Simpozij o ekološkem stališču v psihologiji
BOJAN ŽALEC
24. in 25. 2. 1989 jc v Beogradu v prostorih Inštituta za eksperimentalno psihologijo potekal simpozij na temo "Teorija direktne percepcije" oziroma "Ekološko stališče v psihologiji" (kar je bolj splošno znano ime tc smeri v psihologiji). Srečanja so se udeležili Aleksandar Kostič, Dragana Barac, Dejan Todorovič, Žarko Korač, Predrag Ognjcnovič, Nikola Grahek, Miloš Arsenijevič, Ivo Mimica, Nenad Miščevič, Matjaž Potrč, Bojan Žalec in drugi psihologi ter filozofi iz Jugoslavije.
Temelji teorije direktne pcrccpcije so bili postavljeni z deli J.J. Gibsona. Glavna domneva teorije direktne percepcije jc, rečeno, naslednja:
Psihološki fenomeni so preprosto v žival-okolica sistemih, ne samo v živalih. Prvi dan simpozija sta svoja prispevka predstavila Dragana Barac in Aleksandar Kostič.
Dragana Barac jc govorila o realizmu teorije direktne percepcije. Primerjala jo jc z nekaterimi drugimi psihološkimi in filozofskimi smermi. Obravnavala je tudi epistemološki in vzročni nivo diskurza o pcrccpciji. Aleksandar Kostič je svoj referat razdelil na tri dele.
V	prvem delu jc govoril o statusu percepcije. Perccpcijo je najprej označil kot paradigmatičen primer, skozi katerega se išče pot, da bi se psihologijo pripeljalo v domeno naravoslovnih znanosti. Govoril jc tudi o dveh pristopih k pcrccpciji. Temeljne značilnosti prvega pristopa, ki jc epistemološki, so: problem možnosti oziroma nemožnosti spoznanja, obravnavala se je predvsem človeška pcrccpcija, omejenost pcrccpcije pa jc služila kot eden od argumentov za nemožnost adekvatnega spoznanja . Ekološki pristop je po njegovem mnenju ontični pristop. Pcrccpcija se pojmuje kot del ontičnega inventarja vrste (možnost adekvatnega spoznanja jc irclcvantcn problem). Pcrccpcija se obravnava kot naravni fenomen, lasten vsem vrstam. Pcrccpcijske omejitve so ontično opredeljene - gre za kriterij adoptivne vrednosti.
V	drugem delu referata, je govoril o odnosu med živaljo in okoljem. Dejal je, da gre za sinergetski odnos, ki ga je opisal skozi naslednje dvojice:
-	pcrccpcija : akcija
-	afordansa : efektivnost
-	informacija: kontrola
Pojma, ki sestavljata posamezen par, sta koimplikativna, kar pomeni, da ne moremo govoriti o prvem, nc da bi govorili o drugem, in obratno. Tako npr. ne moremo govorili o pcrccpciji, nc da bi govorili o akciji, in obratno. Vendar iz koimplikativnosti šc nc sledi kavzalna vez. Tretji del referata jc bil posvečen vprašanju metrike v psihologiji. Kostič seje zavzel za metrične modele iz fizike in za nevtralne mere, izražene v termi-
1 Adekvatno spoznanje pomeni spoznanje stvari na sebi.
nih fizike. Menil je tudi, da mora biti geometrija kot opisovanje nekega fenomena v skladu s tem, kar opisuje.
V	diskusiji, ki je sledila, so udeleženci skušali priti do jasne opredelitve direktnosti pcrcepcijc, v drugem delu diskusije pa so obravnavali predvsem vprašanja in probleme v zvezi z iluzijo.
Drugi dan simpozija sta nastopila dva referenta. Prvi je bil Matjaž Potrč iz Ljubljane, drugi pa Ncnad Miščevič iz Zadra.
Matjaž Potrč je pripravil prispevek z naslovom "Ekstcrnaliziranc vsebine in kategorije". V svojem referatu je prikazal, kako se lahko ekološka optika uporabi pri razlaganju vsebine duševnih stanj. Posledica ekološkega pristopa je tudi odstranitev dihotomije ekstcrnalizcm : intemalizem. Intcrnalisti trdijo, da so notranji mehanizmi subjekta odgovorni za individuacijo vsebine duševnih stanj. Ekstcrnalisti pa trdijo, da imajo večjo vlogo pri individuaciji vsebine duševnih stanj zunanji dogodki. Potrč je predložil naslednje temeljne teze:
1.	Kategorije pridejo v razlago vsebine duševnih stanj.
2.	Vsebina je odvisna od zunanjih predmetov v okolju organizma.
3.	(1) in (2) sta kompatibilni.
K 1. tezi:
Vsebina je zgrajena iz pojmov. Pojmi zajemajo kategorije. Torej je vsebino treba razlagati s pomočjo kategorij. Kategorije vsebujejo informacijo na bazi pcrceptivnega inputa, ki jih organizem dobi v interakciji z okoljem. S kategorijami Potrč misli predvsem bazične kategorije. Pojem bazične kategorije je na začetku ponazoril na primeru psa: ko nekdo vidi psa, takoj ve, daje to pes, čeprav obstajajo različni psi. Prav tako v različnih situacijah, ko ima nekdo opravka z različnimi primerki psov, za vsak primerek ve, da je to pes. Tisto konstantno, kar pride v to vedenje, je bazična kategorija psa. Po Potrčevemu mnenju teza (1) do sedaj ni bila sprejeta, ker pripadniki vzročne teorije postulirajo preveč močno vzročno zvezo, obenem pa niso rešili problema univerzalij. Druga smer, holizem, pa po njegovem mnenju sploh ne pojasnjuje vsebine mentalnih stanj. Potrč meni, da temeljne kategorije funkcionalistično in naturalistično pojasnjujejo vsebino duševnih slanj.
K 2. tezi:
Potrč je mnenja, da je (2) odvisna od kavzalnih mehanizmov in tako podlega težavam vzročnih teorij. Vendar pa obenem meni (intuitivno), da je eksternalizirana kategorijska perccpcija zdravo razumsko in filozofsko pojasnljiva in jo lahko vsaj intuitivno sprejmemo.
K 3. tezi:
V	podporo te teze mu služi evolucijska trditev, o kateri bazične kategorije in pojmi obstajajo zaradi interakcije organizem - objekt v okolju. Bazične kategorije točno lovijo
2 Bolje rečeno, Koslič se je zavzel za tisto metodološko strogost in čistočo, ki vlada v fiziki (npr. ne obstajajo dejstva "iui generis"). Toda mera mora biti "animal dependent" in "on the scale of animal."
obseg pomembnosti predmeta za organizem. Tako ima identifikacija tigra vrednost preživetja. Ta ne obsega vseh lastnosti tigra, temveč samo jedro lastnosti, ki pride v razlaganje bazičnih kategorij. To je razlog temu, da imamo ravno tako obliko kategorij. Potrč je poudaril tudi aproksimativnost in mehkost kategorij. Mehkost kategorij je kompatibilna z ekološkim pristopom.
Ekološki pristop lahko pri razlagi vsebine duševnih stanj izrazimo s temi tezami:
-	zunanji objekti so preveč bogati, da bi bilo potrebno vključevati v razlago kreativni duh,
-	za razlaganje kategorij bomo uporabili afordansc okolja,
-	kategorije niso medijatorji - organizem jih zbira iz okolja.
Če upoštevamo gornje teze, sta tezi (1) in (2) kompatibilni. Kategorije zajemajo samo invariantne informacije, ki jih organizem potrebuje v interakciji z okoljem. Tako se znebimo dihotomijc internalizcm : eksternalizcm. Obenem pade tudi dualizem organizem : okolje.
V diskusiji, ki je sledila, je bilo slišati pripombe o podobnosti Potrčeve teorije z nativizmom. Prav tako je bila predlagana pojasnitev bazične kategorije s pomočjo hierarhije, npr.: žival pes ovčar
Tu je bazična kategorija pes.
Ncnad Miščevič je v svojem prispevku obravnaval pojem afordansc. Afordansc so lastnosti predmeta, ki predmetu omogočajo, da je primeren za neko dejavnost. Miščevič je navedel pet lastnosti, ki jih lahko, oziroma jih bi lahko imele afordansc:
1.	Obstajajo (so objektivne).
2.	So perccptibilne.
2a. So neinfcrencijalno perccptibilne.
3.	So samostojno perccptibilne.
4.	Imajo primat v pcrccpciji.
K prvi lastnosti velja pripomniti, da so afordansc objektivne, vendar relativne. Točka 2 jasno veže pojem afordansc na pcrccpcijo. Točka 2a govori, da so afordansc perccptibilne brez rezoniranja in brez vključevanja spominskih podatkov. Čc sprejmemo točke 1, 2, in 2a, potem imamo po Miščevičevcm mnenju umirjeno ekološko teorijo percepcijc. Da je teorija umirjena, pomeni, da ni nikakršne diskriminacije med lastnostmi, ki so ne afordansc, in med tistimi, ki so afordansc. Ali poleg lastnosti, ki so afordansc, obstajajo še nevtralne lastnosti. Gibson pravi naslednje: "...kar percipiramo, ko gledamo objekt, so njegove afordansc ne njegove kvalitete." Torej obstajajo lastnosti, ki so nevtralne, in siccr relativno (glede na subjekt). Naslednje vprašanje, ki ga je Miščevič obravnavanje bilo vprašanje samostojne ali nesamostojne pcrccpcijc afordans. Čc sprejmemo tezo o samostojni pcrccpciji afordans in čc upoštevamo, da dolžina ni afordansa, potem moramo sprejeti tudi sklep, da organizmi ne zaznavajo dolžine.
Miščevičcvcmu referatu jc sledila diskusija, s katero seje srečanje končalo. Splošna želja udcležcnccv jc, da bi se takšno druženje filozofov, psihologov in drugih znanstvenikov nadaljevalo.