot pretrgan meh, da bi me slišala «izgubljen-ca». V četrt, ure zaslišim vriske od severa. Na mah posveti precej visoko na nekem brdu na zapadu rumena svetloba. Velik, mauričen krog svetlobe je obdajal lučko v megli okrog in okrog. Prej kot v Četrt ure smo bili skupaj. — Zašla sta bila s poti precej proti zapadu. Veseli, da je stvar tako končala, podvizamo h koči. Nakrat opazimo, da nam je zmanjkalo poti, da smo sredi čudnih žametov in bregov. Poskušamo hoio naprej, kar na slepo srečo, previdno sveteč naprej, da ne bi padli čez kako snežno streho ali kak rob. Kmalu smo obtičali: na desno — strm breg, pred nami prepad, na levo strmina, — kako visoka nismo mogli videti v megli. Vračali smo se po svojih stopinjah nazaj. Končno smo se le izmotali iz tega labirinta stopinj, ter prišli na pravo pot. Imeli smo vesel večer. Celodnevni post — razven Franceta in Janeza, ki ^ta pa zato pokoro delala — smo si sedaj pošteno plačali. Se dobro se nismo zavedli (posebno oni, ki so že dremali), pa že je Ivanka skuhala polento, konzervirano meso itd. Pet litrov čaja ni bilo zadosti za celodnevno žejo; dodatno smo podkurili še tri samovarje. Morda se bo kdo pri tem pomilovalno nasmehnil, češ: «Turistovska latinščina !» Neko zanimivo dejstvo na3 je kar presenetilo. Medtem, ko cela dva dneva hoje po snegu, niti za hip nismo rabili krpljev (Schneereifen) — smo jih ta večer vsi rabili: v koči. Ko smo se nasičeni in napoj eni, udobrovoljili smo priredili celo «ples krpljev» (podobno kot albanski «ples mečev»). Ne misliti morda, da to iz same prešernosti ali celo mladostne norosti, — kaj še! — V počaščenje in proslavitev te dragocene t uristovske priprave, koje naziv smo kot simbolno oznako naše delavnosti, postavili v ime našega Častitega planinskega kluba! Sedaj bi bili videli, kako sta Lade in Nande oživela! — «0 pred-pust, ti čas presneti; da bi več ne priše) v drugo itd.» Bilo je dve popolnoČi, pa smo še bili pokonci. Ne sicer misliti, da smo toliko časa plesali, kaj še — krpljev ples ni prav nič zabavnega (pravzaprav je to le «slovesna ceremonija«) zato je trajal komaj par minut. Janez je bil spet tu s svojim «kontrafe-jem», ki nas je hotel ujeti pri tej imenitni cerimoniji. Devet je bila ura drugi dan, ko je prvi zaspanec dvignil nos izpod odeje. Pa je še Joža ugovarjal, češ, da je še le šest. Vendar smo prišli v Bovec še toliko za Časa pred odhodom korjere, da smo se pri Ostanu pošteno okrepčali. Le prekmalu nam je — «ljubimcem čistega gorskega zraku» bencinov smrad j obračal želodce. Domotožno smo pogledavali zasnežene vrhove: «Kako hitro je minilo!» — Na hodi, prehladi in «šnufalce» bodo pa še tako dolgo trajale. P- K- Krpelj. Gospodarstvo. Iz uređa TržaSHe kmefiisfce družin v Trsta Z GOVEJO ŽIVINO RAVNAJMO PRAVILNO TUDI POZIMI I Naši živinorejci so povečini le mali posestniki, kateri razpolagajo le z malimi stavbami in razmeroma zelo majhnimi prostori. Kakor je pač v takih slučajih samo ob sebi umevno, ni mogoče rabiti za živinski hlev kot le najslabše prostore. Težko je našemu kmetiču zboljšati hleve svoji živinici in ravno radi tega mora posvečati tem več pažnje, da pravilno ravna tako s hlevom kakor s svojo živino, in to posebno pozimi. Popolnoma zgrešena navada Je, da puščajo živinorejci pozimi v hlevu ležati gnoj, da dosežejo s tem v staji nekolikoj vISjo toploto, kakor bi bila toplota, če bij se gnoj v hlevu ne razkrajal; ne pomislijo j pa pri tem, kako slab in škodljiv zrak na-j stane v takem prostoru. Da je pa čist, svež zrak predpogoj zdravja za vsako do-| mačo živino, o tem gotovo ni potrebno' posebej razpravljati. Glede toplote same! pa je omeniti, da se oni živinorejec zelo) vara, ki misli, da ugaja živini ona toplota, j Pomisliti mora, da se vsaka živina pripravi navadno že sama na zimo, brez go-j spodorjeve pomoči. Preskrbi se že v je-j seni z gostejšo in močnejšo dlako. Doka-; zano je bilo tudi Že z umnimi poizkusi, da je živina, katera je bivala pozimi v hladnejših prostorih in v Čistem zraku, uspevala mnogo boljše posebno v naslednjem letu, nego živina v hlevu, kjer je bila toplota nad 12 stopinj. Staje morajo biti večkrat prezračen«. Živina naj se tudi dovolj giblje pozimi. Ni dobro in zdravo za živino, da se ne gane od jasli od tedaj, ko je bila zadnjič na paSi v jeseni pa tja do puve paše spo- mladi. Posebno za mlado živino je gibanje neprecenljive vrednosti. Ne smemo pozabiti, da niiada živina raste tudi pozimi. Mora si torej krepiti svoje mišice in kosti. Pripravni so za gibanje Živine na prostem pozimi posebno solnčni popoldnevi. Tedaj naj se 'živina tudi dobro očisti, Če za to ni bilo preskrbljeno dovolj že poprej. Tudi na pravilno krmo ne sme živinorejec pozabiti. Ker manjka pozimi sočne paše, večkrat pa tudi sena, je prisiljen kmetič krmiti svojo živino z manj vredno krmo na pr. zrezano slamo itd. Pridejati je treba v takih slučajih še močnih krmil in klajnega apna. Z živino je treba ravnati tudi pozimi pravilno, Če hočemo, da bo uspevala ne samo tedaj, temveč celo leto, ln posebno takoj ob zgodnji pomladi, ko pride zopet na pašo. ___ Drobne finančne In gospodarske vesti Italijanski državni proračuni. Sledeče številke nam kažejo gibanje italijanskih državnih proračunov od letq 1911 dalje. Porračune, ki so bili do računskega leta 1924—25 skozi vsa leta pasivni, razdelimo v sledeče dobe: I. Libijska vojna: L. 1911—1912: 118-8 milijonov lir; I. 1912—1913: 237.5 milijonov; 1. 1913—1914: lf3.fi milijonov. — II. Evropska vojna: L. 1914—1915: ££35.4 milijonov; 1. 191-5—1910: ft.Sfil.4 milijonov; 1. 1916—1917: 12.250.2 milijonov; 1. 1917— 1918: 17.786.1 milijonov; 1. 1918—1919: 22.775 milijonov. — III. likvidacija vojnei 1. 1919—1920: 7.985.9 milijonov; 1. 1920— 1921: 17.489 milijonov; leta 1921—1922: 15.769.4 milijonov. — IV. Povratek k normalnim računom: L. 1922—1923: 3.028.8 milijonov; 1. 1923—1924: 418.4 milijonov; 1. 1924—1925: prebitek 209.4 milijonov lir. Italijanski Imovinski promet z Bolgarijo. Uvoz italijanskega blaga v Bolgarijo je preteklega septembra dosegel vrednost 125.8 milijonov leva. Italija stoji v pogledu svojega uvoza v Bolgarijo na prvem mestu. Nemčija, ki je imenovanega meseca uvozila v Bolgarijo za 121.2 milijonov leva, zavzemlje drugo mesto. Na tretjem mestu stoji Anglija z 84.2 milijoni leva. Tem trem državam slede: Cehoslovaška, Avstrija, Romunija, Franrija, Nizozemska, Grška. Belsrija, Madžarska. Zedinjeng države, Švica, Rusija, Jugoslavija itd. Grška zavzemlje pri bolgarskem izvozu prvo mesto. Financiranje raske zunanje trgovine Rusko trgovinsko zastopništvo v Berlinu je pred kratkim objavilo seznani ru-SKih kreditnih zavodov. Sovjetskoruski bančni sistem — ne oziraje se pri tem na sovjetsko državno banko a 450 podružnicami — obsega delniške, splošne in zadružne banke. K prvi skupini spadajo sledeče najvažneje banke: Splošna banka za trgovino in industrijo (Prombanka), Banka za zunanjo trgovino (Vneštorgbankaf, Elektrobanka, Banka za daljni vzhod, Jugozapadna banka, Srednjeazijska banka v Taškentu. Občinskih bank je 27. Najvažnejša v te i skupini je Moskovska banka. Zadružne banke nimajo izključno javnega enačaja. Rasen bank obstoja v današnji sovjetski Rusiji Še 9.756 vaških in 14 mestnih hranilnic. Imenovana sovjetska kreditna organizacija sliči v svojem obrisu kreditnim ustanovam marsikatere kapitalistične države. Specifično sovjetskega značaja je samo ustroj bank. Obtok ruskih meni« v Nemčiji. «Frankfurter Zeitung* računa obtok menic, ki nosijo podpis ruskega sovjetskega trgovinskega pooblaščenca v Berlinu, na 300 milijonov zlatih mark (približno 1500 milijonov italijanskih lir). Rusija dobiva v Nemčiji blagovne kredite pod izredno ugodnimi pogoji. Isti časnik pripominja, da dovoljujejo sovjeti inozemskim ivrdkam, ki hočejo v Rusiji nakupovati blago, le neznatne kredite Politika gospodarskih koncesij sovjetske Rusijo. Moskovska «Izvjesiija» so predkratkiin objavila prav zanimiv članek, ki podaja cilje politike gospodarskih koncesij. H uska gospodarska politika koncesij si ie postavila za svoj na.iglavnejši cilj pospeševanje ruske produkcije s pomočjo inozemskega kapitala, nadi lega je popolnoma razumljivo, da daje Rusiia koncesije le za one gospodarske panoge, katerih ne more brez pomoči inozemskega kapitala obvladati. Rusija sklepa tudi takozvano «pogodbe tehnične pomoči«. Te pogodbe n u tujo možnost zaposlitve ruskih inženirjev in kvalificiranih delavcev v izobrazbene svrhe v podjetjih kontrahenta. Ta pogodba daje tudi možnost uporabe kon-trahentovih patentov in tehničnih izpopolnitev v ruskih podjetjih samih. To se dogaja proti primerni odškodnini. Pred kratkim so nastopile v sovjetsko-ruski politiki gospodarskih koncesij nekatere važne izpremombe, katere je treba pripisovati le okrepitvi ruske domače industrije. Rusija je (po mnenju moskovskega časopisa) v marsikateri industrijski panogi dosegla predvojno stanje produkcije. V nekaterih panogah je predvojno stanje celo prekoračila (kar je treba vzeti s primerno rezervo na znanje). Rusija si zato lahko dovoljuje luksus, da nekoliko razrahlja monopolno stanje svoje industrije in dovoljuje konkurenco, ki je potrebna za dosego mirnodobskih cen jndu-stri iskih proizvodov in tudi mornodobske tehnike. Ta politika se mora izvajati po določenem načrtu in z izvanredno previdnostjo. Po pogojih za dovoljevanja gospodarskih koncesij ostaja glasom ruskih zakonov v podjetjih investirani ko pital lastnina onega, ki je dobil koncesijo. Nasprotno pa ostane koncesijonirani objekt lastnina ruske sovjetske države. Za izkoriščanje takega objekta plačuje oni, ki je prejel koncesijo, sovjetski državi neko določeno vsoto najemnine. Koncesijonar odstopa državi tudi en gotov del čistega dobička. Pri sklepanju pogodbe se navadno ugotovi minimalni produkcijski program, ki ga mora koncesijonar doseči. Dalje se pri sklepanju pogodbe določi tudi investicijski program itd. Ako se koncesijonar ne drži sklenjene pogodbe, as smatra pogodba za razveljavljeno In koncesijonar mora vrhu tega plačati državi tudi konvencionalno kazen. Koncesijonar j i so dolžni spoštovati ruske zakone, posebno pa zakone, ki ščitijo rusko delavstvo, ako sklenjen^ pogodba ne določa kaj izjemnega. Pride li med koncesijonarjem in državo do nesoglasja, tedaj se rešuje nastali spor po arbitraži. Rešuje ga tudi kaka sovjetska oblast ali kaka sovjetskoruska znanstvena ustanova. Do 1. septembra preteklega leta je bilo sklenjenih 105 koncesijskih pogodb. Sledeči koncesijonarji so prišli do svojega imetja: 1. «Russanglobes»; 2. «Russholand-„les»; 3. «Russnorvegies»; 4. «Švedska tvornica za izdelovanje osi d.d.» (S.K.F.); 5. «Raabe»; 6. «Berger <5t Wirth»; 7. «Reiss-ner»; 8. «Borunsky»; 9. «Gasoakumulator» 10. «Alftan»; 11. «Brunner»; 12. Avan Cor* poration». Razen tega so deloma udeleženi prejšnji lastniki pri koncesijah «Lena Goldfields», «Veke severne brzojav- druž. be» in »Indoevropske brzojavne družbe». Podelitev koncesij bivšim lastnikom je dovoljena samo tedaj, ako se odpovedo vsem svojim starim zahtevam. Padanje števila borznih obiskovalcev v Budimpešti. Februarja 192-4 je štela budimpeštanska borza 5700 članov in dnevno se je prerivalo v borznih lokalih 7 do 8000 oseb. Spomladi istega leta so efektni tečaji tako grozno nazadovali, da je že istega leta padlo število borznih članov na 4700. V prvih G mesecih preteklega leta se je zni-j žalo število na 3700 in meti 15. julija in 15. decembra 1925, se je odpovedalo obisku borze 977 članov. Budimpeštanska efektna borza je izgubila v komaj 20 mesecih okoli 3000 članov. Danes vlada na borzi mirnejše življenje in prerivanje je prenehalo, kajti število obiskovalcev dosega komaj 300 do 400 oseb. — Časi ogromnih brezdelnih zaslužkov so izginili tudi v Budimpešti. Nemške državne iiuance. Davčni dohodki Nemčije so znašali leta 1913—14 milijarde mark, v letu 1924— 1925 pa 9K milijard zl. mark. To pomeni, da je bilo v preteklem računskem letu na-j branih za 5 milijard več davkov nego v letu 1913—14. K temu je treba pripomniti, da so dohodki nemškega ljudstva v mirnem času znašali okoli 10 milijard, medtem ko so znašali leta 1924 samo 30 milijard mark. PASOVI Ker se ni mogel osebno zahvaliti vsem društvenim odbornikom, prijateljem in znancem za prisrčno in ganljivo slovo ob odpotovanju svojega sina, daruje g. Valentin Blažina Lit 20.— za š. D. — Podružnico Sv. Jakob. Na svatbi našega Venceta in Justine je nabralo veselo omizje L 9r>.— «šol>ko društvo». Srčna hvala. Gosp. .1. M. P. iz Dobravelj daruje L 5.— «Solskemu društvu)). Cotar Josip L 5 za božićnico. V počeščenje spomina pok. Frančiške Švab daruje družina Cok (Pušar) L 25.— za sv. ivansko podružnico šolskega društva. Denar hrani upravništvo. Za božićnico nabral Darko prvega razreda L 200.— in sicer so darovali: Janušekj J. L 25, Darko L 20. — po 10 Lir: Podlogar in V. V.; Brkbrk Janez 7.20; po 5 Lir: Dr. Vratovič, Ekar. Vode, Jos. BrimŠik, Društvo Lipa, Dr. Ražem, N. N., Lavski, Kra-ševec iz Tomaja, Dr. Vratovič, Grgič, Pir-jevec Fran in Bučak; po 3 Lire: Dr. Miku-, letič, A. Cok, Malis, Toni nonzolo in IveŠa; Matilde L2.40; Jugosloven L 2.30; N. N. L 2.10; po 2 Liri- Jop Srečko, F. P., Doiz N. N., N. N., Dekleva Kari, Inocente, Simon-čič, Godina <5t Stoka, N. N., J. Ivanov, N. N., Pongračič, Gino, Pušpan, PunČuh, Mi-slej, A ćcP.; A. Verbič L 1.15; po 1 Liro: N. N., Fran Matičič, N. N., Mama dodala da bode okroglo L 0.85. Vsem cenjenim darovalcem in pridnemu nabiralcu srčna hvala. Za božićnico «SploŠ. slov. žen. društva v Gorici» je potom nab. pole nabrala gčna. Pavlina Vrtovčeva v Tolminu L in sicer so darovali: N. N. 5, Šorli 5. Dr. Deve-tak 5, Filli 5, Kovačič FJ. 5, Josip Ščuka 5, Mar. Devetak 5, Kaučič 5, Rejec 2, Silit 5, Brlot 3, Vrtovec 5, Komar Adolf 5, A. Hvala 3, Mici Maver 3. Gospa Lukežlč Kornelija nabrala v Go-! rici L 445.—: Nar. tiskarna v Gorici L 50,' Bratje Abuja 30, Remec Olga 10, Rudolf; Saksida 10, Cer ne 5, Delpin 5, Kuštrin 10,, Fr. Saunig 10, Karol DrašČik 50, BreŠčak! 50, Andr. Maurič 30, A nt. Koren nasl. 30, Prof. IvančiC 10, ftfiligoj Minka 10, Fr. Jug denarnico, Brajša 10. Kutin 10, N. N. 5, Gius. del Piero 20, Kozuian 10, Ant. Orzan 50, Vika Levpušček 10, inž. Lukežič 10 Lir Prisrčna hvala vsem! Za srečolov, kateri se je vršil na Silvestrov večer v korist šolske refekcije pri Sv. Jakobu, so darovali: Trampuš 1 stoki, šampanjca, GombaČ 1 st. vina in h> litra maršale, Cernigoj Jos. 3 ovitke biškotov in 1 st. maršale, Povh Al. I par zapestnih gumbov in eno igračko, Brezovce I >t. Crema maršale, P. Bratuž čokolado in mandolato, llavbar 2 st. vina, Renko čoko-laAnt. Renko 2 ovitka čokol., trgovina Slavec 12 robcev, tvrdka TomaŽič Iv. 1 st. vina, trgovina Št rekel j 2 cikoriji in i ovit-* ke biškotov, tvrdka Berger 10 ovitkov «Francka» in 5 ovitkov ječmena. Buffet TomažiČ 1 st. vina in 1 škatljo sardin, Prelog Iv. 20 ovitkov biškotov in 5 čokol., Tomažič Iv. 2 si. vina refoška, GustiuNfi Iv. 3 st. maršale, Sila St. 5 konzerv, l\ihor M. 1 st. likerja. Može 150 razglednic, stoka 100 razglednic, Maurič 2 st. maršale: po L 25 so darovali: Zavadlal Ant. in Kukanja Al.; N. N. I. 20; po L 10: Prelog J., Kosič, Petaros F... gostilna Povh, Ivančič iti Dui-movič A.; Cernigoj R, L 5, zlatarna Bevc Jos. zlato zapestnico z medaljonom in s« 2 drugi dragoceni stvari. Vsem darovalcem iskrena hvala! Za božićnico «Ženske podr. Š. i), so darovali potom «Zadružne Zveze . Okrajna posojilnica v Idriji 50, po g. Ivanu riućiČ Lovran 30, Konsumno društvo Bane 2*"». Gospodarsko društvo Skedenj 50, Trgovska obrtna zadruga 50, Mlekarska in >i-rarska zadruga v Uruševju 10, Ziviionten-ska banka 500, Gospodarsko dru.-tv ■ Kotlove! 10, Posojilnica Ajdovščina M -karna HruŠica 80, Konsumno društvo Sv. M. M. spod. 25, Hranilnica in posojilnica Boljunec 15, Hranilnica in posojilnica Hrenovice 10, Mlekarska zadruga Linda 15, Tržaška posojilnica in hranilnica '{00. Lindarsko društvo /a štednju i zajmove 20, Okrajna posojilnica v Komnu 30, Hranilnica in pos. Dolina 50, Kmečka posojilnica Jelšane 50. — Srčna hvala! eBBHOnHKI^Di i 3B&TZ NaročaSfe m širi&a 41 2 a a s« js a 9? Borzna DEVIZE: Trst, 4 Jan AmiUrdam od do 1000 Belgija od 112 - do 11:*.—; pR,i. 01 :.0 do 0") Lon.ion od 120.1 ."> rio l iO.30 ; New Vork od 3-1 do 24.9i ; rfpauija o i 346.— do Tv5t.— ; -Švica 478.-- do 435.-*; Atene i>i .*U.— do 33 —; Be-od 58"».- do 6v5.— ; BukareSt od ll.Iin do 11 Praga od 73.33 do 73.75: Odrska o.l 0.0.144 0.«;.f>0; Dunaj od -.3-10 do —.3.1; 4.« 85 do 44.2P. HeDečijske obveioic* 67.35. VALUTE: 1 rsf; 4. januarja. Avatrijske kron^ oi 0.0 do 0.0352; dinarji od 43.26 do f l.— ; dolarji od J4. do 24.35; novci po 20 frankov od W4.— d« 97 funt Steilingod i*).— do l*>.25. KRONE po L 2.tO komad Zlata, ferilianie. platio. ZO-kronske zlate komade kupuje ln plačuje po najvišjih ccnah Albert Povh — urarna Trs!« Via Mazzini 46 NaJviSje cene pla