.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........ 12—
četrt leta •••••.„ 6-— na mesec   • •••«.   _ 2*—
v uprav niš tv u preje man:
celo leto .                        K 22 —
pol leta !•••••«   • 11"—
čelrt leta*  •  •••••   s 550
na mesec   ..♦••*   . 1*90
Dopisi naj se frankirajc. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličju levo,) telefon it. 34.
Iihafa vsak dan svečar Izvzemsi nedelje in prunlke.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin, Parte in zahvala vrsta 20 vin, Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserti j ah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. (L, to ie administrativne stvari
Posamezna številka velja 10 vinarje**
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tisi srna" telefon sL 89.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25*—
pol leta .«••••• 0 13'—
četrt leta   •••••• • 6*50
na mesec   .«•••• • 2*30
za Nemčijo: celo leto.  . . .  • K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede Jnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništoo (spodcj, dvorišče levo). Knaflova ulica si. 5, telefon št 85.
Ho robu.
Dunaj, 24. aprila.
»živel črnogorski Skauarv< je zaklical včeraj zbrani množici kralj Nikola. Te besede ne pomenijo le radostne konstatacije izvršenega dejstva temveč naznanjajo pač tudi trden sklep. Crna gora ni pripravljena izročiti osvojenega mesta avtonomni Albaniji in smatra, da se ie more ukloniti londonskemu sklepu evropskih veleposlanikov.
Tako se glasijo informacije političnih krogov. O nadaljnem razvoju dogodkov vlada popolna nejasnost. Belgrajska »Samouprava« je formulirala bistvo mednarodnega položaja z zahtevo po reviziji londonskih sklepov. Te besede karakteriziralo najtočnejše celi kompleks zapletenih in težavnih vprašanj, ki so obvladala mednarodno politiko.
Vtisk črnogorskega uspeha je povsodi velikanski in nedozirni so njega učinki na internacijonalno diplomacijo. Najznačilnejši pojav v tem oziru je pač akcija odličnih angleških liberalnih parlamentarcev, torej čla-nov angleške parlamentarne večine, ki smatrajo, da ne preostaja velesi-/am ničesar drugega, kakor priznati fait accompli ter prisoditi Skader čini gori. Vesti iz evropskih glavnih mest zatrjujejo sicer, da stojs vele-kabineti še vedno na stališču svojih londonskih sklepov, toda vrednost re politične vztrajnosti se ne sme precenjevati. Včerajšnja londonska konferenca, ki se je pečala s političnim položajem, kakor je nastal po padcu Skadra, je nudila po oficijoz-nem Reuterievem poročilu, kaj čudno sliko neizvestnosti in neodločnosti. Ne morda zato, ker bi bil padec Skadra evropejsko diplomacijo tako hudo presenetil, da »ji ie vzelo sapo« i'evropejski kabineti so bili dobro informirani, da se Skader ne more držati), temveč zato, ker so se zastopniki velesil izogibali jasnim besedam, iz katerih bi bilo nedvomno izhajalo, da si Evropa ni več edina. Svoječas-ni londonski sklep glede Skadra priznavajo gotovo vse velesile še tudi danes, toda v interpretaciji se pojavljajo diference dalekosežnega znača-
> ,---^zz.i:—. .— -  -.-——-.____==■=
ja. Med tem, ko nagiba cela triple-ententa k nazoru, da je bil tozadevni sklep londonske konference sicer principijelnega značaja, vendar pa le sklep in mkaka pogodba udeleženih velesil, smatra trozveza oziroma Avstrija, da so londonski zaključki definitivni, da so velesile obvezane jih izvršiti oziroma, da ima vsaka velesila za sebe pravo skrbeti, da ne ostanejo le na papirju. Avstrija smatra torej, da je Evropa dolžna izvesti svoj sklep glede Skadra nasilnim potom. Ako bi se velesile glede sredstev in načina ne mogle sporazumeti, potem ne pornenja samostojna akcija posamezne velesile nikakega afron-ta proti ostalim. »Ako ne gre z Evropo, mora iti brez nje« tako se glasi dunajska formula.
Menimo, da ta formula ni povsem točna. Glasiti bi se morala »ako ne gre z Evropo, potem mora iti tudi proti njej«. Položaj je tako nejasen, da moramo voditi račun tudi o even-tualnosiih, Katerih posledice so ne-dozirne.
Kajti med tem, ko gleda za enkrat vsaj ostala Evropa na ska-dersko vprašanje z razumljivo pasivnostjo, se je polastila naših diplomatov nervozna agilnost, ki se pojavlja v ostrem forsiranju položaja. 5e tekom včerajšnjega dne se je obrnil grof Berchtold s posebno noto na velekabinete, ki zahteva takojšnjo nasilno akcijo proti Črni gori, ker bi sicer bila Avstrija primorana sama iztrgati Skader iz rok Črnogorcev. Grof Berchtold prosi nujnega odgovora, sklicujoč se na pravo periculi in mora.
Odgovora Še ni dobil. Vse kaže, da se mu ne bo posrečilo doseči skupne vojaške akcije in pripraviti se moramo na to, da bo avstrijska armada reševala Feik beju, Derviš Himi, Isu Boljetincu in Ismaelu Ke-malu bodoče glavno mesto Albanije. Avstrijska ekspedicija v Črno goro je morda že danes sklenjena stvar.
V tem trenotku morda tudi še malo nevarna stvar, ker se od dolge vojske upeliana državica pač ne bo mogla dolgo zoperstavljati. Toda kdo garantira, da ne zakliče jutri Rusija in ž njo cela tripleenttnta svoj >-stoj!«, ki bi bil znamenje popolnoma drugih dogodkov, kakor so zasede-
nje črnogorskih krajev in zastraže-nje črnogorske kraljevske palače?
Stri išče grofa Berchtolda je gotovo težavno. Edini »uspeh«, katerega je dosegla njegova diplomatična umetnost, je označen z imenom Skader. In še ra nu grozi sfrčati iz rok. S Skadrom bi bila tudi avtonomna Albanija zgubljena, katera po naj-lastnejših zatrjevanjih avstrijskih diplomatov brez Skadra živeti ne more, zgubljen bi bil pa tudi za dolga leta ves prestiž avstrijske monarhije v mednarodni družbi. Ne le na Balkanu temveč v celi Evropi.
Žalostno je, toda tudi resnično, da je naša diplomacija ustvarila s svojo tako silno zagrešeno politiko položaj, v katerem si država ne more drugače pomagati, kakor da se ž njo identificira. Stvari so dospele tako daleč, da bo moralo morda železo zdraviti brezvestne pogreške avstrijskih diplomatov.
Včeraj so odposlali češki poslanci grofu Berchtoldu pismo, ki poživlja zunanjega ministra, da naj respektira simpatije avstrijskih Slovanov za brate na Balkanu. Ali bi bilo mogoče, da se postavi Avstrija v eventualnem konfliktu med Francijo in Nemčijo radi Alzacije na stran Francozov? Kdo si more predstavljat: orkan, ki bi zašumel iz vrst avstrijskih Nemcev? Avstrijskim diplomatom ne manjka le talenta, manjka jim tudi najelementarnejšega poznanja strukture lastne domovine.
Osamljeni stojimo v Evropi kot neomajni nasprotniki v krvavi, žrtev polni vojni pridobljenih uspehov balkanskih držav in v trenutku, ko oddajajo naši državniki nadaljnjo akcijo generalom, nudimo celemu svetu žalostno sliko needine, notranje razprte države, ki pripravlja svojo armado proti »sovražniku«, katerega uspehe slavijo v avstrijskih mestih tisočeri manifestanti, katerim sme le črna obrekljivost odrekati, da so ravno tako dobri in lojalni državljani, kakor oni, ki so drveli brez pomi-sieka za našimi diplomati.
Nota grofa Berchtolda je dokument največje važnosti. Ona dokazuje, da bo ostal Skader črnogorski le, ako podleže Avstrija, ne le diploma-tično temveč tudi vojaško. To pa je mogoče !e v evropejski vojski.
Vojna na Balkanu.
Po padcu Skadra.
»Velesile so edine«, toda v čem so edine, o tem nam dunajski diplomati ničesar ne povedo. Bodo pač edine v tem, da se ne spoznajo več, kaj naj store in da že ne vedo več, kaj hočejo. Dotična brzojavka z Du-naja, ki govori o edinosti velesil, se glasi doslovno:
Dunaj, 24. aprila. Nasproti poročilu Reuterjevega urada, da je vla-dala med zastopniki velesil, zbranimi na konferenci v Londonu, nejasnost glede skadrskega slučaja, se na podučenem mestu konstatira, da je nasprotno vladala popolna edinost.
V seji, katera se seveda še ni m^gla baviti z avstro - ogrskim predlogom, ki je zelo resen in popolnoma Konkreten, se je sklenilo, predlagati velesilam, da naj Črno goro pozovejo, da naj kakor hitro mogoče zapusti Skader. Ker je med tem avstro - ogrski predlog že dospel v London, je bila konferenca veleposlanikov, ki bi se po prvotnem načrtu ta teden ne sestala več, sklicana za jutri, da se o tem vprašanju izreče. Sodi se in pričakuje, da bo konkretni predlog Avstro - Ogrske sprejet, ker je mogoče le s hitrostjo preprečiti komplikacije, zlasti da se tudi Srbija in Grška ne zmenita več za sklepe Evrope. Do ure še ni nikakršnih znakov, da bi se hotela Črna gora ukloniti, nasprotno prihaja s Cetinja vest, da je kralj Nikola odločen, da pod nobenim pogojem ne zapusti Skadra.
O teh novih predlogih Avstro-Ogrske smo sicer poročali že snoči, umestno pa je, da te predloge še enkrat navedemo. Avstro - Ogrska je baje predložila londonski konferenci veleposlanikov že sledeči predlog: Londonska konferenca naj sklene koercivna sredstva proti črni gori, in sicer naj vse velesile izvedejo ta sklep, ali pa prepuste Avstro - Ogrski in Italiji skupaj izvedbo teh sklepov, eventualno tudi Avstriji sami.
V diplomatičnih krogih so mnenja, da bodo obstajala ta koercivna sredstva v tem, da bodo velesile zasedle črnogorski pristanišči Bar in Sv. Ivan.
Da obstoja toli hvalisana edinost velesil samo na papirju, je po-
polnoma jasno. Če bi bile velesile res tako edine, bi se bile že takoj iz-početka zedinile glede vseh korakov, ki so potrebni, da prisilijo kralja Nikola, da ugodi željam velesil. Seda! pa se je izkazala potreba, da se kabineti šele posvetujejo in dogovarjajo, pri čemer bo poteklo mnogo dragocenega časa. Da edinost velesil ni ravno posebno trdna, dokazujejo tudi izjave oficijozne londonske »Westminster Gazette«, ki piše:
Zavezniki so principijalno sprejeli posredovanje velesil. Posredovanje pa se ne more opirati samo na tako obmejitev Albanije, da pripade Skader Albaniji. Če bi vztrajal kralf Nikola na posesti Skadra, bi on ne dobil Peči in Srbi bi ne dobili P jako-vice. Avstro - Ogrska pa bi morda zopet zasedla sandžak Novi Pazar. Velesile tedaj niso brez sredstev. Ce bodo edine, bodo morda dosegle svoj cilj brez velikih težkoč. Položaj pa ne trpi nadaljnega odlašanja. Seveda bi bili mi zelo proti nasilnim sredstvom proti Črni gori; toda sedaj gre za ugled Evrope. Če bi se kralj NI* kola uspešno upiral velesilam, bi se morali za to generacijo odreči vsak! nadaljni kooperaciji za ohranitev! miru. 8
Iz Pariza zopet prihaja poročilo, da se zdi, da se bo krali Nikola uklo-nit zahtevam velesil in da se bo zadovoljil s ponuđeno odškodnino. Če bi se kralf Nikola ne uklonil, bi Rusija soglašala pač s poostritvijo blokade, izjavila pa bi, da je popolnoma izključeno, da bi dobila Avstro-Ogr-ska sama kak mandat, naperjen proti Slovanom.
Vsi znaki pa govore za to, da se kralj Nikola ne bo uklonil. V Belgra-du zarjujejo, da so se pojavili med velesilami resni spori. Zdi se, da Črna gora ne- bo izpolnila nikakršnih nasvetov in da se bo uklonila samo sili.
Če bi velesile končno vendar hotele iztrgati kralju Nikoli Skader iz rok, je popolnoma gotovo, da pride še do prav nelepih dogodkov. To se da sklepati iz izjave kralja samega, ki se je izrazil napram poslanikom balkanskih držav, ki so mu prišli Čestitat, siedeče:
Če misli Evropa še vedno na to, zopet vzeti Črni gori Skader, za katerega ja Črna gora skoraj izkrvave-
LISTEK.
Dogodek gospo loo.
Spisal O. K.
Ivi je postalo žalostno pri srcu In solze so ji zalile oči. Stala je predi pisalno mizo, v roki je držala pisemce in telesce se ji je treslo jeze, joka, nemira.
»Oh, Milan!« je vzdihnila in si obrisala z batistno ruto težke solze, nato pa je še enkrat prebrala biljet.
»Mon cher Milan! Pridi vendar k svoji dušici, ki te zamanj pričakuje! Zakaj si tak? Zakaj nisi prišel zadnjič, kakor sva se bila domenila? Ali se še spominjaš svoje obljube? Ali pa si že res čisto, čisto pozabil na svojo sladko dušico? Tega ne morem verjeti, in zato pridi kakor hitro moreš, da te vnovič vzrem in poljubim. Tvoja Ruža.«
Sfrfotalo je pisemce Ivi iz rok ter padlo pod mizo, Iva pa se je zgrudila na otomano, zaihtela in si pokrila z robčkom oči.
Težko, neizmerno težko ji je bilo srce in jokala je.
Tako te goljufa tvoj mož! Tak Je tvoj mož! — Ah če bi bila vsaj malo slutila, kakšen da je. Zmeraj mi je pravil, da me ljubi, da sem njegova edina, njegovo vse. Iu da se
bi to zgodilo šele po letih, pozneje — a tako, zdaj, ko sva jedva poročena šest mesecev. Za boga! Saj sva se ravnokar vrnila s potovanja! Ah ne —
Iva se je sklonila na otomani in drobni obrazek se ji je začudil — rutico pa je dela pod glavo.
Kaj? Šest mesecev je že, odkar sva se poročila? Kdo bi si bil to mislil? In zdelo se mi je, da je bilo to včeraj, ko svi prišla s popotovanja nazaj. Glej, glej . . .
Topi nosek se ji je malo namrdnil in zmajala je z glavo, srečno, zadovoljno, radosten smehljaj ji je zatrepetal v črnih očeh.
»Kako hitro beži čas! Pa da sem se tako zmotila!«
Tedaj se je spet spomnila Milanove nezvestobe. Izginila je zado-voljnost in žalost je pregnala smehljaj iz oči. Njene bele drobne roke so se stisnile in v jezi se je obrnila na drugo stran otomane, zakaj Iva je znala biti hude jeze. Stresla se je ji božajoča lahna domača obleka in zavila, stisnila mlado telesce vase...
— Popoldne je bil odšel JVliLn v urad, poljubil jo je v slovo in tako tesno se ga je oklenila Iva, kakor da se poslavlja za leta in leta. V resnici pa je odšel samo za dve uri in ji obljubil celo, da se potem takoj povrne k nji. Nji Je postalo nato tako dolgočasno, da je četrt ure sedela na otomani z odprto knjigo v roki; potem šele se je spomnila, da mora pisati
pravzaprav svoji najbolšij prijateljici, gospici Irmi. Poskočila je in se domislila, kako lepo pismo napiše o svoji sreči, o svojem zlatem Milanu, ki je tako, tako pridkan in dober . . .
Tedaj jo je zadela nesreča.
Sama ni bila vedela, zakaj se ji je zahotelo pisati baš v Milanovi delavni sobi. Ali njeno čustvo je slutilo, da je ravno tam nekaj Milanovega, nekaj ugodnega, božajočega. Tam si ga je lažje predstavljala, kako sedi zvečer pri svetilki, prebira knjige in gladi njo po zlatih laseh. — Tupatam se je obrnil od dela k nji, jo prijel za bradico, dejal:
»No, dušica!« in jo poljubil.
Zato je slutila, da ga v njegovi sobi oriše veliko lepše in ugodnejše svoji prijateljici Irmi.
Tako je tedaj šla v sobo in lepe, ljubeče so bile njene misii o Milanu.
Ko je si baš hotela vse pripraviti ter je odprla črnilnik, takrat se je zalesketal izpod njega mal, svetel biljet.
Uboga Irma pa bo čakala bogve kako dolgo lepega pisma o Ivini sreči in njenem dobrem Miianu . ..
— Zelo je bila nesrečna Iva, solze so ji polzele po licu — samo jezna ni bila nič več, kajti jezo je odgnala prevelika bol. Spet je močila robček z vročimi solzami in bilo ji je tako hudo, da bi umrla. Niti mislila ni več, kako jo je varal Milan, ta grdi Milan, niti mislila ni, kaj mu pove in očita. Iva je samo plakala in ihtela
in najrajši bi bila hotela, da umre takoj, takoj tu na otomani, potem pa naj pride Milan in naj vidi, kam je pritirai njo revico! . . .
Tedaj začuje korake pred sobo.
Iva se je zganila in stresla, nato se je zvila v klopčič in se obrnila proti zidu.
Veselega obraza je vstopil v sobo Milan, mlad mož in uradnik. Visok in slok je bil; dolgi, svetli lasje so mu padali na visoko čelo. Iz nemirnih, sivih oči so mu pobegnili pogledi po sobi in se ustavili na otomani.
Postal je pri vratih, kajti zazdelo se mu je, da Iva spi.
Ali začul je težak, bolesten vzdih in vstrašil se je.
»Kaj ti je? Zakaj me ne pozdraviš kakor doslej?«
— Nobenega odgovora.
»Iva!« je pozval.
Nič ni odgovorilo in klopčič na otomani se je še bolj skrčil.
Kaj ji je? Ah ženska je ženska . .. bogve kaka malenkost, pa se name jezi in pesti . . .
»Iva, Ivica,« jo je poklical ter se ji približal. Sklonil se je nad ctomano ter zapel:
Mausi, sei siiss,
Ma — ma — ma — ma — mama — mausi.
Ali Iva ni vstala, ga objela in poljubila, pač na je zapazil, da je robček, ki ga pritiska na oči, čisto moker in da ima objokan obraz.
»Za božjo voljo! Iva, kaj pa je3 — Povej no!«
Malo nemirno mu je postalo pri srcu in zaslutil je, da mora biti nekaj posebnega.
Sklonil se je in ji skušal odtrgati njene roke od oči. Res jih je odtegnila Iva, a udarila ga je obenem jezno po roki. In kakor mačka ga je pogledala ter zamrmrala:
»Proč pojdi!«
Milan pa je pokleknil, jo prijel za obe roki in jo obrnil na drugo stran otomane. Nato je približal svoji ustni njenim in jo je hotel še zmeraj držeč za roki poljubiti.
»Bodi no pridna, dušica, ti edina!«
Jezno se mu je iztrgala Iva in se vzravnala na ležišču.
S trepetajočim glasom je ponovila:
»Dušica ... ti edina ... Pa to praviš ti meni, ti, ki imaš drugo du^ šico . . .« Zacepetala je z nogo. »h* edina! — Ali te ni sram, Milan?«
Tedaj se je Milan prav primeri*? vstrašil in vest ga je precej zapekla. Zakaj Iva je pokazala z roko pod pisalno mizo in Milan je takoj spozna' biljet.
V njegovo 271etno dušo je prišel strah in žalost.
To res ni lepo od mene, si ffe mislil, da sem tak! . . , .Vsekakor pa je treba potolažiti Ivo...
(Konec prihodnjič.)
SaliHa^^^^aHHHK&MlKHK!nl^^Bl9B
•
la, bo Imela Evropa tudi nalogo, da sama Izvrši to operacija
K samem padcu Skadra poročajo s Cetinja še sledeče:
Pogajanja zaradi predaje Skadra so se vršila dva dol. Dne 21. aprila Je poslal Esad paša prestolonasledniku Danilu parlamente rja, ter le ponudil kapitulacijo s prošnjo, da naj se prično pogajanja. Nato je Crna gora odposlala generala Vukotiča kot pa rlamen terja. Pogajanja so trajala cel dan, bila pa so brezuspešna. Dne 22. aprila je prišel nov parla-m en ter Esad paše s prošnjo, da na] se pogajanja zopet prično. General Vukotić je zopet odšel v Skader, z naročilom, da naj bo napram sovražniku, ki se je izkazal tako hrabrega, vlsokodušen in naj mi' dovoli odhod z orožjem in vojaškimi častmi, Če treba tudi z lahkimi topovi. Na tej podlagi se je sklenila nato predaja, katero pogodbo sta podpisala Esad paša h: general Vukotić. Ob 6. zvečer ie bila pogodba podpisana in kmalu nato so začele turške čete zapuščati mesto. Še 23. aprila pa so bile nekatere turške čete v mestu in šele včeraj so odšli zadnji oddelki. Esad paša se le napotil z ostanki svoje vojske proti Tirani, vzhodno od Drača.
Črnogorci so zaplenili v mestu 120 topov, med njimi 40 brzostrelnih topov in 12 havbic ter mnogo vojnega materijala.
General Martinovič je brzojavno obvestil kralja o zasedenju Tara-boša. Prestolonaslednik je včeraj na Čelu večjega črnogorskega oddelka prispel v mesto v slavnostnem sprevodu. Kralj in kraljica sta odposlala Iz Vlrpazara tri čolne z živili in sanitetnim materijalom, kot prvo pomoč. Po celi Črni gori praznujejo in se vrše slavja povodom padca Skadra. Krali dobiva iz vseh zasedenih pokrajin brzojavne česitke. Za kraljev prihod v Skader se vrše obsežne priprave.
Manifestacije na Češkem.
V raznih čeških mestih je po-s&ušaio prebivalstvo včeraj zvečer uprizoriti manifestacije zaradi padca Skadra. Povsod pa je policija in oro-žništvo manifestante razgnala, pri čemer je bilo mnogo oseb aretiranih.
V Pragi so se tudi včeraj ponovile manifestacije v še večji meri, kakor predvčerajšnjim. Nekako ob K zvečer se je zbralo na Vaclav-skem trgu več sro oseb s slovanskimi kokardami. Množica je pela slovanske himne in se navduševala za Srbe in Crnogorce. Policija je bila izpočetka preslaba, ko pa je dobila ojačenja, je začela množico razganjati. Gnala je množico čez Vaclav-ski trg proti muzeju in od tam na ►Vinograde. Opetovano so poskušali manifestan ti prodreti nazaj na Vac-lavski trg, kar pa je policija preprečila.
Tudi v Kunžvaldu je prišlo do manifestacij. Sklican je bil shod, na katerem naj bi bil govoril poslanec Votruba. Ko pa je hotel Votruba govoriti o padcu Skadra, je vladni komisar shod razpustil in dal izprazniti dvorano od policije in orožnikov. Oblast ie preprečila tudi nameravano bakljado.
Vsa češka okrajna glavarstva so izdala sledeči oklic:
Avstro - Ogrska je zavzela skupaj z drugimi velesilami stališče proti obleganju Skadra. Proslava padca Skadra bi bila tedaj v bistvu demonstracija proti vladi, oziroma proti monarhiji. Prepovedujem tedaj, sklicujoč se na cesarsko odredbo z dne 20. aprila 1853, vsako javno proslavo kapitulacije Skadra, zlasti razobeša-nje zastav, razsvetljenje oken in prirejanje obhodov. Dostavljam, da se bo uvedlo proti vsakemu, ki bi se pregrešil proti temu, kazensko postopanje. — Sledi podpis okrajnega glavarja,__
Skaderv črnogorskih rokah.
V sredo dopoldne se je odpeljal kralj Nikola z avtomobilom s Cetinja v Skader. kamor bo vkorakal v slavnostnem sprevodu.
Vso noč od torka na sredo so dohajale črnogorske čete v mesto, tako da jh je bilo zjutraj v osvojenem mestu že nad 20.000 mož.
Prestolonaslednik kraljevič Danilo je prispel v mesto že s prvimi četami. Poveljnik turške posadke Esad paša je že v torek ponoči podpisal protokol o predaji.
Takoj ko so prispeli v mesto kraljeviči Danilo, Mirko in Peter ter generala Martinovič in Vukotić, so imeli sestanek s poveljnikom Esa-dom pašo. Govorili so med sabo v francoskem jeziku. Kraljevič Danilo je izrekel paši svoje občudovanje nad junaštvom, s katerim se je branila turška posadka.
Turške Čete so že jele odhajati iz mesta in so sedaj razmeščene na ravnini zunaj Skadra.Tu bodo čakale
na odredbo iz Carigrada. Sodi se, da se bodo po dolini reke Drinaše napotile proti morju, kjer se bodo velesile pobrigale, da jih s transportnimi ladjami prepeljejo v Carigrad. — Turških regularnih čet Je bilo v Skadru koncem obleganja še nad 20.000 mož — sami nizami in redifi.
Vojaki so v silno bednem stanju. Raztrgani so, shujšani od glada in popolnoma zaraščeni. Albanski prostovoljci so se poskrili po raznih privatnih hišah.
Ker tvorijo pretežni del turških čet Anatolci, se je bati raznih bolezni, zato so črnogorske oblasti ukrenile vse potrebno, da se desinficirajo vojašnice in taborišča za Črnogorsko vojsko.
Na utrdbah so našli 80 teških topov kalibra 16 cm in veliko število manjših topov. Topovske municije niso našli mnogo, dočim se nahaja v skladiščih še zelo mnogo patron za puške.
Zaloge živil so bile malodanb prazne.
Pravijo, da je prebivalstvo mnogo trpelo vsled gladu in da je zadnje Čase živelo samo o siru.
V mestu je vse mirno.
Pravoslavno in katoliško prebivalstvo je ob prihodu zmagovalcev hitelo na ulice in navdušeno pozdravljalo črnogorsko vojsko, zavedajoč se, da bo z njenim prihodom zavladal mir in red v mestu.
Crnogorske oblasti so takoj poskrbele za dovoz žita in drugih živil. Po vsem mestu peko sedaj že svež kruh.
Vesti o pokoljih in plenjenju so od kraja do konca zlobno zlagane, kar pač ni potreba še posebe nagla-šati. Mesto je silno trpelo od bombardiranja: nekateri deli mesta so popolnoma porušeni. Pred Skadrom je ostalo nekaj bataljonov srbske vojske. Ti bataljoni pripadajo drinski in šumadijski diviziji. Vsi srbski oblegovalni topovi so ostali na svojih pozicijah.
Crnogorski in srbski vojaki pojo sedaj to - le staro narodno pesem:
»Hodi k meni v primorje ravno, k bijelome Skadru na Bojani, uzet ću te za vjernu ljubovcu, pa ćeš biti gospodja kraljica, presti svilu na zlatno vreten svilu plesti, na svili sjediti, a nositi divu i kadilu . . . A kakav je Skadar na Bojani! Kad pogledaš brdo iznad grada, sve porasle smokve in masline, i još oni silni vinogradi; kad pogledaš strmo izpod grada, al' uzrasla šenica bjelica, a oko nje zelena livada, kroz nju teče zelena Bojana, po njoj pliva riba svakojaka . .
Ustavo za Albanijo. \
Kakor poročajo angleški listi, je na londonski konferenci veleposlanikov predložila Rusija za upravo in ustavo Albanije sledeče principe:
1. Albanija naj bo avtonomna, od Turčije odvisna provinca. Na čelu njene uprave naj bo guverner, ki ga imenuje sultan ter potrdijo velevlasti.
2. Guverner avtonomne Albanije ne sme biti član kake vladajoče rodbine.
3. Guverneju naj pomaga mednarodna finančna komisija. Njena naloga bo obenem izdelati za Albanijo podrobni načrt ustave, kakor tudi zakonov, ki bodo za začetek najpotrebnejši.
4. Nobena izmed velevlasti ne sme imeti v avtonomni Albaniji iz-vanrednega vpliva in pomena, niti večjih pravic, nego ostale velevlasti.
5. Srbom naj v avtonomni Albaniji kot manjšini zajarnčijo velevlasti svobodno življenje in svoboden razvoj.
Razentega predlaga Rusija, naj bi za javno varnost v Albaniji skrbela mednarodna policija, organizacija albanske vojske pa naj se poven častnikom vseh velevlasti brez razločka.
Pravijo, da se tudi nekatere druge velevlasti strinjajo s temi predloc gi Rusije. _m
Panama v Nemčiji.
Škandal, ki ga je odkril poslanec Liebknecht v nemškem državnem zboru o nepoštenih kupčijah nemških dobaviteljev vojnega materijala in posebno Kruppove tvrdke, narašča kakor lavina.
O poteku preiskave, ki jo Je moral uvesti vojni minister pk Heerin-gen vsled formalne ovadbe Lieb-kneehtove, se širijo v javnem tisku senzačne vesti. Visoki uradniki Kruppove tvornice, večinoma bivši nemški častniki, so podkupovali vojaške osebe in uradnike vojnega ministrstva, da bi izvabili vojaške tajnosti ter s tem preprečili konkurenco drugih tvrdk. S pomočjo podkup-
ljenega nemškega časopisja so ščuvali na vojno in k večjemu oboroževanju samo v to svrho, da bi armad-ni dobatitelji več profitirali.
Kakor poročajo iz Monakovega, je dobil dopisnik »Neue Militarische Korrespondenz« iz avtoritativnega vira, ki ima stike z najvišjimi vojaškimi krogi, sledeče poročilo: Dosedanja preiskava v aferi Kruppovi je dognala mučne podrobnosti, s katerimi Je kompromitiranih mnogo pruskih častnikov, med njimi tudi mnogo članov visokega plemstva. Dva polkovnika pehote, en artilerijski major in več subalternih častnikov so glavni krivci. V kratkem bodo vpokojeni trije pruski generali, kar je v zvezi s Kruppovo afero. Preiskovalni akti so že zelo narastli, kajti vsak dan se pojavlja nov materijal. V koliko gre za izdajanje vojaških tajnosti, še ni natančno dognano, vendar pa je gotovo, da so bile izdane listine, ki so za prusko vojaško upravo največje važnosti. V preiskavi je tudi 34 podčastnikov raznih pruskih posadk.
Monakovsko poročilo navaja dalje tudi kot gotovo stvar, da so baje od udeležene strani pošiljali v francosko časopisje bojne Članke proti Nemčiji, za kar sta obe najbolj kompromitirani nemški tvrdki plačali ogromne honorarje. Pariški »Fi-garo« je baje dobil 200.000 frankov, dočim so »Temps«, »Matin« in »Eclair« dobili po 60.000 frankov. »Figaro« je izjavil, da to ni res. Videli pa bomo, kako se bo zadeva razvila. _
Splošna stavka v Belgiji — končana.
Delavski kongres v Bruslju je včeraj sprejel predlagano resolucijo stavkarskega komiteja, da se zopet prične z delom. Večina delegatov je soglašala z resolucijo. Nekateri so govorili, naj se stavka nadaljuje, drugi zopet so hoteli imeti bolj radikalno resolucijo, tretji pa so zopet kritizirali, da kongres ni bil sklican že pred torkovo sejo zbornice. Pn glasovanju so glasovale od 1200 članov kongresa štiri petine za to, da se zopet začne z delom. Z delom bodo začeli najbrže v ponedeljek.
Štajersko.
Iz Celja. Svetovni list »Deutsche j Wacht« je priobčil v zadnji številki j krvav članek: »Der Blutrausch der ] Balkanvolker«. Opisuje v njem nezaslišana hudodelstva in krvoločnost srbskih, bolgarskih in grških vojakov napram nedolžnim Albancem in Turkom. Celjanom so se kar lasje jezili, ko so brali ta posnetek krvavih poročil iz priznano verodostojne »Albanische Korrespondenz«. Še Slovenci smo djali, da se nam v Celju pod varstvom dr. Ambroschitze-. ve policije še vedno bolje godi kot ubogim Albancem pod srbsko komando. Nepotrjene govorice pravijo, da sta dala Rakusch in Westen Šef-uredniku »Deutsche Wacht« dr. Am-broschitzu za to izvrstno reklamo v svrho eksporta v civilizirano Albanijo 2000 K. (Derviš Kima in Faik Konica hej bi bila morda s tem na svojih avtorskih pravicah prikrajšana.) V zunanjih ministrstvih v Bel-gradu in Sofiji pa je nastala nepopisna poparjenost, ko so v »Deutsche Wicht« brali o razsajanju svojih armad in so se naenkrat videli kompromitirane pred celo Evropo! Ker bi »Deutsche Wacht« uradnega popravka kot svetoven list od tako malih državic ne sprejela, je stavila k sreči neka brihtna glava predlog, naj bi se poskusilo pri vplivnem celjskem županu in odličnem njegovem uradnem vodji dr. Ambroschitzu, kateri je takorekoč desna roka avstrijskega zunanjega ministra, s kakim prijaznim pozdravom iz dispozi-cijskega fonda. So tam sicer sami ruski rublji, pa se jih bode že preme-njalo v avstrijske krone. Na uspeh smo vseeno radovedni, kajti značajni celjski Nemci doslej principijelno niso jemali od slovanskih divjakov denarja!
Slovensko delavsko podporno društvo v Celju je preložilo svoj društveni večer na nedeljo, dne 27. aprila. Vrši se, kakor že poročano, v dvorani Sokolskega doma. Na sporedu je predavanje tajnika celjske Zadružne Zveze M. S t i b 1 e r J a »O konzumnih društvih* in pa izbran koncert celjske Narodne godbe. Člani in prijatelji društva so vljudno vabljeni.
Iz Celja. Vest o padcu zadnje turške trdnjave na balkanskem polotoku, Skadra, se je razširila tu v sredo popoldne. Sla je po celem mestu bliskoma od ust do ust, veselil se je je v enaki meri gospod in delavec* Zvečer je prišla skupaj v Narodnem
domu večja slovenska družba, v kateri se je o tem velikem uspehu jugoslovanskega orožja živahno debatiralo. V naglici je stopilo nekaj godcev skupaj in zasviralo ob velikem navdušenju zbranih Slovencev slovanske narodne koračnice. Govoril ni iz lahko razumljivih razlogov nikdo.
Shod v Sevnici. V nedeljo, dne 27. aprila priredi gospodarsko in politično društvo za sevniški okraj »Kres« javni društveni shod pri Kraglu v Sevnici. Začetek ob pol 8. uri zjutraj. Govori dež. posl. dr. V. Kukovec o aktualnih domačih političnih vprašanjih.
Iz Sevnice. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile te dni v našem trgu, so biii izvoljeni sami Slovenci. O nekaterih zanimivostih pri teh volitvah še poročamo.
Občinsko premoženje trga Mozirje rešeno. Trška občina Mozirje ima lepa posestva, ki nosijo občini znatne dohodke. L. 1907 se je pa nekoliko prenagljeno sprejel pri seji občinskega odbora sklep, da se to premoženje razdeli med 58 upravičencev. Tudi gornjegrajsk: okrajni odbor je ta sklep potrdil in vsled tega se je lastninska pravica prepisala na 58 občanov. Pod vodstvom klerikalnega podobarja I. Cesarja so si nekateri upravičenci izvolili upravni odbor za podrobno razdelitev tega premoženja in so se obrnili v to svrho tudi na c. kr. agr. komisarja Sima-Galla v Mariboru. Težnje I. Cesarja in tovarišev je zastopal z vso vnemo tudi drž. posl. Kari Verstovšek. V imenu A. Deleje in tov.? ki s takim zapravljanjem občinskega premoženja niso bili zadovoljni, se je pa pritožil proti zgoraj omenjenim sklepom na štajerski dež. odbor dež. posl. dr. V. Kukovec. No in štajerski dež. odbor je z odlokom z dne 24. marca 1913, šr. 6565 pritožbi v polnem obsegu ustregel in zaukazal občini trg Mozirje, naj takoj ukrene potrebne korake za zbris lastninske pravice onih posestnikov, ki so bili vpisani kot lastniki občinskega premoženja. Izkazalo se je, da je občina svoj čas ta posestva sama kupila in se je pri sklepanju zaradi razdelitve zanemarjalo predpise § 75. občinskega reda. Občina trg Mozirja dobi torej svoje premoženje nazaj.
Vzgledno obnašanje dr. Napot-nikovih kaplanov. Iz Rogatca nam poročajo: Dne 21. aprila se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem kazenska obravnava proti kaplanu Kranjcu iz Zetal, ker je naprednega posestnika in župana Pokliča iz Dobrine na prav oduren način opsoval in Gpljuval. Obravnava se je končala s poravnavo; kaplan je prosil za odpuščanje in bo plačal vse pravdne stroške. — K temu poročilu moramo dostaviti prav resen opomin na ekscelenco dr. N a p o t n i -k a, da govori enkrat s svojimi kaplani in sploh z lavantinskimi duhovniki glede njihovega javnega delovanja odločno in srrogo besedo. Mi nikakor ne stojimo na stališču, da bi se duhovščina kot vpliven in izobražen stan naroda ne smela udejstvovati v javnem življenju, ali proti sedanjemu načinu tega udej-stvovanja moramo odločno protestirati. Kako se to strinja s poklicem in nalogo duhovnika kot oznanjeval-ca verskih naukov in javnega funkcionarja, ako opljuje ugledno osebo v fari zaradi strankarsko - političnih nasprotij, ki nimajo ničesar opraviti z vero in cerkve, kakor je to storil žetalski kaplan Kranj c? Kako to vpliva na javno moralo, ako izpoveduje duhovnik pod prisego, tako, kakor je to storil v Celju pred okrajnim sodiščem dne 17. aprila kaplan Kavčič? Duhovščina zahteva z ozirom na svoje poslanstvo izvanredno stališče v naši družbi; s tem stališčem pa gotovo niso združene samo pravice, temveč še bolj dolžnosti. Prepričani smemo vendar biti, da eksce-ienca dr. N a p o t n i k ne more odobravati takih in enakih korakov svoje duhovščine, ki se sedaj zanaša na pomoč in zaščito pri dr. A. Korošcu in dr. Hohnjecu v Mariboru in je gotovo uverjena, da je ta zaščita močnejša, ko volja škofova in sklepi lavantinskega konzistorija. Bila bi nujna potreba, da bi se izzivalno in veljavnim postavam, kakor vsem verskim predpisom in dobrim šegam nasprotujoče politično udej-stvovanje nekaterih lavantirskih župnikov in kaplanov reduciralo na pravo mero in v meje osebne, kakor javne dostojnosti.
Drobne novice. Iz duhovniške službe. Za vikarja v Celju je imenovan dr. M. Vraber, doslej kaplan pri Novi cerkvi nad Vojnikom. — IzMafibora. Dne 24. aprila je praznoval bivši podžupan dr. Maliy svojo 701etnicc. Kot zdravnik in kot društveni delavec si je mož pridobil za nemške Mariborčane velikih zaslug. — Iz Maribora. Ponočs od ponedeljka na torek je bilo vlomi-eno
v okr. glavarstvo. Vlomilci niso vzeli niti denarja, niti kakih drugih vrednosti, temveč so prebrskali akte, ki se tičejo vojaških zadev in odredb v slučaju mobilizacije. — Iz Maribora. Ustrelil se je poddesetnik 47. pešpolka Peter Lampaner, doma iz Ivnika.
Koroško.
Nočni obisk je imela v Celovcu v hiši št. 12 v Wagnergasse neka služkinja. Obiskovalec pa ni bil ljubimec, ker je opravil svoj posel med tem ko je delde spalo. Zbudila se je ravno v trenutku, ko je skočil neznanec skozi okno. Poklicala je pomoč, toda ljubeznjiv obiskovalec, ki ji je odnesel srebrno uro in verižico in nekaj denarja je že izginil.
Požar v Celovcu. V sredo zvečer je pogorela v Celovcu v Flur-gasse hiša Binderjeva. Ogenj se je silno hitro širil in uničil celo poslopje. V mestu je nastalo silno razburjenje, ker je bila nevarnost, da se ogenj razširi po mestu. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker so ozki dohodi. Pomagalo je tudi vojaštvo, ki je posebno branilo sosedni vojaški skladišči. Iz goreče hiše so v zadnjem trenutku še rešili neko bolno ženo. Več oseb je bilo pri gašenju lahko ranjenih. Kako je nastal ogenj še ni znano.
Ustrelil se je v Eberndorfu pri Šentpavlu posestnik, gostilničar in mesar Franc Cankar. Mož, ki je bil v najlepših moških letih, je izvršil samomor vsled denarnih težkoč.
Nesrečna družina. V okolici Lji-buče je umrla pred 6 tedni posestniku Valentinu ČabuČmku žena, ki mu je zapustila 7 nepreskrbljenih otrok. Iz žalosti v^led smrti žene se je mož v nedeljo v bližnjem gozdu z lovsko puško ustrelil. Ubogih in zapuščenih otročičev so se usmilili sosedi, ki so jih vzeli v oskrbo. Posestvo je precej zadolženo in se bo moralo bržkotne prodati.
Zgorela je v Velikovcu triletna Elizabeta Sadjak. Otrok se je igral pri ognjišču, pri čemer se mu je vnela obleka. Umrl je v par urah v strašnih bolečinah.
Primorsko.
Iz Opatije. Slovensko izobraževalno in podporno društvo priredi v nedeljo predstavo burke »On in njegova sestra«.
Obsojeni vlomilci. V Gorici so bili obsojeni 311etni ključavničar Fortuna: Ličen iz Podgore, 261etni delavec Anton Zvokelj iz Planine in 361etna šivilja Florentina Geiger iz Veljaka zaradi vloma in tatvine v vili Nordis. Ličen je dobil dve leti, Žvokelj 15 mesecev in Geigerjeva 1 leto poostrene ječe.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici naznanja, da se vrši velika kolesarska dirka okrog goriškega Krasa, kakor že večkra objavljeno, v nedeljo, dne 4. majnika 1.1. Dolgost proge znaša 140 km. Za to dirko vlada velikansko zanimanje bodisi od strani kolesarjev, bodisi dirkačev, bodisi od strani občinstva. Do danes se je priglasilo že nad 40 dirkačev iz Goriškega, Kranjskega, Češkega, Dunaja in drugod. Dirkali bodo za razna kolesarska društva. Reči moramo, da take dirke ni bilo*še na Goriškem. Pričakuje se mnogo novih dirkačev za izvanredno in dolgo dirko. Proga bode skozi in skozi zastražena od vojakov, kolesarskih stotnil, in bode vladala prava vojaška disciplina. Kontrole bodo javne in tajne, v Senožečah bo moral vsak dirkač stopiti iz kolesa ter se vpisati v kontrolno knjigo. Zdravniška pomoč bode preskrbljena od vojaške stram. Pred dirkači bo vozil za avizo avtomobil, v višini pa bo vedno opazoval zrakoplov, za dirkači pa bo zopet vozilo več avtomobilov za slučaj kake morebitne nezgode. Cilj bode v Rožni dolini blizu mitnice, označeu bode z zastavami. Vojaška godba, ki bode na tem mestu svirala pozdrave prihajajočim dirkačem, bode privabila brez dvoma tudi mnogo občinstva. Kakor se vidi, bo ta dirka nekai iz-vanrednega za goriško deželo, vsled tega je upati z vso gotovostjo, da bode občinstvo zasledovalo vsako podrobnost, kakor tudi posamezne uspehe te dirke, z največjim zanimanjem.
Morilec matere. V Sentpetru pri Gorici je umoril 38letni Josip Silič svojo mater. Spri se Je z materjo zaradi neke denarne zadeve. Med prepirom jo je pograbil in vrgel po stopnicah. Našli so jo mrtvo na dnu stopnic. Morilca so zaprli.
Nepošten najditelj. Pred približno osmimi meseci je izgubil v gostilni Pettarinovi v Fari mlinar posest-nice Ane Mravlje denarnicot v kateri Je imel 817 K denarja. Kljub skrbnemu iskanju denarnice niso našli* Sedaj Je prišla policila nepoštenemu
^4 siev.
hLOV EN 5* K I  NA KUD.
stran o.
najditelju na sled. Denarnico je našel j neki Pecorori, ki je že priznal in povedal, da je denarnico shranil pri svojem stricu Brežanu. Res so dobili pri Brežanu denarnico, v kateri je bilo še 800 K. Zaprli so Pecorarija in flrežana, brat Pecorarijev pa, ki je tudi soudeležen, jc pobegnil.
Požar na parniku. Na Llovdo-vem parniku »Vorwarts«, ki je pri-cpel dne 6. t. m. iz Kobe v Trst je izbruhnil včeraj v skladiščih požar, fkren so omejili na skladišče. Par-nik sam ni poškodovan. Škoda, ki jo ic napravil ogenj v skladišču znaša čez 400.000 K.
Promet. V zadnji seji trgovske in obrtne zbornice na Reki so sklenili, da prične zbornica akcijo za zgradbo drugega tira na progi Reka-Hudimpešta. Tudi je bil sprejet sklep, ki precej ostro obsoja strankarsko Postopanje vodstva železnice pri oddaji skladišč in skladiščnih prostorov.
Dnevne vesti.
4- Velik protestni shod priredi ">dno-napredna stranka v spora-u z vsemi ljubljanskimi politič-! društvi v sredo, dne 30. t. m. ob > uri zvečer v Mestnem domu. Na nem redu je razprava o novem atentatu, ki ga namerava deželni odbor izvršiti na pravice mestne občine ljubljanske In njenega prebivalstva, k  hoče mestu ugrabiti vodne sile na L ubijanici. Stvar je velevažna in tl-Ci ^e vseh Ljubljančanov brez razlike u, mišljenja in poklica. Zato pojmo vse one, ki so jim pri srcu interesi ljubljanskega mesta, naj pridno . tirajo za ta shod in naj se ga žaljivo udeleže, da bo naša protest-nn manifestacija tem veličastnejša, + Ljubljanska državna policija, novo državno policijo ima Slove-tako intimne zveze, da : na me-iitem mestu priporoča sprejem
i ridnih fantov« v policijsko službo«
e celo povedati, da zahteva tr-■ policijsko ravnateljstvo, katc-. je ljubljansko podrejeno, da a vsak ljubljanski policijski stra-tudi laško znati.   Slovenec« je •ti zahtevi, da naj znajo stražniki laško, ostro nastopil, češ, da lana na Kranjskem ni deželni jezik Ce bi se bilo zahtevalo znanje .cga jezika kot pogcj   za spre-v policijsko   službo,   bi se mi >venčevemu< protestu prav ener-c  io pridružili.Toda znanje laškega ka ni pogoj. Če pa daje tržaško Ueljstvo prednost takim prosilki znajo poleg slovenskega in kega jezika tudi še laško, pač r*> nihče ugovarjal. Čim več jezi-kdo zna, toliko bolje je — zlasti >liciiskega stražnika. Laski jeni deželni jezik na Kranjskem in nikdar ne bo,   Lahov   je pa v liani,   zlasti v časih,   kadar se 'i zida, vedno dovolj in je bilo Se emu policijskemu stražniku na če le znal laško.   Za nas je vendar merodajno, da znajo stražniki slovensko — katere druge jezike /.naio, nima za nas Slovence nič l na. le zanje same in za policij-. službo. Zanimivo pa je, da se je ►venec« razkoračil   tako srdito, daje tržaško ravnateljstvo pred-takim, slovenskega jezika zmo-
ii i m prosilcem, ki znajo tudi laško, i  i tem ko se mu zdi popolnoma
ravno, da je državna policija slo-cnski jezik takorekoč ven vrgla in redila, da morajo stražniki delati adbe v nemškem jeziku. Od obči-e prevzeti stražniki so se izvežbali slovenskem pisanju in   iim dela mŠko pisanje naravne težave, tudi -agi stražniki znajo bolje slovensko, 1- wkor nemško, a vendar se »Slove-prav nič ni zmenil za to poniklo venskega jezika, dasi mu je ano, da   delajo v Pragi državni ižniki češke ovadbe, v Trstu pa 'talijanske.   Zdaj pa se »Slovenec« re, kar se da, samo ker daje trzajo ravnateljstvo   prednost takim i rosilcem za stražniške   službe, ki /naio ne samo slovensko in nemško, . o   tudi   italijansko.  No, vzrok Slovenčevernu« vpitju ni težko uganiti Tisti »pridni fantje«, ki jih »Slovenec« na merodajnlh mestih priporoča za sprejem v policijsko službo, re znajo laško. Sicer sprejema trža-ro ravnateljstvo   same Slovence, z drugimi   stražniki bi nc bilo mogoče izhajati, a tisti »pridni fantje«, ki bi jih -Slovenec^ rad spravil r policiji, niso dobili službe in od tod > ieza.   Tako lepo si je bil »Slovence* vse pripravil, da bi spravil same klerikalne votilce in agitatorje k policiji, pa mu gre tržaško ravnatelj-o vse pokvariti. To tržaško ravnateljstvo pa res nima pravega smisla za potrebe klerikalne stranke.
+ Kakor gadje sikajo sedaj dunajski nemški listi, ker se je junaškim Crnogorcem le posrečilo osvojiti Skader. Listi, ki sicer pravijo, da nm je dostojnost nad vse in da se ne sme niti v polemiki pozabiti na naj-navadnejši takt, kar besne in blazne od onemogle jeze. Vzemimo »svetov-
ni list« — »Neue Freie Presse«! Tako - le piše na uvodnem mestu v včerajšnji 3voji številki: »Kralj Nikola] bo pravoslavno Veliko noč praznoval v Skadru. Na mestu, ki ga je omadeževal z brezvestnim umorom, bo kralj dvigal roke k nebu in se mu zahvaljeval za zmago ter spravljal Ime odrešenikovo v zvezo z enim izmed najstrašnejših zločinov in proslavljal veliko skrivnost odrešenja od grehov in vstajenja istočasno z uspehom hudodelstva, zagrešenega na Skadru . . . Zato mora skupna mednarodna armada, kot izvršitelj evropske politike, nastopiti pred kraljevskim dvorcem na Cetinju, prevzeti tamkaj stražo in s tem rešiti splošen mir . . . Skader naj bo sicetr za monarhijo karkoli hoče, sedaj ima pomen tistih dvorov, o katerih posesti odločuje — bitka ...« — Tako piše časopis, ki pravi o sebi, da je najresnejši list v celi Avstriji. Da potem listi druge vrste tudi govore o ultimatumu in o vojni s Črno goro, se razume samo ob sebi. Da s tem, ko ščuvajo avstrijskega slona proti črnogorski mušici, samo smešijo sebe, tega se ti organi »javnega mnenja« seveda ne zavedajo. K smešno-sti pa spada tudi dobra porcija zlob-nosti in neumnosti. Zato si morajo ti listi, da upravičijo slonsko - mušično vojno, izmišljati strašne bajke o raznih grozovitostih. Tako je nanizal krščansko - socijalen list »Deutsches Volksblatt« te - le cvetke iz svojega dehtečega vrta: »Skader bo sednj pozoriŠče vseh mogočih grozodejstev in tolovajstev, ki jih bodo izvrševali črnogorski vojaki. Za te ljudi ni sedaj nobene moralične zapreke, ki bi jih zavirala v njihovi pohlepnosti po plenu. Skušnja uči, da imajo Črnogorci, ako se vzbudi v njih krvoločnost, posebno strast, da režejo premagancem — prste, nosove in ušesa. (Res, ti nemški šmoki bi zaslužili, da bi se jim »prsti < porezali, da bi ne mogli več tako lažnjivo in nesramno pisati! Opomba uredništva.") Častniki in vojaki so se na ropanie in plenjenje že skrbno pripravili. 2e več tednov stoji na ravnini severno od Skadra več sto vozov, na katerih se nahajajo žene in otroci črnogorskih vojakov, do bi bili takoj pripravljeni, da odpeljejo plen, ki ga bodo napravili v Skadru.« — Tako natolcujejo in zasramujejo dunajski šmoki junaške Črnogorce, ki so oač taki poštenjaki, da šmokovska banda ni vredna, da bi jim odvezala jermena na njihovih opankah. Ob takšnih izbruhih surove šmokovske duše si mora pošten človek umiti roke in pljuniti.
+ Cesarski svetnik — obtožen?
Iz Novega mesta se nam poroča: »Slovenski Narod« je že pred štirinajstimi dnevi posvaril novomeško občinstvo na nevarnost, ki preti vsakemu od strani denuncijantov v družbah, kjer sc razpravlja o političnem položaju monarhije v zvezi z dogodki na Balkanu. Žrtev take ovadbe je postal novomeški trgovec Jurij P i -c e k, ki je bil svoi čas imenovan tudi cesarskim svetnikom. Picek, miren človek, pristaš klerikalne stranke, ie v neki družbi v kavarni bivšega policijskega oficijala Sch\vei-gerja izrekel nekaj, gotovo m hudo mišljenih besed, pa je bil denunciran in ima njegovo stvar že dr/avno pravdništvo v rokah.
4- Narodnost naših klerikalcev. Kakor znano se »slovenski« klerikalci kaj radi trkajo na prsa, češ, da so oni edini in pravi zastopniki sloven-.skega naroda in njegovih pravic. Vzgled: znano je, da imajo klerikalci v c. kr. dež. šol. svetu večino in vso moč v rokah. A glej ga spaka! Ta c. kr. korporacija izda vsako leto na račun slovenskih davkoplačevalcev poročilo o stanju ljudskega šolstva — v nemščini. — Slovenski davkoplačelec, ce hočeš razumeti to poročilo, uči se nemščine. — Ravno-tako so vsi odloki, ki jih izdaja ta c. kr. korporacija edino le v nemščini pisani. § 19. drž. zakonov ne pozna ta c. kr. korporacija. — Ravno tako je v c. kr. okr. šol. svetih. Tudi tu imajo sedaj klerikalci absolutno večino in vendar je vse nemško. — Žalostna nam majka! Narodnost je le na — jeziku!
+ Romarski denar, Z ozirom na izjavo gg. kanonikov Kalana, dr. Čekala in dr. Grudna, da stolni vikar Luka Smolnikar ni bil blagajnik »Katoliškega tiskovnega društva« in ni pri tem društvu ničesar poneveril, smo zabeležili govorice, ki krožijo že dlje časa po Ljubljani glede de-fravdacije 30.000 K. Zabeležili smo tudi govorico, da je bil defravdiran denar, ki so ga zložili romarji za potovanje v Rim in da se je za pokritje te defravdacije nabiralo med duhovniki in da so morali romarji nekaj doplačati. Temu bodi še dostavljeno, da je vodja romarjev g. Mihael Arko, dekan v Idriji, bridko tožil, da mu bo za potovanje romarjev v Rim manjkalo 25.000 do 30.000 kron, pa seveda ni povedal, od kod ta pri-manjkHaj.
+ Vodovodna zadruga v Spodnji Šiški je imela včeraj odborovo sejo, v kateri je sklenila, da odpove občini Šiška njene deleže. To je zahvala za to, da je prevzela občina garancijo za posojilo ter s tem omogočila subvencijo države. Mi si bomo te odbornike, ki jih je veter od vseh strani prinesel, nekoliko natančneje ogledali ter v jasni luči pokazali njihovo ljubezen do onega prebivalstva, med katerim žive in ki jih tudi živi. Naj si ti ljudje ne domišljajo, da bodo njihova drevesa zrasla do nebes.
— Skader je padel! Na Bleiwei-sovi cesti vidijo zopet strahove. Kakor predvčerajšnjim, tako je imel tudi včeraj ves prosti oddelek državne policije »Bereitschaft«. Seveda se ni prav nič zgodilo in je bil ves uspeh teh priprav ta, da ima država zopet lepe stroške.
— Sedanji časi prav živo bude spomin na leto 1867. Tedanji kranjski deželni predsednik pl. Conrad, kateri je imel vse polno vohunov nastavljenih, zvedel je, da se poje v ljubljanski Čitalnici ruska cesarska himna. Ogorčen je takoj naslovil na tedanjega ljubljanskega župana dr. G. H. Costa razpis z dne 26. julija 1867., v katerem pravi: Ich errinnere dem Stadtmagistrate, dass unter den dermaligen Zeitumstanden ein sol-cher demonstrativer Vorgang un-zulassig, dass demselben mit allem Narhdtucke entgegen zu treten ist und gegen die Zuwiderhandelnden nach Massgabe der kais. Verordnung vom 20. April 1854, Nr. 96 R. G. BI., vorzugehen ist. — Zupan dr. Costa jc o tem ukazu deželnega predsednika takoj obvestil vse r radništvo mestnega magistrata z razlogom, da mu je vsak slučaj osebno naznaniti, ranjkemu Valenti, ki je bil pevo-vodja čitalniškega zbora, pa je posebej naročil, da mora ta ukaz »den Sangern der Čitalnica bekannt ge-ben«.
— Dve turški paši v Ljubljani.
Kakor smo včeraj poročali, pride na inrievanie na ljubljanskem Gradu v nedeljo 27. aprila Zekki paša, ki se je
prekrstil v Cekar pašo. Seboj bo imjl harem izbranih lepotic. Ogled tega harma pakor tudi paše samega bo dovoljen samo odraslim in se otroci ne bodo puščali zraven. Posrečilo se je pa pridobiti še drugo zanimivost na jurjevanje, namreč znamenitega branilca Odrina, Sukri pašo. Ta. ki se je prelevil v Slovenca, da je njegovo ime lažje izgovarjati in se imenuje Ščurek paša, bo imel turško kavarno, pri čemur mu bo pomagal — venec ljubkih Slovenk. Obe paši sta v službi šentjakobske-trnovskih Ciril-Metodovih podružnic in bo že primerno označeno, da ju nihče nc zgreši. Že te dve kapaciteti zadostuje, da pride vsakdo v nedeljo na jurjevanje na Grad in se tam poveselt v domači neprisiljeni družbi sebi v razvedrilo, družbi sv. Cirila in Metoda pa v korist. Mal položi dar domu na altar!
— Dve košari pristnih italijanskih in francoskih klinčkov je podaril za nedeljsko jurjevanje na ljubljanskem Gradu veletržec s cvetlicami, gosp Vodnik v Pragi, šentjakobsko-trnovskima podružnicama Ciril-Me-todove družne. Prekrasno cvetje bo gotovo v najkrajšem času prodano, požrtvovalnemu rodoljubu pa najlepša zahvala za velikodušen dar!
— Kdor hoče vedeti, kaj je dobro
vino, pride naj v nedeljo na jurjevanje na ljubljanski Grad. Šentpetrskl podružnici Čiril-Metodove družbe točita izborno Mencingerjevo vino, šentjakobsko-trnovski pa priznano Mrakovo in izvrstno Šarčevo (Rasto-harjevo) vino. Vina so najboljše kakovosti in so omenjeni gostilničarjt dali najfinejšo pijačo na razpolago, da bodo cenjeni posetniki jurjevanja brez dvoma zadovoljni z njo.
— Dobrodelna prireditev v korist dijaškega podpornega društva »Domovina« se vrši dne 3. t. m. v deželnem gledališču. Zbrana družba ljubljanskih dam in gospodov priredi dve predstavi: eno opereto in eno burko. Poskrbljeno bo za dobro zabavo tudi med odmori. Natančen spored jutri.
— Ivan Adamič t. Napredno politično in gospodarsko društvo za šentpeterski okraj žaluje v kratki dobi svojega obstanka po enem izmed najmartjivejših svojih članov, po umrlemu odborniku Ivanu Adamiču, hišnemu posestniku in vrvarju na Sv. Petra cesti št. 31. Umrli Adamič se je povspel po lastni pridnosti m marljivosti iz skromnih početkov do prvega mesta v Ljubljani v svoji stroki. Poleg brige in marnje za -svojo obrt udeleževal se je pokojni vkljub bolezeni, kateri je prerano podlegel, vsega naprednega društvenega življenja. Bil je član Sokola, katerega priredb se je, dokler mu je zdravje pripuščalo, marljivo udeleževal. Bil je pa obenem tudi ustanovitelj in odbornik naprednega političnega društva za šenpeterski okraj in jako agi-len član agitacijskega odseka. Dru-
štvo je položilo venec na njegov mrtvaški oder in se udeleži pogreba, ki se vrši v soboto, dne 26. aprila t. 1. ob pol 4. popoldne. Slava njegovemu spominu!
— »Socialni Matici« sta pristopila kot ustanovnika gg. Tomo Š o r 1 i, c. kr. notar v Podgradu, Istra, in Janez Ev. š t u h e c, posestnik na Mur-ščaku pri Radincih v Slovenskih goricah. Živeli posnemovalci!
— Za družbo sv. Cirila in Metoda so zložili napredni zaupniki, zbrani v Novakovi gostilni na Rimski cesti, v proslavo padca Skadra 6 kron. To vsoto je izročil družbi g. Pečnikar.
— Kaj je z dvojico Polajnko? Sedaj, ko je bil v Nov. Jorku deportiran že drugi ljubljanski defravdant Sajovic, se je občinstvo znova začelo zanimati za prvi slučaj, to je za Po-lajnkota in njegovo boljšo polovico. Povprašujejo, kaj da je, ker ju toliko časa ni v Ljubljano. Da vstrežemo našim čitateljem, smo se na merodaj-nem mestu informirali in smo v prijetnem položaju sporočiti, da bo izročilno postopanje prav v kratkem dokončano ter da bode dvojica Polajnko v kakih 14 dneh sedela za omreženimi okni c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani. Umevno je, da traja taka izvršitev dlje časa, ker se more postopati le diplomatičnim potom in ne kar direktno.
— Pri včerajšnjem naboru za ljubljansko okolico je bilo potrjenih 52 mladeničev.
— Izžrebani porotniki za II. po-rotniško zasedanje pri tukajšnjemu deželnemu sodišču, katero se prične dne 26. majnika t. L Glavni porotniki: Acceto Valentin, zidarski mojster in posestnik, in Arko Ma-tko, trgovec, oba v Ljubljani; Barle Matija, posestnik v Lužah; Babnik Ivan, posestnik v Dravljah; Ciuha Josip, trgovec v Ljubljani; Čadež Ignacij, posestnik in gostilničar v Srednji vasi; Čutar Andrej, posestnik v Jesenicah; Franke Leon, zavarovalni reprezentant, in Frolich Filip, oba v Ljubljani: Guzelj Josip, župan in posestnik v Škofji Loki; Globočnik Anton, posestnik v Železnikih; Main-rihar Franjo, trgovec in posestnik v Stari Loki; Jakelj Franjo, posestnik na Dovjem: Janko Josip, urar in posestnik v Kamniku; Kastner Gustav, trgovec; Klemens Juli, mesar in posestnik, Kraigher Franjo, krojač ir posestnik, vsi trije v Ljubljani; Ko-selj Mihael, stražmojster v pokoju in posestnik v Zadragi: Kandare Ivan, posestnik in gostilničar v Daneh; Kuralt Anton, posestnik v Zgor. Se-nici: Pogačnik Alojzij, posestnik; Polajnar Karol, kavarar, oba v Ljubljani; Preželj Karol, pek v Litiji: Pogačnik Josip, krojač in posestnik v Radovljici; Pintbach Josip, posestnik v Ratečah; Rudolf Gašper, posestnik v Lomeh; Robič Ivan, posestnik in gostilničar v Mojstrani; Stupica Franjo, trgovec v Ljubliani; Šinkovec Franjo, posestnik v Čevicah; SvetiČ Anton, posestnik na Šutni; Toennies Fmil, tovarnar in posestnik; Tomšič Mihael, strojar in posestnik na Vrhniki; Verbič Anton, posestnik in strojar v Sinjigorici; Weiss Karol posestnik, gostilničar in kovač, in Žužek Karol, posestnik in pek, oba v Ljubljani; Žagar Fr. ml., lesni veletr-govec v Markovcu. — Namestniki: Košir Friderik, magistrani pisarniški oficijal v p. in posestnik; Martinec Franjo, posestnik in tesarski mojster, Mencinger Tomaž, trgovec. Smole Jakob, posestnik, Šteiner Ljudevik, posestnik, Sterle Franjo, posestnik, Stritar Rudolf, trgovec, Šober Viktor, trgovec, in Štrukelj Alojzij, posestnik, vsi v Ljubljani.
Za izletnike, ki niso prijatelji dolgih potov, je Rožna dolina pri Ljubljani prav prijeten izletniški sprehod. Pot v Rožo dolino (za železnico) je popolnoma brezprašna in prijetna. Koj ob vhodu v Rožno dolino se nahaja na levi prijazna restavracija »Rožna dolina« in v tej restavraciji bode začetkom maja velika pomladanska veselica »Olepševalnega društva« za Rožno dolino. Spored, kojega objavimo svoječasno, bode jako bogat in zabaven, ker je vrt te restavracije za veselico prav prikladen; ima senco in je vendar na popolnoma odprtem prostoru. Torej dobrodošli Ljubljančanje, zasledujte dobro, kdaj se .bode vršila ta veselica K—r.
Vodovodna zadruga v Spodnji Šiški. Ker bega zadnje čase vodstvo Vodovodne zadruge odjemalce vode v Spodnji Šiški z neresnično vestjo, da pravda z občino spodnješišensko še ni končana, da se torej še ne ve, kdo bo nosil stroške in se zato mora cena vodi zvišati, bodi danes še enkrat pribito: Po zaslugi deželnega odbora je občina pravdo z Vodovodno zadrugo v dveh instancah izgubila. Pravda z občino je torej definitivno rešena. Ker se pa Vodovodni zadrugi vsled slabega gosDodarstva, vsled sovraštva, ki ga čuti vsak Ši-škar do parasitov v zadrugi, godi slabo — je toliko brezvestnejše od ljudi kot so Kreuzer,  Pogačnik in
Borštnar, da v zadnjem času obiskujejo osebno gospodarja za gospodarjem, in ga s priliznjenimi besedami skušajo pregovoriti, da bi pristopil kot član Vodovodni zadrugi. Tako početje se samo obsoja. Zato pa so Šiškarji hvaležni občinskemu svetu, da je stvar spravil na dan in se z zaupanjem obračajo na župana g. dr. Tavčarja, ki bo znal moč, ki mu jo daje pogodba med Vodovodno zadrugo in mestno občino ljubljansko, porabiti in napraviti konec početju Pogačnika in njegovih kompanjo-nov.
Člani slovenskega gledališča iz Ljubljane gostujejo jutri, v soboto, dne 26. t. m., v Ribnici v društveni dvorani hotela pri Arkotu in sicer z nadvse zabavno burko »Gospod, senator c. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj ne zamudi te prilike, te velezabavne burke. Začetek točno ob 8 zvečer.
Vojaški nabori na Dolenjskem. Ta teden so se na Dolenjskem pričeli vojaški nabori. Vobče se je tudi letos pokazaio, da dolenjski fantje »pešajo«. V Žužemberku je bilo od 170 nabornikov potrjenih komaj 40. V četrtek se je pričel vojaški nabor v Novem mestu in bo tu trajal 3 dni. Prvi dan je prišla na vrsto največja kmečka občina Šmihel-Sopiče s približno 140 naborniki, izmed katerih je bilo samo 38 potrjenih. Fantje so si pomagali na ta način iz zadrege, da so si za klobuke pripenjali vsemogoče listke, hoteč s tem pokazati, da jih je veliko »taublih«.
Kar z nožem v vrat. Fantje iz Jelš in Črešnjice so šli vasovat proti Mačkovcu. Ker Berusova gostilna slovi, da imajo tam najcenejši jeruš, so v tej gostilni popivali do polnoči. Domov grede je prišlo med Krašov-cem iz Jelš ter Vide Gorenjcem iz Črešnjice do prepira, ki se je končal s tem, da je Krašovec potegnil nož in baje z besedami :»sai ostaneva prijatelja« Gorenjcu zasadil z vso silo nož zadej za tilnik, tako, da^ mu je prereza! glavno žilo in so težko ranjenega izročili bolnici v Kandiji.
Nabor vojaških novincev v Radovljici, ki se je vršil 17., 18. in 19. aprila je dal sledeči uspeh: prvi dan je bilo izmed 168 nabornikov »tau-glin« 42; drugi dan izmed 170—46, & tretji dan izmed 140—34; skupno tedaj izmed 478 nabornikov je bilo potrjenih 122 ali 25*50%.
C. kr. pletarska šola v Radovljici vidno napreduje pod vzornim vodstvom g. L. Patika. Izdelujejo se v tej šoli tako lepi izdelki, da lahko tekmujejo z vsemi izdelki tu in inozemskih firm. Taka je obča hvala! Kdor si je enkrat nabavil kak predmet iz te pletarne, se rad vrača z zo-petnimi naročili na ta zavod. In kar je glavno, so ti izdelki narejeni iz domačega protja in z domačiir delavci. — Kogar zanese korak v Radovljico, naj ne zamudi, si ogledati stalno razstavo vseh izdelkov, ki jih izdeluje c. kr. pletarska šola v Radovljici. — Slovenci, podpirajte domačo obrt — po geslu: Svoji k svojim.
Prijateljem narave. Iz Radovljice nam pišejo: Prve lastovice so se pojavile v našem kraju dne 8. apri-, la, a prva kukavica se je oglasila dne 14. aprila v Mošenjskem gozdu pri Radovljici. — Sneg, ki je tudi v našem kraju pobelil dne 11. in 12., oziroma 13. aprila hribe in doline — padlo ga je ravno 13 cm — ni napravil skoro nič škode, akoravno smo imeli dne 14. aprila ob 8. zjutraj 6° mraza C. Vzrok: suh in vetroven mraz. Sedaj je sadno drevje v najlepšem cvetju in obeta se nam prav dobra letina. Tudi poljski pridelki kažejo dobro. Prepričani smo, da tudi po drugih krajih ni napravil mraz toliko škode, kakor so zavpili, ker na prvi mah se ne da takoj določiti, toliko in toliko škode je; krik je bil bolj umetno vprizorjen.
Francosko predavanje za dijake na Idrijski realki bo imel v soboto, 3. maja ob 5. popoldne v realčnem poslopju profesor Georges Louvrier* rodom Francoz, ki se nahaja sedaj na potovanju do Avstriji. K predavanju, ki bo zelo zanimivo — ob koncu bo zapel predavatelj tudi nekoliko francoskih narodnih pesmi — imajo dostop tudi odrasli. Kdor se zanima za francoski jezik, naj se posluži te prilike, da si osveži svoje znanje francoščine. Tekst predavanja (1 K), ki služi obenem za vstopnico, se dobi že sedaj. Obrniti se je na prof. dr. Novaka.
Slovenski pilot se ponesrečil. V torek, dne 22. t. m. je prišla iz Bero-lina na županstvo v Cerkno brzojavka, da se je ponesrečil pri vzletu zrakoplovec Viljem Peternelj. Brzo-, javka pravi kratko, da se ga še nt posrečilo pripraviti k zavesti, vendar zunanjih težjih poškodb ni. Nekaj ur pozneje je došla druga brzojavka z naznanilom, da je ponesrečeni prišel k zavesti. Natančnejših poročil dose*. daj še ni. Gospod Viljem Peternelj, ki je doma v Cerknem, je odšel pred približno enim letom iz Cerkaa x
Beroiin, kjer se je na Johannisfcldu učil zrakoplovstva, Upati je, da poškodbe ne bodo prenevarne ter mu želimo skorajšnjega okrevanja.
Rojakou v Trentinu. V nedeljo, 27. t. m. sestanek v San Michelu v hotelu pri kolodvoru! Na svidenje!
»Quo vadts?« v kino »Idealu«. *Osterrciclnsche Volkszeitung« piše o prvem predvajanju tega filma na Dunaju: »Poglavitna pozornost se je obračala cirkuškim prizorom, kjer so divje zveri spustili na kristjane. Iz podzemske kletke so nagnali okoli 20 levov v areno. Ozirajo se v ostri luči okoli sebe in nato divje planejo na skupino kakih 50 korakov pred njimi klečečih. Trenotek je to, ki zapira človeku sapo in se gledalcu zdi nerazrešljiv. V resnici pa se zadnjo sekundo, že po fotografiranju, med prodstavljalce in zveri porine železna ograja, iz česar si lahko razkladamo težavno in nevarno igranje, plačano po sto lir dnevno za vsakega igralca. Nič manj zanimiva pa ni zmaga velikana Urzusa nad divjim bikom, zmaga, ki v romanu igra tako važno vlogo. Mož prime bika za tilnik in ga po dolgem, strahovitem boju potisne na tla. Z zlomljenim tilnikom leži naposled bik mrtev na tleh, orjak pa odveze na bikovem hrbtu privezano žensko in jo nese pred sedež Neronov. Seveda Človeka tako silne moči ni bilo dobiti in poslužiti se je bilo treba omamil. Z vbrizganjem so žival spravili ob moč in se je bik pod udarci igralca, ki je predstavljal Ursusa, zgrudil kakor mrtev. Požar Rima vprizoriti je bilo primeroma lažje, posnetki so se napravili v rimski okolici in s pomočjo pare, vode in dima je bilo mogoče obnoviti zgodovinski požar. Circus Maximus se je zgradil nanovo, stare votline, kjer so se skrivali prvi kristjani, so nanovo naselili, in gledalci so bili priče onega glavnega prizora romana, ko se je Zveličar v Vii Appii prikazal Petru in mu na vprašanje: »Quo vadls?« odgovoril: *Ker zapuščaš moje ljudstvo, se vračam, da se dam križati še enkrat.« — Ta film se predstavlja v Ljubljani v kinematografu »Ideal« na Franca Jožefa cesti še do vštevši ponedeljka in se priporoča si vstopnice zagotoviti v predprodaji (od pol II. do 12. dopoldne), ker je pri blagajni vselej skoro nevarna gneča.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 13. do 19. aprila t. L Novorojencev je bilo 26, mrtvorojena 3, umrlo pa jih je 22 in sicer 13 domačinov in 9 tujcev, med njimi 2 za jetiko, 1 vsled mrtvouda in 19 za različnimi boleznimi. Za infekciozni-mi boleznimi obolel ni bil ta teden nihče naznanjen.
Dražba. Dne 29. aprila 1913 ob 10. in 11. dopoldne se bodete dali pri c. kr. okr. sodišču v Ljubljani, soba St, 16, v zakup dve koncesiji, in sicer za kavarno in za gostilno. Izklicna cena je za kavarno 250 kron, za gostilno pa 100 kron na leto. Zakupni pogoji se smejo pregledati pri omenjenem sodišču med uradnimi urami in na dan dražbe pri uradniku, ki vodi dražbo.
Glas iz občinstva. Berači in sicer še dela zmožni, so postali zadnji čas popolnoma brez nadzorstva. Po trgovinah in zasebnih hišah si tako-rekoč kar roke podajajo, a tudi na javnih ulicah in trgih občinstvo nadlegujejo in moledujejo za milodare. To pa ne velja toliko za domače, marveč za tuje, ki prihajajo v Ljubljano iz cele dežele. Siromaštvo je pač hudo, a Ljubljana pač ni poklicana v to, da bi podpirala ljudi, ki so svoje moči pustili na deželi, naj jih podpirajo domovne občine. Saj tako veli zakon.
Nabori za ljubljansko okolico so se pričeli včeraj v Mestnem domu, a z njimi pa tudi kričanje, kakršnega v našem mestu nismo vajeni, Še manj pa z njim zadovoljni. Naj bi državna policija, če že ne more kričanja nikakor preprečiti, vsaj tega ne trpela, da bi pijani naborniki v navzočnosti policijskega stražnika kričali in pred njih očmi se ne pretepali, kakor se je te dni lahko v sredini mesta opažalo.
Ogenj. Danes dopoldne se je unel bencin pri tvrdki Čamernik na Dunajski cesti. Obveščeno je bilo gasilno in reševalno društvo, katerega oddelek je šel takoj na lice mesta, a ni stopil v akcijo, ker so bili med tem časom ogenj že domači pogasili.
Popravek. V oglasu kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske z dne 22. aprila 1913 glede občnega zbora vrinila se je prav grda stavska in korektorska napaka. Občni zbor se vrši v hranilnični posvetovalnici in ne posredovalnici.
Društvena naznanila.
Dramatično društvo nadaljuje danes zvečer ob polu 9. »pri Zlatorogu« svol občili zbor.
»Sokol I.« priredn v nedeljo, dne
27. aprila 1913 društveni pešizlet v kroju čez Golovec v Škofeljco, Zbiranje ob polu 2. v društvenem lokalu. Odhod točno ob *A2. Sodeluje trobentaški zbor. Odbor vabi bratsko članstvo pa tudi civilno občinstvo, da se v obiiem številu udeleži izleta. Udeleženci v civilu se zbirajo pri Kariovskem mostu. Na zdar!
Društven shod priredita v nedeljo, dne 27. t. m. Narodno soc. zveza ki Zveza jugoslov. železničarjev ob pol 10. uri dopoldne v društvenih piostorih v Narodnem domu. Radi velike važnosti dnevnega reda, prosimo člane obeh društev, da se shoda polnoštevilno udeleže.
Praznik delavstva je vsekakor 1. majnik. Kakor delavci drugih narodnosti, tako proslavi letos tudi naše narodno delavstvo složno z narodnimi železničarji ta svoj praznik. Prepričani smo, da bode vsakdo, ki čuti s slovenskimi narodnimi prole-tarci rad pohitel na javen shod, ki se vrši dopoldne, kakor tudi na večerno veselico, da se skupno v pošteni družbi narodnih delavcev, navdušimo za na daljno narodno delo. Parola vsega narodnega občinstva bodi: 1. majnika vsi v areno Narodnega doma!
Deželna zveza gostllničarskih zadrug na  Kranjskem   v Ljubljani
ima v ponedeljek, dne 28. aprila ob 9. uri dopoldne v restavracijskih prostorih g. Krapeža »pri Zlatorogu« v Gosposki ulici III. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Telovadno društvo »Sokol« v Domžalah. Pri zadnjem občnem zboru telovadnega društva Sokol v Domžalah bil je izvoljen naslednji odbor: Mesto dosedanjega staroste br. Fr. Ravnikarja, koji se za stalno preseli v Ljubljano, starosta br. Andrej Siokar, podstarosta br. Tomo Petrovec, načelnik br. Josip Gašpe-rin, tajnik br. Rado Hočevar, blagajnik br. Franc Kuhar, odbornikom pa br. Josip Adamič, br. Milan Jen-čič, br. Peter Sušnik ter br. Egidij Žetina.
Gorenjska sokolska župa priredi dne 1. majnika pešizlet iz Kranja čez Javornik, Kropo, Radovljico na Selo. Odhod iz Kranja ob 4. uri zjutraj.
Kranjskogorska podružnica Slovenskega planinskega društva priredi 1. majnika t. 1. ob lepem vremenu izlet na Sv. Jošt, na katerega vabi vse člane in prijatelje. Odhod z jutranjim vlakom.
Akademično društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju naznanja, da priredi svoj IV. redni občni zbor v ponedeljek, dne 28. aprila ob 8. uri zvečer v restavraciji »Jai-tner« XVIII. okraj, Ladenburggasse 16. Na dnevnem redu je predavanje starešine g. inženirja Dragotina Gu-stinčiča o temi: »Slovenski inženir v domovini«. Gosti dobrodošli!
Hvalo! odbor oarodao-napredne stranke
priredi na željo ljubljanskih naprednih političnih društev
v sredo, dne 30. aprila 1.1.
ob 8. uri zvečer
v veliki dvorani Mestnega doma
javen
DNEVNI RED:
Boj za električno centralo oh LjOuljaaiti.
Na shodu govorita mestni Župan gosp. dr. Ivan Tavčar in državni poslanec n gosp. dr. Vladimir Ravnihar. ::
Vsi, ki so vam mar gospodarski interesi Ljubljane, pridite na shod. Plače* valci direktnih in indirektnih davščin agitirajte za udeležbo na shodu, da ž njim dokažemo, da se Ljubljančani iz-.. mozgati ne damo 1 ■ ■
Umetnost.
»Glasbena Matica« je naprosila dirigenta »Češke filharmonije« v Pragi, dr. Zemanka, da sestavi za koncert »Češke filharmonije« v Ljubljani za dan 6. maja povsem nov spored, ki se bo oziral na najnovejše in najodličnejše moderne skladatelje češke in druge svetovne literature. Program dojde te dni v Ljubljano in ga kmalu objavimo. Vstopnice so Že sedaj v predprodaji v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici.
»Glasbena Matica« je nameravala v mesecu aprilu izvesti koncert skladb Ipavcev kot spominski večer
umrlih skladateljev in koncert mlajšega dr. Jos. Ipavca. Pevski zbor »Glasbene Matice« je ves program tudi že v skupnih skušnjah naštudi-ral. Ker pa je odbor Siov. Filharmonije svoj orkester za par mesecev raznustil, nekateri člani so odšli 1. aprila v Prago, drugi del pa se je 20. aprila pedal na gledališko turnejo hrv. narodnega gledališča iz Osijeka pod intendantom Markovičem v Spljet, Šibenik in Sarajevo, in se orkester Slov. Filharmonije spopolni j šele po povratku onega oddelka, ki ' bo poleti koncertirai na Bledu, se je nameravam koncert preložil na jesen in se bo izvršil v začetku oktobra.
Književnost,
»Slovanski Sokol« ima v svoji 3. ševilki sledečo vsebino: i. Iz življenja slovenskega sokolskega naraščaja. 1863 do 1913. — 2. Vestnik slovenskega Sokolstva. 3. Slavnostni vestnik III. slovenskega vsesolskega zleta v Ljubljani leta 1913.
Razne stvari.
* Stavka v Zgornji Šleziji. Iz
Beuthna poročajo: Po uradnih poročilih je predvčerajšnjim stavkalo okoli 40.000 mož. Stavka ponehuje.
* Šesti italijanski dreadnought. Iz Castellamare di Stabia poročajo:
V navzočnosti kraljevske dvojice, prinčev in drugih dostojanstvenikov so izpustili včeraj v morje šesti dre-adnaught »Duilio«.
* Koliko donaša igralnica v Monaku. Leta 1911. je dosnesla mo-naška igralnica   41,830.000 frankov.
V letu 1912 do 1913 (zaključeno 31. marcal913) znaša dobiček 44,618.000 frankov.
* Statistika stoletnih ljudi na svetu. Stoletnih ljudi v celi Evropi je po statistiki 7000. Od teh jih živi na Bolgarskem 3888, na Romunskem 1704, v Srbiji 573, na Španskem 410, na Francoskem 213, v Italiji 197, v Avstro-Ogrski 113, na Angleškem 92.
* Nesreča v rudniku. Iz Pitsburga poročajo: V rudniku Cincinnati v Finlevville (Pennsv'vania) je nastala eksplozija, vsled katere je nastal v rudniku ogenj. Pri eksploziji je bilo baje usmrćenih 120 rudarjev. 70 mrtvih so že izvlekli iz rudnika. Ogenj so pogasili.
Telefonska in brzojavna
Vojna na Balkanu.
Konferenca veleposlanikov. — Usoda Skadra.
Dunaj, 25. aprila. Nasproti vestem Reuterjevega urada, da se predvčerajšna konferenca veleposlanikov ni bavila z vprašanjem Skadra, se zatrjuje, da je prišla konferenca glede Skadra do provizorične odločitve. Konferenca je na zahtevo Avstrije konstatirala, da je londonski sklep glede Skadra veljaven ter je sklenila pozvati kralja črnogorskega, da naj mesto čim prej izroči. Ko je konferenca to sklenila, še ni bila znana vsebina avstrijske cirku-larne note. Včeraj so dobili veleposlaniki nove instrukcije in akoravno je bila prihodnja seja določena šele za torek, je sir Edvard Grey sklical konferenco že za danes popoldne. Zatrjuje se, da bo skušala konferenca danes priti do novih sklepov, kako postopati proti Črni gori. Dunajski krogi zatrjujejo, da ni dvoma, da bodo nastopile   velesile solidarično.
Pariz, 25. aprila. Diplomatični krogi so mnenja, da se bo moral kralj Nikola udati pritisku velesil. Tripelententa pa je mnenja, da bo morala dobiti Črna gora mnogo obsežnejše kompenzacije kakor je bilo prvotno mišljeno. Tripelententa pripravlja predlog, da naj se Črni gori ponudi reaktifikacijo albanske meje po črti, ki bi se pričela severovzhodno pri Vraki ter šla preko Kopljika do Skadrskega jezera. Črna gora naj dobi ves desni breg Bojane z Brdico in eventualno tudi Taraboš. Od Br-dice naj gre meja proti jugovzhodu, tako da bi prišla pri Sv. Ivanu Medo-vanskem do morja.
Izgube pred Skadrom. — Položaj mesta.
Cetinje, 25. aprila. Uradna statistika poroča, da je padlo pred Ska-droin na obeh straneh 10.000 mož. Izgube Turkov pa so mnogo večja kot Črnogorcev.
Cetinje, 25. aprila. Črnogorci so našli Skader v strahovitem stanju. Gladu onemogli ljudje so se plazili po ulicah in s povzdignenimi rokami prosili črnogorske vojake za hrano. General Vukotič je dal vojakom povelje, da moralo v olajšanje strahovite bede izročiti prebivalstvu ves živež, ki so ga imeli s seboj. Ob enem le dal z močnimi vojaškimi od«
delki zastrašiti avstrijski in italijanski konzulat, na pol razrušeno katedralo in vsa javna poslopja. V bolnišnicah so našli Črnogorci strašne razmere. Na pol gnili mrliči so bili znešeni ua kupe in so nepokopani ležali najbrže že več tednov. Prebivalstvo blagodarja Črnogorce, ki so jih rešili gotove smrči.
Slavnostni vhod kralja se izvrši šele danes. Kralj bo izdal proklamacijo na ljudstvo, ki poživlja prebivalstvo, da naj zaupa Črnogorcem. Kralj se s svojo rodbino nastani v Skadru.
Situacija.
Berolin, 25. aprila. Tukajšni po-Itiični krogi so prepričani, da položaj ni tako težaven kakor se je mislilo. Vse je odvisno od tega, kako stališče zavzame končno Rusija. Poročila iz Petrograda zatrjujejo, da hoče Sazonov držati svojo besedo. Vendar pa se dostavlja, da je ruska diplomacija z ozirom na navdušenje, ki vlada zaradi padca Skadra v težavnem položaju in ni izključeno, da bode skušala definitivno odločitev zavleči. V tem slučaju bi mogle nastati komplikacije, zlasti ker grozi Avstrija, da odpokliče svojega zastopnika iz veleposlaniške reunije.
Dunaj, 25. aprila. V seji borznih zaupnikov je včeraj finančni minister Zalesky izjavil,da ni smatrati položaja za poostrenega, ker so velesile solidarične in bo Skader pripadel Albaniji. Vsled te izjave je bil današnji promet na borzi precej miren.
Manifestacije v Beigradu.
Belgrad, 25. aprila. Včeraj so se manifestacije zaradi padca Skadra zopet ponovile. Min. predsednik Pa-šič Je nagovoril ljudstvo, ter izražal veselje srbskega naroda nad zmago Črnogorcev. Med ljudstvom vlada velikansko navdušenje za črnogorski Skader. Ministrski predsednik je Izrekel tudi upanje, da bolo sedaj velesile pripravljene omiliti svoje sklepe glede severnih in severovzhodnih albanskih mej.
Pred Skadrom.
Cetinje, 25. aprila. Turške čete zapuščajo polagoma svoje pozicije. Prestolonaslednik kraljevič Danilo je premestil glavno črnogorsko taborišče v Široko. V Skadru je bilo 26.000 nizamov in 5*00 bašibozukov. Vojaško poveljstvo pripravlja na skadr-sko prebivalstvo ok^c, v katerem je poživlja, naj se pokore črnogorskim zakonom. Na Cetinju so bile snoči velike manifestacije. Narod je priredil kralju Nikoli navdušene ovacije pred dvorcem.
Blokada  jadranske  obali in Drača.
Cetinje, 25. aprila. Angleški poslanik je izročil črnogor. vladi noto, v kateri jo obvešča, da so velesile razširile blokado jadranske obali do Drača. Ladje, ki se nahajajo sedaj v pristaniščih med Barom in Dračem, morajo te luke zapustiti v 24 urah.
Diplomati o položaju.
London, 25. aprila. Reuterjev urad javlja: Diplomati ne presojajo položaja nesimistično in so mnenja, da se bo dal doseči zadovoljiv aranžma glede skadrskega vprašanja s potrpljenem.Smatrajo kot gotovo, da se Črna gora tudi v skadrskm vprašanju ukloni volji velesil.
Amnestija v Črni gori.
Cetinje, 25. aprila. Kralj Nikola je prejel brzojavne čestitke ob priliki padca Skadra od srbskega kralja Petra, od bolgarskega carja Ferdinanda in od grškega kralja Konstantina. V proslavo osvojitve skadrske trdnjave je kralj podpisal ukaz o pomilo-ščenju političnih zločincev.
Esad paša in skadrski nadškof.
Cetinje, 25. aprila. Trdovratno se vzdržuje vest, da je Esad paša pred predajo mesta umoril skadrsk. nadškofa monsinlora Seregglja.
Angleški listi za Črno goro.
London, 25. aprila. Angleški listi izjavljajo: Mednarodna diplomacija bo storila dobro, ako se v sedanjem kritičnim položaju ne prenagli. V Črni gori vlada sedaj tako navdušenje in takšno razpoloženjema bi se Črnogorci brez preudarka in pomisleka zapletli v vojne akcije, kdorkoli bi jim branil posest Skadra. Angleška politika in angleška javnost sta zopet na strani Črne gore.
Nota velesil balkanskim zaveznikom.
London, 25. aprila. Reuterjev urad javlja, da so velesile sporočile balkanskim zaveznikom, da smatrajo njihov odgovor kot sprejemljiv temelj za mirovna pogajanja. Obenem so velesile pozvale zaveznike, naj takoj prično s Turčijo mirovna pogajanja.
Pariška finančna komisija.
Pariz, 25. aprila. Program pariške finančne komisije, ki se sestane dne 5. mala pod predsedstvom PU choca, obsega sledeče točke;
1. Način In sredstva za razdeli* tev turškega državnega dolga med Turčijo in Balkansko zvezo z ozirom na evropske vilajete.
2. Jamstvo za nemoteno nadalj. ne poslovanje podjetij že obstoječih v evropskih vllajetih, na katerih je interesiran evropski kapital.
3. Splošni dogovor glede zahtev po vojni odškodnini.
Albanija.
Belgrad, 25. aprila. V Srbiji se pojavlja med prebivalstvom gibanje, ki zahteva, da naj vlada ne odpokli. če čet iz Albanije. Gibanje podžigalo vesti iz Albanije, da so se pojavili tam po odhodu srbskih čet nemiri.
Srbija in Bolgarska. Petrograd 25. aprila. Gešov je baje brzojavil »Novoje Vremji«; Prosim, da pomirite javno mnenje. Spor med Bolgarsko in Srbsko se mora mirno rešiti od razsodnika. Razsodi, šče pripada seveda Rusiji.
Grki na Kiosu. Atene, 25. aprila. Vest, da je Gr. ška odpoklicala svoje čete z otoke Kiosa, se uradno dementira. Grška vlada ni nikdar mislila na to, da bi zapustila ta otok, in tega tudi nikdar ne bo storila.
Turški državni zavodi.
Carigrad, 25. aprila. Vlada ie| sklenila premestiti vse važne držav ne zavode v Anatolijo. TaKo se pre-l seli pravniška fakulteta iz Soluna v| Bejrut, carigradski mornariški arze-nal v Izmid, tovarna za smodnik vi Pandermi in erarična predilnica ter1 tovarna za čevlje v Bruso.
Bolgarsko-srbsko gospodarsko zbli-žanje.
Sofija, 25. aprila. Belgradska trgovinska zbornica se je obrnila na| zbornico v Sofijo z željo, naj bi se v pravoslavnih velikonočnih praznikih! vršila konferenca odbora za srbsko-bolgarsko gospodarsko zbližanie. Sofijska trgovinska zbornica je ta| predlog sprejela.
Transport turških čet v domovino.1 Carigrad, 25. aprila. Turška vlada je pripravila vse potrebno, dc< turške čete, ki se nahajajo še v Albaniji, odnosno v ujetništvu, takoj po| sklepu miru odpeljejo v domvino.
Turčija in transporti srbskih čet. Carigrad, 25. aprila. Porta je izdala svojim vojnim ladjam ukaz, naj] ne ovirajo grških parnikov pri prevozu srbskih čet iz Albanije v So\un.
Veliki vezir odstopi. Carigrad, 25. aprila. Veliki ve-, zir je baje sklenil, da demisijoniraJ ko bo mir sklenjen. Prevzel bo baje vojni resort. Husein Hilmi paša bol nato najbrže zopet rekonstruiral stari kabinet komiteja s Haki pašo kot| zunanjim ministrom.
Novi sanitetni zakon.
Dunaj, 25. aprila. Današnja *Wie-| ner Zeitung* priobčuje zakon z dne 14. aprila 1913 glede preprečitve in obrambe pred nalezljivimi boleznimi. Zakon obsega: Prijavljanje bolezni, določila za njih preprečitev in za| obrambo, odškodnine 'in stroške, kazenske določbe in uradno kompetenco.|
Poljsko-rusinska pogajanja.
Dunaj, 25. aprila. Včeraj ob 5. i popoldne se je vršila pri ministrskem | predsedniku grofu Sturgkhu konferenca, katere so se udeližili dr. Leo, vitez! Zaleski in pl. Dlugosz. Konferenca je trajala 3 ure ter je imela ta uspeh, da se je plenarno zborovanje poljskih državnih in deželnih poslancev preložilo. Zatrjuje se, da niso nadaljne obravnave brezupne. Pogajanja se bodo baje nadaljevala v Lvovu.
Krakov.
Krakov, 25. aprila. Občinski svet mesta Krakov je soglasno sklenili priklopiti mestu še mesto Podgorca. S tem se zviša število krakovskega prebivalstva od 150.000 duš na 200.000. Ogri žele palatina.
Budimpešta, 25. aprila. Bivši ju-stični minister Oeza Polonvi hoče pridobiti opozicijonalne kroge za idejo izvolitve palatina. Polonyi si misli stvar tako, da bi hotel cesai z ozirom na svojo visoko starost odložiti nekaj svojih vladarskih skrbi in če bi ogrski drž. zbor ponudil nadvojvodu Franu Ferdinandu palatinstvo, bi te ponudbe niti cesar niti prestolonaslednik ne zavrnila.
šesti italijanski dreadnought. Castellamare di Stabia, 25. aprila. V prisotnosti kraljevske dvojice, kraljevih prinčev, vojvode Oporto, ministrov, državnin podtajnikov, zastopnikov parlamenta in oblasti ter velike množice, je splaval včeraj šesti italijanski dreadnought.
Sežgana avstrijska zastava.
Milan, 25. aprila. V Paviji so bile snoči velike manifestacije za Črno goro. Množici si je priskrbela veliko avstrij* sko zastavo, ki so jo na to dijaki na javnem trgu ob navdušenem ploskanja množice zažgali.
94. Štev.
SLOY£NSK! NAROD.
Stran 5.
Frosveta.
Odborova seja »Matice Slovenske« dne 17. aprila. Častni Član »Matice Slovenske« Šandor Gjalski je Matici poklonil prve zvezke svojih »Zbranih spisov«, ki so začeli izhajati pri Dionički tiskari v Zagrebu 127 zvezkov). — Prof. Bazala je poslal na vpogled seznam Aškerčevih pesmi, ki jih izda »Matica Hrvatska«. — Oceni se Štrekljevo jezikovno gradivo »iz živega zaklada narodnega«; uvažuje se ponudba narodopisnega gradiva o ogrskih Slo-vencih. — Na posebno porudbo se spiejme predlog, pisatelju Trdini v Mengšu vzidati spominsko ploščo. — Matica prispeva k stroškom za [ligTobni spomenik pesniku Medve-
i. — Kompletni zemljevid (korek-re) se je poslal  dijaštvu v Prago,
i Dunaj in v Gradec v pregled. — Iz gospodarskega odseka: Pri poedi-nih knjigah je potreben urednik, ki >/>ise pridobiva, za nekatere knjige ra jc treba le korektorja. Urednik-^orektor puščaj pisateljem čim večjo •vobodo. — Iz knjižnega odseka: Vošitjakova korespondenca ne izide
?tos. Ne izda se knjiga, ki bi prika-
ila Slovanstvo srednjeveške Alba-> in širitev Arbanasov preko Ko-šovega polja in v Sandžak za turškega gospodstva itd. G. dr. Vidic je poslal del svojega arhivalnega spisa:
Zaupna   korespondenca   iz Napo-
eonove Ilirije«. — Določi se okroglo obseg   knjigam   za   1913 (okoli 70
iskanih pol). Odborniki naj vlagajo *voje rokopise anonimno. — Pisate-
ia, ki misli pisati Zgodovino slov. stenogr., je opozoriti na Šolsko Matico. — Iz narodopisnega odseka: Varodopisne zbirke bi v naših muze-
li morale imeti pravo terminologijo;
• lena stran narodnega življenja še v celoti opisana.  Največ narodovih člankov   bo za Enciklopedijo
\Abrž morala   spisati redakcija sa-
• la. — V odsek za slovenski jezik se zveljio. dr. A. Breznik (kot stvarni rajnik odseka),  Iv. Grafenauer, dr.
ešič (kot načelnik),   dr. Lokar, R. Peruštk,   M. Pleteršnik, dr. Šlebin-cer in prof. M. Murko. Po izvajanjih prof. Murka si odsek sestavi sledeči rogram: 1. znanstvena razprava o zodovini našega jezika od najstar-ih dob do naših dni. Posebno važno sistematično   izučavanje protestantskih pisateljev v slovniškem in slovarskem oziru. 2. Slavist-germa-' s: nai študira slovenske ostanke v ednjeveških listinah, nekrologijih J.  3. Izbor spisov  očeta Škrabca. Diaiektologiia. Tu je pri nas treba mnogo storiti.  Dobro bi bilo, da ijorej nekdo napiše pregled sloven-\\\\ narečij   in   oceno dosedanjih alektoloških spisov.
Izpred sodišča.
Krautstingel — nemški kavalir.
Porotno zasedanje v Gradcu se jc aključilo z jako interesantno in zna-Ino obravnavo. Obtoženi Kraut-nigel, 33 let star, oženjen, usluzben ri Davidu Somnerju v »Egsenber-u- je zapeljal dovico, mlado usluž-enko, E. T. pri notarju Rudlu v ::^enbergu. Dekle, katero je spoznal btoženec na polju, ga je dolgo časa a vračalo. Toda možakar, ki jc ve-lel, da ima punca tudi nekaj denarja . i odnehal, dokler ni dosegel svojega cilja. Obetal ji je zakon in lagal, da je premožen človek. Par dni po dnevu sreče je prišel k svoji zape-Ijanki in jo prosil za 20 K, da si kupi nove hlače, ker si je svoje stare, ba-ie pod drevesom spoznanja strgal. Kmalo na to pa je prišel k dekletu z zahtevo? da naj mu da denar za zdravnika in za bolniško oskrbo, ker ie dobil pri nji — devici — nevarno spolno bolezen. Dekle, nevedno, mu je dalo denar. 20 K je dobil za hlače, 90 K je dobil, da izpravda neko ded-ščino je izvabil od dekleta zopet 200 kron. Poleg teh mu je dala punca š~ 160 K, da si nabavi opremo. Nato je prišel k nji s pretvezo, da je spolno bolan, da se ne more oženiti, dokler ni zdrav in da je bolezen nalezel od nje. Ker mu je dekle že izdajalo ves voj denar v znesku 1055 K, mu je dajalo tekom enega leta vsak mesec tjo 2n K. Semintja si je punca tudi denar izposodila, da je podpirala svojega ljubljenca ženina, da bi čim preje okrevat Mož si je nakupil za njen denar veliko zgornjih in spodnjih ilač. Kupoval pa je tudi ženska krila in srajce. Nesrečna nevesta je zvedela nato, da je njen srečni ženin oženjen. Povedala ji je to neka prijateljica. Krautstingel je bil hud in je zagrozil ženici, da jo toži, če ga ne prosi odpuščanja. Ženica ga je prosila, Krautstingel ji je velikodušno odpustil, in kredit srečnega ženina pri nesrečni nevesti je zopet poskočil. — Obenem pa se je Krautstingel, nezvest svoji ženi in nevesti, bolan, seznanil intimno z deklo A. L., Ki Je postala noseča. Poleg te nesreče, mu
je dala ta nova ljubica tudi 62 K denarja, da kupi oče njenega otroka zi-
beijko in naroči babico. — Vse to nemški Krautstingel smehljaje prizna. Kako nemarno je Krautstingel ponesrečeno nevesto goljufal se razvidi iz njene verodostojne izpovedi. Med dri'gim ji je rekel: Okrajni zdravnik me je na vse mogoče načine pestil, da bi povedal ime one ne-srečnice, ki okuža naše moštvo. Toda jaz sem zvest tebi zamolčal tvoje ime, za kar sem bil nato obsojen od okr. glavarja na 20 K globe. (Krautstingel je bil že 12krat zaradi hudodelstva obsojen.) Seveda je dekle za tako velikodušnost rade volje plačalo 20 K in mu še par krone dodalo. Porotniki so vsa vprašanja glede krivde potrdili, in Krautstingel je bil obsojen na 3 in pol leta težke ječe, nato pa pride pod policijsko nadzorstvo.
*
Dunajska porota. — Velelzdaj-niski proces proti 191etnemu tržaškemu iredentistu. Včeraj se je pričela pred porotnim sodiščem na Dunaju, ki je bilo za to obravnavo posebno delegirano, zanimiva obravnava proti 191etnemu zasebnemu uradniku Ma-riu S t e r 1 e t u iz Trsta, ki je obtožen veleizdaje, kalitve javnega miru in žaljenja cesarja.  Iz obširne zanimive obtožnice posnemamo sledeče: Mario   Sterle,    sin magistratnega uradnika v Trstu,  star 19 let, je po dovršeni ljudski šoli in dveh letnikih realke vstopi!   kot   učenec v neko drogerijo v Trstu.   Iz Trsta je Šel v Rim. Bil ie tam 1. 1911.   Drugo ieto se je vrnil zopet v Trst. Sterle je bil znan policiji kot strasten iredentist, ki je pripadal društvu »Associazione giovane G. Bovio« v Trstu, k: ;e bilo zaradi iredentističnih  izgredov raz-puščeno,  je bil tudi član široko raz-pl^teni in v Avstriji in v inozemstvu močno razširjeni organizaciji, ki dela za to, da b: se neodrešene laške pokrajine s silo odtrgale Avstriji in priklopile Italiji. Sterle je pisal v Rimu tudi več člankov v tem smislu, v katerih je silno napadal Avstrijo in zelo žalil našega cesarja in vso vladarsko rodbino.   Povodom hišne preiskave pri Sterletu so našli veliko korespondenco, ki potrjuje gori omenjene ob-dolžitve in ki priča, da je bil Sterle v stalni zvezi z laškimi iredentisti. Tudi so našli pri njem več laških listov, v katere je Sterle  poročal.  V listih ^Terza Italia«,   »La luce reputlica-na« in drugih,  ki so jih zaplenili pri Sterletu, so ostri članki proti Avstrij-ii, ki zahtevajo ločitev laških pokrajin od Avstrije.   V člankih se vehementno napada naša vladarska hiša in se posebno v enem  članku slavi kot mučenik in žrtev svojih idealov znani Oberdank,  ki je kakor znano poskusil atentat na našega cesarja in ki je bil 1. 1882. usmrčen. O zgodovini zloglasnega Oberdanka,   Lahi ga imenujejo   tudi Or^erdana poročajo nemški listi sledeče: Vilhelm Oberdank je bil rojen v Trstu in je bil že v zgodnji mladosti tako fanatičen in zagrizen republikanec in iredentist, da so se ga celo njegovi boljši prijatelji ogibali.  Bil je naravnost nadležen in že takrat nevaren človek. Kot enoletni prostovoljec 22. pešpolka je 1. 1378. mesto da bi šel v Bosno, pobegnil v Italijo.  Bival je delj časa v Rimu, kjer je zbral v svoj krog več italijanskih   dijakov in veliko tržaških emigrantov.   Nastopal   je tudi javno   kot   zastopnik neodrešenega Trsta. L. 1882. se je priredila v Trstu velika poljedelska in obrtna razstava in sicer v slovesen spomin 5001et-nice prostovoljnega   prestopa mesta Trsta pod habsburško žezlo. To razstavo je posetil  tudi naš cesar. In ravno povodom te važne zgodovinske slovesnosti so sklenili laški iredentisti v Rimu, na čelu jim zloglasni Oberdank   napad   na našega cesarja. Oberdank je odpotoval s svojim tovarišem,   lekarnarjem Donato Ragoso iz Rima in je prekoračil peš avstrijsko mejo.  Toda v trgu Ronki so jih kot nevarna človeka izsledili. Po hudem   boju   z   orožniki  je bil Oberdank ujet,   njegov sokrivec pa je pobegnil zopet v odrešeno Italijo. Oberdanka so pripeljali v Trst, kjer je bil   dne 20. oktobra 1882. obsojen pred garnizijskim sodiščem v Trstu na smrt na vešalih.   Pri Oberdanku so dobili dve Orsini bombi, eno steklenico smodnika in zabojček bombnih   pisonov.    Oberdank   je sam priznal,  da  je nameraval izvršiti s svojim tovarišem atentat na našega cesarja povodom njegovega prihoda v Trst.  Obsodba je bila potrjena in Oberdank  je  bil dne 20. decembra 1882. na malem dvorišču tržaške in-fanterijske vojašnice obešen. Umrl je z vsklikom »Živela Italija
Današnji obtoženec Sterle je sestavil poseben letak, ki slavi Oberdanka kot mučenika in grdi avstrijsko vladarsko rodbino. Ta letak, katerega je da! tipkati Sterle v Rimu, so dobili v originalu pri njem; zaboj letakov pa mu je poslala rimska ti-
skarna v Trst. Ta zaboj je policija zaplenila in to je bil povod aretacije in preiskave. Letak, katerega so pri obravnavi prebrali je naslovljen: Guglielmo Oberdank XX. Dicembre 1882 — XX. Dicembre 1911 in je podpisan: L alleanza dei minatori irre-dentisti — Dalla Venezia Giulia nal Dicembre 1911. — Zaboj, ki je vseboval 200 teh inkriminiranih letakov z umazanimi in obskurnimi, vsakega obsojanja vrednimi napadi na našo državo in vladarsko rodbino je poslala iz Rima Sterletu neka Mario Rosa Roma.
Sterle je pri obravnavi priznal, da je sestavil ta letak in da ga je dal tiskati v Rimu. Tiskal ga je Alpicool Montegazzi v Trstu, posredoval pa je sin tiskarnarja. Letak poziva naravnost tržaške Lahe k vstaji z orožjem v roki in grozi Avstriji in dinastiji.
Obtoženec je kakor poročajo nemški listi iz Dunaja velik, čvrst dečko, čedno in skrbno opravljen, na videz simpatičen Človek, toda v resnici bolj nevaren veleizdajalec kot bi si kdo mislil. Po uvodnih formali-tetah obravnave obtoženec prizna, da je sestavil letak, prevzame odgovornost za njegovo vsebino, zanika pa en del obtožnic?. — O nadaljevanju in koncu obravnave bomo poročali.
Dne 1. majDlka t. L na praznik Vnebo&oda
se vrši
ob polu 10. uri dopoldne
v areni ..Narodnega doma".
Na shodu govorijo: deželni poslanec Adolf Ribnika? j občinski svetnik Ha Sto PustOSlt m Šek, zastopnik železničarjev Ivar Jaklič iz Trsta in predsednik N. S. Z Rudolf Ju van.
Slovenci, slovenski delavci in železničarji, vsi na shodi
V nedeljo, 11 aprila I913
jurlevnnje
na ljubljanskem gradu
od ja đo mraka. Brez vstopnine. Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. aprila: Marija Kremžar, čevijarjeva vdova, 71 let, Japljeva ulica 2.
V deželni bolnici:
Dne 18. aprila: Frančiška Med-vešek, delavčeva žena, 62 let. — Lina Mantuani, vzgojiteljica otrok, 5f let
Dne 19. aprila: Anton Gruden, dninar, 22 let.
De 20. aprila: Marija Juvan, po-estnikova žena, 32 let. — Veronika Kramar, hči železniškega delavca, 11 mesecev.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Slov. trg. društvo „Merkur" T Ljubljani naznanja žalostno vest, da je njegov večletni član, gospod
Ivan Adamič
posestnik in vrvar
včeraj zjutraj ob 6. uri, previden s sv. zakramenti, mirno v gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika se vrši v soboto, dne 26. aprila ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalostni Sv. Petra cesta 31. na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu ohranjen prijazen spomin! 1484
LJubljana, dne 25. aprila 1913.
lip*
veri 1 o na T.
Znamenitega kemika? Nihče drugi kakor on je pred 74 leti dokazal veliko vrednost sodenskih občinskih zdravilnih vrelcev. Zlasti iz dveh najvažnejših teh vrelcev se izdelujejo Faveve pristne sodenske mineralne pastilje iz česar samo iz sebe izhaja davno pripoznana zdravilnost Fayevih pastilj pri vseh katarih sopil, hripa-vosti, kašlju, indispozicije itd. Pazite pa na ime Fav in zavračajte pona-redbe. Posebno označilo: Uradno po-županjskega urada kopališča Soden na belem kontrolnem pasu.
Zahvala.
Za v tako obilni meri izkazano sočutje povodom bolezni in smrti našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Franca Urbančiča
posestnika in delovodja t predilnici
kakor tudi za toli časteče spremstvo na zadnji poti, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo.
Osobito in posebej pa se zahvaljujemo čast. gosp. župniku J. Vrhovniku, slav. ravnateljstvu predilnice, stanovskim tovarišem rajnika, vsem nastavljencem in delavcem, za poklonjene vence in spremstvo.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1913. Žalujoča rodbina Urbančič.
Isti dan ob 7. zvečer
se vrši
v areni »Narodnega doma".
SPORED: Eno UTO doktor. (Šaloigra v 1 deianiu).
Nagovori godba, petje, srečolov, šaljiva pošta In ples.
Vstopnina k veselici 30 vin. za osebo.
Združeni odbor N. S. Z. in Z. J. t.
2Eif'» ie oene tr Budimpešti«
Dne 25 aprila 1913. Termin.
Pšenica za maj 1913 . . . za 50 kg 1112 Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 11*79 Rž za april 1913 .... za 50 kg 932 Rž za oktober 1913 . • • za 50 kg 9-79 Oves za april 1913 . . za 50 k» 965 Oves za oktober 1913 . . za 50 kg 879 Koruza za mai 1913 . . . za 50 kg 8-05 Koruza za julij 1913 ...  za 50 kg  8 20
Meteorologijo poročilo.
Višina nad morjem 306*2
Srednji zračni tlak 736 mm
i rasi s« f=
5T   vanJ4  r mm iS
čas is'OTle: Ž« j
P-MiK   £S ! otrovi
Nebo
v mm	<U 9 t— —			
734-7 734 1	147 12-5	sr. si.	jzah. jzah.	oblačno
7334	13-8	sr.	zah.	sk. oblač.
24. j2.pop. „ K zv.
25. 7. zj.
Srednja včerajšnja temperatura 12 9"« norm. 11*1°. Padavina v 24 urah 1*8 mm.
v deželnem gledališču.
Danes zadnjikrat 1485
Pspii glina tala lunja.
Ne zamudite prilike, pogledati si ta aktualni in veiezanimivi tlim.
Mri v soboto popolnoma oov vspared.
Velikanski film Tigris.
Popoldne predstave za mladino«
Vsaka dama
že mnogo let pozna izborni, sijajno razširjeni desinfekcijski pomoček Iy« SOlorm (originalna steklenica 80 vin.) ki se za umivanje rok in instrumentov, vsakdanjo intimno žensko toaleto, dalje za vsake vrste desinfekcije in in razduŠitev povsod po svetu
rabi
veliko število dam pa ne ve, da izdelujemo tudi slastno, fino dišeče, antiseptično milo, ki ohranja kožo nežno in svežo. Milo je iz najboljše čiste surovine, ima 1% lvsoforma ter je velikansko izdatno torej v rabi varčno. Na trg jo prinašamo pod imenom
soformovo milo
pO 1 krono komad. Poizkusite enkrat pa boste vedno kupovali to fino dišeče antiseptično milo.— Cena je sam O navidezno visoka, v resnici je pa milo prav ceno, ker je veliko in izdatno.
Zanimivo knjigo o »Zdravju in desinfekciji« Vam pošljem gratis in franko. A. C. Habmann, referent »Lysoformwerke«, Dunaj, XX., Petraschgasse Štev. 4. VIII
■j'w-........*■*.........i..........'v...........•*..............."' ..............................• '"^^^^0^^^^^^^^^^^...................*•...... ......................................... .V.V.V................*...... ..................•.............."■.......
^•••»•••iti^#Y»V#V«7.\7i7/^ ......""^^^ £"^^****^^^.#7.7.7.7.7,7.7.' ,7/.7/.7t77.7.7« ......».......*.....•*--.................7J7.Y#7.7.7.777.7/iY*Y/»7»*i^^
m ^
Kar O dol posebno odlikuje pred vsemi drugimi ustnimi čistili, je njegov I p osebni nač~i, da ustno dolbino po izplaknenju prevleče. z mikroskopsko tenko pa obenem gosto antiseptično plastjo, ki učinkuje Se na ure dolgo po izplaknenju, I Ta trajni učinek, ki ga nima noben drug preparat, je, ki onemu. Id Odo! rabi vsak dan, daje gotovost, da so mu usia zanesljivo varovana proti učinku pospeševalcev gnitja ta kisanja, ki uničujejo zobe.
9423
0-Z
C0A
4A
2
Mlada, Uobražena, ločena gospa, visoke
postave, prikupi j ive zunanjosti
i« •
blagajnicarke, ali kaj podobnega. Ponudbe pod Jutfssjsf na upr. ,SL Naroda.*
Dve ali M elegantne In t votle
brez kuhinje, primerne za pisarne ali
stanovanje,
1381
se takoj oddajo.
Ns slov pove upravništvo »SI. Naroda«.
IfcTajlepža,
Bogata zaloga pravih Švicarskih ur, verižic, uhanov, zapestnic itd.
Ne kupujte nlčes?r preje, predao si ne ogledate mojo zalogo.
Za birmo zelo znižane cene!
Nikelnasta moška ura z verižico K 440
Srebrna moSka ura z verižico  . . K 9*60
Srebrna damska ura z verižico.  • K  9 40
14 kar. zlata damska ura .... K 22 —
14 kar. zlata moška ura
K 43*
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
4 MOBEMC1 i
v vseh modernih oblikah, wo-derčki, potrebščine za moderce
Ešl
m m m m
fol
rokavice, parfumertja^
nogavice, modeme vlasnice, broške, igle za klobuke, paj-čolani, torbice itd. vse v največji izbiri -
v modni trgovini za dame
: P. Magđić :
Ljubljana, nasproti gl. poŠte.
m m m
E3
m m
(D 113 E3
OD 19
lailolfallčtrčliblfčl
Gostom, Iti dohajajo v Trst,
se priporoča
1351
Prešernove sliks
prodala In pošilja pe postnem imetji Iv. BonaČv Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
372
60 kron
tedenskega zaslužka
ali 50—60% provizije dobi vsak, kdor prevzame mojega svetovnoznanega blaga, med tem poslednje novosti in tu-ristovski predmeti brez konkurence-Z originalnimi naročitvarai dokažem, da so mnogi mojih zastopnikov, kjer je bilo doslej blago uvedeno, zalužil po več nego 35 kron na dan. Pojasnila zastonj. Zastopstvo se odda za glavno ali postransko opravilo. Zadostuje vprašanje po dopisnici. Carina se povrne, i. Roohj
Hachenburg, Nemčija.
Radi prevelike zaloge blaga 20 °\0 popusta
na vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. — Postrežba točna in solidna. Sašim odjemalcem popustimo še 20°\Q radi opustitve
reklame na tramvaju.
Angleško skladišče oblek
-C. ^Bernatcvic, Jjjubljana, j\lertni trg 5.
Priporoča se
ANTON ŠABC
trgovina s perilom, pralnica in likalnica
Ljubljana, Selenburgova ulica .5.
874
Št 10243.
Razglas.
1482
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji javn; seji
dne 8. aprila 1913 sklenil sledeče:
pare, St 300/9 katastr. občine Poljansko predmestje
naj se kot javna pot opusti,
v zaznamku IL cest, trgov in potov mestne občine ljubljanske v Poljanskem predmestju zbriže in prenese kot zasebna last mestne občine ljubljanske v zemljiško knjigo katas^. občine Poljansko predmestje. To se v smisla predpisov §. 3 stavbnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano in v smislu zadnjega odstavka §. 63 občinskega reda javno razglaša z dostavkom, da so zadevni načrti in drugi pripomočki ođ 23- aprila dO InoJL 3» Junija 1918 ob navadnih uradnih urah pri mestnem magistratu v prostorih gospodarskega urada na vpogled razgrnjeni ter da je vsakemu udeležencu na prosto voljo dano proti temu sklepu v navedenem času svoje morebitne ugovore pri mestnem magistratu vlomiti.
Mestni  magistrat ljubljanski,
<fee 19. «6^.1913..
Slamnike
moderno nakitene,
oblike, kakor vse pene za motlisfke
prodaja najceneje
. Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
Popravila točna in cena.
emskawoda
Iza pilno zdravljenje in I izvrstna namizna pijača.
EMSKA VRELSKA SOL
iDRUVINAiUHI ZAVITEK
a PS$K£ HUf IU HljiWlXWIWI>II II i D0BIY« ol FOUAARNA* DR06EMJMI »U. St* WT K.SCHOPPCR DUNAJ VI! I a
Glavna zaloga: Mihael Kastner v Ljubljani.
t
m> «l deželi!
Redka prilika I     Redka prilika!
Prodajam vsakovrstne
razglednice
500 kosov, sortiranih, . . . .T, K 12 — 500    » » boljše vrste » 18 —
500    » »        samo finejše » 25'—
(Pri večjem odjemu še ceneje). Na željo poailiam tudi na izbiro poštni zavoj s 5 kg, (približno 1000 kosov) ter naj naročnik naznani, kakšne želi imeti, vendar je primoran vsaj 500 kosov obdržati. — Dalje priporočam vsakovrstni papir, od« femalne knjižice ter sploh vse v trgovino S papirjem spadajoče predmete po najnižjih cenah. BMSf Vsakovrstne tiskovine i vizitke, pisma, račune, kuverte itd. naice-neje izvršuje 920
, L Pnaleh, Ljubljana 4
# Židovska ulica it 4. %
s: Moderno zidana ::
hisa
s tremi lepimi stanovanji  s kopeljo in obsežnim vrtom,
se opodno proda Da Poti v Rožno dolino 42.
699
Trst, ulica Carradori št 15,
5 minut oddaljen od južnega kolodvora. Restavracija
ulica Carradori 18 (vogal ulice Ghega).
-4= prostoran!
obrnjeni v Gradišče in na Erjavčevo cesto, za vsa podjetja kar najbolj pripravni, urejeni za pisarno z električno lučjo, vodovodom in drvarnico, se zaradi preselitve 1432
ceno oddajo v podnagem
in sicer vsi ali pa le deloma. Cenjena vprašanja na Sentjanško premogo-kopno  družbo v Karmelju na
Dolenjskem« Lokale razkaže zaloga šentjanškega premoga v Dalmatinovi ulici Štev- 5 v Ljubljani.
Specialista tvrdke fratelli $ranca, plan
je vsled svojih silno dietetskih in odlično želodec :: krepečih lastnosti :-:
Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, III. Ungarg. 20.
Št. 7790.
Razpis.
1481
Za zpii izottosfti mostu 'm Bistrico pri »jI
xia* okrajni cssti Kamnife-Čma
na 41.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do S. maja t. L opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo« slati je zapečatene z napisom »Ponudba za prevzetje gradbe mostu čez
Bistrico pri Stranjah".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne
pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem
urada (Turjaški trg) v uradnik urah.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 23. aprila 1913.
Avstr. amerikan. k zaloga čevljev s Prešernova nL 52.
jfaši čevlji po kakovosti, :; prileteti in eleganci :: prekose vsako kontareseo.
44
14
42
3Q