gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 4 old za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold. ; pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani sredo t oktobra 1881 Obseg: Odprto pisemee našim gorenjskim gospodarjem Na česa pri odgoji krnečke mladine treba dandanes najbolj pa ziti (Konee.) Pivo novice. Obvarovati goveda ajbolja in najcenejša pomoč zoper polže slinarje na vrtih in poljih V da ne zbolijo za vrančnim prisadom Gospodarske Avstrij ska deželska banka in skega uč; nJ najnovejši sklepi in njena razna podjetja. (Konee.) teljskega društva", ,,Slovenskega učiteljskega društva" in ,.Narodne sole" v Ljublj Zelezo se podražuje. Zborovanje šolskih društev: ,,Vdov- Grozdovi. lov in ribarstvo v rumunskih transilvanskih Alpah een. Spomini Mnogovrstne novice. yy Spisje v ljudski šoli Deželni zbor Naši dop Krištof Kolumb Novičar. za svetnika posve Gos odarske stvari tište živine i za katero želijo premijo dobiti. Tako veljavno spričalo morajo seboj prinesti in ga izro- Odprto pisemee našim gorenjskim gospodarjem! ranji imate ta mesec dvakrat ugod liko videti lepo govejo živino žlahnejših plemen, še kaj več veselega doživeti. pa pri-tudi čiti dotični komisiji, sicer ne morejo deležni postati nobene premije. imenu centralnega odbora c. k. družbe kmetijske: Dr. Jan. Bleiweis. ponde Ijek 10. dne t. m. dopoludne pripelj odbornik družbe kmetijske Lasnik nekoliko junce Na česa in telic žlahnega Be lan s k ega (Moiltbaler) plem na Koroškem z državno podporo nakupljenih ? odgoji kraeeke mladine treba dandanes najbolj paziti '! po lici tand prodaj a f morebiti pa přidej ki tudi bodo od se neke druge strani Belanska goveda na prodaj, Na sv. Lukeža dan, to je, 18. dne t. m današnjem ,,Oglasniku" berete, je pa velik y kakor t goveje živine razlienih plemen iz državne podp druzih premij) r y pri kateri bod tudi Spisal Anton Derganc. (Konec.) ljudsko šolo na kmetih sklene kmečki otrok pa tudi svoja šolska leta, izpustnica mu je potem edina svedočba , s katero se more spričati, da obiskoval je 18 premij deljenih. Tu imate tedaj morebiti še dvoje kedaj šolo. >> Pa vsaj brati y pisati in računati učé se vi darj y lepo pokazat ste si uže kaj dobreg blagá priredili y y gospo-priliko svoj da z očitno pohvalo tudi prem je na tej razstavi za blago svetu in pa čast doživeti otroci povsod enako , naj bode uže v mestih ali pa na deželi", zavrniti bi nas zamogel zopet drugi. To je istina, črke in številke so povsod enake, ali uže pri prvem dobite n a s o d Al ležeče se vec SI podučevanii črk in številk moramo ozir jemati na deco katero imamo ravno pred seboj. y ministerstvo kmetijstva je namrec z dopisom od 26. sep- ljudski šoli na deželi poslužili se bodemo vseh tembra naznanilo podpisanemu odboru, da pride razstavi tudi iz Gorice gosp. profesor Fr. Po vše, tej odj druzih pomožnih stvari, ako hočemo otroke soznaniti s kakor v mestih, isto tako ne bo- to ali z uno črko y slovenskega oddelka deželne kmetijske goriške Šole, v ucmu pu ««»uuicut uauftu u* vunenu guvu&ui v iwcu, živinoreji jako izveden mož , da bode vsled minister- o katerih otrok še pojma nima, nazorni nauk soznaniti v demo pri názorném nauku na kmetih govorili o rečéh skeg naročila ogled goveda in potem na Dunaj poročal razstavo pripeljana gorenjska y kako d an d z govedo rej o na Kranjskem in mtm mora otroke na deželi s kmečkim orodjem, s kmečkim tojimo pohištvom in sploh s tacimi rečmi, ki vidijo jih otroci Na v kmečki hiši, v hlevu, na njivi, v vinogradu itd. uze čit tedaj dan. ostaj a hlevu dite , je čast p r e d e k det a n e. Kakor ta način morajo se tudi drugi predmetje podučevati. Rešite J° ? Naj tedaj h gospodarjev zastavlj ta dan, kdor ima da bode si. ministerstvo zvedelo, da denarna pod pora, ki jo za pospeh živinoreje daje uže več let, ni zavržena ta Učitelj mora toraj uže v mladih otročjih srcih ljubezen do nemarno doma ne in veselje do kmečkega stanu vcepiti. On mora pri kaj dobrega blagá v svojem vsaki priložnosti osobito pa pri šolskih slovesnostih, na- y vduševati otroke za kmetijski stan, ter pripovedovati i m MgMMÉM^M^j ^■MHHMil koliko spremenilo se je pri kmetijskem stanu od viÛCu«, ampak naložena na dobre" obresti ne samo na tistega časa, ko odpravila se je tL ka in to vse v prid korist Vašo, temuč tudi na korist in čast celi kranjski in pravi korist kmeta ; kmet postal je potem prost, sam svoj gospodar — on je postal sam svoje sreče kovač. ki mislijo kako govedo v razstavo Zraven naj omeni se pa, da prosta volja se mora modro deželi Gospodarj pa y pripeljati, opozorujemo še posebno na to » da si k in pametno voditi, kmet blJ samemu sebi prepuščen ni mo- • « % . • • • . • Jeg P pričevalo, v katerem gel in tuđi danes ne more nikogar v kmetiji posnemati 9 je potrjeno, da so najmanj uže pol leta lastniki sedaj mora sleherni kmetovalec zemljo prav dobro sara poznati in jo umno obdelovati, ako hoče, da přinesla mu bode dobrega sadú. Zarad tega zahteva se tudi od kmeta dandanes veliko vec, kot nekdaj, in če so bile kedaj sole koristne, so danes neobhodno potrebne. Pri tej priložnosti se mora otroka pa posebno na to opozoriti, da hodi v šolo zato, da uri si s predmeti, ki ima se jih učiti, pamet in bistri si um, ter požlahnuje srce, da pridobi si potrebnih ved-nosti za svoj častiti kmetijski stan, katere bode porabil potem pri obdelovanju svoje kmetije. Da bodo ti nauki pa padli na rodovitno zemljo, in da bodo poprijeli se otroci po dokončani šolski dobi z veseljem tudi kmeč-' kega delà, mora jih učitelj uže v šolskih letih sprijaz-niti z delom, ter dokazati jim, da delo ni sramota, tem-več čast za vsacega člověka, da rojen je vsaki člověk za delo; naj lepše delo na svetu je pa kmetijsko delo, kajti kmet je taisti, ki zdržuje celo državo, ki živi vse stanove — kmečki stan je toraj častiti stan. Posebno mora prizadevati si pa učitelj, da zbije kmetu iz glave neumni presodek, da gospodu delati ni treba — kdor ne delà, je gospóski člověk — in le taisti kmet, ki se malo briga za svojo kmečko hišo, ki svoje kmečke sobrate zaničuje, ter se sramuje svojega kmečkega stanů in sèm ter tje pohajkva in lenobo pase — je gospodu enak — je gospóski kmet. Ta kužna, nalezljiva bolezen se je žalibog, zlasti dandanes popri-jela našega kmeta, katero zamoremo izkoreniniti le na ta način, da šola deluje na to, da dobodo otroci uže v šoli povod in pravo veselje za kmečka delà, kajti skušnja nas uči, da se iz ljudi, ki navadili so se v mladosti uže lenobe in enacih pregreh, rekrutira kmečki proletariat, in kaj iz tega nastati zamore, to misli si vsak lahko sam pri sebi. — Tu goji se nehoté in nevede pošast, ki imenuje se v eni državi socijalizem, v drugi nihilizem, v tretji mavtarstvo itd. Ljudska šola naj pazi na to, da ne propade kmetijstvo, da ne izneveri se kmečka mladina domači hiši, ona naj skrbi za pravo, zdravo omiko kmečkih otrok. Ne zabimo toraj , da imamo v ljudski šoli na deželi le kmečke in vsaki dan le kmečke otroke, in glej mo na to, da z napačnimi nazori ne popačimo mladine naše, da se ne bode v resnici stara pesem : ,,kaj doživel sem na svetu" — pela tudi o našem , poštenem kranjskem kmetu. Skrbno se ogibajmo tujega blaga, zlasti onega, katerega se je uže přijela občeevropska plesnoba, in ne zabimo besedi našega slavnega pesnika: „Kranjc! tvoja zemlja je zdrava". zvrnili so seje pijani v skledico, kjer so utonilu Na ta način utonilo je v eni uri 108 polžev. Přelil sem potem uže rabljeno pivo še enkrat v drugo skledico ter sem našel zjutraj zopet 69 polžev mrtvih. Drugi dan poto-nilo jih je pa celó 218. Tretje jutro našel sem jih le še 75, — v dokaz, da se bom tega mrčesa kmalu znebil. Tako sem tedaj v treh večerih s samo dvema skledi-cama pokončal 470 polžev slinarjev brez nobenega truda in z najmanjšimi stroški. Lahko tedaj to sredstvo kot jako vspešno priporočam vrtnarjem in poljedelcem, katerim ta požrešni mrčes veliko škodo delà! (iospodarske novice. Kup Čij a s Čajem na Ruskem. Množina po morji v Odeso pripeljanega čaja se je v primeri z lanskim letom več kot podvojila. Ód 1. januarija do današnjega dne vpeljanih je bilo 249.993 pudov (1 pud naših 40 funtov) čaja, od katerega se je uže spečalo 231.287 pudov na različne firme v Moskvi v 423 vagonih. Ves vpeljani čaj vreden je nad 16 milijonov rubljev. Uvažanje grozdja in druzih vinogradskih stvari iz Italije v Avstrijo prepovedano. Ker se tudi na Laškem trtna uš (filoksera) čedalje bolj razširja, je ministerstvo avstrijsko-ogersko prepove-dalo, da se laško grozdje, njega tropine, nogradski gnoj in koli ne smejo uvažati v Avstro Ogersko. v Trtno us na Štajarskem v brežiškem okraji uničujejo z žveplenim ogljencem. Gnjezdišča trtne uši so precej razdaljena in napadeni posamesni kosi vinogradni niso veliki. Vinogradi so drug od druzega pogosto zagrajeni po gozdih, sadunos-nikih, njivah in travnikih. Srenje, v katerih imajo trtno uš, so sledeče : Stara vas, Kapela, Vidmanci, Brezje, Lužica, Drenovec, Orehova vas, Buhova vas in Pišece. Goveja kuga hudo razsaja v okolici dunajski; pobili so uže 232 goved, 30 hlevov so zaprli. Na Dunaj ne sme zavoljo tega nič goved iz okužene dežele, kajti meja je ondi zaprta. Ker pa Dunajčanom sedaj mesa zmanjkuje, je nastal med ondašnjimi časniki hud prepir in nekateri segajo celó tako daleč, da napadajo postavo, po kateri se ima z začetkom prihodnjega leta avstrijska meja proti Rusiji in Rumuniji zaradi goveje kuge zapreti, in se zato bojijo, da bode tem bolj Dunajčanom mesa pri-manj kovalo. Živinozdravske novice. Profesor Pasteur pricakovan v Budapešti. V 36. in 37. listu letošnjih „Novic" smo poročali, da se slavni francoski profesor Pasteur ponaša z iz-najdbo, obvarovati goveda in ovce, da ne zbolijo za vrančnim prisadom (črmom, Milzbrand). Kakor se kozé cepijo ljudém in ovcam, da se obvarujejo prave in hude kozave bolezni, tako misli Pasteur, da je tudi našel neko snov, v kateri se nahaja oslabljeni tros vrančnega prisada, ki, če se cepi govedom in ovcam, jih obvaruje hudega in kužnega vrančnega prisada. Povabljen od ministerstva ogerskega v Budapest, da na goveđih in ovcah to cepljenje poskusi, poslal je za sedaj svojega asistenta gosp. Toulier-a, dokler sam ne priďe. Radovedni so živinozdravniki, kako bodo Koliko škodo na vrtih in poljih delajo zelenjavi, zelenemu sočivju in pa cvetlicam polži slinarji, dobro je znano vsacemu vrtnarju in poljedelcu. Pomočkov zoper to nadlogo je veliko znanih; hvalijo se pepel, saje, pšenični otrobi, pezdirje, živo apno itd., — al no-beno sredstvo ni tako gotovo in ceno, kakor pivo (olj. Pivo pa je uže nekdaj hvaljeno bilo zoper polže, a žalibog so vrtnarji dandanes preveč pozabili na-nj. Jaz sem ga skusil koncem meseca julija — piše G. K. v vrtnarskem časniku „Der Obstgarten" — in te svoje izkušnje naj povem našim vrtnarjem. Vzel sem v ta namen dve skledici, v katere se navadno cvetli-čine kahle postavljajo, napolnil ji za pol palca visoko s p i v o m in zagrebel proti večeru na vrtu toliko globoko, da ste stali enaki s površino zemlje. Kmalu po tem videl sem nekaj polžev, ki so přilezli do piva, sklonili se v skledico in požrešno srkali tekočino, a kmalu čisto novi. a za živinozdravstvo silo važni poskusi izvrstae pevske moči med svojim učiteljstvom. / rv • «vl I • Ě • 1 \ izpali. Obrtnijska novica. Železo se podrazuje. Ob uri pričela so se zborovanja v prostorih katoliške družbe; radostni smo videii vse sedeže prostorne dvo- dokaz, da naše učitelj stvo ni nečimurno rane zasedene, v o zadevah, katere mu služijo v korist. u Najprej zborovaio je „Vdovsko učiteljsko društvo Gospod dr. A. Jare pričel je zborovanje kot predsed- Fužine Terniške, Rihenauške in Storeške so povi- n\fc 8 prisrčnim pozdravom in izrekel resnično veselje da Je šale ceno železa za 5 gold, pri bačvi (toni). Zgornje- da se je sešlo toliko udov. Potem je naznanil # šlezke fužine povišale so ceno za 2 marki (1 gld. 20 kr.) nemila smrt vgrabila to leto društvu dva uda, namreč in tudi iz Westfalna se naznanja zvišana cena. vookoienesra učifcelia liublianske normalke s:. Martina Mirodiio-gospodarske stvari. Avstrijska deželska banka vpokojenega učitelja ljubljanske normalke g. Ivane tic a in pa bivšega učitelja Jern. Stamcarja iz Crnega Vrha pri Idriji, ter povabii nazoče, naj izra-zijo rajnima svoje sočutje z vstanjem , kar se je zdajci zgodilo. Omenil je gosp. prvosednik dalje, da je vrlega tajnika in blagajnika gosp. Mateja Moćnika to leto trla nevarna bolezen; vendar ga je mili Bog ohranil njeni najnovejši sklepi in njena razna podjetja društvu na veliko veselje; — vsi nazoči udje pritrdijo (Konec.) Ravno tišti dan, ko je zborovala izredna glavna skupščina avstrijske deželske banke (osterrei-chische Lânderbank) se je vršila glavna izredna skupština avstrijske planinske rudarske družbe tudi pod predsedstvom grofa Wodzickega. Zbralo se je 31 delničarjev, ki so vsega skup 23.500 dělnic zasto- pali. godeb predsedniku s krepkimi „živio a -klici. Dalje omeni predsednik, da „vdovsko učiteljsko društvo" deluje zdaj uže dvajseto in eno leto da je iz maiega šib- kega drevesca izrastlo krepko drevo in da je bil blagoslov Božji vidoma razlit nad njegovim delovanjem, kar dovolj očividno kaže to, da društvo premore uže okoli 40.000 gold. Po kratkem razjasnenju združivnih in kupnih po-katere so bile, odkar se je družba ustanovila, sklenjene , je upravni svetovalec dr. Luggin utrjeval vse predloge, ki so stali na dnevnem redu. Kar se tiče izdaje nadaljšnih 150.000 dělnic, se je najprej pokazalo, ki da je potreba, da se mora onim pogodbam vstreči so bile z Innerbergško in Marijaceljsko družbo sklen- jene Kar se tiče izdaje dělnic oamesti prioritet kaže in povdarja dr. Luggin koristi, katere so s tako opera- , kajti tako bodo vse delnice vrgle ravno- zvezane oj o meren in stálen dobiček. Predlogi so bili enoglasno sprejeti in sklenjeno je bilo : nadaljšnih 150.000 dělnic avstrijske planinske rudarske družbe izdati in kapital tako na v i š i n o od 30 milijooov povzdigniti. Upravni svèt je bil zato pooblaščen , da delnice ali proti goto-vemu vplačevanju izdá ali pa da jih delničarjem fuzio-niranih rudarskih družeb prepusti. Naposled se je uprav-stvenemu svetovalstvu pravica dala, da potem, ko bode sklen jena prememba pravil potrjena, še 200.000 del- Ozir po svetu. Gozdovi, lov in ribarstvo v rumunskih transilvanskih Alpah. Na meji med Rumunijo in Erdeljskim (Sedmogra-škim) dvigujejo se od izhoda do zahoda transilvanske . ki Alpe (planine). Popisati hočem tu le oni oddelek se razprostira na izhodu vulkanskega prehoda do reke Aluta (Olt). Po tem delu vije se Lotru po njem se imenuje dolina „lotrska" proti Aluti, in (roparska). S vica , Tirolska , Kranjska in vse druge zahodne gorate dežele imajo jedva toliko romantičnih dolin, kakor je lotrska. Dolga je vec ko 14 ur ; od nje se ocl-eepljó na desno in levo stranske doline ali prav za prav struge, katerih največe se zovejo: nic, delnico po 100, izdá, s čemur se bode delniški ka pital na 50 milijonov gold, pomnožil. Neposredno pred glavno skupščino je upravni svèt imel s voj o sejo, v kateri se je osnovalni odbor ustanovil. V tem odboru so gospodje : dr. Benischko, C. Avgust pl. Frey, dr. Luggin, Karol S ar g in dr. Schreiner, katerim predsednik je vládni svetovalec Hahn. V a s i 1 j a d, P as k o j a Voj nas a, Vojnasica, Lahorica jtd. Priroda se tukaj kaže še v svojem prvotném stanji. Čuditi se moraš obilnosti in mnogovrstnosti rastlin; posebno praproti in povodně rastline se odlikujejo po svoji velikosti. Jelke, smreke, javori in jeseni rastó skupaj v dolini, više gori v hribih mine mnogovrstnost rastlinstva, javori in jeseni se vidijo bolj redkoma , in v visočini 3500' nadmorske visokosti vidiš le še jelke, a te tako visoke, kakor se morejo opazovati le ondi, kjer se človeška roka nikdar bolske stvari še ni dotaknila veličastne narave. V Lahorici stojé me- merijo 1*5 m. v premeru, v Paskoji cesni, katerih debla > Zborovanje šolskih društev : 97 Vdovskega učitelj skega društva' c 9 Slovenskega učiteljskega društva" in „Narodne šole" v Ljub ljani. in drugod pa hrastje. Tu še nikdar sekira ni zadonela gozdi so še v prvotnosti in raznovrstnosti, kakor jih je narava ustvarila in božja vsemogoča roka jim dala rasti. Na stotine oralov gozda je nevihta podrla, na tleh ležé čez dvesto let stare smreke in orjaške bukve, a iz raz-valin kali uže zopet novo življenje. Drugod najdeš zopet sredi zelenega gozdovja prostrane planjave, pokrite s črnim pepelom. Cubani (ov- Po mnogoletni navadi naj „Novice" tudi letos o teh čarji) so jih zažgali, ki potrebujó paše za svoje čede. Kedar sneg kopní in se združijo vode iz posamez- zborovanjih kaj maiega povedó. Vršila so se 22. dne ptembra Ob uri zjutraj bila nih potokov v globoki lotrški strug?, narašča Lotru ma- v cerkvi sv. Jakoba kot homa. Skale in veliko kamenje, drevesa s koreninami vod zborovanju sv. maša, katero so služili prečastni vred valí reka seboj; kjer je struga ozka ? ondi si de- prošt gosp dr. Jare Peti 9 telj poveličevali sveti obred, bilo je tako krasno s katerim so naši gosp. roča voda sama zapre pot, a potem narašča tem huje r si naš narod res sam sebi more čestitati 9 da štej da take 9 dokler sè silno močjo ne predre mogočnega napotja. divji prostosti vali se navzdol, dokler si zopet sama sè kalami in drevesi poti ne zastavi. Lotrska dolina je vaje (imenovanje, popise, basni do vode doli gosto zaraščena, sem in tam se stiska med skalovjem, a zopet drugod se razprostira v širokih logih, in izrekov in povesti, vez ani go vor v nevezani besedi, razlaganje pregovorov, pos lovíc obraščenih z jelšami, jagnjedi in leskami. ? različne izraze in razkladanja). Drugi del Lastniki gozdov so ali slobodne občine ali pa po- gozdih imajo svoje stalno bivališče i ) samezne mosije roparji, kateri obiskujejo tudi sosedne avstrijske komi- ali opravičevalne liste tate. ima liste ali pisma (poročilne ali naznanilne liste prosilne liste ali prosbenice, zahvalnice, čestitke, sožal- posvetovalne liste, opomenice, izgovorne liste ; poučilo, nice, povabila odpise in razne . y l^W tVi JL V V VUUi UVUUUUU U ▼ Oli i J ttVLUi- Cil l \J 1 c% ▼ Ivu V Uilliv 11CIV y UU^/lOV^ X iJL la^iug i IO tu 2 ^ VJ Ubil \J dokler jih ne vjemó ter potem pošljejo v Okno pisavo ali slog v listih, vnanjo obliko listov, nadpise kopat soli, ali dokler ne končá krogla iz vojaške puške naslove). Tretji del kaže opravilne liste in spise slobodnega njihovega življenja. Najviši hřib v teh gorah (naročilne liste ali naročbenice, okrožnice izgovornice UlUWUWUV^M UjiUU TUjjM J J ^»J "O» «11W » ÏV/U ^Uttl l/UUU^ liOlU CI, i. & UMI VUUVU1VU j UUlUUUJVjV/ ) iůgu V Ul UlV/Oj je Beli Kamen (piatra alba), iznad katerega sneg ni- prosbenice, zapise in zapisnike, izpiske, pobotnice, vzpri- kdar ne zgine Po hribih se potuje navadno s konji. i kako jemne, hranilne in vozne liste, odpovednice nakaznice t ve- dolžna pisma, poroštvene liste, odstopne liste, pogodbe, selje je jahati po teh gorah, tu v visoki travi, tam v svedočbe, javna oznanila, naznanila po telegrafu (tele-senčni šumi dihati eterični zrak, v katerem se čutiš grame) in oporóke. bližega nebes ! Prenočevati moraš pri umazaném ču- banu> pri katerem poleg dobrega kozjega mléka in sira dobiš še kos mastne jagnjetine — pečene na ražnji. Kako veselje je ležé na zelenem mahu pušiti pipico ru- Cerkvene novice. munskega tobaka, in potem mirno in sladko spati ) ce Krištof iiolumb te lajanje divjih ovčarskih ne prebudi prekmalu iz sladkih sanj psov in glasni krik čubanov To se stokrát zgodi in ti je znamenje, da se gospodar gozda medvěd preče- lani smo povedali vrtov sv. Frančiška' za svetnika posvećen. a Uže i 1} Z beremo v 10. zvezku da je bil med drugimi slovečimi 0 vet ja bliža čedam. lotrški dolini ležé sela : Brezoj, Siliste Ma- taj in Vo j na s a, obdane od črnega lesa, poleg solnčno- čiste vode. Po dolini peljejo le steže, po katerih se more le peš hoditi ali s konjem jahati. Hrana in druge potrebščine prebivalcev in drvarjev, kateri so večinoma Kranjci, dolenji Š taj arci, Korošci in Labi, mora se po tovornih konjih dovažati. Ce je možmi tudi Krištof Kolumb, ki je Ameriko našel, v tret-jem redu sv. Frančiška. To bi bilo uže samo ob sebi tretjemu redu velika čast; tolikanj bolj pa se moramo veseliti tako imenitnega redovnega brata, ker je bil tudi v resnici pobožen in svet tretjerednik ter imamo vsled prošaje, sv. očetu Leonu XIII. letos 10. aprila od 463 škofov izročene, opravičeno upanje, da ga borno smeli kmalu očitno ko svetnika častiti, za kar se goreče trudijo mnogi imenitni katoličani." nevarnosti kajti reka, katero voda velika, ni to brez je treba šestkrát prebro- Tako piše gori navedeni časnik. Nam je ta novica tem bolj važna zato, ker moramo reci » da nismo ve- diti, je potem precej globoka in silno deroča. Tovorni konji so majhni, a čili, in stopajo tako varno in zanes- Ijivo , da jim jezdec slobodno sme zaupati. Prebivalci se redé od živi norej e, od lova in ri- barstva. V teh neizmernih gozdih je celo leto dovolj eno loviti. Tu prebivajo sledece clivjadi: jeleni, damjeki deli, da je bil KriŠtof Kolumb redovnik tretjega reda »v. Frančiška. Naj dodamo tej novici še kratek životo-pisen pregled. Krištof Colombo rojen je bil brž ko ne leta 1456. v Genovi na Laškem. (Niti rojstno leto niti rojstni kraj njegov ništa popolnoma gotova; za njegov Po mnogem srne, divje koze, zajci, divji petelini, ruševci, jerebice belice itd. Škodljivih divjadi je dosti, naštejem samo ? ) rojstni kraj prepira se celó 10 krajev.) trudu posrećilo se mu je dobiti tri ladjice od španjske krajjice Izabele, s katerimi je odplul iz luke Palo s a medveda, kuno, volka, risa, divjo mačko, vidro, orla in na Spanjskem 3. avgusta leta 1492. pot na Ja ponsko kragulja. Med ribami imenujem v prvi vrsti postrv, čez priha- katere se najdejo po 10 kil. težke. Ker vlada v gozdih in po gorah občen mir jajo divje koze skoro dol do vasi, navadno bivališčem so jim pa skupaj. atlantiško morje iskat. Dne 12. oktobra 1492. leta zaslišal je ob dveh ponoći veseli glas: ,,Tierra ! tierra!" strme skale Latorice, kjer stanuje tropa živali Paskoji živé skoro vse divjadi. Na gonji se , bolj v gori je- (zemlja! zemlja!) In tako postal je Krištof Kolumb ne-nadoma iznajdenik novega svetá, ki uže dandanes na vsako stran toliko pozornost vzbuja. streljajo v dolinah divje svinje in srne leni in medvedi, še više pa divje koze. Kmetje so iz-vrstni lovci, da-si so slabo oboroženi. Posebno radi na-stavljajo zanjke in pasti. Zadnje se nastavljajo tod, kjer labavne stvari. ima žival svojo stezo. Pasti se pnvezujejo z vengami se in sidrami okoli dreves, in to zatega del, da divjad, ako se jej tudi posreći^ ubežati s pastjo vred, se vendar tudi sidro in beži, dokler se ne zgrudi utrujen in od bolesti Spomini. (Dalje.) vjame za sidro. Ce se pa vjame medved, izruje na tla. Kurijozna figura ta profesor ! Včasih se je tako čudno zvijal, kakor da je vroči žganec pogoltnil. Kedar a je pa oni krč přijel, ki ga Nemci imenujejo ,,gros- pasti ; zgodi se / K-J U ÎT5 jv ^ c* Vili "A V J O V.J WJ ^ 7 ? O Leni lovci ne prihajajo redno, da bi gledali na senwahn", korakal je tako ponosno po mesticu, kakor y da po tem začne vjeta žival uže trohneti. (Konee priliodnjiě.) do 14 dni ne pridejo m v Slovensko slovstvo. * ,Spisje v ljudski šoli t( iz bitve vračujoči se zmagonosni vojvoda. Kedar je pa svoje noge tako čudovito zvijal, menil si pred seboj videti personificiranega Don Quixota. Za poletno obleko mu je najbolj ugajalo rusko platno; ker je bil pa velik prijatelj rumene in zelene barve, obdal je pozimi svoj život z rumenimi hlačami, ozaljŠanimi z zeleno krpo. Original če trte ga popravlje v resnici od nog do glave! Njegova majhna postava pa W i; UU^ai auli , v/ V> U x u c ^V^iw» 1JW » ivouiv» & J o —C7J--- IT nega in po učnih črtežih vredjenega natisa, spisal An- nas je spominjala na desetega brata. Se sedaj drej Praprotnik, nadučitelj in ravnatelj I. mestne ured necimi leti ..ex offo" mestice zapustil, i ) ko je pred mnogo o njem. Tako je še marsikomu znano, da je po necimi leti offo mestice zapustil, govori se ljudske deške šole v Ljubljani. _ Ta knjiga, od c. k. naučnega ministerstva za šolsko slal na sveti dan postrežnico k čevljarju, naj mu cevlje knjigo odobrena, ima tri dele. Prvi del obsega spi s ne zakrpa. Preseljeval se je iz ene hiše v drugo, baje za« tegadel, ker so petelini mu uže na vse jutro mir kalili, da so to kosti pri Plevni padlih turskih vojakov. Tako Razumljivo je tedaj, da tacemu učenjaku primanjkuje še celó kostí mrtvecev nimajo mirú ! Sveta legija imenuje se društvo kacih 300 mladih časa dovolj skrbeti za svojo zunanjost. Kdo bi mu tedaj zameril, ako se je pozabil preobleči ali da je celó ne- * osnažen pokazal se svojim vernim ovčicam v šoli? njegovem prejšnjem življenji zgodovina nekako trdo-vratno moléi. Le toliko smo posaeli iz starih kronistov, da se je porodil nekod na Gorenjskem. Tudi to smo izvedeli, daje bil njegov oče poštenjak slovensk, ki ni bil nikdar z deutschkrainerji v zvezi. Ko ga je slovenski oče poslal na gimnazijo , skrbeli so očetje fran- ki ruskih plemičev, nihilističnih. Društvo ima namen, varovati cara nakan organizovano ravno tako dobro uiuuioviuuiu» i/iuoi/vu j uigauiůu » aui> lavuu ic kakor stranka nihilistična, ima mnogo novcev laganj veči Udj razpo njegovi imajo na dvoru cesarjevem še ) kakor celó tajna policija čiškanje za njegove telesne potrebe. Le toliko nam še pové zgodovina novejše dobe, da je uže prej enkrat na tej gimnaziji služboval in da se je čutil narodnega. Tu ga je doletela nečega dne strašna osoda. Neki dijak se je koncem šolskega leta v svoji preveliki prijaznosti do gospoda profesorja tako daleč spozabil, da se je nekoliko preveč približal gospodu profesorju, recte te-danjemu suplentu; kljubu temu přišel je vendar zopet nazaj pa ne kot suplent, ampak kot profesor. Sedaj se je vse drugače vedel. Iz narodnjaka postal je deutsch-krainer, da govorimo po najnovejši terminologiji bistroumnih ljubljanskih kazinarjev. Hudobni svet celó trdi da je sè svojimi duhovitimi dopisi ljubljanskega buteljna blažega spomina kaj pridno podpiral. Kako se moremo tedaj čuditi, da mu tudi njegovo slovensko glaseče se ime ni več ugajalo? Crko „Č" svojega imena spremenil Obravnave dezelnih zborov. 4 • seji Deželni zbor Štajarski. zbor razpravljal od gospodarskeg od seka nasvetovani predlog o postavi za pokončevanj P in druzega polju jako škodljivega plevela Pl. Kaiserfeld Blagot prvak štajarskih nem -- -* ivi« pi v atv otajai oixiu 11 ških liberalcev, je odložil mandat deželnega poslanst menda so mu vendar oni ,,svinčeni podplati ' preteški katere ta mož znašel? 7 j Deželni zbor Tirolski. i Po viharni obravnavi je konservati čina 8prejela predlog, naj se več volil zb ve- duh P (kaplanom) v mestih, ki imajo lastno Je v tsch << in tako postal je Čez noc ,,ein občinsko postavo. Liberalci, duhovščini malo prij biederer hudo nasprotovali temu popolnem upravičenemu prediogu deutscher". Ako še povemo, da je bil sv. Miha njegov patron in da so ga y seji i Deželni zbor Kranjski. . dne t. m., v kateri ni bilo dr. Bleiweisa Kluna in dr. Zarnika, na drugi strani pa tudi Vesten-Gospod ravnatelj in naš gospod profesor eta bila ecka in Doilhofa ne, je gosp. deželni predsednik Winkler začetkoma velika prijatelja národnih dijakov. Gospod zboru naznanil, da je Nj. veličanstvo presvitli cesar s poredni ljudje imenovali „der deut sche Michel", zvedel si, dragi bralec, vse, kar je treba da vidiš pred seboj „originalnega" člověka. profesor in jaz pa tudi nisva si bila sovražnika. Sam sklepom od 29. dne septembra odpoved dr. viteza Blei- ne vem j zakaj sem bil tako počeščen, da si je gospod weis-Trsteniškega od deželno-glavarnega namest- ništva premilostljivo sprejeti in namesto njega poslanca se ve profesor izposojeval moje slovenske novine brez mojega dovoljenja, ter jih doma preštudiral. da Ko Petra Grasselli-a imenovati blagovolil. Gosp. Gras sta zvedela, da dopisujem pa sem pac lepe dneve! Ravnatelj je bil tako prijazen slovenskim novinám, imel seli i se potem príporoČa blagovoljnosti deželnega zbora, se prigodi, da bode v zbornici imel nadomestovati da v ce mi je odločil sobo, kjer naj štiri uro premišljujem ve- deželnega glavarja. — Deželni glavar grof Thurn je ob-liko zločinstvo, čegar so me dolžili. Sedaj mi je pa javil poročilo finančnega odseka, da poslanci N a vrat il, šinila dobra misel v glavo, napraviti si dnevnik, ter s dr. Poklukar, Potočník in dr. Vošnjak ne ho- dijo v finanČni odsek, v katerega so bili zraven pl. V e-stenecka voljeni, in naj se namesto njih volijo drugi, tem y ozabljivosti rešiti izreke teh slavnih mož. Storil sem to m prav je bilo. (Konec prih.) kar se je zgodilo cy koncem te seje * Potem naznanja Mnogovrstne novice. * Je 12 Zohnili zdravnikov in njihovih mehanikov v Ameriki tisoč, kakor je to nedavno pokazal kongre ame rikanskih zobarjev v Newyorku. Naredili niso ti „zo-barji" preteklo leto nič manj, kakor 3 milijone umetnih zob. za nad Za plombiranje-porabi se v Ameriki leto in dan m gold, zlata srebra in platine pa za kakih 300.000 gold. Ker se v Ameriki mrtveci zakop zakoplje se na ta način deželni glavar mnogo prošenj došlih deželnemu zboru. Vladna predloga zastran Žumberskegaokraja in Marijadolske zanožine, kakor tudi predloga o neka-terih premembah domovně postave in pa predloga o napakah dvojne uprave se izročijo v naprejšnji posvet odsekom, predlog vodstva Slapenske vino- in sadjerejske šole, naj bi se na tej šoli vpeljal nauk kmetijstva za učitelje ljudskih sol, se je izročil finančnemu odseku v poročanje. - vajo z umetnimi zobov ed na pokopališčih na leto okoli dva milijona zlata in srebra. — Po vsem tem sme se soditi, da Amerikanci imajo ali slabe zobe, ali pa da posebno veliko skrb obračajo 4 - - 1 • t f _ _ t_________ ^ ah ceio novimi umetnimi nadomestujejo. tej seji je poslanec Potočnik obširno utemeljeval predlog o napravi železnice iz Trsta preko Loke do Lauendorfa, to je oni predlog, ki hodi uže od leta 1869. po deželnem zboru in različnih brez vspelia. Predlog je bil izročen poseb- brošurah na to, da le nekoliko nagnjite zobe plombiraj y Čemu upotrebljujejo kosti turskih vojakov ki so němu odseku v prevdarek in poročanje. Poslanec vitez Kaltenegger poroča v imenu finančnega odseka o premembah zastran deželne blagajnice, ktere opra- vila naj bi vprihodnje prevzela c. k. državna biagaj-smrt storili v velikem boji pri Plevni? V Bristolu na njca# Q0sp. deželni predsednik objavi ja, da je ravnokar Angleškcm je več tovam, katere napravljajo iz kostí 0(j c> kr. 'ministerstva přejel pismo , po katerem vlada umeten gnoj, kajti koščeni gnoj je izvrstno dober zaradi množine apna in fosforja. V ta namen připlulo je * v V Če narodni poslanci ne marajo sodelovati s pl. Ve* imenovano mesto mnogo ladij s 300 tónami (tona tehta steneckom v naj važ nejsem (finančnem) odseku, kako to, da Naložene so so stopili v zbor, kateremu ud je Vesteneck in katerega ne- po naše blizu 20 centov) človeakih kosti bile v ladije v Carigradu in Radostu; a pripoveduj > kateri celó imenujejo ,,Yesteneckov deželni zbor"? Vred. dovoljuje sprejem opravil deželne blagajnice v državno področje proti temu, da deželni zbor pritrdi pogojem, ki jih nasvetuje c. k. ljubljanska finančna direkcija. Čajno sem izvedel na Toplici, da je ondi goveje meso v^ 1A1r« 1/ UÍ\r> IO Wîl/V Ir^S^»««»------~ « 1 A po 16 kr. kile y Konečno se je obravnaval most čez Ko lp nici. Poslanec Deschm pri krajc. kozlovega V2 po 12 Kr. kilo koštrunovega, in po 10 kile. Kako je neki to na deželi, da eni tako po ceni meso dobé, drugi pa ga moramo tako je zagovarjal predlog drago plačevati, ko je živina vendar dober kup? slim da bilo bi potreba konkurence, kakor so mi Mi- pri- iinančnega odseka, po katerem naj se za napravo tega «« auuauicuv,*, aa^ui ou mi mosta , ki bode stal 34d.805 gold., iz zaklada kranj- povedovali na Toplici, daje dal en mesar pred cerkvijo kega pripomore s 7000 gld., ostali znesek naj Hrvat- oklicati, da po tej in tej ceni daje meso, brž potem ska vzame na-se. Ta predlog je bil sprejet Naši dopisi. pričel 27. u. Zagreba okt. Deželni nas zbor 7 ki se je m., je za zdaj izvršil svoj glavni nálog, to je, pa dá drugi še cenejšo ceno razglasiti, in tako se je ondi mesu cena znižala. v Krško 1. okt. (Solsko naznanilo.) Na tukajšnji tri-razredni meščanski šoli se novo šolsko leto prične s 17. oktobrom. Več o namenu in uredbi te učilnice ter o sprejemu in podpori učencev se izvé pri podpisanem volitev poslancev v ogerski drž. zbor. Deželni zbor hrvatski šteje 100 moz, namreč 74 'jv u«uiigu ,-x poslancev, ki jih — -x—j—-- ---- j.......... - r--- prelate (nadškofa zagrebškega, grškega škofa karlov- lega cesarja je bil včera) v stolni cerkvi obhajan s narod voli šolskem ravnatelj Ljubljane. Ivan Lapaj 7 telj God Nj. veličan s t va pre svi t- škega, škofa senjskega in pa priora Pavlešica), 13 ma slovesno sv. mašo, katero so služili gosp. knezoškof, in gnatov in 9 velikih županov. Vlada si je nad 2 tretjini Pfi kateri so nazoči bili g03p. deželni predsednik Wink- priborila s svojim grozovitim pritiskom pri vo- 1er z mnogimi ces. višimi uradniki, g. deželni glavar grof večine litvah. Narodna neodvisna stranka, ki stoji vladi na- Thurn z mnogimi deželnimi poslanci in mnogo druzega Voj aki pa so Nj. veli- in je v lanskem zboru imela 17 glasov, je pri 8proti poslednih volitvah zgubila 3. ogerski, med katerimi 2 sedita v Delegati za državni zbor gornji 7 30 pa jih je v obhajali. občinstva različnih stanov. Čanstva god v nunski cerkvi tudi s slovesno sv. mašo doljni zbornici, so 30. dne u. m. vsi voljeni iz vladne zborove večine. Če se sprejetev vojaške granice res do Novicam" dohajajo od mnogo strani vprašanja: kako to, da molČijo, ko se drugi časniki slovenski prav- 7) novega leta dovrši in pridejo porem njeni poslanci v dajo o vstopu ali nevstopu narodnih poslancev v deželni zbor zagrebški, ondaj bode nova volitev man- deželni zbor kranjski? „Novicam" je o tem prav lahak Pozor ki še v. kratek odgovor ta: „Novice", katerim je od nekdaj do datorjev za državni zbor ogerski. zmerom vsak dan izhaja zeló masakriran od državne slednost glavno pravilo bilo, se nikakor nisopremak- policije, je po pravici povdarjal velik razloček med pre- nile od onega stališča, ki so ga narodni poslanci zarad stolnim govorom, s katerim je kralj odprl državni nevstopa v se danji deželni zbor slovesno objavili zbor ogerski, in pa med kraljevim reskriptom 7 posla lansko leto in soglasno mu pritrdili letos s sklepom 14. mm hrvatskemu zboru, češ, da v unem veje topla julija,. Na tem stališči konsekventno stojećim „Novicam ' beseda, v tem pa neka suhoparnost, ki je iznenadila ne zdi se treba spuščati se v pravdo za vstop ali ne- tudi vladne prijatelje. Po unem, piše „Pozor", je spo- vstop, ker smejo menda prepričane biti, da jih častiti jitev vojaške granice s Hrvatsko in Slavonijo uže do- njeni prijatelji išcejo v tistem taboru, kjer vedó, da jih 5 £ i auiuc D JLJLl V CitOIVU i 11 UiaYUUlJ^ \JLCiK3 U. \Jm --* ~ * J ^ W *J * w "J^* ¥ — J — vršena, — po tem pa je ban dobil nalog, kot pover- gotovo najdejo, in to tem bolj, ker našemu listu ona jenik kraljev, da delà na to, da se odvrnejo vse za- objava narodnih poslancev nikakor ni le gola „demon- - —— popolnemu združenju granice s Hr- stracija" proti vladi bila, ampak temeljito prevdarjena preke, katere vatsko na poti stojé Vrhu tega se čudi „Pozor" , da beseda resnih mož v resnem momentu. Zato kraljevi reskript zagrebškemu zboru se z nobeno bese- „Novicam" prav lahko, od daleč Je danes- gledati, kako se prav- dico ne spominja vaznega vprašanja vpraša „Pozor", s tem pa kaže zaradi Reke. „Zada dajo naši Časniki o stvari, ki je bila uže davno fait ac- 7 compii, in kateri pravdi pristopajo tudi nemški časniki. Vitez Vesteneck je iz Gradca^ prestavljen v sto sve to?" bodo razprave vsaj v zboru hrvatskem jako viharne. Pri verifikacijah poslaniških volitev smo doživeli uže Lonč (Deutsch Landsberg) na doljnem Štajarskem, do- velik škandal v zboru, katerega so prouzročili glasoviti sedanji ondašnji okrajni glavar dr. Lautner pa je přišel Starčevičanci. v Gradec. Šent Jerneja na Dolenjskem 30. sept zad Morebiti je v tem okraji, ki se slovenski njem dopisu iz Sent Jerneja je bilo naznanjeno 7 da Lonč imenuje in so ga Nemci prekrstili v Lond3 ki Je tudi se uže b e r g še kaj tistega „pasjega a jezika f ki ga je p30val je tukaj požarna braraba, ustanovila, svoje delovanje pričela. Se tisti dan pa, ko so imeli njeni udje slovesno sv. mašo, po maši pa se radovali 7 v ljubljanski kazini, da bode tudi ondi priliko imel ljudem „moralično v obraz pljuvati". (Cecilij ans kega poučevalnegd kurza), ki je trajal pri kozarcu dobrega vinca, bili so poklicani na pomoč od 12. do 17. dne u. m., vdeležilo se je 15 gospodov7 požaru v naši fari blizo Ledeče vasi, kjer je eno po- med njimi nekaj učiteljev in organistov in dva duho v- slopje pogorelo, kmalu ogenj Društveni predsednik g03p. dr. Jare je s primernim govo- v njem pa neki otročiček. Vdušili so nika (eden goriške in eden ljubljanske škofije). Omenjeno naj bo pri tej priliki, da v IV LU Čt l U VJfo^Ll * • --UJ guu JlLO» J UVI JJi i jjl IXL1S.L y uc% v w u ? UVAgvjUUiJU, & i * J —--- O zadnji tukajšnji dopis se je neprilična tiskarna pomota rom odprl kurz; prisustovali so razen gosp. podučeva-vrinila, ki naj bo s tem popravljena, da med požarnimi brambovci iz družbe izbacnenimi je bil županski tajnik (Štubel, ki je tudi dacar), ne pa župan, kajti župan se zanimajo za teljev še nekateri drugi gospodje, na priliko, kanonik dr. Go ga la, mestni župnik Ivan Nep. Rozman ki lepo svetišČa božjega dostojno petje Kar pri nas letošnjo leti no zadene, Gospodje, ki se s poučevanjem žrtvujejo še ud ni bil. ni posebno dobra, kajti suša je mnogo škodovala. Naj- več e še krompirja, akoravno ni posebno debel. Pše- nica je bolj smetná, tako tudi drugo žito. Ivan Gn jezda liturgijo, o. Angelik H ribar koralno petje, o. Hugolin Sattner (ki je pa uže zbog začetka šol od in Anton Vino utegne rinil v Novomesto) navod v poučevanji pefcja dobro biti, a malo ga bo; vendar nekoliko več lani li^HHHHHilHHHHH nego posebno po tistih krajih, katerih ni toča zadela. ne bo ostal brez vspeha. Foerster harmonijo. Upati je, da ta praktični pouk laLXij w«wxi J > ^^ Goveja živina je po ceni. Meso goveje je pa vendar __:____ on i™ i/ iq i,« Slu- pri nas po 20 kr. 2 kile, kozlovina pa po 18 kr. Ker je v slovenski oddelek I. razreda ljubljanske gimnazije letošnje šolsko leto bilo sprejetih 98 učen- cev, dovoljena je razdelitev tega oddelka v dve para-leiki; tako ima sedaj I. razred ljubljanske gimnazije tri paralelke. — (Domaća obrtnija.) Znani podvzetnik gosp. Luka Tavčar v Ljubljani je te dni izvršil nekaj , kar je na čast ne le njemu, marveč naši domači obrtniji sploh. Dne 24. avgusta je namreč prevzel 22 vojaških barak za Mostar v Hercegovini, zdaj pa, to je čez 5 tednov, so te barake uže vse gotove in so se naložile na želez-nico, da se odpeljejo v Mostar in tam postavijo. Lesa se je potřebovalo okolo 50.000 km. in vsega je pripra- vil tukajšnji trgovec gosp. Hren v ravno tem kratkem času. To je pač naglo delo in lepo spricevalo naši domači obrtniji. — Za nadziranje in vodstvo tega delà je bil z Mostara sèm poslan poseben izveden inženir. — (Obrtniško društvo) se snuje tukaj. Kakor „Slovenec" poroča , se je v soboto zvečer zbralo blizo 40 obrtnikov na Perlesovem vrtu, da se dogovoré o ustanovi obrtniškega društva za Ljubijano. Predsedoval je tiskar Klein. Govorili so Regali, Klein, Železnikar, Rudholzer, Drelse itd. V začasni odbor so bili voljeni gg. Klein, Škrbinec, Kune, Železnikar, Žitnik, Šturm, Sark, Potočnik, Hubmajer, Rudholzer in Drelse. Ta začasni odbor bo izdelal pravila, ter jih předložil vladi v potrjenje. — S pošte, ki jena vrhunci gore Vezu v a, smo, kakor smo zadnjič omenili, dobili od naših popotnikov telegram v Ljubljano, da so po prečudni železnici, ki na dratenih vrvih vleče popotnike kvjšku, srečno dospěli na goro, ki je nekoliko viša od Smarne gore. Naj o tem jako zanimivem potovanji povemo še nekoliko iz cenjene popotne torbice. Nekoliko časa se peljejo popotniki na kolah po cesti na eni strani hriba, katera se zmerom sik sak vije, potem pa se pride do štacijona, kjer se vsedejo v železniški voz, ki jih vleče kar naravnost kvišku, dokler ne pridejo do štacijona, kjer stopijo z železničnega voza, da potem peš koračijo zmerom više in više po sila strmi in težavni poti, na kateri se noga v pesek do člankov vdira. Prav do žrela, kjer Vezuv ognjeno lavo iz sebe meče, gre málokdo, kajti uže krog in krog se sliši neprenehano strahovito bucenje in bobnenje, kakor da bi notri v gori peklenska kuhinja bila, katera z gostim dimom iz sebe meče vroci pepel in lavo, zato ni Čuda, da se v okolici podnožja Vezuvovega vidijo celi hribi uže v prejšnjih časih izbljuvane črne lave, vmes pa drevje, vrti in vinogradi, v katerih presladko grozdje raste, ki daje ono imenitno vino, kateremu je ime „lacrymae Christi" (Kri-stusove solze). — Naši popotniki so se dopoludne ob pol 10. uri iz Napolja na pot podali in z gore popoludne ob pol 5. uri dol prišli. — (PoŠtna jiliala na kolodvoru južne Železnice) ima po sklepu c. k. kupčijskega ministerstva nehati. Kranjska kupčijska in obrtnijska zbornica, soglasno z mno-zimi ljubljanskimi trgovci, se je na korist tukajšnjemu prometu iskreno potezala za obstanek tega poštnega urada, pa brez zaželenega vspeha. SI. ministerstvo je, kakor se sliši, zaradi stroškov, ki jih državi priza-deva ta poštica, ukazalo njeno odpravo, mi pa bi vedeli namesto tega svetovati kaj druzega, s čemur bi se kaj več nepotrebnih stroškov prihranilo, in to je, naj se odpravi oni poštni komisarijat, za katerega gosp. Ra-toliska vleče lepo svoto, a čemu? — Ali zaradi kake kontrole? Vsaj je kontrola v rokah poštnega upravnika. Al žalibog, da imamo v ljubi naši Avstriji tolikrát po nepotrebnem kontrolo nad kontrolo! — (Živinorejcem naznanilo.) Gospod Lasnik iz Bi-sehofshofena na Koroškem naznanja, da je nakupil 12 lepih juncev in 12 telíc Pincgavskega plemena, ki se bodo prihodnji ponedeljek v Kranji licitando prodali. — (Poberki iz casnikov.) Med mnogimi lažmi, ki jih po svetu raznaša vsak list v prognanstvu bivajočega „Laib. Wochenbl.", je ena posebno interesantna v zadnjem listu, v katerem Deschmannov organ iz „zaneslji-vega vira" (aus verlasslicher Quelle) popisuje shod narodnih poslancev zvečer pred začetkom sedanjega deželnega zbora. Naj „Novice" ta pikantni roman svojim nemškega jezika zmožnim bralcem priobčijo v izvirnem tekstu, ki se glasi ta kole : ,,2)te 3)ebatte in btefer 93er* fammímtg fotí ente fefyr erregte getnefen fern. fitter n. i'erste-nischki foil entfdjiefcenen $roteft gegen ben ©ntritt ehtgeiegt ïjaben unb P. $íutt, ber gefyorfamfte <2oï)tt beš afígetoaíticjen 53ater$, fold gíeicfyfatté etn energifđješ Veto abgegeben unb mit erïjobener ©timme fcor bern Sintritte getnarnt fyaben. 2)r. Vos-njak, ber ant £age ber ŠSerfammíung fetne SJîetnung in einem řeitartifel beš „Slov. Narod" ber 2Beít Beíannt gegeben, reuif* firte bteémaí mít fetnen 2lnfd)aumtgen unb fitter t>. Terste-nischki, fetnen ©tnfiufê fdjfthtben fefyenb, fotí toutfyentbrannt bic SSerfammíung fceríaffen fyaben. Unb fo erfd)tcnen benn bte nationale« ^Ibgeorbneten mít 5íu6naí>me ber genamtten jtoet ©epara-tiften unb beš ®r. 3arn^ toeícfyer etneit ^e^ntagtgen UríauS fid) erbeten." — Tako Deschmannovo glasilo popisuje dramo onega večera. Kako resničen je popis, kaže uže samo to, da gosp. Klun v onem shodu še přičuj oč ni bil, ker se je uže vRibnicipripravljal na pridigo, ki jo je v nedeljo imel na ondašnji novi maši! — Tako svetu svojo poštenost kaže ona klika, kateri trobentač je „Laib. Wochbl." Z Dunaja. — Zmerom in zmerom se ponavlja no-vica, da se snideta naš cesar in car ruski, in da le to se ne vé, kj e bode ta shod, ki ga je neki sprožii Bismark. — Angleški časnik „Standard" objavlja , da bode Avstrija zdaj, ko se ogersko ministerstvo ne upira temu več, přivolila, da se Srbija proglasi za kraljestvo. — Tukaj kakor v Berolinu se nemški liberalci Če-dalje glasneje oglašajo za grofa Andrassy-a, da bi ga spravili zopet na krmilo ministerstva vnanjih oprav namesto Haymerla. To pač očitno kaže, kako je na kant prišla „nemško-narodna", poprej „ustavoverska" stranka> da zdaj na trebuhu leži pred Andrassyem, kateremu je pred dvema letoma tako neumorno grob kopala! Al celó malo upanja ima ta koterija zdaj do po-viška Andrassy a , ki bi se pač tudi sam rad skobacal do nekdanje vsemogočnosti. — Novi predsednik upravne sodnije, grof Bel-credi, po katerem so bili izvolitvi njegovi nasprotni časniki tako hudo planili, je s svojim predsedniškim ogo-vorom tako zamašil usta opozicijaleem, da strmé in se mu čudijo. Njegov ogovor je pa tudi ves vnet za pravico in za nič druzega. In tako je prav. Nasprotniki so od njega pričakovali gotovo kakih političnih izjav; ker pa takih ni bilo, so zdaj kar omolknili in debelo gledajo. — Ministerstvo nauka in bogočastja je izdalo ukaz, kako se ima izvršiti postava od 1. 1874. o doneskih k verskem zakladu za 1. 1881. do 1890. Iz Gorice. — „Evviva P Italia!" Taki in enaki glasovi so se neki — kakor „Soča" poroča — slišali oni teden na goriških ulicah. Na glas so izdihovali po obljubljeni deželi menda možje iz Gorice domá, ko so bili dobre volje. V njih družbi je bil neki tudi en c. k. uradnik. To je pa menda gotovo, da so enega vsled onih vzdihljajev zaprli. Možem se predobro godi, zato jim je dolg čas po deželi, kjer se plačuje davek od žita v mlinu. Tržaški „Cittadino" sicer pravi, da takih klicev ni jemati zaresno, ker možje so ga pili; se ve da ne, vsaj „in vino Veritas" ali da se v vinu resnica izpozna, ne veljá vec, zlasti takrat ne, kedar se ljudje po odkritosrčnosti svojih izjav nekoliko opečejo! Gorica je drugače mirna, v njej ne gori nikjer, da bi se videl velik plamen z vetrom. Tu pa tam pa vendar tlí žrjavica pod pepelom. Včasih odleti kaka iskrica, ki se imenuje ne po domaći šegi telegram, in taka iskrica se pokaže potem tam doli daleč, od koder pri-hajajo oranže ali pomeranče v naše kraje. Kaj hoćemo, iskrice so: morda sćasoma izrastejo do iskeri — Kmetijska šola na slovenskem oddelku se začne letos vsled deželno-zborskega sklepa s 1. dnem novembra. — Župani in očetje, ki nameravajo iz svojih občin sinove odposlati v to prekoristno šolo, imajo še čas odločiti se in oddati dotične prošnje. — Gosp. Jos. Ivancič, dozdaj profesor na gimnaziji pazenski, pride kot tak na goriško gimnazijo; g. Lovre Ur bančic, dozdaj suplent na goriški gimnaziji, pride za profesorja na višo realko goriško. Oba sta Slovenca, in sicer z Goriškega. — Gosp. drd. Fr. Kos, profesor zgodovine, pride za su-plenta na goriško gimnazijo. — Grof Franjo Koroni ni je bil 4. dne t. m., kakor naznanjajo telegrami iz Gorice, zopet za poslanca voljen v državni zbor. Iz Trsta. — Ker se je kolera tudi v Meki prikazala , je pomorska oblastnija tudi za egiptovske dežele kontumacijo ukazala in svoj sklep, vsled katerega je parobrodom Lloydovim odločena bila neka nova pot po rudečem morji, za zdaj ustavila zato, da se ladije ognejo nevarnosti okuženim biti po koleri in jo zatrositi v naše dežele. — V tukajšnji škofiji se je oglasilo letos 6 mla- denčev v semenišče. — Za malo semenišČe se darovi še vedno nabirajo in ker ni še potreone vsote nabrane, podpirajo se nadepolni gimnazijalci. Iz Pazina. — Gosp. Jožef Kr i ž m a n , kaplan pri sv. Ivanu poleg Trsta, imenovan je za začasnega profesorja veronauka na tukajšnji gimnaziji, na kateri bo odslej po ministerskem ukazu hrvatski jezik obligaten za Hrvate in italijanski za Italijane. Galicija. — Deželni zbor je vladno prediogo o upravni reformi skonča zametaval. Zdaj pasejemenaa posrećilo Dunajevskemu, Zyblikiewiču in Vodzickemu za pretres te predloge voljeno komisijo na drugo pot za-vrniti. Vendar so obravnave komisije strogo tajne, toraj se ne ve, kako bo komisija odgovorila vladnimn vpra-šanjem. V zbor bo prišla ta reč še le okoli polovice oktobra. Iz Rima. — Z ozirom na bližnje kanonizacijske slavnosti, v katere dohaja mnogo katoličanov iz vseh dežel v Rim, je sveti oče papež sedanje sveto leto ki bi se bilo imelo končati o vseh svetih, poda Ij šal do 8. decembra t. 1., pa škofom vseh evropskih skotij přepustil, da se tega podaljška poslužijo po svojem pre-vdarku. Francosko. — Francosko ministerstvo ni v naj pri -jetnejšem položaji. V največi zadregi je minister za no-tranje poslove. V soboto napil je v Sasansolimu Con-stans zdravico Gambetti, kot predstojniku večine". Zanj torej ne obstoji Ferryjevo ministerstvo, da si mu je faktično še sam član. Nemsko. — Na Nemškem je sporazum ljenje med Rimom in nemško vlado še vedno na istem mestu, a pričakuje se, da se bodo ugodno za Rim zaseli izpraz-njeni sedeži škofov in se tako ugladil pot do sprave. lz Rétrograda. — Kmalu se tukaj snide posebna vojaška komisija pod predsedstvom generalnoga adju-tanta grofa Kotzebueja, da se posvetuje o nameravanih v o j n i h novotarijah. Te zadevajo : J. Razdelitev ar-made evropske Rusije v štiri teritorijalne armade ; 2. slučajno predrugačenje voinega ministerstva; 3. spojitev vojne pisarne z glavnim taboriščem, in 4. izpeljava uže sklenene avgmentacije kavalerije. Turčija. — Turški sultan zahteva, naj nove kršćanske države poplatijo turški državni dolg; uže gaje razdelil tako-le: Bolgarija ima prevzeti 720 milijonov frankov, Bosna in Hercegovina 800, Grška 200, Srbija 130, Rumunija 130 in Crnagora 133. — Sultan naj pride po-nj ! —- Na Turškem se rop ar ji tako množé, da ni vec varno ne le nobeno premoženje, temuč tudi nooeno živenje. Turško telo gnjije. — Albanci so začeli bolj in bolj uvidjati, da se je treba tudi njim odtrgati od turske države, kakor to nameravajo in so deloma že izvršili drugi balkanski narodi, Srbi, Bolgari in Grki. Nek Albánec Ju3uf Al Bey hoče v Sofiji ustanoviti list „Tarla", ki bo v arbanaškem jeziku zagovarjal samostojnost albanskega naroda pod ruskim pokroviteljtvom. Karakteristično je, da imajo tudi Albanci do Rusov največ zaupanja. Bolgarija. — Ustanovil se je vpravni svet, ki ima to-le področje: 1. On odgovarja na vprašanja, ki mu jih ministerstvo stavlja, 2. on presodi, kake postave naj se „8obranju" v potrjenje prediožé; 3. izdeiati ima gospodarstvene nacrte; 4. on odločuje pri upravnih pre-pirih; 5. pregleduje državne račune; 6. rešuje pritožbe zoper uradnike in uradne določbe; 7. slednjič ima knezu naznariti, če se je kje ustava prelomila. Hercegovina. — Tukaj se kažejo vedno veči neredi. Stojná sodba, oklicana v okrajih : Gačko, Bilek, Nevesinje, Stolac in Trebinje, raztegnila se je na vse mostarsko okrožje. Iz Amerike. ~ Predsednik združenim državam se-verne Amerike Garfield, obstreljen od hudobneža, je umri 19. dne t. m. Vsa Amerika žaluje na grobu tega poštenjaka, ki je kot sin ubozega kmetovalca povspei se od delavca, kocijaža, brodarja, korakona v armadi do generalmajorja in naposled 1. decembra 1880. 1. do najvišje časti, ker bil je ta dan izvoljen predsednikom zjedinjenih držav. Bil je izvrs'en državnik in možák, posebno v Ameriki redkega značaja. — Na njegovo mesto je izvoljen podpredsednik Arthur. Telegram „Novicam". Konjice na Štajarskem 4. oktobra. Velečastiti gosp. nadžupnik Ulaga je danes umri. Žalost velika! Žitna cena v Ljubljani 28. septembra 1881. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr. — banašdk 10 gold. 3 kr. — turšice 5 gold. 53 kr. — soršice 7 gold. 50 kr. — rži 6 gold. — kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. — prosa 5 gold. 3 kr. — ajde 5 gold. 30 kr. — ovsa 3 gold. 8 kr. — Krompir 1 gold. 60 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledlliki v Ljubljani.