Branka Rotar Pance
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE
GLASBE PRI EKSPERIMENTALNEM POUKU BREDE OBLAK
Izvirni znanstveni èlanek / Original Research Paper
Izvleèek
Temelji sodobne slovenske didaktike glasbe so bili postavljeni pri eksperimentalnem pouku, ki je
bil longitudinalno izveden v vseh osmih razredih osnovne šole. Zaèel se je v šolskem letu 1963/64 s
ciljem korenite prenove glasbenega pouka in razvojem novih uènih metod. Eksperimentalni pouk je
v celoti realizirala Breda Oblak, ki je v pisnih pripravah in z izvedbo uènih ur utemeljila koncept
aktivnega uèenja glasbe prek dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. Na spremljajoèih
seminarjih za uèitelje, ki so vkljuèevali tudi hospitacije pri urah eksperimentalnega pouka, je nove
metode glasbenega uèenja prenašala v najširšo pedagoško prakso. Rezultate eksperimentalnega
pouka je strnila in nadgradila v didaktiènih kompletih za vse razrede osnovne šole, izdanih v dveh
zaporednih ciklih: najprej za osemletno in kasneje za devetletno osnovno šolo. Metodiko glasbene
vzgoje jo preobrazila in nadgradila v sodobno glasbenodidaktièno teorijo in prakso.
Kljuène besede: Breda Oblak, eksperimentalni pouk, osnovna šola, didaktika glasbe
Abstract
Breda Oblak’s Experimental Music Education: Active Music Learning and Conception of
Modern Music Teaching
The foundations of modern Slovene music teaching were laid in the experimental music education
which was carried out as a longitudinal study in all eight grades of primary school. First introduced
in the school year 1963/64, it aimed at thoroughly reforming music education and developing new
teaching methods. The entire project was carried out by Breda Oblak who, in her written lesson
plans and in the practical execution of lessons, developed the concept of active music learning,
basing it on performing, listening and creating activities. At seminars for teachers, which included
also observations of experimental lessons, she disseminated the new music teaching methods to the
broadest pedagogic practice. She used the results of the study to develop didactic packs for all
grades of primary schools. These materials were issued in two cycles: first for the eight-year and
latter for the nine-year primary school. Breda Oblak transformed the music education teaching
methods, upgrading them into modern music-teaching theory and practice.
Keywords: Breda Oblak, experimental music education, primary school, music didactics
Uvod
Oddelek za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani je z
dvodnevnim mednarodnim znanstvenim simpozijem Izzivi sodobne glasbene pedagogike
(15.16.11.2017) proslavil ivljenjski jubilej: 80-letnico zaslune profesorice dr. Brede
Oblak. Utemeljiteljica sodobne didaktike glasbe je prehodila bogato profesionalno pot od
avtodidaktinje na Jesenicah do kljuène osebe slovenskega glasbenodidaktiènega in
kurikularnega razvoja glasbenih predmetov v vertikali splošnega in glasbenega šolstva. Z
uporabo introspekcijske analize jo je predstavila v prvoosebni poklicni pripovedi
5
Branka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
Narativni izraz poti skozi glasbeno šolstvo (Oblak, 2016). V njej je opisala motivacijske in
identifikacijske dejavnike profesionalnega razvoja uèitelja glasbe, kot ga je doivljala
sama skozi sedem desetletij in kot ga je s svojim strokovnim in znanstvenim delovanjem
(so)oblikovala na nacionalni ravni. V tem obdobju je bil najmoènejši razvojni impulz
eksperimentalni pouk glasbene vzgoje v vseh razredih osnovne šole, ki ga je izvajala kot
longitudinalni projekt, pri tem pa eksperimentalnemu pouku doslej še nista bili namenjeni
veèja raziskovalna pozornost in obravnava. V prispevku z vidika historiène analize
publiciranih prispevkov v strokovnih in znanstvenih revijah, ter v razliènih monografijah,
ob tem pa tudi analize dokumentov iz osebnega arhiva Brede Oblak in pogovora z njo
predstavljamo potek in doseke eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje. Pri tem
poudarjamo tezo, da je eksperimentalni pouk Brede Oblak pomenil odloèilen premik k
aktivnim oblikam uèenja glasbe in da je postal temelj, na katerem se je razvila sodobna
didaktika glasbe.
Okolišèine zaèetka eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje v osnovni šoli
Breda Bidovec (Oblak)1 je prve glasbenopedagoške izkušnje zaèela pridobivati na
Jesenicah. Kot absolventka Oddelka za zgodovino glasbe Akademije za glasbo v
Ljubljani je v šolskem letu 1959/60 zaèela honorarno pouèevati klavir na jeseniški
glasbeni šoli. Po diplomi (1960/61) se je tam redno zaposlila in prevzela še pouk nauka o
glasbi. Zaradi potreb v kraju je na jeseniški gimnaziji pouèevala predmet Estetska vzgoja
in nekaj èasa nadomešèala uèiteljico glasbe v osnovni šoli. Konèno licenco za opravljanje
uèiteljskega dela je pridobila leta 1962 z opravljenim strokovnim izpitom, ki je med
drugim vkljuèeval tudi uèni nastop pred komisijo. Izpit je zelo uspešno opravila v
Ljubljani na Glasbeni šoli Center. Zaradi izstopajoèe odliènosti je z njim pridobila vabilo
ravnatelja šole Slavka Mihelèièa, da se zaposli v tamkajšnji šoli. Poleg tega je v njej
bodoèo naslednico prepoznal tudi znameniti pedagog Stanko Gogala, prav tako èlan
strokovne komisije.2
Marca 1963 je kot zunanja sodelavka zaèela pouèevati na ljubljanski Glasbeni šoli Center.
S šolskim letom 1963/64 se je stalno zaposlila v Ljubljani in se hkrati sreèala z
reorganizacijo šole v Zavod za glasbeno in baletno izobraevanje (ZGBI),3 ki je zdruil
6
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
1 Dekliški priimek Brede Oblak je Bidovec. Po poroki z Gorazdom Oblakom leta 1965 se je podpisovala z
obema priimkoma (Breda Bidovec - Oblak). Tri leta kasneje je uradno umaknila dekliški priimek in od
takrat se je v svojih publiciranih delih in pri vseh dejavnostih podpisovala le s priimkom Oblak.
2 Breda Oblak je takratno dogajanje opisala takole: »Uènemu nastopu so sledili predpisani izpiti, med
katerimi je bila tudi obèa metodika, ki jo je preverjal znameniti pedagog dr. Stanko Gogala. Za vedno mi
je ostal v spominu sprošèen strokovni dialog, ki ga je profesor iznenada prekinil, vstal in dejal: ‘Nekoè me
boste pri tem predmetu na Akademiji nadomestili.‘ Njegova neprièakovana pripomba in tudi ponudba
ravnatelja Slavka Mihelèièa sta me prijetno presenetili, èeravno sta se mi v danem trenutku zdeli povsem
nerealni.« (Oblak, 2008, str. 51, 52)
3 J. J. v Grlici (let. XI, št. 1-2, 1966) ustanovitev ZGBI predstavi z naslednjim zapisom: »Do nedavna je bilo
glasbeno in baletno šolstvo na obmoèju obèine Ljubljana-Center razvejano na veè samostojnih šol:
glasbeno šolo Ljubljana-Center, oddelek za izrazni ples, glasbeno šolo za ljudske inštrumente ter na šoli s
širšim znaèajem: srednjo glasbeno šolo in srednjo baletno šolo. Nekatere od teh šol so se zaradi slabih
delovnih razmer vse bolj borile za obstoj. Zlasti je zaviralo njihov poln razmah pomanjkanje dobrih uènih
prostorov, kar sta najbolj obèutili obe srednji šoli. S preureditvijo oziroma nadzidavo poslopja v Vegovi
7, so se odprle nove perspektive (to je bila pri nas prva veèja investicija v tovrstno zgradbo). Obenem je
dozorela zamisel za obsenejšo reorganizacijo omenjenih šol, ki so v zaèetku šolskega leta 1963/64 prešle
v skupno upravljanje; nastal je zavod za glasbeno in baletno izobraevanje.« (J.J., 1966, str. 27)
»veè tedanjih glasbenih in plesnih šol v ljubljanskem središèu (Srednja glasbena šola,
Glasbena šola Center, Srednja baletna šola, ki je obsegala tudi nije razrede, Glasbena
šola pri svetu Svobod okraja Ljubljana in Oddelek za izrazni ples v Pionirski knjinici)«
(Kalan, 2005, str. 103).
Delovne obveznosti nove redno zaposlene sodelavke Brede Bidovec (Oblak) na ZGBI so
bile kombinirane. Na glasbeni šoli je pouèevala predšolske skupine in nauk o glasbi. Ob
izidu knjige Solfeggio 1 (Jurca, Kalan, 1964) je v sodelovanju s profesorjem solfeggia
Maksom Jurco z vzorènimi uènimi nastopi predstavljala uporabo tonalno-relativne
metode na uvajalnih seminarjih v Ljubljani in drugih slovenskih krajih.4 Tudi sicer so na
njenih rednih uènih urah nauka o glasbi in predšolske glasbene vzgoje na ZGBI hospitirali
bodoèi in e delujoèi uèitelji glasbe, doseki uèencev pa so bili predstavljeni na javnih
nastopih in bili posneti kot avtorske radijske oddaje.5 Del njene delovne obveznosti je bil
zapolnjen s sodelovanjem pri projektu osemletnega eksperimentalnega pouka glasbene
vzgoje v osnovni šoli (Oblak, 2008, 2016; Smole, 2015). S projektom je prišlo do
umestitve osnovnošolske glasbene vzgoje v glasbenoizobraevalni sistem, kar Oblakova
oznaèi kot »osamljen primer« in nadaljuje: »Pobudo zanjo je dal takratni pomoènik
ravnatelja prof. Pavle Kalan, ki je pripisoval novemu Zavodu za glasbeno in baletno
izobraevanje širše glasbeno-pedagoško poslanstvo. Ker je pred tem deloval na
uèiteljišèu, je dodobra poznal problematiko splošne glasbene vzgoje in prizadevanja za
njeno prenovo. Predlagal je poseben projekt v obliki eksperimentalnega pouka, katerega
namen je bil z neposredno prakso izoblikovati novo fizionomijo uènih ur glasbene vzgoje v
osnovni šoli.« (Oblak, 2008, str. 52)
Okolišèine umestitve osnovnošolske glasbene vzgoje v glasbeno-izobraevalni sistem so
temeljile na resoluciji Priporoèilo za reformo glasbenega pouka (1963). Resolucijo je
pripravila posebna komisija, imenovana s strani Društva glasbenih pedagogov Slovenije,
v komisiji pa so bili Vlado Golob (predsednik), Cvetko Budkoviè, Sreèko Gruškovnik,
Vida Hribar Jeraj, Pavle Kalan, Egon Kunej in Peter Lipar. Resolucija je bila rezultat
poprej pripravljenih tez in njihove obravnave na dvodnevnem posvetu (28.29. 1. 1963).
Objavljena je bila v 1. številki IX. letnika Grlice (1963), pri èemer avtorstvo (komisije) ob
njenem naslovu ni izpostavljeno, ampak je razvidno iz uvodnega besedila.
7
Branka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
4 V 3. številki Biltena ZPPS je zabeleka, da je Breda Bidovec - Oblak pripravila »primer praktiène
uresnièitve poglavij iz uèbenika Solfeggio I.« (J. H., 1968-69, str. 12). Svoj primer je pripravila tudi
Mirjana Turel, pedagoška svetovalka za glasbeni pouk Zavoda za prosvetno-pedagoško slubo Ljubljana
I. (ibid.).
5 Breda Oblak v osebnem arhivu hrani scenarij za javni nastop ob prihodu dedka Mraza, ki vkljuèuje
inštrumentalne toèke uèencev glasbene šole (tipkopis, 2 str., b.d.); scenarij za nastop in radijsko oddajo
Otrokov dan, v kateri se pevske toèke otrok izmenjujejo z veznim besedilom o cicibanovem ivljenju
(tipkopis, 2 str., b.d.); program nastopa predšolskih skupin (22 toèk) z veznim besedilom (tipkopis in
rokopis, 4 str., b.d.), program javnega nastopa z 22. toèkami, ki jih programsko sestavila Breda Oblak
(koncertni list ZGBI, Glasbene šole Ljubljana z naslovom Naši cicibani nastopajo; 11. junij 1970,
Dvorana Kriank). V popisu njene bibliografije v 4. zvezku Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije
za glasbo v Ljubljani (Rotar Pance, 2002) je za obdobje 1965-1982 evidentiranih 12 prispevkov za
radijske oddaje (t.i. radijskih šol za posamezno stopnjo šolanja). Breda Oblak jih je pripravila še veè,
vendar domneva, da v arhivu RTV niso veè dostopne zaradi presnemavanja magnetofonskih trakov, prav
tako pa tudi niso bile evidentirane v bibliografski bazi Cobiss (Osebni pogovor z Bredo Oblak, Ljubljana,
29. 9. 2017).
Resolucija je strukturirana v štirih poglavjih: I. Ugotovitev stanja, II. Perspektivna
usmeritev, III. Naloge glasbenovzgojnih ustanov, IV. Funkcije posameznih stopenj
glasbenovzgojnih zavodov. V prvem poglavju je bilo med šibkostmi glasbenega šolstva
posebej opozorjeno, da ni prave programske povezave med glasbenoizobraevalnimi
zavodi razliènih stopenj. Prav tako glasbeno šolstvo ni organsko povezano z osnovnimi
šolami in drugimi šolami.
V drugem poglavju je naštetih devet smernic, ki opisujejo »nove prijeme in oblike
glasbenega šolstva«, med katerimi je v prvih treh toèkah zapisano:
»1. Glasbeno izobraevanje je treba razširiti in poglobiti v glasbeno vzgojo, ki je
drubena potreba in pravica vsakega našega èloveka.
2. Glasbeno vzgojo je treba razviti v vso demokratièno širino, ki naj se uveljavi tudi
na tem podroèju, saj glasbena vzgoja danes ne more veè biti privilegij samo
nekaterih. Sodobna psihologija je ugotovila, da nemuzikalnih ljudi praviloma ni,
da pa je treba muzikalnost e pri otroku vzbuditi in razvijati.
3. Našega èloveka, predvsem mladega, je treba nauèiti pravilno in ne ozko
vrednotiti glasbo z vseh podroèij, da se bo znal orientirati pri današnji izredni
konsumaciji glasbe vseh vrst.« (Priporoèilo za reformo glasbenega pouka, 1963,
str. 4)
Med nalogami glasbenovzgojnih ustanov je bila poudarjena potreba po ustanovitvi novih
glasbenovzgojnih ustanov, »ki bodo kos novim nalogam« in izboljševanju »metodiènih
postopkov pri glasbeni vzgoji«. Po oblikovanju novega idejnega programa in »formiranju
novih oblik glasbene vzgoje je treba izdelati operativni plan: urediti predmetnike, uène
naèrte itd.; vse to mora ustrezati oblikovanju potrebnega profila profesionalnih kadrov in
potrebam amaterizma« (prav tam, str. 5).
V èetrtem poglavju so opisane funkcije posameznih glasbenoizobraevalnih stopenj in
ustanov od predšolskega obdobja do univerzitetne ravni, pri èemer je poudarek tako na
glasbenem izobraevanju in glasbeni vzgoji uèencev, dijakov in študentov kot na
profesionalnem usposabljanju na glasbenem podroèju. Poudarjena sta skrb za ustrezno
izobraevanje glasbenopedagoškega kadra in delovanje v podporo kakovostnega razvoja
tako na podroèju glasbenega profesionalizma kot amaterskega dela. Glasbena vzgoja
šolske populacije je bila kljuèna vez med glasbeno in osnovno šolo:
»2. Dosedanje nije glasbene šole so osnova glasbenovzgojnega procesa.
Razvijajo glasbenovzgojno dejavnost v širino, vzgajajo ljubitelje glasbe in dajejo
strokovno osnovo za razvoj glasbenega amaterizma, dopolnjujejo glasbeno vzgojo
na osnovnih šolah, vzbujajo zanimanje za glasbo pri predšolskih otrocih in
pripravljajo svoje uèence za poklicni študij glasbe…. Kadrovska in prostorna
povezava naj bo kar najtesnejša: glasbena šola lahko organizira na osnovnih
kroke in reden glasbeni pouk, obratno pa lahko tudi osnovna šola uporablja
prostore in vzgojne pripomoèke glasbene šole, kolikor obstajajo za to monosti …«
(Priporoèilo za reformo glasbenega pouka, 1963, str. 6)
8
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Pavel Kalan je kot èlan komisije sodeloval pri pripravi resolucije in je v teh okolišèinah
tudi sprejel ponujeno mesto pomoènika direktorja ZGBI, saj se je elel ukvarjati predvsem
»z glasbenopedagoškimi vprašanji, posebej z mentorstvom eksperimentalnih oddelkov
glasbenega pouka …« (Kalan, 2005, str. 55) Njegova pobuda, povezana s temeljnimi
smernicami resolucije, je dobila ustrezno podporo na ZGBI; na takratnem Ministrstvu za
prosveto LRS, ki je izvajanje eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje financiralo; in na
Zavodu za prosvetno-pedagoško slubo Ljubljana, ki je bil odgovoren za strokovno
spremljanje projekta in takojšnji prenos novih uènih pristopov in metod v najširšo prakso
z organizacijo seminarjev za delujoèe in bodoèe uèitelje glasbene vzgoje.
Longitudinalni projekt se je zaèel izvajati s šolskim letom 1963/64 s ciljem povezave
glasbenega in splošnega šolstva ter korenite prenove osnovnošolskega glasbenega pouka
v vseh razredih osnovne šole na podlagi novega koncepta oblikovanja uènih ur. Na njih so
bile preizkušane nove metode uèenja glasbe. Pavel Kalan6 je prevzel nalogo, da strokovno
spremlja eksperimentalni pouka glasbene vzgoje, formalno umešèen na
teoretsko-pedagoški oddelek ZGBI, v okviru katerega je deloval Oddelek za povezovanje
z osnovnimi šolami. Ta oddelek je vodil Janez Bole in je bil kot takratni izvajalec
predmeta Metodika glasbene vzgoje vkljuèen tudi v eksperimentalni pouk. Izvedbo
eksperimentalnega pouka sta prevzeli Breda Bidovec (Oblak) in Tea Budna.7 (Kalan,
2005; Oblak, 2008, 2016, Smole, 2015)
Tudi nekatere druge glasbene šole so v skladu z resolucijo izvajale dejavnosti, s katerimi
so se povezovale z osnovnimi šolami. Aktivnosti so bile usmerjene v pripravo skupnih
prireditev (nastopov) za posamezne ciljne skupine osnovnošolskih razredov (Bitenc,
1968),8 niso pa bile sistematiène in projektno vodene v smislu kontinuiranih
9
Branka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
6 V svojih spominih zapiše: »Tako sem brez pomisleka sprejel ponudbo za pomoènika direktorja novo
osnovanega Zavoda za glasbeno in baletno izobraevanje. Tu naj bi se ukvarjal predvsem z
glasbenopedagoškimi vprašanji, posebej z mentorstvom eksperimentalnih oddelkov glasbenega pouka,
kar mi je ustrezalo, saj sem se elel v veèji meri posvetiti raziskovalnemu delu na tem podroèju.« (Kalan,
2005, str. 55)
7 Po poroki Tea Marn. Leta 1963 je Tea Budna diplomirala na Oddelku za muzikologijo FF (Razvoj
angleške vokalne glasbe, mentor Vilko Ukmar; prim. http://muzikologija.ff.uni-lj.si/wp-content/
uploads/2016/03/UN_AIK_DIPL.pdf (obiskano12.10.2017).
8 Janez Bitenc v daljšem prispevku, objavljenem v Grlici, zapiše: »V zaèetku šolskega leta 1967/68 je
vodstvo glasbene šole FRANCA ŠTURMA Šiška-Beigrad poslalo ravnateljstvom in predmetnim
uèiteljem glasbe osnovnih šol Zvonka Runka, Riharda Jakopièa, Hinka Smrekarja, Valentina Vodnika,
Alojza Kebeta, Franca Rozmana-Staneta, dr. Vita Kraigherja, Borisa Kidrièa, Mirana Jarca in Danile
Kumar dopis z naslednjo vsebino:
‘Vodstvo glasbene šole vas obvešèa o delovnem naèrtu, ki smo ga pripravili za povezavo med osnovnimi
šolami in našo ustanovo. Delovni naèrt temelji na osnovi dosedanjih izkušenj na tem podroèju, na
monostih, ki jih ima glasbena šola, in na eljah ter potrebah osnovnih šol. Po temeljiti in vsestranski
preuèitvi vsebine našega dela smo se letos odloèili, da bomo obiskali vsako osnovno šolo dvakrat v
šolskem letu. Pripravili bomo štiri sporede. Dva sporeda za uèence prvega in drugega razreda, dva
sporeda pa za uèence tretjega in èetrtega razreda …
Novost naših letošnjih gostovanj je, da instrumentalni dele pripravijo gojenci glasbene šole, vokalni del
pa otroški zbor, ki deluje na osnovni šoli. V ta namen je vodstvo glasbene šole poskrbelo za ponatis pesmi
v pesmaricah, ki jih z najboljšimi eljami za tesno in uspešno sodelovanje poklanjamo pevcem otroškega
pevskega zbora. Eno izmed pesmi se bodo nauèili vso mladi poslušalci. S tem elimo doseèi, da bo naša
prireditev izzvenela v razpoloenju, ki naj spontano zajame vso dvorano …. Dan, ko bi obiskali uèence na
vaši šoli, bi lahko poimenovali GLASBENI DAN. Tako bi zbudili pri otroku in pri uèiteljstvu veèje
zanimanje in vnaprejšnjo pripravljenost; ta bi stvari sami pripomogla do globljega doivetja, glasbeni
vzgoji pa dala doloèeno priznanje. Vse to bi sèasoma lahko razširili na višje razrede, ki bi ta dan
organizirano obiskali glasbeno predstavo ali simfonièni koncert’.« (Grlica, 1968, let. XII., št. 2, str. 40)
hospitacijskih nastopov, v okviru katerih bi bile predstavljene nove uène metode.
Longitudinalni eksperimentalni pouk glasbene vzgoje Brede Bidovec (Oblak) in zaèetnih
sodelavcev je bil edinstven v zgodovini slovenske glasbene pedagogike.
Izvedba eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje v osnovni šoli
Eksperimentalni pouk glasbene vzgoje se je zaèel izvajati v šolskem letu 1963/64 v enem
prvem razredu na treh osnovnih šolah. V šolskem letu 1964/65 so ga zaèeli izvajati še v
drugem razredu in ga izvedbeno razširili na vse osnovne šole tedanje Obèine Ljubljana
Center (Bole, 1964/65). Breda Bidovec (Oblak) je izvajala eksperimentalni pouk na štirih
šolah: OŠ Preihov Voranc, OŠ Toneta Èufarja, OŠ Majde Vrhovnik in OŠ Ledina.
Janez Bole je kot vodja Oddelka za povezovanje z osnovnimi šolami ZGBI in èlan
projektne skupine predstavil zaèetek izvedbe eksperimentalnega pouka v naslednjem
zapisu:
»Dejavnost odseka za povezavo z osnovnimi šolami ljubljanskega zavoda za
glasbeno in baletno izobraevanje je usmerjena v izboljšanje kvalitete glasbene
vzgoje v osnovni šoli. Z drugo besedo: odsek skuša ustvariti nov, na sodobnih
principih temeljeè naèin glasbene vzgoje. V ta namen je uvedel v lanskem šolskem
letu po en eksperimentalni razred na treh osnovnih šolah, v letošnjem šolskem letu
pa je to dejavnost razširil na vse osnovne šole obèine Center. Te razrede namerava
odsek voditi do 8. razreda, se pravi vsako leto postaviti fiziognomijo uène ure za
naslednji razred. Pri tem gre za naèin glasbene vzgoje, ki bo sproti v praksi
preizkušen in bo plod teamskega dela glasbenih strokovnjakov in razrednih
uèiteljev. Nov naèin pouka vsebuje tele elemente: melodièno vzgojo, oblikovanje
glasu ter ritmièno vzgojo, pri èemer je upoštevan tudi gibalni element. Poudarek je
na petju in estetskem oblikovanju pesmi. Razvrstitev snovi je najtesneje povezana z
uènimi enotami, z drugo besedo, glasbena vzgoja teèe vzporedno z drugim
gradivom. Vsaka uèna enota pa je organska celota zase, se pravi, da je tematika
uène ure vpletena v vse njene elemente. Uspeh novega naèina glasbene vzgoje je
do sedaj v vseh razredih presenetljiv. Ne samo pri ostrenju sluha in ritmiènega
èuta, še veliko bolj – kar je posebej razveseljivo – pri celotnem estetskem
oblikovanju otrokove duševnosti.« (Bole, 1964/65, str. 75)
Poleg gibalno-plesnega izraanja je bil v koncept uènih ur na novo kot stalni uèni
pripomoèek za aktivno muziciranje v razredu vkljuèen tudi Orffov instrumentarij.
Poznavanje in upoštevanje razvojnih zakonitosti, interesov in potreb pa je Oblakovo
pripeljalo tudi do oblikovanja in vkljuèevanja glasbenih didaktiènih iger v pouk (Winkler
Kuret, 2006).
Breda Oblak je leta 2008 v intervjuju, objavljenem v reviji Glasba v šoli in vrtcu, zaèetek
eksperimentalnega pouka reflektivno opisala takole:
10
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
»Pouk je v iskanju razvojno ustreznih dejavnosti, vsebin, didaktièno-metodiènih
pristopov, analiz in vrednotenj zastavljal zahtevne naloge in bil hevristièno
naravnan. Izviral je iz pomanjkanja uènega gradiva, pripomoèkov, vzgledov, ne
nazadnje izkušenj in širšega pedagoško-psihološkega znanja. Na zaèetku poti sem
našla strokovno oporo za posamezna podroèja pri sodelavcih, zlasti pobudnikih
projekta, zaradi spreminjajoèih se okolišèin pa sem se kmalu osamosvojila.
Za svoj pedagoški razvoj se moram zahvaliti odlièni skupini uèiteljic, katerih
razredi so bili vkljuèeni v eksperiment. Redno so bile navzoèe pri glasbeni vzgoji
ter zavzeto in kritièno sledile realizaciji ur in vzgojno-izobraevalnim dosekom. S
svojim vedenjem so mi odkrivale vpogled v širši pedagoški in psihološki utrip
razredov. Intenzivno sodelovanje in sprotni prenos spoznanj v pedagoško prakso
je pravzaprav napovedoval akcijsko raziskovanje.« (Oblak, 2008, str. 52)
Izvajanje eksperimentalnega pouka na razliènih lokacijah je bilo v organizacijskem in
logistiènem pogledu velik izziv. V naslednjih šolskih letih se je zaradi kontinuiranega
izvajanja eksperimentalnega pouka v nijih razredih in vsakoletnega vkljuèevanja višjega
razreda obseg dela izjemno poveèeval. V šolskem letu 1964/65 se je zaèela krèiti in
spreminjati projektna skupina: na drugo delovno mesto sta odšla Pavel Kalan9 in Tea
Budna (Marn). Po nekaj letih je zaradi drugih obveznosti sodelovanje pri
eksperimentalnem pouku opustil še Janez Bole. Breda Oblak je ostala sama, zato je bilo
treba obseg izvajanja eksperimentalnega pouka skrèiti glede na sodelujoèe šole. Ivan
Berce, ravnatelj OŠ Toneta Èufarja, je v nastalih razmerah predlagal, da se
eksperimentalni pouk do konca izvede le na njihovi osnovni šoli. Njegov predlog je bil
sprejet in projekt je bil v celoti izveden v vseh osmih razredih osnovne šole le na OŠ
Toneta Èufarja. Konèan je bil v šolskem letu 1970/71 (Oblak, 2008, 2016, Winkler Kuret
2006).
Na zaèetku eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje je Breda Bidovec (Oblak) prevzela
oblikovanje pisnih priprav za posamezne uène ure (tedenske uène enote), ki so bile nato
izvedene pri pouku na vseh osnovnih šolah, vkljuèenih v eksperiment. Uène ure so
temeljile na prepletu glasbenih dejavnosti, ki so se z izbranimi glasbenimi vsebinami
povezovale in uresnièevale izhodišèni naslov posamezne tedenske uène enote. Oblakova
je to povezanost v uènih urah glasbene vzgoje opredelila kot kontinuirano in sistematièno
delo na makro nivoju (tedenske uène enote) in mikro nivoju (glasbene dejavnosti; Winkler
Kuret, 2006). Pri uènih urah je bilo razvidno medpredmetno povezovanje, ki je dajalo
domišljen okvir glasbenim dejavnostim in vsebinam.
Uène ure so bile odprtega tipa, najveèkrat tudi javno izvedene kot vzorène hospitacijske
uène ure. Hospitacijske obiske je terminsko organiziral svetovalec, delujoè na Zavodu za
prosvetno-pedagoško slubo. Nedatirani ohranjeni tipkopisi kaejo, da so uèitelji pri
11
Branka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
9 Na Zavodu za napredek šolstva SRS je prevzel stalno mesto pedagoškega svetovalca (Budkoviè,
1964/65).
Oblakovi hospitirali dan za dnem v istovrstnih razredih10 ali pa v razliènih razredih in
pogostokrat tudi na veè urah zaporedno.11 Hospitanti so pred uèno uro prejeli pisno
pripravo na pouk in so jo v skladu z monostmi predhodno obravnavali. Nato so
prisostvovali izvedbi uène ure, ki ji je sledila strokovna analiza. V ohranjenem tipkopisu
je npr. razvidno, da je na osmih terminih hospitacij, izvedenih v 1., 2. in 3. razredu na OŠ
Toneta Èufarja oktobra 1968, prisostvovalo 335 uèiteljev, krajevno razdeljenih na osem
skupin glede na obèino, iz katere so prišli. Hospitacije so bile organizirane za uèitelje
nauka o glasbi, razredne uèitelje in predmetne uèitelje glasbene vzgoje. Obèasno so
potekale tudi v dvorani ZGBI, v uènih urah pa je bilo razvidno uresnièevanje cilja
povezovanja glasbene šole in osnovne šole (pouka predšolskih skupin in nauka o glasbi v
glasbeni šoli z osnovnošolskim poukom glasbene vzgoje). Vzorènim uènim nastopom so
prisostvovali tudi bodoèi razredni uèitelji in bodoèi predmetni uèitelji glasbene vzgoje.
Samoiniciativno so se jim pridruevali nekateri drugi pedagogi, skladatelji, literati in
starši (Oblak, 2016).12 O tem je poroèal tudi Pavle Kalan v Grlici13 in poudaril, da so
pozitivne praktiène izkušnje eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje vkljuèene v
predlog revidiranega uènega naèrta za glasbeno vzgojo v osnovni šoli in da bodo pozitivni
doseki gotovo pripomogli k izdaji prepotrebnih uèbenikov in priroènikov za uèitelje
glasbene vzgoje (Kalan, 1964/65).
Izdaja Priroènika za glasbeno vzgojo na niji stopnji glasbenih šol (1968)
V skladu s smernicami, podanimi v resoluciji Priporoèilo za reformo glasbenega pouka
(1963), je bil leta 1966 v okviru drugih osnovnošolskih uènih naèrtov revidiran tudi uèni
naèrt za glasbeno vzgojo. Zaèel se je izvajati v šolskem letu 1966/67 in za uèitelje je bilo
12
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
10 Iz nedatiranega tipkopisa (šolsko leto 1966/67 ?) je razvidno, da je Oblakova imela vzorne nastope –
hospitacije za aktiv v 3. razredih in sicer 15. oktobra na OŠ Toneta Èufarja, 16. oktobra na OŠ Ledina in
17. oktobra na OŠ Preihovega Voranca (Osebni arhiv Brede Oblak).
11 Nedatiran tipkopis (šolsko leto 1967/68 ?) kae, da je imela 1. oktobra hospitacije razrednih uèiteljev v
1.,2. in 3. razredu; 2. oktobra hospitacije uèiteljev nauka o glasbi v 3. razredu; 4., 8. in 11. oktobra znova
hospitacije razrednih uèiteljev v 1.,2. in 3. razredu; 14.,15 in 16. oktobra enourne hospitacije uèiteljev v 3.
razredu na treh razliènih osnovnih šolah, povezane s poprejšnjo obravnavo novega Priroènika za
glasbeno vzgojo na niji stopnji glasbenih šol (Bidovec - Oblak, Bole, 1968); 18., 22., 25 in 29. oktobra
hospitacije razrednih uèiteljev v 1., 2. in 3. razredu.
12 Njene vzorène uène nastope so obiskovali mladinski knjievniki: Ela Peroci, Branka Jurca, Gitica
Jakopin, France Bevk; skladatelji: Pavel Šivic, Vilko Ukmar, Primo Ramovš, Janez Bitenc, Robert
Schollum; drugi pedagogi: dr. Stanko Gogala, Emilia Cassone, uèitelji liceja v Vidmu; nekateri kolegi iz
ZGBI: iva Kraigher, Maks Jurca, Gita Mally, Gorazd Grafenauer (prim. Oblak, 2016, str. 18, 19). O
hospitaciji Roberta Scholluma, avstrijskega skladatelja, dirigenta, pianista in vodje dveh oddelkov na
dunajski Glasbeni akademiji (oddelka za interpretacijo samospevov in oratorijev ter oddelka za glasbeno
vzgojo), v 3. razredu na OŠ Toneta Èufarja pri pouku glasbene vzgoje Brede Bidovec - Oblak je ohranjen
tudi zapis v Grlici (prim. Je, 1968/69, str. 5).
13 »Eden od najlepših dosekov na obmoèju zavoda za prosvetno pedagoško slubo Ljubljana I je nedvomno
uveljavitev zamisli novega koncepta glasbene vzgoje v nijih razredih osnovne šole, ki se je porajala veè
let in je konèno ob zdruenih naporih veè strokovnjakov našla idealno uresnièitev v eksperimentalnih
razredih pod okriljem ljubljanskega zavoda za glasbeno in baletno izobraevanje. V dveh odlièno
pripravljenih seminarjih, ki jih je organiziral zavod za prosvetno in pedagoško slubo, in ob hospitacijah
se je seznanil z novimi oblikami širši krog uèiteljstva. Ljubljano in njeno okolico je zajelo na tem podroèju
ivahno gibanje, ki vzbuja pozornost tudi v izvenglasbenih krogih ...« (Kalan, 1964/65, str. 74).
organiziranih veè izobraevalnih seminarjev, povezanih s stopnjo izobraevanja.14
Takratni predmetnik je namreè osnovnošolsko izobraevanje delil na nijo stopnjo (1.3.
razred), višjo stopnjo (4.6. razred), 7. in 8. razred pa sta bila obravnavana loèeno. Na
niji stopnji so glasbeni pouk izvajali razredni uèitelji, na višji stopnji in v zadnjih dveh
razredih osemletke pa predmetni uèitelji glasbe. Ker so uèitelji nenehno izraali tudi
potrebno po novih uènih gradivih, s katerimi bodo lahko uresnièevali zahteve
revidiranega uènega naèrta, je Breda Bidovec - Oblak svoje zaèetno delo v okviru
eksperimentalnega pouka strnila v metodiène zapise in jih leta 1968 v soavtorstvu z
Janezom Boletom objavila v Priroèniku za glasbeno vzgojo na niji stopnji glasbenih šol15
namenjenem za delo v prvih treh razredih osnovne šole.
V priroèniku je bilo uvodoma zapisano, da je priroènik nastal na podlagi praktiènih
izkušenj pri eksperimentalnem pouku glasbene vzgoje in da obsega gradivo za delo do
obravnave notnega zapisa. Vsebinsko vkljuèuje »snov, ki naj bo temelj glasbene vzgoje,
in metodiène napotke v pomoè uèiteljstvu.« (Bidovec - Oblak, Bole, 1968)16
Priroènik je bil strukturiran v tri poglavja: A Metodièni napotki, B Ritmièna besedila in C
Pesemsko gradivo. Najobsenejše je bilo prvo poglavje, v katerem so bili podani
metodièni napotki za sklope:
– Obravnava pesmi (izbira pesmi in uèni postopki pri njenem uèenju; izobrazba
glasu s prvinami vokalne tehnike za otroke v povezavi z uènimi postopki pri
pouku, primeri dihalnih vaj in vaj za vokalizacijo ter oblikovanje tona);
– Estetsko oblikovanje pesmi (napotki za estetsko oblikovanje pesmi z dvema
podanima primeroma; spremljanje pesmi z instrumenti: s kitaro, klavirjem in
Orffovim instrumentarijem; spremljanje pesmi z izraznimi gibi: obravnava
gibalnih elementov stoje in sede ter naèinov gibanja v prostoru, vse v povezavi z
otrokovo razvojno stopnjo in danim vzorènim primerom);17
– Ritmièna vzgoja (oblike ritmiènega dela: ritmizacija besedila, ritmièna
spremljava besedila z lastnimi in ritmiènimi instrumenti ter z izraznimi gibi,
ritmièni odmev, ritmièni dvogovor, prosta ritmièna improvizacija ob danem
13
Branka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
14 Revija Grlica je veliko pozornost namenjala tudi obvestilom in poroèilom o izobraevalnih seminarjih.
Tako je bilo npr. leta 1968 (let. XII, št. 2) objavljeno vabilo za seminar z naslovom Za boljši glasbeni
pouk: »Novi uèni naèrt za glasbeni pouk v osnovni šoli, ki je zaèel veljati v lanskem šolskem letu, mnogo
bolj smelo in jasno kot prejšnji nakazuje nove smernice in se v tem pribliuje najsodobnejšim hotenjem na
podroèju glasbene vzgoje. Uèni naèrt navaja vrsto poprej manj znanih oblik glasbenovzgojnega dela in,
èe elimo, da jih bo uèiteljstvo pravilno uporabljalo, ga moramo z njimi temeljiteje seznaniti.« (-e.
-n.,1968, str. 39). Mirjana Turel, pedagoška svetovalka za glasbeni pouk na Zavodu za
prosvetno-pedagoško slubo Ljubljana I, je zapisala: »Uvedba revidiranega uènega naèrta, ki je
uzakonila prizadevanja sodobne glasbene vzgoje in tudi nekatera dosedanja prizadevanja zavoda, je e
letos pozitivno vplivala. Enotna navodila in podrobnejše rubrike za sestavo podrobnih uènih naèrtov pa
so metodièno osvestila marsikaterega glasbenega uèitelja, delo poteka zdaj bolj naèrtno in enotno.«
(Turel, 1968, str. 18)
15 Delo so recenzirali Marija Porenta, Miran Hasl in Pavle Kalan, priroènik pa je odobril republiški
sekretariat za kulturo SRS pod št. 610-44/64 e 14. 12. 1966. Uporabljal se je vrsto let in bil leta 1980
ponatisnjen. Takrat je bil vrstni red soavtorjev spremenjen (Bole Janez, Breda Oblak: Priroènik za
glasbeno vzgojo na niji stopnji osnovnih šol), Oblakova pa je bila podpisana samo s tem priimkom.
16 Namesto uvoda; brez navedbe strani.
17 »Gibalne elemente in primere spremljave pesmi z izraznimi gibi so pod vodstvom prof. ive Kraigherjeve
sestavili pedagogi odd. za izrazni ples na Zavodu za glasbeno in baletno izobraevanje v Ljubljani.«
(Bidovec - Oblak, Bole, 1968, str. 20)
ostinatu, prehod od podzavestnega k zavestnemu opazovanju ritma z vkljuèitvijo
prvih ritmiènih zlogov);
– Melodièna vzgoja (oblike melodiènega dela: melodièni odmev, melodièno
oblikovanje besedila, melodièno dopolnjevanje, prosta melodièna improvizacija,
zavestno uvajanje v melodiko z vkljuèeno obravnavo fonomimike in
solmizacijskih zlogov,18 postopki uvajanja fonomimike in solmizacije ter
praktiène vaje za njeno utrjevanje, uèenje nove pesmi z uporabo solmizacije in
fonomimike in vzgoja posluha);
– Uvajanje v poslušanje glasbe (v tem najkrajšem sklopu je izpostavljen pomen
zavestnega poslušanja glasbe, usmerjanja pozornosti uèencev z opredeljevanjem
poslušalskih nalog pred poslušanjem in njihovega aktivnega sodelovanja v
razgovoru po poslušani skladbe);19
– Zgradba uène ure (uvodnim smernicam za oblikovanje uènih ur sledijo primeri
uènih ur za 1. razred  tedenska uèno vzgojna enota Pomlad, za 2. razred 
tedenska uèno vzgojna enota Voda in za 3. razred  tedenska uèna enota ni
navedena).
V podrobnih pripravah sta razvidni struktura in potek posamezne uène ure, ki je
morala izpolniti eleni glasbeni in vzgojni smoter ter biti vsebinsko povezana s
tedensko uèno enoto. Vsaka uèna ura je vkljuèevala petje pesmi ter elemente
ritmiène in melodiène vzgoje. V skladu z monostmi je vkljuèevala tudi druge
vzgojno-izobraevalne prvine, vse pa je bilo povezano v zaokroeno celoto.
Zahtevnost obravnavanih vsebin se je postopno stopnjevala.
Drugo poglavje priroènika vsebuje 25 ritmiènih besedil za 1. razred, 25 ritmiènih besedil
za 2. razred in 28 ritmiènih besedil za 3. razred. Besedila so vzeta slovenske lirike za
otroke (uganke, krajše pesmi, odlomki pesmi), iz slovenske ljudske zakladnice
(izštevanke, šaljivke, reki), štiri ritmièna besedila so podpisana kot avtorska,20 eno pa kot
soavtorsko.21 Ritmièna besedila so omogoèala medpredmetno povezovanje s slovenskim
jezikom.
Tretje poglavje vsebuje pesemsko gradivo: 22 pesmi za 1. razred, 24 pesmi za 2. razred in
31 pesmi za 3. razred. V zbirki je razvidno, da so bili upoštevani splošni in
glasbenorazvojni vidik uèencev ter umetniški in estetski kriterij izbire. Dve pesmi za 1.
razred je ustvaril Janez Bole (Prviè v šoli, Sredi naše vasi). Pesemsko gradivo vsebuje dela
slovenskih skladateljev: Janeza Bitenca, Mire Voglar, Janeza Kuharja, Maksa Pirnika,
Karola Pahorja, Pavla Kalana, Franja Luevièa, Albina Weingerla, Matije Tomca, Maksa
Jurce, Slavka Mihelèièa, Marjana Kozine in Karla Jeraja. Velik del pesmarice temelji na
slovenskih ljudskih pesmih (30 pesmi). V nabor pesmi za 3. razred so vkljuèeni trije
14
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
18 Obravnavana podroèja melodiène vzgoje so podkrepljena z notnimi primeri, obravnava fonomimike in
solmizacije pa tudi z demonstracijskimi fotografijami (prim. Bidovec - Oblak, Bole, 1968, str. 39).
19 Glede na takratne tehniène monosti so kot primerne oblike poslušanja navedene »skladbe v izvedbi
uèitelja ali uèencev, radijske glasbene ure, gramofonske plošèe, magnetofonski posnetki, obiski
mladinskih koncertov itd.« (ibid., str. 43). Priporoèena je povezava z glasbenimi šolami bodisi z obiski
uèiteljev in uèencev iz glasbene šole pri pouku v osnovni šoli bodisi z obiski osnovnošolcev ob produkciji
glasbenih šol.
20 V izdaji priroènika z leta 1968 samo z dekliškim priimkom: Breda Bidovec.
21 V isti izdaji podpisano Breda Bidovec - Janez Bole.
kanoni in skladba Josepha Haydna (Jesensko listje). V tem razredu je v pesemskem
gradivu razvidna tudi povezava med naukom o glasbi in osnovnošolsko glasbeno vzgojo z
vkljuèenimi pesmimi Maksa Jurce iz Solfeggia 1 (Jurca, Kalan 1964). Vkljuèena pa je tudi
pesem Dedek Mraz, ki so jo ustvarili uèenci 2. razreda ZGBI.22
Razvrstitev pesemskega gradiva v vseh treh razredih kae na vpetost v potek šolskega leta
od jeseni do poletja, vkljuèujoè in upoštevajoè praznièna obdobja ter vidnejše vsakoletne
dogodke.
Pavel Kalan v knjigi Med glasbo in besedo (2005) navaja, da je leta 1968 kot redaktor
skupaj z Mirjano Turel sodeloval pri izdaji dveh malih gramofonskih plošè v skupnem
ovitku.23 Na njih je bilo posnetih 22 otroških pesmi za uèence 1. do 3. razreda osnovne
šole. Plošèi sta predstavljali zvoèno dopolnilo k Priroèniku za glasbeno vzgojo na niji
stopnji osnovne šole (Bidovec - Oblak, Bole, 1968). Sklepamo lahko, da sta pomenili
izhodišèe za kasnejše redno vkljuèevanje zvoènega gradiva v didaktiène komplete Brede
Oblak za glasbeno vzgojo v osemletni in kasneje devetletni osnovni šoli. Avtorica pa je e
v èasu eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje izhajala iz aktivnega uèenja glasbe.
Gramofonske plošèe je s pridom uporabljala pri poslušalskih dejavnostih v razredih, ki so
uèence vodile k hevristiènemu usvajanju glasbenih znanj. Hkrati je uèencem tudi prek
osebnih sreèanj z glasbeniki omogoèala spoznavanje razliènih glasbenih poklicev, kar bi v
danes opredelili kot avtentiène oblike uèenja. Tovrsten primer najdemo v prispevku
Mirjane Turel Vzorni nastopi, objavljenem v 2. številki Grlice leta 1968. V njem z
naslednjim zapisom predstavi uèno uro Brede Bidovec v 3. razredu Osnovne šole Majde
Vrhovnik v Ljubljani, v kateri je ta uporabila na novo izdano gramofonsko plošèo
Uspavanke in nagajivke:
»Da bi bilo poslušanje plošèe èim bolj aktivno, je bila ura zasnovana takole:
1. Pripovedovanje o nastanku plošèe z ivim sodelovanjem treh njenih
oblikovalcev: producenta, skladatelja in izvajalca. Posebno mikavno je
bilo sodelovanje dveh solistov otroškega zbora Pionirskega doma, Igorja in
Alenke, ki sta pod vodstvom svojega dirigenta prof. Mira Kokola v ivo
predstavila svojim vrstnikom v razredu nekatere pesmi ali samo solistiène
dele s plošèe, pomagala pri uèenju nove pesmi v metodiènem postopku z
igro odmeva in konèno pela skupaj novo pesem.
2. Poslušanje in analiza plošèe glede na znane pesmi in izvedbo.
3. Petje znanih pesmi ob plošèi z namenom pribliati se tej interpretaciji.
4. Uèenje nove pesmi KRI KRA s plošèe z ritmièno in melodièno analizo
pesmi.
5. Spremljanje nove pesmi z ritmiènimi inštrumenti.
6. Poleg plošèe, ki traja 10 minut, in njenih ustvarjalcev (skladatelj Janez
Bitenc, izvajalec otroški zbor Pionirskega doma z dirigentom Mirom
Kokolom) so bila za to uro uporabljena še sredstva: ritmièni instrumenti.
Pesmarica USPAVANKE IN NAGAJIVKE (uredil Janez Bitenc, ilustrirala
15
Branka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
22 Pesem Dedek Mraz je doivela predtem še dve objavi: v reviji Najdihojca (24.12.1964) in v zbirki Pesmi
za otroški in mladinski zbor, izdani ob Tretjem sreèanju mladih pevcev v Pionirskem domu v Ljubljani.
Prim. Kokol, Turel (1967), str. 63.
23 Zalonik gramofonskih plošè je bila Mladinska knjiga.
Marlenka Stupica, izdala MK) ter literatura o gramofonski plošèi v 2. in 4.
številki PIONIRJA 1967/68.« (Turel, 1968, str. 26)24
V osebnem arhivu Brede Oblak je v okviru sklopa sedmih nedatiranih tedenskih uèno
vzgojnih enot ohranjen tipkopis enote, v kateri je bil vzgojni smoter Poslušanje glasbe.
Uèenci so spoznali poèasno, neno uspavanko in hitro, veselo pesmico ter usvojili pojme
zbor, gramofonska plošèa, povedati pesem in peti pesem. Poslušali so dve skladbi s prej
omenjene plošèe Uspavanke in nagajivke: Tašèica, mavèica in Tomdidli daja.
V Priroèniku za glasbeno vzgojo na niji stopnji osnovne šole pa je predvajanje glasbe z
gramofonske plošèe predstavljeno v primeru uène ure za 2. razred. Tedenska
uèno-vzgojna enota se zaène s poslušanjem skladbe Sinding: Pomladno uborenje. Sledi
vodeni pogovor uèitelja z uèenci, v katerem uèitelj pomaga uèencem uganiti vsebino in
doloèiti naslov skladbe. Po pogovoru uèenci skladbo še enkrat poslušajo in skušajo slediti
njeni vsebini.25 V skladu s poveèano produkcijo gramofonskih plošè, ki jih je izdala
Mladinska knjiga, sklepamo, da jih je Breda Oblak èedalje bolj vkljuèevala v uène ure tudi
v vseh višjih razredih, v katerih je potekal eksperimentalni pouk glasbene vzgoje.
Zakljuèek eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje
Poteka eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje v višjih razredih osnovne šole dostopna
literatura in viri ne opisujejo. O njegovi celotni zelo uspešni realizaciji prièa podeljena
nagrada Temeljne izobraevalne skupnosti RS, ki jo je Breda Oblak prejela leta 1971 ob
izteku osemletnega projekta. To je bilo najvišje priznanje na podroèju izobraevanja,
Oblakovi pa je bila podeljena na podlagi predloga, ki so ga s spremno dokumentacijo
podali uèitelji in ravnatelji šol. Ohranjeni sta dve poroèili razrednih uèiteljic, v katerih
razredih je Breda Oblak izvajala eksperimentalni pouk glasbene vzgoje.
Tatjana Kristanova, uèiteljica 3. razreda OŠ Preihov Voranc, je v nedatiranem poroèilu
zapisala:
»Tov. Breda Oblak je pouèevala glasbeni pouk v šolskem letu 1963/64 in 1964/65 v
1. in 2. razredu na tukajšnji šoli – os. šola Preihovega Voranca, pri tov. Dani
Hafner in Fridi Zomer. Obe tovarišici sta e upokojeni. Jaz sem pouk spremljala
na vseh nastopih tov. Oblakove. Takrat sem pouèevala 2. raz., na isti šoli, in so me
zanimale nove metode glasbenega pouka, kajti med vojno nisem na uèiteljišèu
16
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
24 Mirjana Turel je v prispevku predstavila še uèno uro Brede Bidovec v 4. razredu OŠ Majde Vrhovnik, v
kateri so uèenci spoznavali glasbene inštrumente z glasbeno pravljico Peter in volk Sergeja Prokofjeva;
uèno uro, ki jo je izvedla Tatjana Poar v 7. razredu na OŠ Oskarja Kovaèièa v Ljubljani in se je
navezovala na uporabo gramofonske plošèe Èudoviti svet glasbil; ter uèno uro v 7. razredu na OŠ
Preihovega Voranca v Ljubljani v izvedbi uèitelja Martina gajnarja. Ob tem citira vtise Ivana Bizjaka,
zastopnika Mladinske knjige, ki je prisostvoval vzornim nastopom na dveh šolah. Zapisal jih je v èlanku
Zgleden šolski pouk ob gramofonskih plošèah, objavljenem v prilogi Mladinske knjige v Delu in v
Prosvetnem delavcu 31. januarja 1968. »‘Uèni uri sta bili primera zglednega pouka z uporabo
gramofonskih plošè, ki zadnja leta hitro utira pot na razredni in predmetni stopnji osnovne šole. Metoda
dela zavoda za prosvetno pedagoško slubo Ljubljana in sodelovanje z Mladinsko knjigo, v tem primeru z
njenim oddelkom za izdelovanje gramofonskih plošè, bodo gotovo ele lepe uspehe v uèni praksi, ki je bila
pred kratkim prav pri glasbenem pouku komaj senca tega, kar smo videli na osnovnih šolah Oskar
Kovaèiè in Majda Vrhovnik v Ljubljani.’« (Turel, 1968, str. 26)
25 Prim. Bidovec - Oblak, Bole, 1968, str. 49.
dobila nièesar. Z zanimanjem sem sledila pouku in priznati moram, da so mi
nastopi, ki jih je imela tov. Oblakova, še danes temelj in vir mojega pouèevanja, ne
le v 2. ampak tudi v 3. razredu. Opravila je veliko in nadvse koristno delo.«
(Rokopis. Osebni arhiv Brede Oblak)
Uèiteljica Maca Kalinova je 12. januarja 1971 podala naslednje poroèilo:
»Profesorica Breda Oblakova je uèila v dveh mojih èetrtih razredih skozi vse leto,
v enem tretjem pa šele koncem šolskega leta. Uèenci so se je vsakiè sproti prisrèno
razveselili in bili ob uri sreèni.
Vsaka ura je bila pripravljena do poslednje podrobnosti, nikoli ni èesa
zmanjkovalo, niti ostajalo.
Tako so bili uèenci ves èas pozorni, izredno delavni in zato seveda disciplinirani.
Bili so na kakršenkoli naèin vedno zaposleni.
Uèili so se radi, ker so bile ure metodièno dovršeno pripravljene in zato veèini snov
vedno razumljiva.
Nauèili so se toliko, da je èlovek vèasih osupnil, kako more otrok v tej starosti
toliko razumeti in se nauèiti o glasbi.
Maca Kalinova, takratna razrednièarka«
(Tipkopis. Osebni arhiv Brede Oblak)
Zainteresiranost uèencev in njihovo aktivno sodelovanje pri pouku je dajalo potrditev in
spodbudo za nadaljnje delo tudi Bredi Oblak: »V osemletnem obdobju, ki sem ga
intenzivno preivljala v eksperimentalnih razredih, sem obèutila veliko zadovoljstvo.
Veselila sem se vsakokratnih sreèanj in velikih uènih dosekov, ki so izstopali v razvitih
glasbenih sposobnostih, interesih in ustvarjalnosti uèencev.« (Oblak, 2008, str. 53)
Osemletni projekt  eksperimentalni pouk glasbene vzgoje  je bil voden kot akcijska
raziskava. V skladu s takratnimi znanji še ni bil ustrezno znanstveno metodološko voden
in evalviran. »Uèni doseki so tako ostali na ravni posameznih izdelkov uèencev, pisnih
izjav in prièevanj, ki so se nanašala na visoko oceno razvitosti glasbenih sposobnosti,
izvajalske senzibilnosti, delovne discipline, zbranosti, usmerjenosti v ustvarjalnost,
socializiranosti, uène uspešnosti. /…/ Doseki eksperimentalnega projekta so pustili sledi
v nadaljnjem razvoju slovenske glasbenopedagoške prakse in teorije, s tem, da so se v
naslednjih desetletjih specifièno nadgrajevali v razliènih smereh.« (Oblak, 2016, str. 19)
Sklep
Longitudinalni eksperimentalni pouk Brede Oblak je unikum v slovenski glasbeni
pedagogiki ne le v vsebinskem in organizacijsko-izvedbenem pogledu, temveè zaradi
izjemnega daljnosenega vpliva njegovih rezultatov na razvoj glasbenodidaktiène prakse,
teorije in znanosti. Na prvem mestu navedena praksa ni nakljuèna in izraa avtorièin
izhodišèni pristop aktivnega glasbenega uèenja prek avtentiènih nalog pri izvajanju,
ustvarjanju, poslušanju in izkustvenem usvajanju znanj na razliènih podroèjih glasbenega
jezika. Breda Oblak je praktiène rezultate najprej povezala z metodiko glasbenega pouka,
to pa je nadalje preobrazila in nadgradila v sodobno glasbenodidaktièno teorijo, ki
17
Branka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
upošteva splošne in glasbenorazvojne znaèilnosti uèencev. Njen model uène ure kot
kompozicije glasbenih dejavnosti ostaja vzor še dandanes, prav tako tudi njen koncept
medpredmetnega povezovanja. Na rezultatih njenega dela so temeljile vse nadaljnje
prenove uènih naèrtov za glasbeni pouk v osnovnem šolstvu ter za predšolske programe,
nauk o glasbi in solfeggio v glasbenih šolah.
Glasbenodidaktièno teorijo, izhajajoèo iz spoznanj in dosekov eksperimentalnega
pouka, je utemeljila v priroènikih za uèitelje kot sestavnih delih didaktiènih kompletov za
glasbeno vzgojo, izdanih za celotno osemletno osnovno šolo (1983–2000). Z didaktiènim
kompletom, ki je vkljuèeval delovni zvezek za uèence, priroènik za uèitelje in zbirko
zvoènih posnetkov (sprva na kasetah in kasneje na zgošèenkah), je postavila standard
uènih gradiv za osnovnošolsko glasbeno vzgojo in bila hkrati zgled drugim predmetnim
podroèjem. Z uvedbo devetletne osnovne šole je didaktiène komplete za glasbeno vzgojo
ponovno posodobila in jih izdala v letih 1999–2004. V priroènikih za uèitelje je razvidno,
da je nekdanjo metodiko glasbene vzgoje nadgradila in jo razvila v didaktiko glasbe.
Ko jo je po koncu eksperimentalnega pouka leta 1971 profesionalna pot vodila na
podroèje višjega in visokošolskega izobraevanja, je svoje znanje posredovala številnim
generacijam bodoèih razrednih uèiteljev in uèiteljev glasbe. Didaktiko glasbe je v
slovenskem okolju povzdignila na znanstveno raven, najprej kot prva doktorandka (1987)
na podroèju glasbene pedagogike, kasneje pa kot so snovalka in izvajalka doktorskega
študija glasbene pedagogike ter mentorica magistrandom in doktorandom.26
Izkušnje in rezultati eksperimentalnega pouka so Bredo Oblak vodili pri snovanju uènih
naèrtov za glasbeno vzgojo najprej v osemletni in kasneje v devetletni osnovni šoli. V
ospredje je vedno postavljala avtentièno uèenje s prepletom glasbenih dejavnosti in
vsebin, doseganjem glasbenih ciljev ob hkratnem vkljuèevanju medpredmetnih povezav,
uporabo novih tehnoloških sredstev in upoštevanjem naèel individualizacije in
diferenciacije. Na rezultatih njenega dela so temeljile vse nadaljnje prenove uènih naèrtov
za glasbeni pouk v osnovnem šolstvu in v glasbenem šolstvu (predšolska glasbena vzgoja,
glasbena pripravnica, nauk o glasbi in solfeggio). Analiza in interpretacija dosekov
eksperimentalnega pouka Brede Oblak ne pomenita le prispevka k razvoju didaktike
glasbe v preteklosti, temveè odpirata didaktiko glasbe tudi v prihodnost.
18
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
26 V letih 1995–2016 je pod mentorstvom oz. somentorstvom dr. Brede Oblak znanstveni magistrski študij
zakljuèilo 19 magistrandov (Branka Rotar Pance, 1994; Darinka Škerjanc ager 1995; Barbara Sicherl -
Kafol, 1995; Irmina Rakun, 1996; Rudi Panèur, 1997; Vinko Šorli, 1999; Milka Ajtnik, 1999; Bogdana
Borota, 2002; Nina Venier Zalokar, 2002; Katarina Habe, 2002; Luèka Winker Kuret, 2004; Mojca
Koban Dobnik, 2004; Jasmina Tomšiè, 2006; Manica Habjaniè Gaberšek, 2007; Špelca Kasesnik, 2007;
Franc ugelj, 2008; Vlasta Lokar Lavrenèiè, 2011; Podboršek Marko, 2013; Mateja Prem, 2016) in 9
doktorandov (Mirko Slosar, 1996; Olga Denac; 1998; Franc Krinar, 1999; Branka Rotar Pance, 1999;
Barbara Sicherl - Kafol, 1999; Katarina Habe, 2006; Barbara Fritz - Smolej, 2007; Bogdana Borota, 2008,
Darinka Novak Jerman, 2016).
Literatura
Bidovec - Oblak, Breda; Bole, Janez (1968). Priroènik za glasbeno vzgojo na niji stopnji
osnovnih šol. DZS: Ljubljana.
Bitenc, Janez (1968): Za tesnejšo povezavo z osnovnimi šolami. Grlica. Let. XII, št. 2,
str. 4041.
Bole, Janez (1964/65): Razprava. Janez Bole. Grlica. Let. X, št. 45, str. 75.
Bole, Janez, Oblak, Breda (1980): Priroènik za glasbeno vzgojo na niji stopnji osnovnih
šol. 2. natis. Ljubljana: DZS.
Budna, Tea (b.d.). Oddelek za muzikologijo FF UL. Http://muzikologija.ff.uni-lj.si/
wp-content/uploads/2016/03/UN_AIK_DIPL.pdf (obiskano 12. 10. 2017)
Budkoviè, Cvetko (1964/65). Obèni zbor Društva glasbenih pedagogov Slovenije.
Grlica. Let. X, št. 45, str. 8183.
-e -n (1968). Za boljši glasbeni pouk. Grlica. Let. XII. št. 2, str. 39.
J. J. (1966). Zavod za glasbeno in baletno izobraevanje, Grlica. Let. XI, št. 12, str. 27.
J. H. (1968/69). Bilten ZPPS. Grlica. Let. XIII, št. 1, str. 1112.
Je, Jakob (1968/69). Obisk Roberta Scholluma. Grlica. Let. XIII, št. 1, str. 57.
Jurca, Maks, Kalan, Pavle (1964). Solfeggio 1. Ljubljana: DZS.
Kalan, Pavle (2005). Med glasbo in besedo. Ljubljana. KD Glasbena matica.
Kalan, Pavle (1964/65). Nekateri problemi, doseki in naloge slovenske glasbene
pedagogike. Grlica. Let. X, št. 4-5, str. 7274.
Kokol, Miro (ur.), Turel, Mirjana (ur.) (1967). Pesmi za otroški in mladinski pevski zbor.
Tretje sreèanje mladih pevcev. Ljubljana: Pionirski dom Ljubljana. Oddelek za glasbeno
vzgojo. Zavod za prosvetno-pedagoško slubo Ljubljana.
Oblak, Breda (2016). Narativni izraz poti skozi glasbeno šolstvo. V: Javno glasbeno
šolstvo na Slovenskem : pogledi ob 200-letnici. Tematska številka. Glasbenopedagoški
zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. 25. zv. Ljubljana: Akademija za glasbo, str.
924.
Oblak, Breda (2008). Spremenjeni »Modus vivendi«, èas za razmišljanje in refleksije :
pogovor z dr. Bredo Oblak ob njenem ivljenjskem jubileju. Glasba v šoli in vrtcu :
revija za glasbene dejavnosti v vrtcu, za glasbeni pouk v osnovnih, srednjih in glasbenih
šolah ter za zborovstvo, leto 13, št. 1, str. 4956.
Osebni arhiv Brede Oblak.
Osebni pogovor z Bredo Oblak. Ljubljana, 29. 9. 2017.
Priporoèilo za reformo glasbenega pouka (1963). Grlica. Let. IX, št. 1, str. 28.
19
Branka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
Rotar Pance, Branka (2002a). Vizualizacija v Glasbenih slikanicah Brede Oblak.
Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. Zv.4, str. 2632.
Rotar Pance, Branka (2002b). Bibliografija Brede Oblak. Glasbeno-pedagoški zbornik
Akademije za glasbo v Ljubljani. Zv.4. str. 99108.
Smole, Branka (2015). Dr. Breda Oblak, èastna obèanka Jesenic. Notko. Let.6. št. 6.
str. 24.
Turel, Mirjana (1968). Vzorni nastopi. Grlica. Let. XII, št. 2, str. 2428.
Winkler Kuret, Luèka (2006). Zdaj je nauka zlati èas. Glasbeni uèbeniki na Slovenskem
od srede 19. stoletja do sedemdesetih let 20. stoletja. Nova Gorica: Educa, Melior.
Summary
The modern Slovene music didactics and the concept of active learning in the framework
of primary-school music education originate in Breda Oblak’s experimental music
education. It started in the school year 1963/64 as a longitudinal project which connected
music schools with general education. The aim of the project was to radically reform
primary school music education and to develop a new concept of music education lessons
and teaching methods. The initial project group which consisted of two teachers, Breda
Oblak and Tea Budna, and two advisers, Pavle Kalan and Janez Bole, planned to carry out
experimental lessons in eight primary schools in Ljubljana. Breda Oblak covered four of
them: the Preihov Voranc Primary School, the Tone Èufar Primary School, the Majda
Vrhovnik Primary school and the Ledina Primary School. Due to changes in the
organisation, brought about by a reduction in the number of the project group members as
well as the introduction of higher grades with every school year, only Breda Oblak carried
out the project in all eight grades of primary school. She concluded with the project in the
school year 1970/71 at the Tone Èufar Primary School and received the Educational
Community Award, the highest award in the field of education at the time. Right from the
beginning of the experimental education project, Breda Oblak was in charge of lesson
planning. Her meticulously written lesson plans enable a full reconstruction of the lessons
even today. The lessons are based on experiential learning which occurs through a
sensible intertwinement of performing, listening and creating activities. Careful selection
of musical contents shows that the author took into consideration holistic approach to
music education, pupils’ musical developmental characteristics and the need of a quality
cross-curricular teaching. The concepts of lessons, as designed in lesson plans, were tested
in practice by the author herself. Her lessons were always open to visiting groups of
teachers, future teachers, but also other experts, including writers and composers, as well
as the interested parents. The preserved documentation demonstrates that hundreds
visited her experimental lessons in the course of the project. Regular teachers of the
classes included in the experimental education wrote reports stating that Breda Oblak’s
music education had been inspiring for pupils who had enjoyed it and had learned a lot.
20
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
The new concept of music education was first written about in the Manual for music
education in lower grades of primary school (Priroènik za glasbeno vzgojo na niji stopnji
osnovnih šol) (1966), published in co-authorship of Breda Bidovec  Oblak and Janez
Bole. Between 1983 and 2000, Oblak published an upgraded manual in the form of
didactic packs for all eight grades of primary school. The packs, which included a pupil’s
workbook, a teacher’s manual and a collection of recordings (first on tapes and later on
CDs), set the standards for music education learning materials and served as an example
for other subject areas. With the introduction of a nine-year primary school, Oblak
updated the music education didactic packs again and published them between 1999 and
2004. Teacher’s manuals show how she upgraded the former music education teaching
methods, developing them into didactics of music. Later, when her professional path led
her to the area of higher education, she shared her knowledge with numerous generations
of future music education teachers. As the first to obtain a doctoral degree in music
didactics and later as the designer and implementer of the doctoral study in music
education as well as mentor to MA and PhD students, she raised the Slovene music
didactics to scientific level.
Experience and results obtained in the experimental music education also guided Breda
Oblak in her development of music education curricula, first for the eight-year and later
for the nine-year primary school, where she always put authentic learning through
intertwining activities and contents, attainment of musical objectives while introducing
interdisciplinarity, the use of new technologies and observance of the principles of
individualisation and differentiation to the forefront. All the following reforms of music
education curricula, for primary schools as well as for music schools (pre-school music
education, music preparatory, music theory and solfeggio) have been based on the results
of her work. Therefore, analysis and interpretation of Breda Oblak’s experimental music
education achievements surpass the dimensions of the past contributions to the
development of music didactics, opening it up also towards the future.
21
Branka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
Slika1. Uèenci 1. razreda OŠ Majde Vrhovnik z razredno uèiteljico Marijo Porenta na zaèetku
eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje v šolskem letu 1963/64.
Vir: Osebni arhiv Brede Oblak.
Slika 2. Uèenci 1. razreda OŠ Ledina v šolskem letu 1963/1964 z Bredo Bidovec (na levi strani) in
razredno uèiteljico Vido Blako (v sredini).
Vir: Osebni arhiv Brede Oblak.
22
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Slika 3. Breda Bidovec (levo) in razredna uèiteljica Vida Blako (v sredini) z deèki 1. razreda OŠ
Ledina (1963/64).
Vir: Osebni arhiv Brede Oblak.
Slika 4. Drugo leto eksperimentalnega pouka (1964/65): uèenci 2. razreda OŠ Ledina z Bredo
Bidovec - Oblak (levo) in razredno uèiteljico Marijo Cvetko (v sredini).
Vir: Osebni arhiv Brede Oblak.
23
Branka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
Slika 5. Peto leto eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje (1967/68): uèenci 5. razreda OŠ
Toneta Èufarja z razrednièarko M. Tramše.
Vir: Osebni arhiv Brede Oblak.
Slika 6. Izdelovalec malih glasbil v okviru eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje na OŠ
Toneta Èufarja (b. d.).
Vir: Osebni arhiv Brede Oblak.
24
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Slika 7. Uganka in Dedek Mraz  skladbi uèencev, objavljeni z uvodnim komentarjem o
delovanju in metodah ustvarjanja pri glasbenem pouku Brede Bidovec - Oblak, v katerih so
razvidni doseki njenega kombiniranega dela v okviru eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje
v osnovni šoli in pouèevanja nauka o glasbi na Zavodu za glasbeno in baletno izobraevanje v
Ljubljani.
Vir: Kokol, Miro (ur.), Turel, Mirjana (ur.) (1967). Pesmi za otroški in mladinski pevski zbor. Tretje
sreèanje mladih pevcev, str. 62, 63.
25
Branka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
Slike 8, 9, 10. Podrobna pisna priprava Brede Bidovec - Oblak za pouk glasbe v 1. razredu, kot del
gradiva za seminar (b. d.).
Vir: Osebni arhiv Brede Oblak.
26
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Slika 11. Dr. Breda Oblak na prvem dnevu simpozija Izzivi sodobne glasbene pedagogike,
posveèenega njenemu ivljenjskemu jubileju (UL, Akademija za glasbo, 15.11.2017).
Foto: Tina Bohak
Slika 12: Dr. Breda Oblak (v ospredju) s sodelavci z UL Akademije za glasbo ob sklepu simpozija
Izzivi sodobne glasbene pedagogike (od leve proti desni: mag. Bernarda Rakar, dr. Katarina
Habe, dr. Tina Bohak, dekan prof. Marko Vatovec, dr. Branka Rotar Pance in dr. Darja Koter).
Vir: Arhiv simpozija Izzivi sodobne glasbene pedagogike.
27
Branka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...