Txmukam ,,, iiiiii etport-imporl Sl trgovina s KMETIJSKO MEHANIZACIJO ZA VSAKO VASE VOZILO AKUMULATORJI Maribor Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 Št. 46 (2309), leto XLIV • Novo mesto, četrtek, 18. novembra 1993 • Cena: 90 tolarjev DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST Ul v— oc ►*" Ul >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST 3 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST LEON ŠTUKELJ NA ZDE NOVO MESTO - Ves prejšnji teden so Leona Štuklja skoraj na vsakem koraku spremljali snemalci in novinarji nemške televizije ZI)F. Slavljenca so po končanih slovesnostih ob njegovi 95-letnici odpeljali v Mainz, kjer je kot zvezda večera nastopil v priljubljeni športni oddaji “Das aktuelle Sportstu-dio”. Na nemški televiziji so prikazali del filmskega materiala, posnetega na prireditvah v Novem mestu, na veliko presenečenje legendarnega olimpijskega šampiona pa so zavrteli njegov nastop na berlinskih olimpijskih igrah leta 1936, ki ga niti sam še ni videl. Gledalce v studiu in pred televizijskimi ekrani je Štukelj navdušil z duhovitimi odgovori, seveda je v studiu tudi potelovadil, z nemškim nogometnim asom Miillerjem pa seje pomeril v streljanju v nogometno steno in bil z enim zadetkom enako uspešen kot sloviti član ekipe svetovnih prvakov. Povsod so nekaj “meštrali” SDK opravlja revizije dosedanjega lastninjenja - Doslej povsod odkrili nepravilnosti - NOVO MESTO - Inšpektorji slovenske SDK bodo na Dolenjskem v okviru revizij dosedanjega lastninjenja pregledali 30 podjetij. Novomeški inšpektorji so doslej od sedmih, kijih bodo oni pregledali, kontrolirali šest. V vseh so ugotovili večje ali manjše oškodovanje družbenega premoženja. Revizijski pregledi potekajo za leta 1990,91,92 in za letos, ko ugotovitve le beležijo, ker še ni zaključnih računov. Po dosedanjih ugotovitvah inšpektorjev se oškodovanje družbenega premoženja giblje od 10.000 do 170 milijonov tolarjev. V več primerih gre za nepravilno delitev dobička, prav tako so večkrat nepravilno razporedili revalorizacijo ter neutemeljeno odpisali terjatve, in to v glavnem do podjetij oziroma partnerjev na tujem. Družbeno premoženje so oškodovali tudi na račun posojil za pridobitev lastninskih deležev, brezobrestnih posojil delavcem ter preveč izplačanih regresov. Kjerkoli so ugotovili nepravilnosti! bodo zahtevali vzpostavitev prvotnega stanja, se pravi, da bodo povečali terjatve do delavcev, če so dobili preveč regresa ali poceni posojila ipd. V primeru nekega podjetja gre pri vsakem delavcu za večmiljinoske zneske in je vprašanje, kako bodo vzpostavili “staro stanje”. Na osnovi dosednajih ugotovitev bodo pristojni podali dve ovadbi za gospodarski prestopek in eno za kaznivo dejanje. Ko gre za ponareditev listine, pa naj bi ovadbo podal UNZ, v primeru škodljive pogodbe pa naj bi ukrepal družbeni pravobranilec samoupravljanja. DOLENJSKI LIST Plaz in veriga za našo energijo Minister Jazbinšek v Sevnici o plinu in elektriki - Koncesija bo slovenska - Poleg elektrarn tudi hitra cesta in železnica med Celjem in Novim mestom SEVNICA - Tu seje pred dnevi mudil na nekajurnem obisku minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek. Ko je v pogovoru s člani sevniškega izvršnega sveta in predstavniki nekaterih drugih ustanov govoril o bodoči energetski oskrbi Slovenije, je napovedal, da se bo v Sloveniji “zgodil plaz plinifikacij”. Minister Jazbinšek je zatrdil, da bo namesto nekaterih sedanjih manj či-vlada podpirala uporabo plina ■ stih energetskih virov. Kot je dejal, bo ČETRTA ZLATA ZA SOKOLSKEGA VITEZA - Osrednja prireditev, s katero je rodno Novo mesto počastilo svojega slavnega rojaku, dobitnika šestih olimpijskih medalj in drugih visokih športnih odličij ter najstarejšega olimpijca na svetu g. Leona Štuklja na njegov 95. rojstni dan v petek, 12. novembra, je dosegla vrhunec, ko sta na zmagovalni oder, postavljen v dvorani Marof, kjer je potekala artistično-gimnaslična akcija Pariz-Amsterdam-Berlin-Novo mesto, stopila predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in slavljenec. Predsednik je ob burnem ploskanju preštevilnega občinstva izročil Štuklju medaljo iz pravega zlata ter mu podeliI red sokolskega viteza. Medalja se bo pridružila trem olimpijskim zlatim medaljam kot izraz najglobljega spoštovanja, ki ga naši ljudje čutijo do Štuklja kot izjemnega športnika in človeka. Lepo darilo je bila tudi sama prireditev, ki jo je izvirno in inovacijsko zasnoval inscenator Matjaž Berger, izvedli pa so jo ob sodelovanju mnogih slovenski telovadci in artisti Oddelka za spektakelske umetnosti Novo mesto 1917. O prireditvah v počastitev Štukljeve 95-letnice poročamo na športni in kulturni strani, v Prilogi pa objavljamo fotoreportažo. (Foto: m. Markelj) 150 LET ŠOLE V STARI CERKVI STARA CERKEV PRI KOČEVJU - Prvo šolo je Stara Cerkev dobila leta 1843, sedem let kasneje pa novo šolsko stavbo. Leta 1990 je šola izštiri-razrednice prerasla v popolno osemletko. Danes ima še podružnične šole v Stmgah, Željnah in Podpreski. Skupno ima 510 šolarjev. Še vedno nima primerne telovadnice. Svečanost ob častitljivi obletnici so imeli pred kratkim in takrat so se predstavili s kulturno-zabavnim programom, pripravili pa so tudi dan odprtih vrat. | Vas četrtkov prijateljj Martinov sneg pošteno zagodel Zastoji na cestah, podrta drevesa - Poškodbe električnega omrežja - Na srečo le ___________manjša materialna škoda, smrtnih žrtev pa na srečo ni bilo NOVO MESTO, KRŠKO - Vremenskim napovedim, ki so za konec minulega tedna napovedovale sneg, mnogi niso verjeli. Že v petek zvečer, ko so začele padati prve snežinke, je povzročil nemalo nevšečnosti, predvsem voznikom avtomobilov. Zaradi težkega snega je prišlo tudi do poškodb električnega omrežja. Težak sneg je ponovno začel padati v ponedeljek zjutraj in padal ves dan, tudi ta je povzročil veliko težav. Že od petka na soboto je na cestah prihajalo do zastoja prometa, marsikatero cesto je zaprlo podrto drevo. Na Otočcu se je v jarku znašel zagrebški avtobus, prevozna ni bila tudi železniška proga med Semičem in Rožnim Dolom, težko prevozna pa je bila tudi cesta čez Goijance. Še vedno slabe prometne razmere je v po- vlada zastavila energetsko politiko tako, da bo uporaba plina tudi “finančno vabljivejša”. Minister Jazbinšek je tudi dejal, da bo v Sloveniji onesnaževanje okolja v bodoče stalo onesnaževalca več kot zdaj. V zvezi z električno energijo se je minister Miha Jazbinšek dotaknil gradnje verige elektrarn na spodnji Savi. Povedal je, da bodo koncesijo podelili slovenski pravni osebi, ki pa bo lahko uporabljala tudi tuji kapital. V omenjeni savski verigi bo šest hidroelektrarn. “Obratovalni režim teh • V Posavju ngj bi poleg elektrarn zgradili tudi hitro železnico in cesto med Novim mestom in Celjem. To bo velik poseg v krajino, zato bo potrebno po ministrovih besedah pripraviti prostorski dokument za celovito urejanje vsega območja. elektrarn mora biti optimalno prilagojen potrebam elektroenergetske oskrbe Slovenije,” je dejal Jazbinšek. Napovedal je ustanovitev slovenskega konzorcija energetikov, kovinarjev in gradbenikov, ki naj bi gradil omenjene savske elektrarne. L. M. MISS SLOVENIJE V LONDONU LONDON - Miss Slovenije Metka Albreht skupajs hrvaško miss Fani Čepalijo z lepo londonsko razglednico pozdravljata iz Londona vse bralce Dolenjskega lista. Krka - pokroviteljica prvega kongresa veterinarjev Danes v Portorožu NOVO MESTO - Krkina Veterina je pokroviteljica prvega slovenskega veterinarskega kongresa, ki se začenja danes v portoroškem avditoriju. Šlovensko veterinarstvo se po svoji organiziranosti in strokovni dejavnosti, raziskovalnem delu in infrastrukturi postavlja ob bok evropski in svetovni veterinarski skupnosti. Stiki s svetom slovenskim veterinarjem omogočajo razvoj zahtevne sodobne diagnostike in ustrezno podiplomsko specialistično izobraževanje kadrov. Osamosvojitev Slovenije in njena družbena preobrazba sta povzročili reorganizacijo veterinarstva na javni in zasebni del, vzpostavitev mreže referenčnih in koordinirajočih laboratorijev ter uskladitev zakonodaje z normativi Evropske skupnosti. Za sodobno veterinarsko stroko je značilna širina in interdisciplinarnost. Na kongresu bodo slovenski veterinarji sprejeli etični kodeks veteri- • Pokroviteljica prvega slovenskega veterinarskega kongresa je Krkina Veterina, ki bo v Portorožu predstavila svoj proizvodni program s področja veterine, Krkini strokovnjaki pa bodo z referati sodelovali tudi v strokovnem delu kongresa, danes zvečer pa bo udeležence kongresa sprejel namestnik generalnega direktorja Krke Jože Colarič. narjev Republike Slovenije, ki ga nekatere druge podobne strokovne organizacije že imajo. Častni gost in častni pokrovitelj prvega veterinarskega kongresa je predsednik republike Milan Kučan. [ v. I Krompirju poje navček Zemlja je po starem fiziokratskem načelu kot morje glede na neprestano dotekanje dobrin, zato se za spremembo tudi v tem poudarjenem okvirju spustimo k njej, natančneje h krompirju našemu vsakdanjemu, in to z namenom, da bi udarili plat zvona. Letošnji novembrski vseslovenski dan semenskega krompirja, tega nekdaj tako čislanega pridelka Dolenjske, je namreč zapel pravožalostinko pridelavi in ljudem, ki se z njo ukvarjajo. Se nekaj let nazaj je imela naša pokrajina tovarno za predelavo krompirja, veliko kooperacijsko pridelavo merkanlil-nega in industrijskega krompirja ter zgledno vzgojo semena. Semenska pridelava je zdaj v razsulu, kaj to pomeni za poljšino v celoti, si prav lahko mislimo. Pridelava semenskega krompirja je od nekdanjih 7.000 ton v Sloveniji padla na manj kol 2.000 ton, dolenjskega semenarstva, v katero je bilo vloženo veliko truda in znanja, pa skorajda ni več. Pa ni vsega kriv virusprstanaste nekroze, kije uničil (neponovljivo?) Repanškovo sorto Igor. Kriva je tudi nepredvidljiva in nestanovitna politika, ki se ne ozira na stroko. Ta čas velja v naši državi prepoved uvoza jedilnega in semenskega krompirja z utemeljitvijo, da grozi vnos ogorčice ali nematode. Še nedolgo tega je veljala druga skrajnost, povsem liberaliziran uvoz, kije začel našo državo spreminjati v odpadno jamo Evrope. Trgovci z novci so v tujini nakupili na desetine tujih sort, ki jih je treba šele prizkusiti v naših rastnih razmerah in ki jih niti strokovnjaki dobro ne poznajo. Razočaranja niso izostala in kar kličejo k strokovnemu delu in k obnovi lastne semenske pridelave. Če ni za Dolenjsko ta klic že prekašat! MARJAN LEGAN nedeljek poslabšalo ponovno močno sneženje. Cel dopoldan so bili zastoji na magistralni cesti Zagreb - Ljubljana pri Pluski in na Poljanah, od pol štirih popoldan do šestih zvečer pa je bila zaprta magistralna cesta pri Karte-Ijevem. Policisti so na Otočcu izločali iz prometa tovorna vozila. Zvečer je bila eno uro neprevozna cesta Podturn - Črmošnjice. V vasi Breza pri Štefanu v trebanjski občini pa je s ceste zdrsnila cisterna s kurilnim oljem, vendar se pri tem olje ni razlilo. V času sneženja od petka do torka, se je na območju, ki jo pokriva novomeška UNZ, zgodilo 30 nezgod. Na območju krške UNZ pa se je HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS zgodilo 15 prometnih nezgod, predvsem zaradi neprimerne hitrosti; v 14 primerih je bila le materialna škoda, v enem primeru pa je bila lažja poškodba. Žaradi porušenih dreves so bile nekaj časa zaprte cesta Dobruška vas - Obrežje, Globoko - Dobrava, Dobrava - Bizeljsko pa tudi cesta na Čatežu in v Krškem. V Šutni pri Kostanjevici na Krki se je sprožil plaz, ki je lažje poškodoval otroka. J. DORNIŽ Danes v Dolenjskem listu • Martin ocenil dobro mlado vino na 5. strani • Menda vedo, kaj delajo na 6. strani • Zakonito ali na črno — nasip bo na 9. strani • Čez noč ob šest baročnih platen na 11. strani • Fotoreportaža z neponovljive predstave v Novem mestu • Na divje tudi v zdravstvu na 13. strani • Porušena mojstrovina v Mostarju na 15. strani • »Kruh ali topovi« ni lažna dilema i Sbt )) EXClUSiVE . za izbran okus 0609 615 693 Paič PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61 -450 Danes in jutri bo še suho in hladno, ob koncu tedna pa bodo spet padavine. ZA OTROKE VESELJE, DRUGIM V NADLOGO IN ŠKODO - Zadnja leta smo bili že kar navajeni, da sneženih zim skorajda ni bilo več, pa nas je na Martinovo soboto presenetilo. Zapadlo je dobrih 30 centimetrov snega in mnoge zidanice so ostale prazne, sodi polni, goske pa v sknnji. Sneg ni dal počitku delavcem zimske službe pri Cestnem podjetju m Komunali, ki so imeli kar precej dela, da so s cest odstranili sneg in podrla drevesa. Pa tudi električarji so vse ure preživeli na prostem, saj so se pod težo snega trgale žice daljnovodov. Razmere so do nedelje zvečer nekako uredili, v ponedeljek pa so se ponovile, saj je ponovno zapadlo kakih 30 centimetrov snega. Otrokom iz naselja Slavka Gruma v veselje, drugim pa v nadlogo in škodo. (Foto: J. Pavlin) Triglav visok tudi na naših tleh Novomeška enota Zavarovalnice Triglav ima v petih občinah 50-odst. tržni delež - Konkurenca prinesla večjo kakovost, pestrejšo ponudbo in pocenitev - Kmalu v novih prostorih NOVO MESTO - Novomeška enota Zavarovalnice Triglav je ena od dvanajstih poslovnih enot te zavarovalnice, ki pokriva celo Slovenijo. Novomeška enota, kije nastala pred tremi leti, deluje v petih občinah: Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj in Kočevje in v vsakem od teh občinskih središčih ima svoje predstavništvo, poleg tega pa še zastopniški pisarni v Žužemberku in na Mirni. “V teh treh letih, kar kot poslovna enota delujemo na tem območju, smo ustvarili 50-odstotni tržni delež ali, drugače povedano, vsako drugo zavarovanje na območju teh petih občin je sklenjeno pri naši zavarovalnici,” sta povedala direktor novomeške poslovne enote Boris Šepetave in njegov namestnik Iztok Pe-kolj. “Stopnja zavarovanosti se je v tem času tudi na našem območju povečala, tako smo poleg starih zavarovancev, ki smo si jih “razdelili” s Tilio, oboji pridobili še nove. Tudi na našem področju je zdrava konkurenca dala rezultate: cenejše in kakovostnejše zavarovanje, pestrejšo ponudbo, na drugi strani pa večjo osveščenost in s tem večjo stopnjo zavarovanosti.” Obseg zavarovanja se bo po mnenju poznavalcev Šepetavca in Pekolja še povečeval, tržni delež pa bo verjetno razdeljen tako, kot je sedaj. Novomeška poslovna enota ima na območju, ki ga pokriva, pri zavarovanjih največji tržni delež od vseh enot po Sloveniji, kar precej pove o poslovni politiki in vodenju enote. Seveda so v tem deležu zajeti tako občani kot podjetja. “Veseli nas, ko vidimo, da se zmeraj več podjetij odloča za našo zavarovalnico, kajti to nam govori, da cenijo našo kakovost, trdnost in varnost, ki temeljita na naši tradiciji, uveljavljenosti, velikosti in stikih s tujimi velikimi zavarovalnicami,” pravi Šepetave. O večanju ob- lioris Šepetave sega novomeške enote Triglava pove precej tudi podatek, da so pred tremi leti začeli s 16 zaposlenimi, danes jih je prek 50, poleg tega imajo veliko honorarnih terenskih zastopnikov. USTANOV1JENA OGIA SE VA LSKA ZBORNICA - Letošnji zlati boben ali slovenski oglaševalski festival v Portorožu je bil še bolj zlat kot običajno. Prvič, zaradi mednarodne udeležbe in drugič, zaradi ustanovitve oglaševalske zbornice. Daniel Levski (na sliki drugi z leve), ki je doslej vodil iniciativni od--bor, bo novi oz. prvi predsednik upravnega odbora SOZa. Prva naloga poleg sprejetega programa dela bo formalna in zakonska ustanovitev zbornice, pridobitev potrebne politične podpore, zaposlitev profesionalnega sekretarja, ureditev materialnega položaja in pridobitev prostorov ter takojšen pričetek priprav na mednarodni Zlati boben Portorož 1994. (Foto: Majda Luzar) 1 ^ ti ■ -V.!,. I •• ' >•. Ljubljansko p ismo Zločin nad reveži Tako upokojenci označujejo namere vlade, ki (drugim) zateguje pas LJUBLJANA - Vsi že lep čas vemo in občutimo, daje začela vlada na vse kriplje “zategovati pas” - da bi se čimprej izkopali iz gospodarske stiske - vendar ne pri svojih ljudeh, temveč kot ponavadi spet pri upokojencih, socialnih podpirancih in nezaposlenih. Tako je bilo za usklajevanje pokojnin rečeno, da je treba tudi v letu 1994 nadaljevati že vpeljano politiko usklajevanja pokojnin brez poračunov. Interventni zakon o usklajevanju pokojnin je upokojence gmotno zelo prizadel. Težko seje bilo z njim sprijazniti; upokojence je tolažilo le upanje, da bodo v vladi in državnem zboru držali besedo in da bo zakon veljal samo do konca leta 1993. Zato zdaj njihovo toliko večje razočaranje, negodovanje in protesti (nekaj jih je objavil tudi Dolenjski list). Zveza društev upokojencev Slovenije je v zadnjih dveh letih v svojih sprejetih dokumentih in izjavah potrdila pripravljenost slo-venskih upokojencev, da nosijo svoj delež bremena za oživitev in nadaljnji razvoj gospodarstva. Hkrati so upokojenci, povedali, da nočejo in ne ntorejo biti tisti, ki naj bi bili prvi in sorazmerno najbolj prizadeti. Prav to pa se je zgodilo in naj bi se, kot kaže, dogajalo tudi v prihodnje. “Omejevanje v sistemskem zakonu določenega načina usklajevanja pokojnin je zločin nad reveži, ki ga počnejo tisti, ki si plače in druge prejemke lahko sami določajo in nekontrolirano povečujejo. Potrpljenje upokojencev ima svoje meje. Zdaj je ta meja dosežena!” je v svojem protestu vladi zapisala Zveza društev upokojencev Slovenije. In še: “Pozivamo vlado, da ponovno preuči svoj predlog, preden ga pošlje v državni zbor. Poslance državnega zbora pa prosimo, da ne sprejmejo vladnega predloga, da se .interventno’ usklajevanje pokojnin podaljša tudi v leto 1994. Naša prošnja in tudi upanje sta naslovljena na vse poslance, ne glede na to, kateri stranki pripadajo. Upokojenci predstavljamo skoraj tretjino volilcev. Ne pozabite tega!” Oglasili so se zatem Demokrati ter terjali, naj država upokojencem najprej vrne 10 milijardni dolg, ki pa se bo še povečal. Po predlogu Demokratske stranke bi dolg lahko vrnili v desetih polletnih obrokih (odplačevati naj bi ga začeli 1. julija 1994). Demokrati so tudi proti podaljšanju interventnega zakona o pokojninah. Zveza upokojencev pri Združeni listi socialnih demokratov predlaga (če je res treba tako zelo varčevati), naj se ukinejo vse možnosti predčasnega upokojevanja. Predlog je treba razumeli tako, da se upokojenci zavzemajo za odpravo vseh listih oblik predčasnega upokojevanja, ki predstavljajo privilegije, in to: administrativno upokojevanje v organih za notranje zadeve in izjemne pogoje za upokojevanje, ki so navedeni v pravkar obravnavanem zakonu o obrambi. VINKO BLATNIK “Smo razmeroma mlad in prizadeven kolektiv. V tem času smo uredili prostore za vsa naša predstavništva, prihodnji mesec pa se bomo preselili na Novi trg, kjer smo v novem poslovnem središču Novega mesta kupili 1.500 m2 prostorov,” je našteval Pe-kolj. “Število redno zaposlenih je sedaj optimalno, za tretjino pa bomo povečali zastopniško mrežo.” V tem času, kar deluje novomeška enota, je v zavarovalništvu prišlo do precejšnjih sprememb in novosti, od avtomobilskega paketnega zavarovanja do rentnega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja za potovanja v tujino. “Tudi pocenilo se je zavarovanje, a obstaja spodnja meja, ki je statistično izračunana,” pravijo in se pohvalijo, da so napredovali tudi pri kakovosti ponudbe in izboljšali odnos do zavarovancev, kjer pa se da še marsikaj narediti. Danes je tudi v zavarovalništvu pomemben marketing, kajti zavarovanje je treba prodajati, ne pa le distribuirati, kot so delali v preteklosti. V teh treh letih, kar deluje novomeška enota Triglava, je “Šava dol tekla”, saj so, kot rečeno, najprej poskrbeli za prostore za vsa predstavništva, sedaj pa se bodo preselili še sami. “Imamo dostop do skupnih sredstev Triglava, zato smo si lahko privoščili tudi stvari, ki presegajo zmožnosti same enote. To je prednost velikega sistema, ki se najbolj pokaže pri večjih škodah. Tudi na našem območju je že bilo več takih velikih škod in vse smo, prav zaradi dostopa do skupnih Triglavovih sredstev, lahko takoj plačali,” je dejal direktor Šepetave. A. BARTEU VELIKA ZAMUD PRI GRADNJI ŠOLE FARA - Po pogodbi bi morala biti osnovna šola v Fari v občini Kočevje dograjena do 10. oktobra. 10. novembra, pa nam je ravnateljica šole Vera Cimprič povedala, da je rok podaljšan za teden dni, še kar zadovoljni pa bodo, če bo v njej omogočen pouk do konca tega meseca. Izvajalec del in kooperanti se izgovarjajo, da jim je nagajalo izredno slabo vreme. To je tudi res, vendar za vse zamude le ni krivo samo slabo vreme. Dosedanje nevšečnosti pa so take: vinas ploščice odstopajo, okviri oken odstopajo od zidu, okna se ne zapirajo, okenske police bodo te dni že tretjič zamenjali itd. Oprema za nove prostore je že kupljena in čaka v skladišču Atlas-L1K. V prenovljenih prostorih bodo 4 učilnice za razredno stopnjo, prostor za malo šolo in šolski poslovni prostori. Prihodnje leto bo v drugi fazi zgrajena še kuhinja, telovadnica, 6 specialnih učilnic za višjo stopnjo, avla itd. Za dograditev te šole je ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo 65 milijonov tolarjev, približno toliko pa bo primaknila še domača občina Kočevje. LJUBLJANSKA BANKA ZNIŽALA OBRESTI LJUBLJANA - Ljubljanska banka d.d. bo š 1. decembrom znižala letne realne obrestne mere za naložbe. Za kratkoročne naložbe pravnim osebam in obrtnikom se bo znižala letna realna obrestna mera od 13,5 na 12,5 odst., pri investicijskih naložbah pa od 15 na 14 odst. Letne realne obrestne mere za namenska posojila, ki jih bodo najeli občani, komitenti Ljubljanske banke, d.d., za osebna in druga vlaganja, se bodo prav tako znižale od 13,5 oz. 14,5 na 12,5 oz. 13,5 odst., odvisno od dobe najema kredita. V ponudbi kreditov za nakup družbenih stanovanj za komitente Ljubljanske banke, d.d., se bo letna realna obrestna mera znižala od 14,5 oz. 15,5 na 13,5 oz. 14,5 odst., odvisno od roka najema kredita. Krediti na podlagi Pravilnika o mladinskem varčevanju in kreditiranju ter kratkoročna posojila za izobraževanje doma in v tujini se še naprej obrestujejo po 12-odstotni obrestni meri. Prav tako ostaja nespremenjena letna realna obrestna mera za negativno stanje na tekočih računih: 15 oz. 25 odst. pri nedovoljeni prekoračitvi. Služba stikov z javnostjo ROK SELITVE BEGUNCEV PODALJAŠAN KOČEVJE - Po prvotni odločitvi bo moralo biti begunsko taborišče v Kočevju izpraznjeno do 15. novembra. Begunci so namreč nastanjeni v samskem domu podjetja Zidar, ki je v likvidaciji in ga nameravajo prodati. Zanj je bila doselj že trikrat razpisana dražba, a dom še vedno ni prodan. Zdaj sta ambasada republike Bosne in Hercegovine in stečajni upravitelj Zidarja sklenila novo pogodbo, po kateri naj bi bil dom izpraznjen do spomladi prihodnje leto. V domuje trenutno blizu 150 beguncev iz Bosne, predvsem Srebrenice in Osmačcv ter okoliških vasi. Večina jih je prišla v Kočevje 22. aprila lani. V začetku je bilo v tem domu okoli 190 beguncev. Njihovo število se je postopoma zmanjševalo, ker so nekateri dobili garantna pisma sorodnikov iz raznih evropskih držav in so se k njim preselili. AVSTRIJA V SLOVENIJI LJUBLJANA - Na torkovi tiskovni konferenci so organizatorji Celovški in Ljubljanski sejem predstavili podrobnosti in strokovni program prireditev ob letošnjem prvem avstrijskem izvoznem strokovnem sejmu, ki bo od 21. do 27. novembra v Ljubljani. Sejem bo omogočil neposredno predstavitev in navezavo stikov avstrijskih in nemških podjetij s slovenskimi partnerji ter bo gotovo zanimiv tudi za Dolenjce. “SPREMEMBA” VEČINE METLIKA - Na seji tukajšnje občinske skupščine so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o volitvah, sestavi in pristojnosti zborov skupščine občine. Sprememba je v tem, da bodo odslej zbori, če bodo zasedali na skupni seji, veljavno sklepali, če bo navzoča večina delegatov vseh treh zborov. Ne bo pa več potrebna večina v vsakem od zborov posebej. Največ prinaša suha roba Poslovanje zadruge - Kar 80 odst. suhe robe ali 36 odst. več kot lani je šlo letos v izvoz RIBNICA - M-Kmetijska zadruga Ribnica posluje uspešno, čeprav zaradi slabega položaja v ribniškem gospodarstvu kupna moč vedno bolj upada. Tudi do konca leta se poslovanje zadruge ne bo poslabšalo, ocenjuje njen direktor Mirko Pirc. Največ dobička prinaša suha roba, ki je izvozila letos za 80 odst. vsega odkupljenega blaga ali 36 odst. več kot v istem obdobju lani. Na domačem trgu pa so suhe robe prodali manj. Največ izvoza gre na zahodni trg, letos pa so prvič poizkusno izvažali tudi na Japonsko in v Korejo. Največja realizacija pa je bila v trgovini. Imajo 4 prodajalne in bife. V občini je vedno več zasebnih trgovin, konkurenca je huda, kupna moč prebivalstva upada, kljub temu pa so ob devetmesečju dosegli za 20 odst. več dobička kot lani. Kmetijska dejavnost je letos prinesla zadrugi 26 odst. večjo vrednostno realizacijo kot v istem obdobju lani. Količina odkupljenega mleka se je malo povečala, klavne živine so odkupili približno enako, plemenske pa manj, ker ni kupcev. Zmanjšuje se tudi osnovni stalež živine, in to predvsem zato, ker se kmečko prebival-' stvo stara. Kupci dolgujejo zadrugi približno enomesečno realizacijo, se pravi 40 do 45 milijonov tolarjev. Zato tudi zadruga plačuje proizvajalcem s takšno zamudo. Odkupljeno živino plača zadruga kmetom približno v 15 dneh, mlekarna pa zadrugi mleko s približno mesec in pol zakasnitve. Zato tudi zadruga kmetom ne more prej plačati, kar vzbuja med njimi precej negodovanja. Na ugodno poslovanje pa je gotovo vplivalo tudi, da imajo letos 7 zaposlenih manj, se pravi skupaj le še 57. Nadaljnje zmanjševanje zaposlenih ni več možno, saj bi to vplivalo na slabšo postrežbo v trgovini ipd. J. P,- RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — linančno-in/ormativni sistem — materialno poslovan/e — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih pak tov svetovnih proizvajale« ;e- proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Grdber) Država invalidom mačeha? Izmed civilnih invalidov vojne in vojaških vojnih invalidov je bilo pred nedavnim slišati glasne komentarje o neustreznem odnosu Republike Slovenije do omenjenih invalidnih oseb. Tovrsten protest ljudi, katerih zdravje je iz enega ali drugega razloga okrnjeno, so izzvale teze za novi zakon o vojnih invalidih. Novomeški invalidi obeh navedenih kategorij ob nastajajočem zakonskem gradivu ugotavljajo v pismu državnemu vrhu, da so “močno zožene naše pravice do ortopedskih pripomočkov, zožene so pravice v zdravstvenem varstvu, težji invalidi so izgubili pravico do motornega vozila, pravica do klimatskega zdravljenja je zmanjšana do takšne mere, da je skoraj ni več”. Je država zakonodajno področje, ki kroji življenje omenjenim skupinam invalidnih oseb, s temi tezami izpostavila samo koristnemu prepihu ali gre vladni administraciji za kaj več? Vladni vrhovi so si o tem bržda na jasnem, njim podrejena administracija po občinah pa se včasih tudi čudi ukrepom svojih šefov. Bolj ko ne so začudeni tudi invalidi sami. JANEZ GORŠE, vodja komerciale v KZ Ribnica: “Kot invalid sem civilna žrtev vojne. V naši organizaciji nasprotujemo zmanjševanju pravic. Za 30 odstotkov bi nam zmanjšali invalidsko rento in ukinili ortopedski dodatek. Smo žrtve posledic vojne in država nam je dolžna plačevati invalidsko rento, ki jo mora izterjati od bivših agresorjev. Novi zakon poudarja rehabilitacijo invalidov, kar za nas ne pride v poštev, saj smo stari že okoli 60 let.” MITJA KOBOLA, gozdar brez službe: “Menini, da vlada zaradi socialnjji nemirov ne bo zdržala niti tri mesece. Glavni vzrok bo v tem, da se zavzema za zmanjševanje socialnih pravic. Menim, da bi morali socialne pravice povečevati, ne zmanjševati. Tako govorim, ker dobro poznam javno mnenje in ker sem že pogosto uganil, kaj se bo v bodočnosti zgodilo. Srečo imam, da nisem invalid, saj sem bil kot trinajstletnik ranjen ob eksploziji bombe.” JOŽE GOMOLJ, invalidski upokojenec iz Metlike: “Ne bi bilo prav, da se spravijo na reveže, od katerih se mnogi sploh ne morejo boriti za pravice. Če bodo invalidom zares krčili pravice, je vprašanje, kje se jih bodo lotili. Sem 100-odstotni invalid z minimalno pokojnino in postrežnino, s čimer se komaj prebijem skozi mesec. Ne vem, kako bi bilo, če bi ga bilo še manj. Naša Zveza slepih se bori za člane, a njen glas marsikdaj ni uslišan.” MILKA ŠTRUCEU, invalidska upokojenka iz Črnomlja: “Ni prav, da bi varčevali pri invalidih. Žalostno je, da v naši državi sploh pridejo na takšno idejo. Tudi sama potrebujem ortopedski pripomoček. Vem, koliko stane, in tudi vem, da si ga marsikdo ne bi mogel privoščiti. Mislim, da bi v naši državi lahko privarčevali pri mnogih drugih stvareh, na primer v državni upravi, a vsi, z Drnovškom na čelu, o tem samo govorijo, ne storijo pa nič.” ROMANA STARIČ, ekonomski tehnik iz Trebnjega: “Vsak invalid je prikrajšan za marsikaj že zato, ker je invalid. Zakaj se država zdaj spušča v pravice invalidov? Če so ugodnosti za vojne invalide in če so veljale toliko let, naj veljajo naprej. Vojni invalidi so stari, ni jih veliko in so invalidi iz, vojne, za katero je kriva država. Invalidi, taki ali drugačni, naj imajo ugodnosti. Varčevati se da drugje, mogoče pri tistih visokih plačah.” MIRKO KAMBIČ, predsednik Društva invalidov Brežice: “Vsekakor je za nas boleče, ko poslušamo, da so naše pravice preobsežne in da jih Slovenija ne zmore. Ko že primerjajo naše pravice z drugimi državami, bi morali primerjati še kaj. Na primer to, da naši invalidi prejemajo samo del nemške invalidnine, a so že z njim na boljšem kot domači. Presenetljivo čudno je in nerazumljivo, da država samo na tem področju išče JOŽEF KOVAČIČ, občan iz Šentjerneja: “Povsem človeško je, da so vojni invalidi NOB deležni posebnega varstva, a bi bilo treba gledati od primera do primera. Posameznikom, ki niso upravičeni do vseh dodatkov, bi lahko kaj tudi vzeli. Veliko je bilo takih, ki so dobivali vse mogoče dodatke za invalidnost, čeprav se ta na zunaj ni videla. Če moramo varčevati mi delovni ljudje, zakaj ne bi tudi tisti med invalidi, ki so sposobni za delo.” ANDREJA ŽEFRAN iz Sevnice: “Skrb za invalide bi morala biti v družbi rešena celovito. Presenečeni smo, da v resnici ni tako. Neke velike sociale si ne moremo privoščiti, ker je gospodarstvo v krizi, vendar so nekateri ukrepi vseeno pretirani. Kot primer za to lahko vzamemo prometni davek, ki velja celo za proizvode, izdelane v invalidskih delavnicah. Davek bi lahko odpravili. Za to in na splošno za invalide bi morali več narediti poslanci.” IEJA ŽIGANTE, relerentka za borce in vojaške invalide v Krškem: “Ne ve[% zak4js<) pred kratkim sploh izenačili pravice civilnih invalidov vojne z vojaškimi invalidi Še zdaj obravnavamo in dodeljujemo odločbe o razširitvi pravic, hkrati pa že slišimo, da jih bodo spet zmanjšali. S tem samo begajo in dražijo upravičence. Kaj bo država s tem pridobila in ali bo z oženjem pravic invalidom kaj bistvenega prihranila, tega ne vem.” 2 DOLENJSKI LIST Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek je bilo zaradi močnega sneženja na tržnici več praznih kot zasedenih mizic. Vseeno je nekaj branjevk le prišlo. Največ povpraševanja je bilo pri stojnici, kjer je prijazna prodajalka ponujala jajca. Drobna so veljala le 7 tolarjev, srednja 12, debela pa 14 tolarjev. Merica motovilca je bila 100 tolarjev, fižol 400, krhlji 400, čebula 80, radie 100, redkev in koleraba prav tako 100 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so banane veljale 60, pomaranče 135, grozdje 165, mandarine 110, čebula 48, krompir 30, radič 135, kivi 170, hruške 130, paradižnik 160, cvetača 150 in koren 100 tolarjev. Pri Deladiniju smo izpisali naslednje cene: banane 100, jabolka 90, mandarine 150, rozine 300, fige 300, hruške 120, paradižnik 200, paprika 300, grozdje 200, ohrovt 250, limone 80 do 160, krompir 48, zelje 60 in čebula 60 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Zaradi obilnega sne-ženja v soboto sejma ni bilo. Martin ocenil dobro mlado vino V ocenjevanje mladih vin v Semiču in Črnomlju so prinesli kar 747 vzorcev - Brez izločanja ni šlo, toda vse kaže, da bo letošnja vinska letina dobra BELA KRAJINA - Bela krajina je konec preteklega tedna kar vrela. Povsod, kjer diyo količkaj na dobro kapljico, so poskušali mlado vino, bodisi v zidanicah, gostilnah ali hotelih. Še posebej so se potrudili v treh podružnicah društva vinogradnikov Bele krajine, v metliški, črnomaljski in semiški. Medtem ko so v slednjih dveh pripravili tudi ocenjevanje vin, so metliški vinogradniki skupaj s članicami društva kmečkih žena v metliškem hotelu pripravili le pokušnjo dobrot. Semiško martinovanje v hotelu Smuk ima najdaljšo tradicijo, saj je bilo letos že sedmič zapovrstjo. Čeprav je bil glavni namen obeh, tako črnomaljskega kot semiškega oceniti mlado vino, so organizatorji pripravili še vrsto spremljajočih prireditev, predvsem razstav. Preseneti- 20 (16,09), za belokranjsko rdeče Julij Strugar iz Črnomlja (16,00), za laški rizling Stane Žvab iz Črnomlja (16,94), za kraljevino Zdravko Turkovič iz Semiča (15,59), za šipon Jože Spreicer iz Lokev (16,55), za zeleni silvanec Jože Weiss s Svibnika (16,66), za renski rizling Andrej Fab- SAD št. 10 KRŠKO - Izšla je oktobrska številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo. V njej piše urednik inž. Peter Jankovič o sadnih sadikah, inž. Tatjana Žaberl o sortimentu in sajenju leske, inž. Dušica Šibav in inž. Ivan Kodrič o iventarizaciji marona in kostanja na Primorskem, Italo Zužič o vplivu agrotehničnih ukrepov na kakovost oljčnega olja in inž. Metka Trobiš - Rednik o basamid granulatu. jan s Stražnega Vrha (17,41), za beli pinot Slavko Kramarič z Dolnje Pake (17,10), za sardone Anton Kostelec iz Drašičev (16,74), za sivi pinot Anda Pirc iz Ljubljane (17,04), za sovinjon Marjan Kočevar iz Ručetne vasi (16.46) , za kerner družina Šuklje iz Trnovca (16,59), za rumeni muškat Slavko Kramarič z Dolnje Pake (17,70), za traminec Jure Matekovič z Radoviče (16,28), za muškat otonel Jože Režek z Radoviče (17,28), za metliško črnino Alojz Fink s Tanče Gore (16,51), za portugalko metliška Vinska klet (16,85), za modro frankinjo Dušan Cvitkovič iz Velike Lahinje (16,69), za game Jože Novak iz Črnomlja (16,29) ter za mešano belo Slavko Kramar iz Dobove (16,00). Na semiškem ocenjevanju pa so se najbolje odrezali pri belokranjskem belem Tažo Hančič iz Semiča (16.47) , pri kraljevini Milan Štubljar s Sel (16,00), pri laškem rizligu Milan Malnarič iz Vavpče vasi (17,55), pri renskem rizlingu Martin Plut iz Kota 1, pri belem pinotu Vili Kam-Jrešnjevca (17,90), pri šip (17,07), bič s Črešnjevca (17,90), pri šipo Stane Jakša z Rožanca (16,23), pri VSE ZASTONJ - V vabilu, s katerim so metliška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine, hotel Bela krajina in Ljudska knjižnica vabili na metliško martinovanje, je bilo zapisano, naj obiskovalci prinesejo s seboj le dobro voljo, vse drugo bo zastonj. In res ni manjkalo ne dobrega vina, ki so šardoneju Peter Malenšek iz Malin (17,52), pri sivem pinotu Pavle Pirc iz Ljubljane (17,77), pri zelenem silvancu Drago Grahek iz Ljubljane (16,87), pri sovinjonu Ivan Simonič s Črešnjevca (18,23), pri tramincu Franc Brancelj iz Metlike (16,30), pri roseju Stane Jakša z Rožanca (16,42), pri žametni črnini Taso Bednaršek iz Metlike (16,08), pri belokranjskem rdečem Julij Strugar iz Črnomlja dobra volja pnsla kar sama po sebi. In ne le v Metliki, ampak na vseh belok- Milan Jurajevčič s Krupe 06,63) ter ranjskih martinovanjih, ki jih je bilo letos še posebno veliko. (Foto: M.B.-J.) lo je veliko število vzorcev, saj jih je v Semiču morala komisija oceniti 315, v Črnomlju pa kar 432. Res, da postajajo Belokranjci vse boljši vinogradniki in kletarji, drži pa tudi, da se vse bolj uveljavljajo sorte grozdja, kijih pred leti v Beli krajini skoraj niso poznali, zato je iz leta v leto daljš(seznam vzorcev vin različnih sort. Žal ocenjevalcem ni moglo uiti, da so rdeča vina po krivico zapostavljena. Ker je ocenjevanje ob martinovanju le delno, so tudi napovedi o tem, kakšno bo vino letošnjega letnika lahko bolj ocena kot končna napoved. Vendar je moč trditi, da bo precej belokranjskih vin ob nadaljnjem dobrem kletarjenju izrednih. Na črnomaljskem ocenjevanju je dobil najvišjo oceno za belokranjsko belo Franc Jakša z Gornje Pake (16,63), za rose Stane Jakša, Rožanec Agro d.o.o Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto, tel. (068) 24-132 KMETOVALCI, VINOGRADNIKI in SADJARJI-POZOR! Nudimo vam ugodno posezonsko PRODAJO ZAŠČITNIH SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN. Pri nakupu nad 10.000 SIT 5% popust. Kmetijski nasveti Zasipnica kot izhod v sili Sodobne hladilnice so potisnile v senco stare načine shranjevanja kmetijskih pridelkov, ki pa so vendarle še vredni priporočila. Navsezadnje elektrika stane vse več, hladilnice ne morejo brez nje, zasipnice na primer pa prav lahko. Zlasti ob obilni letini so kaj hitro kleti premajhne in zateči se je treba k njim. In kakšne naj bodo, da pridelek ne bo zgnil? Najprej nekaj besed o kleti. Dobra kmečka klet za shranjevanje korenovk in gomoljev mora imeti stalno temperaturo nekaj stopinj nad ničlo in približno 85-odstotno relativno vlago. Najbolje je, da ima ilovnata tla, dobra pa so tudi opečna, če je opeka položena v pesek. Beton ali celo keramične ploščice so slaba podlaga, čeravno lepa na pogled. Najhujši sovražnik so cevi centralne kurjave, četudi so izolirane. Mikroklimo v kleti tako poslabšajo, zrak tako izsušijo, da noben pridelek v njej ne more dolgo obstati, ne da bi se bistveno poslabšala njegova kakovost. Izhod so lahko zdaj že marsikje pozabljene zasipnice, v katerih je mogoče dobro shraniti repo, peso, korenje, črni koren, kolerabo, redkev, korenasti peteršilj, hreh, zeleno, pastinak in tudi krompir. Zasipnica mora biti pravilno narejena, shranek v njej pa varen pred glodale!. Dobro zasipnico naredimo tako, da izkopljemo jamo, ha sredi zabijemo kol, okrog njega namestimo drenažne cevi, ki bodo omogočale zračenje, okolico pa potem obsujemo s pridelkom, ki ga želimo na ta način shraniti. Kup naj ima obliko stožca, nanj pa potem položimo praprot ali resje, povrhu pa še slamo ali dračje. Preden nastopi mraz, takšno kopo zasujemo z zemljo kakih 10 cm na debelo. Da se shranki ne bodo močili, vse skupaj pokrijemo s temno folijo, nanjo pa namečemo nekaj brinovih ali smrekovih vej, da bodo odganjale glodalce. Seveda so še drugi, preprostejši načini shranjevanja korenovk, kot so preproste obsipnice, zelenjadne kolibice, grede, tuneli, ki pa ob hujšem mrazu rade odpovedo, zato niso najbolj priporočljiva prezimovališča. Največkrat so le začasen izhod. Inž. M. L. “Bio” pridelki so trikrat do petkrat dražji Na Koroškem že 400 kmetij biološko prideluje Medtem ko se pri nas o tako imenovanem bio kmetijstvu, naravi prijaznem kmetovanju, šele pogovarjamo, so Korošci v Avstriji že daleč naprej. Ta čas imajo že predpise, posebno združenje in dolg seznam pridelkov, ki dobijo državno zaščitno znamko z napisom Ernte fiir das Leben (žetev za življenje), z njo pa pravico do trikrat do petkrat večje cene na trgu. Načela bio kmetovanja so seveda ostra in jih je treba dosledno spoštovati. Za gnojenje je dovoljeno uporabljati le organska gnojila, pesticidi so prepovedani, živino pa smemo krmiti samo z naravnimi, biološko pridelanimi krmili, brez kemičnih dodatkov in antibiotikov. Razumljivo je, da tako kmetovanje dosega manjše pridelke in je zato dražje, daje pa bolj zdravo hrano. V Avstriji, kjer je življenjski standard višji, kot je pri nas, so ljudje pripravljeni za zdravje tudi več plačati, četudi tudi tam - resnici na ljubo - pri prodaji niso povsem brez težav. Kljub temu se je na Koroškem že 400 kmetij preusmerilo na biološko kmetovanje, večina njih je povedana v združenju z imenom Žetev za življenje. Spisek njihovih pridelkov je zelo dolg, saj pridelajo za trg “prapšenico”, zelišča, kis, mošt, najrazličnejše mesne in mlečne izdelke, celo kobilje mleko in doma izdelano milo ali kože. Vsi ti izdelki so z zdravstvenega vidika kakovostnejši, to pa jamči tudi posebna kontrola. (Gorenjski glas) Milan Jurajevčič s Krupe (16,63) ter pri modri frankinji Franc Brancelj iz Metlike (16,28). M.B.-J. SKUPŠČINA VINOGRADNIKOV V CERKLJAH CERKLJE OB KRKI - V nedeljo, 21. novembra, bo v prostorih osnovne šole v Cerkljah ob 9. uri skupščina podružnice društva vinogradnikov Dolejske. Na njej bodo razpravljali o novi organiziranosti, saj namerava podružnica postati samostojno društvo, na sporedu pa bo tudi predavanje o negi vin. Prireditelji vabijo vinogradnike k čim večji udeležbi. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič v • v v • Čiščenje mladega vina z bentoniti Martinovanje je za nami, poskušali smo popolnoma bistra vina pa tudi taka, ki imajo še “meglico” ali so celo motna. Lastniki nebistrih vin želijo to pomanjkljivost odpraviti. Vedo namreč, da je tudi vonj in okus nečistega vina moten in ne kaže čiste vinske cvetice niti brezhibnega okusa. Kako pomagati? Med vsemi čistili, ki so na trgu so se najbolj uveljavili bentoniti. Ta skupina čistil je omogočila več pripravkov z različnimi imeni. Verjetno je najbolj poznan pentagel. Seveda so na voljo tudi druga primerna čistila vendar danes pišem o bentonitskih čistilih. Poudarjam, da so to čistila predvsem za bela vina. Doza, ki je potrebna za zbistritev recimo 10 ali 15 g/hl, bi v rdečem vinu pobrala toliko barvil, da bi se videz vina preveč spremenil. Bentonit je namenjen predvsem za odstranjevanje beljakovin iz vina, istočasno pa seseda tudi motne delce, ki lebdijo v vinu. Zaradi enostavnosti priprave čistila in same izvedbe priporočam to čistilo tudi za samo bistrenje. Vinogradniki, ki nameravajo svoje vino pripraviti za stekleničenje, pa morajo iz njega odstraniti tudi beljakovine. Ako se je vino očistilo samo od sebe in kaže “sijajno” čistočo, vsebuje še beljakovine. O tem se lahko prepričamo s toplotnim testom. En deciliter vina damo v prozorno stekleno posodo, najbolje “er-lenmajerico” s prostornido do pol litra. Ta laboratorijska posoda je na dnu široka in se enakomerno oži do odprtine. Pomagamo si lahko tudi z drugo prozorno posodico. Vino segre- jemo na 30 do 70° C in ga držimo pri temperaturi, za katero smo se odločili, od 2 do 24 ur. Čim bolj vino segrejemo in čim dalj časa ga držimo pri visoki temperaturi, tem več se bo na dnu sesedlo beljakovin, ki bodo skalile bistrost vina, če posodico z vinom stresemo. Bentonit učinkuje s svojo “privlačnostjo”, ker pritegne (adsorbira) poleg motnih delcev tudi vonje in nam istočasno odstrani majhne napakice v vonju in okusu. Izvedba čiščenja Odtehtano količino bentonita stresemo počasi v 10- do 15- krat večjo količino vode in pomešamo. Najboljše je, da namakanje traja čez noč. Če se nam mudi, uporabimo mlačno vodo in imamo lahko bentonit v dveh urah raztopljen, podoben mleku. Sledi pomešanje tako pripravljenega čistila z manjšo količino vina, recimo 5-krat večjo od volumna raztopine čistila. S prelivanjem čistilo v vinu temeljito zmešamo in vse skupaj zlijemo v sod. V manjšem sodu je dovolj, da celotno količino vina mešamo 10 do 15 minut; mešamo lahko s priročnim, vendar čistim kolom. V večjem sodu moramo mešati dalj časa, reciijio: v sodu z 20 hi vina pol ure. Čas v katerem naj bi bilo čistilo v kontaktu z vinom, naj bi znašal 2 uri. Razlikovati moramo med kontaktnim časom, ki pomeni čistilo v prisilnem gibanju, in časom, ki traia do pretoka. V velikih cisternah, ki so opremljene z električnim mešalcem, mešajo 2 uri, ni pa to potrebno v manjši posodi, kjer pride čistilo lažje v stik z vsem vinom. Tako čiščeno vino se zbistri v enem tednu do 10 dneh, proces lahko pa traja tudi dalj, odvisno od izvedbe čiščenja in doze. Kdor ima možnost, nuj dozo čistila na 1 hi ugotovi v kvalificiranem laboratoriju. mag. JULIJ NEMANIČ “Ne dovolimo, da bi nam očitali!” Inž. Janez Žlindra o kmetijstvu na Kočevskem - “S trdim delom smo ustvarili družbene farme, zdaj pa bi z njimi gospodarili drugi? To preprosto ne bo šlo” KOČEVJE - V zadnjem obdobju je bilo izrečenih veliko kritik na račun družbenega kmetijstva, za nameček pa so po novih predpisih še najemniki na do sedaj družbeni, se pravi (udi njihovi zemlji. Direktor M-Kmetijska gospodarstva Kočevje inž. Janez Žlindra meni o tem naslednje. V našem podjetju čutimo potrebo, da se z najbolj pristojnimi v državi dogovorimo o bodočih kmetijskih nalogah, razvojnih programih, znanst- • Pred leti smo izdelali program razvoja kmetijstva, ki ngj bi pripomogel k oživljanju podeželju in je edini tak program. Boljšega ni naredil še nihče. Zajema vsa področja življenja na podeželju, od kmetovanja do vodovodov, cest itd. Z njim želimo ponovno seznaniti najbolj pristojne v državi, saj je tudi njihova dosedanja politika oz. njihov odnos do kmetijstva tak, kot je bil po drugi svetovni vojni, se pravi usmerjen v praz-nitev Kočevske. Mi pa tega ne bomo dopustili. venoraziskovalnem delu in drugem. Želimo, da nas, ki delamo v družbenih farmah, sedanja oblast ob- ravnava enakopravno z zasebnimi kmeti. Ne pristajamo na tezo, da naša dosedanja lastnina ni več naša, saj smo jo ustvarili predvsem s svojim delom in odpovedovanjem pri osebnih dohodkih. Ne dovolimo, da se nam očita, da smo dobili vse brezplačno. Spoštovati je treba tudi naše delo! Ne strinjamo se, da bi bil sedež kmetijskih zemljišč in gozdov v Ljubljani, ampak naj bo v Kočevju, kjer je družbene zemlje daleč največ. Zemlja mora biti neločljivo povezana s HELENA MRZLIKAR farmo ali zasebnim kmetom, in to za dolgo dobo, 99 let. H kmetiji pa sodi tudi gozd. Na območju občine Kočevje je bilo leta 1945 kar 80 odst. zemlje družbene, ki je zdaj postala državna. Zanimiv pa je podatek, daje bilo leta 1945 kar 57 odst. zemlje kmetijske in le 43 odst. gozdov. Po podatkih iz leta 1983 je bilo gozdov že 83 odst. in kmetijske zemlje samo še 17 odst., po naših sedanjih ocenah pa je gozd zaobjel že prek 90 odst. vse kočevske zemlje. Vse to je posledica dosedanjega odnosa do kmetijstva. Po našem planu revitalizacije Kočevske pa naj bi bilo največ 71 odst. gozdov. J. PRIMC ZA ODDIH NA KMETIH - V Gabrju pod Gorjanci so lvaneževipred nedavnim odprli družinski gostinski objekt, kije dobil ime Kmečki turizem pri Ivanežu. Lokal je primemo izhodišče za pot na Gorjance, ali pa prostor za počitek ob sestopu z gore. Odprtje vsak dan popoldne, ob koncu tedna pa ves dan. Na sliki: Ivaneževa družina, katere člani bodo vsak po svojih močeh skrbeli za pogrnjeno mizo in polne bokale. (Foto: L. M.) gospodinjski kotiček Priprave na domače koline Koline so pomenile nekoč in še tudi danes pomemben družinski praznik. Nekdaj sovaščani praznovali koline enkrat pri enem, drugič pri drugem kmetu, in to ves čas od božiča do novega leta. To veseljačenje je imelo velik pomen prehranjevanju cele vasi, hkrati pa so se poglabljale in utrjevale vezi med vaščani. Za vsak praznik so dodelili kos mesa in tudi za razna kmečka opravila, kot so sejanje, košnja, žetev, trgatev, je bil prihranjen kos dimljenega mesa. Nekatere suhe mesnine so še danes namenjene le določenim priložnostim, saj niso primerne za vsakdanjo prehrano. Med te mesnine prištevamo pršut, ki ga serviramo kot odlično predjed in zahteva kulturno uživanje. Ob okušanju raznih mesnin se poveča tek, ki ga izzovejo značilen vonj, okus in barva. V telesu se poveča izločanje prebavnih sokov in encimov, kar ugodno vpliva na prebavo. Vse vrste mesnin moramo rezati kar se da tanko, saj se morajo v ustih rezine “topiti”. Suhe mesnine so naša narodna posebnost in se dobro dopolnjujejo z vinom, seveda v zmernih količinah. Francoski kardinal je nekoč rekel: “Kdor pije vino napačno, pokvari užitek sebi in drugim.” Prav je, da posvečamo vinu in suhim mesninam posebno pozornost, lahko rečemo celo spoštovanje, saj je do končnega izdelka potrebno vložiti veliko truda in tuui znanja. Ker počasi prehajamo v čas praznikov, bodo tudi razne mesnine bolj pogosto na mizi. Prav bi bilo upoštevati nekaj navodil, posebno pri pripravi narezkov. Vse mesnine naj bodo rahlo naložene na podlago. Pazimo predvsem, da se rezine med seboj ne zlepijo, in tudi prekrivajo naj se čim manj. Včasih se pri jemanju rezin poruši skoraj ves narezek, zato naj bodo rezine rahlo ovite ali prepognjene. K naloženim mesninam ne dodajamo raznih kislih, pekočih in drugih pikantnih dodatkov, saj bomo s tem močno izničili značilni mesni okus. Zato sodita h kvalitetni mesnini le dober domač kruh in ustrezno vino. 5 I IZ NtkŠIH OBČIN llilililt Novo mesto potrebuje novo karto Mesto seje v zadnjem času povečalo, občinski odlok pa na novo ureja tudi ulice -Novo karto naj bi izdali s pomočjo sponzorskih in reklamnih prispevkov IZ NAŠIH OBČIN NOVO MESTO - Sedanja karta Novega mesta, ki sojo izdelali leta 1974, je že skoraj pošla pa tudi zastarela je. Zato se na novomeški Geodetski upravi pripravljajo na izdajo nove karte mesta, ki bo izdelana in urejena po sodobnih merilih in potrebah. “Sedanja karta ima v prvi vrsti premajhen obseg,” je povedal direktor Geodetske uprave mag. Franci Bačar. “Na vseh straneh je danes Novo mesto večje, kot ga kaže sedanja karta.” Tako so po priključitvi nekdanjih primestnih naselij zunaj karte ostali deli Cikave, Jedinščice, Cegel-nice, Potočne vasi, Kamene, Mačkovca in še kakšnega sedanjega mestnega naselja. Sicer pa v razvitem svetu velja standard, da karto mesta na približno tri leta reambulirajo in temu prilagodijo tudi naklado. Nova karta Novega mesta bo seveda zaobjela mesto v njegovih sedanjih mejah, spremenili pa bodo tudi merilo. Medtem ko je sedanja karta izdelana v merilu 1:10000, bo nova v merilu 1:7500 - 8.000, kajti ugotavljajo, da so v sedanjem merilu hišne številke težko čitljive. Poseben razlog za novo karto Novega mesta je sprememba uličnih imen in hišnih številk, kar vse izhaja iz občinskega odloka, sprejetega letos spomladi. Kako seje mesto povečalo in spremenilo od izdaje zadnje karte! Samo za primer: v tem času je zraslo povsem novo stanovanjsko naselje Regerške košenice, povečala se je industrijska cona na Cikavi, zgradili so nov most čez Krko, speljali so cesto mimo vojaškega kompleksa v Br-šljinu, veliko je novih hiš v nekdanjih primestnih naseljih. Prav sedaj Geodetska uprava pripravlja javni razpis STINGRAD V NOVIH PROSTORIH NOVO MESTO - V petek, 19. novembra, ob 12. uri bodo na Drski 43 odprli nove poslovne prostore zasebnega podjetja Stingrad, d.o.o., ki s ukvarja s strojništvom, instalacijami in gradbeništvom. Direktor Vojko Zupančič bo predstavil poslovanje svojega podjetja in načrte bodočega siljenja, med drugim Stingrad postaja tudi uradni predstavnik Alfagrafa za veleprodajo papirne galanterije. za izbor izdelovalca karte, kar je po zakonu obvezno, in v mesecu dni naj bi bil izdelovalec znan. Pri izboru bojo odločili kakovost, cena in čas izdelave. Vsekakor bi radi ureditev mestnih ulic po novem odloku opravili pred spomladanskimi volitvami, to pa bi radi “podprli” z izdajo nove karte mesta. Seveda je uporabnost take karte največja v turizmu in poslovnih stikih, zato na Geodetski upravi računajo, da jo bo novomeško gospodarstvo, tudi turistično, tudi sfinanciralo, kot je običaj v svetu, pa tudi že pri nas, kjer stroške izdaje krijejo izključno s sponzorskimi oz. reklamnimi prispevki. (Lep primer za to je Kranj.) Kajti karta mesta je tudi pomemben predstavitveni material posameznega podjetja, firme, inštitucije. In kakšna naj bi bila vsebina nove karte Novega mesta? “Osnovna karta mesta, karta starega mestnega jedra v večjem merilu; karta, ki bo prikazala lego Novega mesta v Sloveniji in Slovenije v Evropi,” našteva mag. Bačar. “Karta bo imela abecedni seznam ulic, pomembne telefonske številke; na kratko bodo v slovenščini in še treh svetovnih jezikih predstavljena zgodovina in znamenitosti mesta; vrisane bodo tranzitne ceste, pomembni objekti, spomeniki, razgledne točke itd. Računamo tudi na shematični prikaz katastrskih občin, krajevnih skupnosti in mestnih sosesk. Seveda bo imela karta tudi raster za hitro iskanje.” Poseben del karte pa bo namenjen predstavitvi zainteresiranih podjetij. Računajo, da bo izdelava karte stala okoli 35.000 mark, izšla bo v 3 - 5 tisoč izvodih, stroške pa naj bi, kot rečeno, krili z reklamnimi in sponzorskimi prispe-vki- A. B. V KS OTOČEC NOV SAMOPRISPEVEK - V tej krajevni skupnosti je še veliko nenarejenega. Mnoge vasi in naselja so brez vodovoda, asfaltiranih cest, javne razsvetljave, kanalizacije, pločnikov, telefonija pa je domala vsem nekaj tujega. V preteklih petih letih se je nekaj le naredilo, še največ s pomočjo krajanov samih. V nedeljo, 12. decembra, se bodo krajani odločali o 2-odst. samoprispevku. Uspeh je zagotovilo, da bo tudi ta krajevna skupnost nekoč bližje standardu, ki ga imajo od mesta rhnogo bolj oddaljene vasi; sicer pa se bo ustavilo še tisto, kar je sedaj kazalo na napredek. Na sliki: ves minuli teden so krajani Crešnjiic ročno polagali cevi za težko pričakovani vodovod. Sedaj je njihovo delo zasul sneg, spomladi pa upajo, da bodo dela lahko nadaljevali tudi s pomočjo samoprispevka. (Foto: J. Pavlin) STIK Z JA VNOSI JO S POSLUHOM - Priljubljena šansonjerka Alenka Vidrih je v viteški dvorani starodavnega Otočca vzpostavila prijeten stik s povabljenci na predstavitvi PR centra Novo mesto, agencije za stike z javnostjo. (Foto: A. B.) Tja boljše stike z javnostjo Ljubljanski Pristop in novomeški Feniks ustanovila prvo agencijo za stike z javnostjo na Dolenjskem OTOČEC - Prejšnji torek, 9. novembra, so v gradu Otočec izbranim predstavnikom dolenjskega, belokranjskega in posavskega gospodarstva predstavili novoustanovljeni PR center Novo mesto. Gre za agencijo za odnose z javnostjo, ki je prva tovrstna institucija na širšem Dolenjskem. PR center Novo mesto sta ustanovila ljubljanska komunikacijska družba Pristop oz. njen PR center, katerega direktorje Franci Zavrl, in uspešno novomeško zasebno podjetje za finančne storitve Feniks, ki ga vodi Matjaž Suhadolnik. Direktor novomeškega PR centra, agencije, ki je strokovno usposobljena za izvajanje odnosov z javnostjo, marketing in oglaševanje, je postal Bojan Fink, kije bil zadnja leta svetovalec za odnose z javnostjo v SDK Slovenije. “Prepričan sem, da tako agencijo širši prostor Dolenjske, Bele krajine in Posavja potrebuje,” je med drugim dejal Fink. “Oblike sodelovanja z naročniki bodo različne, vse se je moč dogovoriti in z vsakim poiskati skupne točke sodelovanja.” Fink je prepričan, da bo dejavnost PR centra Novo mesto odločilno vplivala na prodor podjetij s tega območja v širši slovenski prostor. “V našem delu Slovenije je pomanjkanje marketinških, oglaševalskih in ostalih promocijskih storitev očitno. Nekatere posle s tega področja so doslej opravljale agencije iz Ljubljane, poslej pa jih bomo lažje in bolje domačini,” je napovedal Fink. A. B. V SOBOTO ČAROBNI AVTOBUS NOVO MESTO, ČRNOMELJ -V soboto, 20. novembra, se bo ob 11. uri v črnomaljski Športni dvorani ustavil Čarobni avtobus. Program, v katerem bodo nastopili znani slovenski glasbeni in gledališki umetniki KUD France Prešeren iz Kranja, bodo ob 16. uri ponovili še na novomeškem Glavnem trgu. Namen Čarobnega avtobusa, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine, je v igri in zabavi zbližati begunske in slovenske otroke. Za ta čas bo za del Glavnega trga obvoz po Dilančevi ulici. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19, ure: Market, Cesta herojev od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Merca-tor-Slandard, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-Kz Krka, Samopostrežba • Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 21. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg, in vse Dolenjkine prodajalne od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita ■ mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Perot Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Sentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela Upokojenci so proti krčenju pravic Poslanci, upoštevajte načelo socialne varnosti! Na seji izvršilnega odbora Društva upokojencev Novo mesto, ki zastopa 3.300 upokojencev, vključenih v društvo, so kritično ocenili nekatera sedanja dogajanja, ki gredo v smeri zmanjševanja pravic upokojencev iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Zoper to so upokojenci sprejeli protestno izjavo za javnost in jo poslali predsedniku vlade, predsedniku državnega zbora, predsednika državnega sveta, ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter vsem poslancem. Zahtevamo, da se ohranijo pridobljene pravice upokojencev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj gre za dolgoročno zavarovanje, ki je najpontebnejši del sistema socialnega varstva ne samo upokojencev, temveč tudi za vse druge delavce in zavarovance. Zato obsojamo vse, ki želijo na račun zmanjševanja pravic upokojencev zagotoviti sebi, stranki ali posameznemu resorju boljši položaj. Zahtevamo, da se v naslednjem letu vzpostavi usklajevanje pokojnin po sistemskem pokoj-ninsko-invalidskem zakonu, s tem da se pokojnine usklajujejo na podlagi povprečnih plač vseh zaposlenih v Sloveniji, in obračunavanje nazaj od meseca, ko je upoštevana povprečna plača. V vrstah upokojencev so tudi vojaški in civilni invalidi vojne. Nasprotujemo napovedanemu zniževanju pridobljenih pravic invalidskih dajatev ter omejevanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, zlasti ortopedskih in drugih pripomočkov, ki so za invalide nujni. Smo proti napovedanemu zmanjševanju zdravstvenih pravic zavarovancem, ki naj bi jih morali sami kriti z večjim deležem prostovoljnega zavarovanja. Pri takih rešitvah bi bili prizadeti predvsem upokojenci z nizkimi pokojninami, ki jih je v Sloveniji okrog 18.000, njihovi mesečni prejemki znašajo od 10.000 do 24.607 tolarjev. RUDI HRVATIN iMCRCC d.o.o. NOVO MESTO C. HEROJEV 18 objavlja prosto delovno mesto PRODAJALEC avtom, stroke Pogoji: — strokovna izobrazba 4 stopnje ustrezne smeri — najmanj 2 leti del. izkušenj Poskusno delo traja 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: AVTOCOMMERCE d.o.o. NOVO MESTO C. HEROJEV 18 Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh. 2K t£' ^ fra 'j 1, , , ♦' * kf ■ r ■ mSm ..................... ...........- ■ *• - •<•*>..... -.-w..... »iim* i .... ...lliMB l^ilV*|iiltlWW.IWI.fj»iLilllg ZA ČE TEK VDRE VOREDU - Pred kratkim so v Kettejevem drevoredu v Novem mestu začeli že dalj časa načrtovana dela, ki potekajo v okviru prijavljene akcije pri ministrstvu za kulturo, vodi pa jih novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Najprej so odstranili slaba drevesa v drevoredu in začeli pripravljati tla za posaditev novih kostanjev. Pri tem jih je sicer zmotil zgodnji sneg, vendar upajo, da bodo za letos predvidena dela lahko opravili. Dela bodo stala okoli 2 milijona tolarjev, doslej pa je zagotovljeno 1,7 milijona tolarjev. Za dokončanje za letos načrtovanih del potrebujejo mesec dni. Seveda bi potekala veliko lažje in bolj nemoteno, če bi bil drevored od začetka pri Ljubljanski banki zaprt za ves promet in še posebej, če bi preprečili parkiranje v njem. Zal je z ureditvijo platoja pred banko začetek drevoreda postal navadno parkirišče, in to kljub temu da je Kettejev drevored zavarovan spomenik oblikovane narave in kot tak uvrščen v nacionalni program akcij za celostno prenovo. Zato bi bilo prav, ko bi občinske oblasti na vhodu v drevored postavile primemo prometno zaporo. (Besedilo in slika: A. Bartelj) AVTOMAT I - Bančni avtomat v ekspozituri LB na Glavnem trgu zadnje dni v glavnem ne dela. Če bi pa že hotel kaj odšteti, zmanjka elektrike. To je očitno najboljši način za varčevanje, pa čeprav v novembru. Na jugu Slovenije tudi mesec varčevanja pride z mesecem zamude. Očitno še velja stari rek nekdanjih bratov: Uzdaj se u se i u svoje kljuse. Tako bi bilo res najbolje, ko bi v avtomat namestili kakšno presežno delavko z urejenimi rokami in manikiranimi nohti, ki bi ročno odštela zahtevana vsoto, pa še prijazno in naglas bi se zahvalila. AVTOMAT 11 - Ob otvoritvi parkirne hiše so se hvalili, kako je ves promet in vse v zvezi s parkiranjem računalniško krmiljeno. Računalniki na senčni strani Gorjancev pa so očitno tako dragoceni, da jih je treba “šparati”. Pa še z elektriko je tako kot z nekdanjim Pavliho: pride, kadar pride. Ampak pri Pionirju se znajdejo: od vsega računalnika je ostal en Bosanec (ali pa je podgorski potomec Keltov ali pa nekaj vmes), ki na vhodu ročno deli kartončke in potem brž steče k izhodu, kjer računalniško na čez zaračuna parkirnino. LUŽA - Znana novomeška opravljiva levičarka (imh dve levi nogi) je opazila, da se v garažni hiši v teh hudih snežnih časih nabirajo gromozanske luže. “Ni nič pomagalo, daje hišo žegnal novomeški prošt in odprl Marjan Dvornik. Če bi danes Dvornik parkiral v njej, bi se ob izstopu iz avta utopil!” ZAGREBŠKA - Ob novem poimenovanju novomeških ulic je sicer vestna komisija spregledala pomembno znamenje. Žagrebško cesto so ukinili in tako je mesto ostalo brez tega imena. Glede na popolno zasedenost s parkiranimi avtomobili zagrebške registracije med tržnico na (bodočem) Florjanovem trgu in Cesto komandanta Staneta bi lahko to uličico poimenovali po imenu glavnega mesta sosednje države, s katero tako tesno mejimo na Gorjancih. Ena gospa je rekla, da je Leon Štukelj pri 95 letih spoznal, kako hitro minljiva je slava v Novem mestu. Na prireditev v športno dovrano so ga prireditelji pripeljali z rolLs roycem, s prireditve pa je moral oditi - peš. USTANOVITEV DRUŠTVA NOVO MESTO 2000 NOVO MESTO-Danes ob 18. uri bo v sejni sobi Zavarovalnice Tilia v Novem mestu ustanovni zbor društva Novo mesto 2000. To društvo bo združevalo vse, ki želijo po svojih močeh prispevati k vsestranskemu razvoju Novega mesta, krepiti pripadnost mestu ter izboljšati njegovo kulturno podobo in kakovost življenja v njem. Vabljeni! OBRTNIKI POKROVITELJI VESELEGA DECEMBRA NOVO METO - Denar za enotno novoletno obdaritev otrok novomeške občine kar lepo polni dedkov mošnjiček, zato so pri Zvezi prijateljev mladine že trdno odločeni, da bodo za Veseli december lahko pripravili vse, kar so si zamislili. Še posebej velja pohvaliti obrtnike in pri njih zaposlene, ki so se, združeni pri Obrtni zbornici, odločili prispevati po 500 tolarjev na zapos-Jenega, pri Krki-Farmaciji pa bodo prispevali 660.000 tolarjev. Imena vseh, ki so prispevke poslali na žiro račun društva do torka, 9. novembra, smo objavili v prejšnji številki Dolenjskega lista, sedaj objavljamo še ostale: KS Drska 114.000, KS Majde Šilc 53.700, KS Brusnice 32.700, KS Center-Novo mesto 30.000, OŠ Mirna Peč 3.600, Kompas Hertz 8.000, OŠ Center 15.000, OS Vavta vas 12.000, Gozdno gospodarstvo 45.000, ZVNDK 10.000 in KZ Krka 7.500 tolarjev (za krasitev trga). (Črnomaljski drobir TOČNOST-V črnomaljski občini se je že kar uveljavilo pravilo, da se nobena stvar ne začne točno. Vsaj zamudo v obliki akademske četrti si navadno privošči vsak, ki kaj da nase. Tega so se nekateri že tako navadili, da takšno zamudo že vračunajo v svoj odhod od doma, in se navadno odpravijo od hiše takrat, ko naj bi se po napovedih dogodek že začel. Na zamudo so očitno računali tudi vinogradniki, ki naj bi prejeli priznanja za svoja vina na črnomaljskem martinovanju. Pa so se precej ušteli, kajti prireditelji so prekinili z dolgo črnomaljsko tradicijo in s podeljevanjem pričeli celo prej, kot je bilo napovedano. Vinogradniki so potem po hotelskih hodnikih tekali za gospodično, kije nosila nepodeljena priznanja ter jo prosili, naj jim jih podeli. Sicer pa je nekaterim to tekanje prišlo kar prav, so imeli vsaj izgovor, da jim v pravem zimskem vremenu ni bilo potrebno stati zunaj pred šanki. ZALOŽENOST - Nekatere družbene prodajalne v Črnomlju so_zadnje čase zelo dobro založene. Če so nekdaj hodili Črnomaljci po nakupih v Metliko, se bo sedaj karavana kupcev zagotovo obrnila v nasprotno smer. V Črnomlju Metličani vsaj ne bodo doživeli tega, kar se je v Metliki zgodilo enemu pomembnejših metliških občinskih mož. Ko je želel kupiti obleko, je ugotovil, da premorejo v prodajalni le eno samcato. “Če ne morem izbirati, tudi te ne bom pomeril, še manj kupil, četudi bi mi bila prav;" je dejal možak. Čez nekaj dni so ga poklicali iz prodajalne in ga povabili: “Pridite, sedaj boste lahko izbirali. Dobili smo še eno obleko.” Sprehod po Metliki POSAMEZNI SLADOKUSCI si krajšajo dolge večere z obiskovanjem metliških gostiln, v katerih se dobijo te dni pečenice, krvavice in druge kolinske dobrote, h katerim sodi tudi kislo zelje. Največ hvale žanje Edi Macele iz Rajmerjeve gostilne na Partizanskem trgu. “Vse skupaj je tako dobro,” trdijo gostje, “da si človek po večerji obliže vseh deset prstov.” Od zadovoljstva zaradi pohvale muzajoči se Edi ne pozabi povedati, da so dobrote njegov proizvod. Če je v bližini žena Milenka, malce tiše doda, da mu je pri kolinah pomagala tudi ona. METLIŠKA LJUDSKA KNJIŽNICA je poskrbela, da ob nedeljah ne bo dolgčas najmlajšim krajanom. S posebnimi letaki je obvestila mamice in očke na predstave, ki bodo v metliškem kulturnem domu. Nekaj prireditev bo namenjenih tudi odraslim. Le-ti bodo obveščeni s plakati. Za Petkove večere v Badovinčevi gostilni na Jugorju pa bodo razposlana pisna vabila. ( Trebanjske iveri NE DO KONCA - Menda je zadnjič ustavil Trebanjec iz SLS Trebanj-ca iz SKD. Prvi je vprašal drugega, če ima mogoče pri sebi uro, češ da se mu mudi na vlak. Ogovorjeni je odgovoril samo to, da ima pri sebi uro, in potem odšel naprej po svojih opravkih. Tako je bil prvi Trebanjec na istem kot prej, ko še ni srečal rojaka. Podobno so se Trebanjci med seboj najbrž pogovarjali glede ljudskega glasovanja o domu starejših. Krščanske demokrate so drugi vprašali, če so za referendum. Ogovorjeni so odgovorili, da so za referendum, niso pa povedali do konca - da so proti samoprispevku - in tako drugi niso pravočasno izvedeli, “koliko je ura”. KORIST - Ena od slovenskih poslank, ki včasih pride v Trebnje, je ob enem svojih obiskov v Trebnjem rekla, da pije mleko, ker je krava del kmetijstva. Eden od navzočih nekdanjih slovenskih poslancev, ki je znan po bradi in po Brežicah, ji je zabrusil - namreč poslanki - da on pije vino, kije tudi del kmetijstva. Niti od nje niti od njega pa ni bilo glasu o tem, kakšno korist ima kmetijstvo od njiju. . CESTNA ZAPORA - V teh dneh je bila magistralna cesta Ljubljana-Obrežje nekaj časa zaprta, ker je pri Trebnjem v snegu obtičal tovornjak in druga vozila očitno niso mogla voziti mimo. Zastoj je povzročil precej skrbi in nejevolje med motoriziranimi Slovenci, je pa izginil, ko je pojenjalo najhujše sneženje, in zato ni najstrašnejši. I ludo na lej cesti se utegne šele zgoditi. Pred časom je namreč Ciril Pungartnik na nekem shodu dolenjskih in posavskih poslancev sporočil trdno stališče, naj hi Trebnje in z njim Dolenjci blokirali promet na cesti, če Slovenija ne bo naredila južne avtomobilske ceste. Do blokade še ni prišlo, verjetno tudi zato, ker seje Breda Mijovič, predsednica občinske skupščine Sevnica, takrat na shodu zavzela glede protesta za mehkejšo različico. IZ NtkŠIH OBČIN 1 Pilili’ IZ NKŠIH OBČIN E Semiško nerganje deloma drži V Semiču se jeze, ker je njihova zdravstvena postaja ostala tako rekoč brez zdravnika - Pojasnilo direktorja črnomaljskega zdravstvenega doma Antona Marentiča SEMIČ, ČRNOMELJ - Na oktobrski seji občinske skupščine je bilo iz Semiča slišati pritožbe zaradi tamkajšnje zdravstvene službe, hkrati pa pobudo, naj bi glede na to, da zajema območje semiške zdravstvene postaje, ki spada pod črnomaljski zdravstveni dom, skoraj 4.000 ljudi, vsaj enkrat na teden delal zdravnik tudi popoldne. Na novembrski seji so iz Semiča sporočili, da so ostali povsem brez zdravnika. Kako je s pomanjkanjem zdravnikov ne le v Semiču, temveč tudi v črnomaljskem zdravstvenem domu, je pojasnil direktor zdravstvenega doma Anton Marentič. V zdravstveni postaji Semič delata vsak dan razen ob sobotah dva zdravnika: dr. Igor Bostič od 7. do 10. ure ter dr. Marija Plut od 10,30 do 13,30. Dr. Plutova dela vsak dan v ambulanti semiške Iskre od 7. do 10. ure. Kadar delata oba zdravnika, ni zastojev. Problem nastane ob odsotnosti dr. Plutove zaradi podiplomske- ga študija iz zdravstvenega varstva žena, otrok in mladine. To je pogoj za delo v otroški posvetovalnici, ki jo ima v Semiču enkrat tedensko. Njen študij bo trajal do konca januarja prihodnjega leta. Sicer se po normativih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za enega zdravnika lahko opredeli 2.150 Več Romov, več problemov V Črnomlju so se lotili problemov naraščanja števila Romov, črnih gradenj in pogojev za življenje ČRNOMELJ - Pretekli teden so se v Črnomlju sestali vsi, katerih delo je kakor koli povezano z Romi, ter predstavniki Romov. Lotili so se romskih vprašanj, ki postajajo vse bolj pereča, med drugim tudi zato, ker število Romov v občini v zadnjih letih močno narašča. Še leta 1982 jih je v 103 družinah živelo 475, letos pa v 160 družinah že 636. Živijo na 13 lokacijah, v glavnem v zasilnih bivališčih, kot so barake ali celo šotori. Problemi so tudi zato, ker jih ima le malo redne prejemke. Konec lanskega letajih je bilo redno zaposlenih le 110, 17 opredeljenih kot presežek, 137 prijavljenih kot iskalci zaposlitve, 12 pa jih je za delo popolnoma nesposobnih. 113 družin prejema družbeno pomoč, in sicer znaša denarni dodatek v povprečju 13 tisočakov. Razpravljavci so posvetili posebno pozornost prav hitremu povečevanju števila Romov, neurejenosti bivališč, gradnji objektov brez dovoljenj ter hkrati neučinkovitosti inšpekcijskih služb. Zlasti predstavniki krajevnih skupnosti so opozarjali na nedopustno postavljanje romskih bivališč, kjerkoli si Romi zaželijo, ter na morebitne spore s krajani, ki bodo nastali, če pristojne službe ne bodo hitro ukrepale. Kajti Romi se nikogar več • Urbanistična inšpekcija je bila konec septembra opozorjena na nenadzorovano širjenje romskih naselij, zlasti v Lokvah in na Beličniku v KS Petrova vas. Vendar do preteklega tedna inšpekcija še ni opravila ogleda, kaj šele, da bi ukrepala. Posebna občinska strokovna komisija bo predlagala načrtno urbanizacijo romskih naselij, ki bo opredeljena tudi v ustreznih občinskih dokumentih. ne bojijo, ne špoštujejo zakonov, vse to pa je po mnenju razpravljalcev posledica neučinkovitosti državnih organov. Da bi bila nesreča še večja, tudi pristojne službe, ki naj bi reševale romsko problematiko, premalo sodelujejo med seboj. M.B.-J. Menda vedo, kaj delajo Referendum in Trebnje TREBNJE - V Trebnjem so bili ves čas priprav na referendum o gradnji doma starejših občanov prepričani, da obstajajo samo zagovorniki samoprispevka, ali da so vsaj v veliki večini. Do takega mnenja so veliko pripomogli odborniki, ki so na enem letošnjih zasedanj občinske skupščine enotno glasovali za razpis omenjenega referenduma. Ker se je ljudstvo na množičnem glasovanju izreklo proti gradnji doma starejših, zdaj vse kaže, da je bila politična enotnost samo privid politično naivnih ljudi. V pripravah na referendum in samoprispevek je že daljši čas obstajala tudi opozicija. To vsem sodeč je bilo to oznanjeno trebanjskim strankarskim prvakom in občinskemu vodstvu ob nastanku t.i. Skupne izjave strank, pod katero je dalo svoj podpis šest trebanjskih strank in ki je ena stranka ni podpisala. Da obstaja tudi nasprotna stran, so pobudniki in zagovorniki referenduma spoznali nekaj dni pred izvedbo ljudskega glasovanja. Slovenski krščanski demokrati občine Trebnje so 4. novembra objavili v Dolenjskem listu zapis “Krščanski demokrati ne zaupamo", kjer so sporočili, da nasprotujejo samoprispevkom kot obliki zbiranja finančnih sredstev. Naskok na predsednika občinske skupščine Cirila Pungartnika in druge so krščanski demokrati okrepili z objavo protesta s podobno vsebino še drugje. Tri celotni zatlevi najbrž ni naključje, da je šlo za medijska sporočila iste stranke, ki ni podpisala trebanjske Skupne izjave. Ob obsežnih in tudi dragih pripravah na gradnjo ilonta starejših in na izvedbo referenduma je taka akcija trebanjskih slovenskih krščanskih demokratov najbolj odmeven dogodek zadnjih tednov v Trebnjem. Krščanske demokrate je potisnila r ospredje njihova samozavest. Proglasili so se namreč za najbolj vešče vladanja in gospodarjenja, s tem ko so zapisali, da predlagatelji samoprispevka izkazujejo svojo nesposobnost, ko podpirajo tak način zbiranja denarja. Slovenski krščanski demokrati so nastopili proti sicer neimenovanemu nasprotniku tudi z dokaj pomenljivo navedbo, da gre ob vseh dejstvih še za “mafijsko obnašanje nekaterih krogov in posameznikov", ki jim oni ne zaupajo. Ali so si slovenski krščanski demokrati potemtakem zapomnili podrobnosti iz trebanjskega političnega zakulisja, ki bi jih morali po kakih tajnih političnih kupčijah pozabiti? Ali gre samo za spreten političen predreferendumski manever ene najmočnejših političnih strank, ki mogoče pozna poleg doma starejših občanov še drugačne oblike skrbi za starejše ljudi? V vsakem primeru je dogajanje ob trebanjskem referendumu pokazalo, da je politika lahko tudi vprašanje higiene. Najbrž je precej nečisto, če se katera koli stranka v boju za prestiž igra z ljudmi tako, kot so se krščanski demokrati z naivnimi Trebanjci in zlasti z njihovimi duhovnimi, političnimi in upravnimi predstavniki, ki so s humanim namenom pripravljali referendum. Sicer pa odklonilno stališče krščanskih demokratov in manire pri obračunu s pripravljal-ci samofmspevka nikakor niso nekaj, kar bi bilo tuje politiki. Sploh pa, ali je res mogoče napni slovenskim krščanskim demokratom večji del krivile za to, da so Trebanjci glasovali proti samoprispevku? AH so slovenski krščanski demokrati najvplivnejša politična skupina v občini Trebnje ? Kaj če so Trebanjci glasovali izključno po svoji lastni vesti in prepričanju? Najbrž je vsakdo toliko pri sebi. da ve, zakaj je naredili, kurje naredil glede samoprispevka, in če ga ima v tem ožim ža kaj skrbeti. MARTIN LUZAR pacientov. Za dr. Bostiča se je v Semiču odločilo 871, v Črnomlju pa 1.132 ljudi. Za dr. Plutovo pa v Semiču 640, v Iskri pa še 930 krajanov. Iz tega je moč razbrati, daje v Semiču dovolj zdravnikov razen takrat, ko je dr. Plutova odsotna, nadomešča pa jo lahko le zdravnik, ki ga je pooblastila. V Semiču sta zdravnika pooblastila drug drugega, in ko enega izmed njiju ni, je drugi preobremenjen. Kar pa se tiče obratovanja semiške ambulante tudi popoldne, je Marentič pojasnil, da so • Podoben ali celo še večji problem kot v Semiču imajo s pomanjkanjem zdravnikov v črnomaljskem zdravstvenem domu. Dve zdravnici sta na porodniškem dopustu, dr. Špecova hodi na specializac^o, na izpopolnjevanju je tudi dr. Borič. Skupaj z dr. Plutovo je tako občasno odsotnih kar pet zdravnikov, kar pomeni za črnomaljski zdravstveni dom polovico zdravniškega kadra. Vendar je direktor Marentič že vnaprej pomiril vse, ki bodo morda morali nekoliko dlje časa čakati v vrsti, da se bodo po novem letu razmere pri njih uredile. prav takšno obratovanje pred leti ukinili zaradi premajhnega obiska. Bilo je namreč neekonomično, daje v Semiču zdravnik čakal na paciente, v Črnomlju pa je v istem času drugi zdravnik opravljal nadurno delo. M.B.-J. Rezervat ali napredek? Res je dolino Kolpe zaščititi, kar pa ne pomeni, da mora biti (skoraj) vse prepovedano TOUANSKA DOLINA - Tro-storsko ureditveni pogoji (pup - v nadaljevanju pupi) so v zadnjih mesecih v črnomaljski občini dvignili veliko prahu, zlasti v Toljanski dolini oz. v krajevni skupnosti Stari trg ob Kolpi, kjer so jih začeli najprej pripravljati. Krajani so že ob razgrnitvi osnutka dali veliko pripomb, od katerih so bile upoštevane le nekatere. Očitek, da so bile pripombe preveč osebne ter da morajo biti pri pupih javni interesi pred posameznimi, očitno ni povsem vzdržal. Tudi na seji občinske skupščine so namreč delegati nasuli vse preveč razlogov za to, da osnutek pupov ne sprejmejo. Da so bili bolj objektivni kot subjektivni, priča že to, da so pripombe prihajale z vseh koncev občine. Nerazumljivo je namreč, da Stari trg z okolico, ki je že sedaj preveč zapostavljen, še omejujejo pri razvoju. In če so s pupi to že storili, bi morali dati ljudem, ki si jim zvezali roke, vsaj denar, da bi lahko živeli, ne pa le postaviti zakon, a potem pustiti ljudi, da životarijo. Vsak kraj namreč živi do takrat, ko ima ljudi, tako domačine kot turiste. Tupi, v katerih je za domačine sporno predvsem to, da je premalo lokacij za kampe ter da so zaščitene celo razpadajoče in okolici nevarne stavbe, pa prebivalce Toljanske doline podi z njihovih domov. Naj torej postane ta dolina ob Kolpi rezervat? Nikakor ne. gre zanikati, da je potrebno Kolpo, ki postaja najdaljša slovenska obala, zaščititi, vendar v razumnih mejah. Če se sme kampirati ob takšnih biserih, kot sta Bohinjsko in Blejsko jezero, zakaj ne bi bilo moč ob Kolpi ? Resnici na ljubo velja povedati, da so predvsem kopalci tisti, ki izberejo najprimernejše prostore za kopanje in kampiranje. In če bo, kot je zapisano v pupih, dovoljeno urediti manjši kamp le v Prelesju, v Kotu in Radencih zgolj kopališči z manjšima tabornima prostoroma, dnigje pa nič, to še ne pomeni, da bo ob Kolpi zavladal red. Nasprotno, nastala bo prava stihija, kajti turisti bodo kljub temu prihajali. Kampirali bodo na črno, brez prijav, plačila in potrebnega nadzora. Turistično društvo Toljanska dolina ob Kolpi je že pred letošnjo poletno sezono opozarjalo na to kakor tudi na uničevanje narave, krajo pridelkov, nenadzorovano prehajanje meje. Že iz tega je moč sklepati, da temu društvu ne gre zgolj za osebne interese, temveč za čimprejšnjo zaščito narave, a v mejah razuma. Z zgolj omejevalno politiko, kjer je prepovedano (skoraj) vse, v Poljanski dolini, ki je bila desetletja pozabljena od ljudi in od boga, namreč kmalu ne bo moč več živeti. M. BEZEK-JAKŠE Stopnica bližje k novim kupcem V Trikotažnih tkaninah je pričel redn obratovati stroj top-tex, s katerim so rešili problem krčenja pletenin - Bolj ekološki in varčnejši stroj METLIKA - V Trikotažnih tkaninah, eni od sestrskih podjetij metliške Beti, se dobro zavedajo, daje za kupce njihovih izdelkov zelo pomembno, da pletenine po prai^ju obdržijo stabilnost. To jim je doslej deloma uspelo z uporabo kemikalij in s tehnologijo, ki je bila energetsko požrešna. Zaradi tega so se kot prvi v Sloveniji odločili za nakup stroja z imenom top-tex nemške firme Monforts. Pretekli teden je predstavnik omenjenega nemškega podjetja v Beti predstavil delovanje stroja ne le zaposlenim v Beti, temveč tudi kupcem Betinih izdelkov ter predstavnikom slovenskih in hrvaških tovarn. V Monfortsu so si dolgo prizadevali, da bi rešili problem krčenja pletenin iz bombaža in mešanic z bombažem. Pred sedmimi leti jim je uspelo skonstruirati stroj za mehansko krčenje, katerega glavna naloga je obdelati pletenino tako, da ima dober otip. In kar je še pomembneje, da se izdelki, narejeni iz pletenine, ki gre skozi ta stroj, pri pranju v gospodinjstvu ne krčijo in obdržijo svojo obliko. V Trikotažnih tkaninah so novi stroj, ki je veljal skoraj pol milijona DEM, poskusno uporabljali že pol leta, prav z nedavno predstavitvijo pa je začel redno obratovati. V tem času so ugotovili, da jim je s tem strojem “CENCA” V METLIKI METLIKA - V okviru prireditev, ki jih tukajšnja Ljudska knjižnica pripravlja v prednovoletnem času, bo v nedeljo, 21. novembra, ob 16. uri v metliškem kulturnem domu gostovala lutkovna skupina “Tri” iz Kranja s predstavo “Čenča”. Predstava je primerna za otroke od 5. do 10. leta starosti, vstopnina pa bo 200 tolarjev. Vabljeni! zares uspelo rešiti problem krčenja in izboljšati kakovost bombažnega materiala. Prav boljša kakovost, ekološka neoporečnost, saj materiala ne apretirajo, ter nižji stroški dodelave so za Trikotažne tkanine najpomembnejši pri pridobivanju novih kupcev na zahtevnem evropskem trgu. Da so na pravi poti, so se prepričali že med poskusnim delom stroja, saj v tem času ni bilo reklamacij, kupci pa so bili navdušeni. Z nakupom top-texa so v Trikotažnih tkaninah opustili kemični postopek. Za bombažna pletiva in mešanice uporabljajo le še mehaničnega, torej tehnologijo, kije ekološko čista in energetsko varčnejša. M.B.-J. EDINI VSLOVENIJI - V Trikotažnih tkaninah so se prvi v Sloveniji odločili za nakup stroja top-tex nemške firme Monforts. Z njim so rešili problem krčenja bombažnih pletenin in mešanic. Nad strojem so bili po predstavitvi in potem, ko so si ga natančno ogledali, navdušeni tudi številni kupci Bednih izdelkov in predstavniki podjetij s podobno proizvodnjo, kot je Bedna. Tbm poskuša tudi s ‘TanTOMčkom” Tovarna opreme z Mirne med razstavljalci na nedavnem sejmu pohištva v Ljubljani -Po šivalnih strojih in avtomobilski opremi še pohištvo - Otrokova pravica do sedeža MIRNA - Tom, Tovarna opreme z Mirne, seje podala na zahtevno tržišče, kjer nastopajo že uveljavljeni proizvajalci pohištva. Razstavljal je na letošnjem pohištvenem sejmu v Ljubljani, in sicer se je predstavil z oblazinjenim pohištvom. Tovarna je pred štirimi desetletji izdelovala gospodinjske šivalne stroje in pozneje tekstilno opremo za počitniške prikolice Adria in Renaultova osebna vozila, kjer je postala t. i. A-dobavitelj v skupini Renault. Pred tremi leti je začela poskusno proizvajati sedežne garniture za Švedsko in je do danes razvila več kot deset različnih modelov oblazinjenega pohištva. Poleg sedežnih garnitur Tom izdeluje sedežno-ležalne elemente in otroško pohištvo. Kot proizvajalec tekstilne opreme za prikolice, ki se zna podrejati zahtevnim evropskim standardom, ima Tom na voljo širok izbor domačih in uvoženih dekorativnih tkanin. Ker imajo tudi najmlajši pravico do svojega pohištva, kot so prepričani v Tomu, je mirenska tovarna poskrbela tudi za otroke. Zlasti pri otrocih je na delu domišljija in to so v Tomu upoštevali pri sestavljivem pohištvu “fanTOMček”. Pri tem gre za različne elemente, izdelane iz poliuretanske pene ali stiropora in zašite v pisan tekstilni material, ki se jih da poljubno zložiti v hišico, posteljo, stopnice, mizo ali fotelj. L. M. ll liti IZ NlkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Zamolčani grobovi oživljajo Svečanosti na Travni gori, v Mozlju in Hrovači Pred kratkim je bilo v ribniški in kočevski občini nekaj svečanosti na zamolčanih grobovih. Največjih je bilo 7. novembra. Tistega dne so bile naslednje svečanosti: TRAVNA GORA - Ob 9. uri je društvo za obeležitev zamolčanih grobov organiziralo simbolni pokop okoli 100 vaških stražarjev, ujetih leta 1943 in nato pobitih. Simbolni pokop je opravil pater Anton Šetar, ki je blagoslovil tudi za to priložnost postavljeni križ. MOZELJ - Ob 10.30 je v mozeljski cerkvi sv. Lenarta opravil svečano mašo kočevski župnik Marjan Lampret. Masaje bila posvečena živim in mrtvim faranom m mozeljskim žrtvam, pobitim med vojno in po njej. Prelat Franci Vrhunc je opravil pogrebni obred v cerkvi, nato pa je blagoslovil križ ob poti proti Kočarjem, kjer je stal že nekdaj, in še križ na domnevnem prostoru, kjer je bilo ustreljenih 16 obsojenih na kočevskem procesu. Svečanost so organizirali: Nova zaveza, Lipa sprave in predstavniki oz. sorodniki nekdanjih vojščakov plave garde. RIBNICA - Prelat Franci Vrhunc je v Hrovači opravil mašo za leta 1943 pobite domobrance in vaške stražarje. Nato je blagoslovil spomenik oz. spominsko ploščo. Svečanosti se je udeležilo okoli 2.000 svojcev pokojnih in drugih občanov. RIKOVCI, TERJATVE PRIJAVITE SINDIKATU! RIBNICA - Območna organizacija Svobodnih sindikatov Ribnica bo organizirala v naslednjem tednu podpisovanje zahtev za uveljavljanje terjatev delavcev v stečajnem postopku družbe Riko Holding, d.o.o. Podrobnejša pojasnila bodo vsi bivši delavci-upniki dobili v pisni obliki po pošti v tem in prihodnjem tednu. V likvidaciji je trenutno pet hčerinskih družb Riko Holdinga od skupno devetih. Sindikat bo v stečajnem postopku uveljavljal terjatve za okoli 1450 delavcev, in sicer za premalo izplačane osebne dohodke glede na kolektivno pogodbo, se pravi za vse delavcev, ki so jim bile izdane t.i. listine za premalo izplačane osebne dohodke od 1. aprila 1991 dalje, odpravnine za tehnološko presežne delavce, neizplačana nadomestila za osebne dohodke in regres za letni dopust za leto 1993. Buldožerski dialog Poročali smo, da je bil za ponedeljek, 15. novembra, za del cestišča pri Gladloki sklican komisijski ogled. Nanj je bil vabljen tudi predstavnik KS Kostel. Predsednik te KS mag. Stanislav Južnič pa je poslal načelnici oddelka za gospodarstvo občine Kočevje Marti Briški dopis, v katerem med dmgim pravi, da bo KS poslala na ta ogled svojega predstavnika le, če dobijo pisno zagotovilo za zaščito policijskih enot. V obrazložili pa dalje pravi, da je črnograditelj septembra spet z buldožerjem vlomil v peskokop, da je črnograditelj 22. oktobra pri vasi Grivac s težko mehanizacijo blokiral pot visokim funkcionarjem, da je črnograditelj predlagal lastniku zemljišča, prek katerega poteka čma gradnja, naj si izbere buldožer, s katerim bo pregažen. "Zato upravičeno pričakujemo, da bodo črnograditelji uporabili buldožerje v politične namene tudi med komisijskim ogledom 15.10.1993. Sami žal nimamo mehanizacije te vrste, ki bi nam očitno edina lahko omogočila enakopraven dialog. ” Itd. Dopis zaključuje s točko 3, v kateri pravi, da če ne bo mogoče ustreči zahtevam iz pivih treh točk (?), bo KS Kostel odklonila soglasje na vse predloge komisije, s katerimi bi skušali uzakoniti črno gradnjo. Datum (8.1.1993) ni edina netočnost v tem dopisu. Če verjamemo predsedniku občinskega izvršnega sveta Alojzu Petku, peskokop ni last KS Kostel, čeprav ga nekdo iz KS zaklepa. “Črnograditelj" je bil izbran na javnem natečaju in ima sklenjeno pogodbo. Visoki funkcionarji niso bili tistega dne oz. večera blokirani s težko mehanizacijo, ampak s kamionom Unimog in še po svoji krivdi. Sedanji "črnograditelj"je -kot se da razbrati iz dopisa - grozil bivšemu črnograditelju, ki si je na črno postavil vikend, j Cesta ljudem ob Kolpi potrebna Taka je skupna ugotovitev razgovora v Ribjeku, na katerem so sodelovali tudi Zele-ni Slovenije, vodarji, pristojni inšpektor in drugi zainteresirani R1BJEK PRI OSILNICI - V sredo minuli teden so si traso spornega odseka med Kužljem in Petrino ogledali tudi predstavniki Zelenih Slovenije, in sicer nižinsko in višinsko inačico. Na skupnem sestanku predstavnikov občine Kočevje, KS Osilnica, Zelenih Slovenije (ter še Zelenih Ljubljane in Kočevja), podjetja Hidrotehnik, republiškega inšpektorja za varstvo okolja in drugih je prevladalo mnenje, daje zaradi gradnje prometnic po obeh bregovih Kolpe okolje sicer res prizadeto, vendar bi bili ljudje, ki tu žive, še huje prizadeti, če prometnice po slovenski strani Kolpe ne bi bilo. O tako imenovani nižinski in višinski inačici pa so bila že izražena nasprotujoča si mnenja, pravzaprav predvsem opozorila: da bi bilo potrebno opraviti temeljite študije, da kasneje ne bi odneslo dela ceste; da ne bi prihajalo do plazov; da cesta ne bi smela imeti večjih vzponov in padcev od 6 promilov itd. Spet drugi so menili, da je bilo za študije že dovolj zapravljenega časa, narejenega pa nič, da seje medtem od leta 1948 do • Franc Šala, republiški inšpektor za varovanje okolja in voda, pa je med drugim dejal, da doslej izvedena dela niso bistveno vplivala na reko, se pravi, da ji niso spremenila toka in profila. Izvajalec del je ob tem posegu ravnal obzirno, česar pri podobnih delih od cesarjev niso vajeni. 1991 število prebivalstva na tem območju zmanjšalo od 2.800 na samo 508, otrok v osilniški šoli pa od 135 na 5, in če bomo še naprej tako “študirali”, za to območje ne bo potrebne nobene študije in ceste, ker tu ne bo več ljudi. Opozorjeno je bilo tudi na odnose med Slovenijo in Hrvaško, ki se zaostrujejo, saj se lahko zgodi, da bi bilo treba prometnico po slovenski obali • Ljubi, toda resnično! In sam od sebe boš deležen vseh drugih kreposti. (Feuerbach) • Vsekakor nam je bolje kot prej, le spomin nas je začel zapuščati. (Lazič) • Bolj ko nas farbajo, bolj smo bledi. (Čeč) SEVNICA IMA PLIN - Miha Jazbinšek, minister za okolje in prostor, je 11. novembra pozno popoldne prerezal trak na vhodu vstopne merilne regulacijske postaje Lisca in s tem predal namenu mestno plinsko omrežje v Sevnici. Kot je ob otvoritvi povedal Marjan Kurnik, predsednik sevniškega izvršnega sveta, je ta plinovod pivi del mestnega plinonovodnega omrežja, namenjega zlasti t.i. široki potrošnji. Kurnik se je zahvalil ministrstvu za okolje, “pred-^ . .. ..] vsem ministru Jazbinšku, še posebej pa gospema Slokan in Tanko” ter Včlš CPtrtbrm flTlhltP 1 inženirju Babiču. Na fotografiji: minister Jazbinšek je pred rezanjem traku r J J I spregovoril zbranim nekaj besed in pri lem pripisal plinu kot energetskemu ----------------------------------1 viru Slovenije pomembno mesto. (Foto: L. M,) DOLENJSKI LIST Zakonito ali na črno - nasip bo Obrtna cona v Dolenjem Boštanju še zmeraj ogrožena - Še letos z razpisom do izvajalca del - Minister Jazbinšek; Boštanj ima prednost - Premalo upoštevali poplave? DOLENJI BOŠTANJ - Kadar narasteta Sava in Mirna, so lastniki delavnic v obrtni coni v Dolenjem Boštanju še zmeraj v skrbeh, da jim bo visoka voda zalila obrtne delavnice. Rekama bodo zaprli pot v obrtno cono z nasipom ob izlivu Mirne v Savo. Graditelj nasipa bo verjetno znan v naslednjih tednih, kajti še letos naj bi razpisali natečaj za pridobitev izvajalca del. Glede na to, da se 1993. leto končuje, bodo verjetno začeli graditi verjetno prihodnje leto. Nasip naj bi veljal nekaj več kot 30 milijonov tolarjev, in sicer naj bi sevniška občina zagotovila približno dve tretjini potrebnega denarja iz svojega proračuna. Preostalo tretjino bo najbrž prispevalo slovensko ministrstvo za okolje in prostor, saj je minister Miha Jazbinšek ob nedavnem pogovoru s predstavniki sevniškega izvršnega sveta rekel, da daje prednost gradnji omenjenega boštanjskega nasipa. Za nasip lahko pridobijo lokacijsko dovoljenje, tako vsaj je pred dnevi zatrdil Marjan Kurnik, predsednik sevniškega izvršnega sveta. Z izdajo DOLENJSKI LIST vseh potrebnih papirjev bi kazalo pohiteti, prav tako z gradnjo, kajti Boštanj in tamkajšnji obrtniki še niso preklicali napovedi, da bodo nasip zgradil sami, in to na črno, če občina in vodarske ustanove ne bodo pripravile vsega potrebnega za zakonito gradnjo nasipa. Priprave na gradnjo nasipa, ki se zdaj torej nekako bližajo koncu, sicer zaposlujejo že daljši čas sevniško vlado in skupščino. Izvršni svet je že pred časom pridobil študijo o varovanju boštanjske obrtne in sevniške industrijske cone pred visokimi vodami in na tej podlagi je nastal tudi lokacijski načrt za omenjeni varovalni nasip v Boštanju. Manjkajoči nasip je kljub temeljitim pripravam ves čas vznemirjal obrtnike. Ti so napovedali, kot rečeno, črno gradnjo, poleg te pa tudi svojevrsten bojkot. Na julijski v "7 TL z žfMŽil'ia*w ritij* seji skupščine je Slavko Vilčnik namreč zagrozil, da bodo obrtniki v boštanjski obrtni coni nehali delati, če ne bo nasipa za varovanje boštanjske obrtne cone pred visokimi vodami. V priprave na gradnjo sodi tudi nedavni pogovor predstavnikov sevniške občine in ministra Mihe Jazbinška. Jazbinšek seje ob tem srečanju strinjal, da so narasle vode, ki ogrožajo obrtno cono, neprijetna reč. Toda večkrat je pri tem poudaril, da so Boštanjčani za svojo nesrečo sami krivi. Obrtne cone po njegovem • Varovalni objekt v Boštanju bi lahko delali z materialom, pridobljenim z izkopom na gradbišču bodoče telovadnice v Sevnici. Tudi zaradi tega želijo začeti z nasipom čimprej. ne bi smeli graditi na poplavnem prostoru ali pa bi morali najprej zgraditi nasip. L. M. k___________________- Kolpe zgraditi na “horuk”, takrat pa bi bila naravi res storjena nepopravljiva škoda. Generalni sekretar Zelenih Slovenije Boris Kevc je med drugim dejal, da po njegovem mnenju ne kaže nasprotovati gradnji ceste, ker je ljudem potrebna in bi morala biti zgrajena že pred leti. Res pa je to poseg v prostor, ki dela škodo naravi. Zeleni bodo posredovali še pisno mnenje o tem. J. PRIMC 'Mr OB OGLEDU TRASE - Z usklajevalnega sestanka v Ribjeku pri Osilnici (Foto: J. P.) Poslanec sprejema volilce Pogovori z Benjaminom Henigmanom, poslancem SKD KOČEVJE, RIBNICA - Poslanec državnega zbora Benjamin Henigman iz Ribnice je bil izvoljen na zadnjih volitvah na listi SKD za območje občin Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Litija, Domžale, Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana-Moste-Polje. Letos je uvedel enkrat mesečno uradne ure za sprejemanje volilcev. “Ure pogovorov z volilci sem uvedel šele oktobra. Bolje sta ti dve uri pogovora na mesec kot nič. To sem dolžan storiti tudi zato, ker sem za območje od Grosuplja pa do Osilnice edini republiški poslanec državnega zbora. Žal pa imam kot poslanec toliko raznih obveznosti, da pogostejša srečanja niso možna. Kljub temu želim imeti vsaj enkrat na mesec neposredne stike z volilci. Doslej sem spoznal, da imajo ribniški volilci največ vprašanj in pripomb v zvezi z denacionalizacijo, lastninjenjem in certifikati. O vsem tem vedo malo. O certifikatih smo imeli že eno predavanje, ki ga bomo ponovili, sicer pa je tudi še dovolj časa. Precej vprašanj in pripomb je o gospodarskih in človeških stiskah. V kočevski občini dajejo pobudo za spremembo ali dopolnitev zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, saj je ta občina zaradi tega zakona najbolj prizadeta. Kar z okoli 70 odst. površin gospodari republika. Pripombe so tudi, ker še veliko vasi, menda 24, v Zgornji Kolpski dolini nima cestne povezave z matično BOVEC DENARJA ZAGRAD? SEVNICA - Za najnujnejša redna in vzdrževalna dela na sevniškem gradu je sevniška Zveza kulturnih organizacij letos že namenila 350.000 tolarjev. Na okrog 130 tisočakov so ocenili vrednost opravljenih javnih del. Ministrstvo za kulturo pa naj bi letos primaknilo za obnovo gradu in njegove okolice milijon tolarjev, če bo toliko prispevala tudi občina. S lem denarjem naj bi letos delno pozidali še zgornjo škarpo oz. teraso. ŠE LETOS ASFALT BREG - OKROGLICE OKROGLICE - Že pred časom je poslanec Jože Imperl opozoril, naj bi sevniški Občinarji pri sofinanciranju krajevnih oz. lokalnih cest upoštevali tudi vložek zainteresiranih ljudi za tovrstne naložbe. Pobudo je sevniška vlada tudi sprejela. Dobra novica torej, da bo 2 km ceste Breg - Okroglice, za katero so zbrali tamkaj živeči polproletarci in lastniki vikendov kar okrog 100.000 mark, še pred zimo dobilo asfaltno preprogo. To je zelo pomembno, ker bodo cesto, vsaj na najhujših klancih, zaščitili pred jesenskimi in spomladanskimi neurji oz. deževejem. Novomeški cestarji so pripravljeni asfaltiranje ceste na Okroglice kreditirati, sevniška občinska skupščina pa je sklenila, da bo ta cesta vključena v plan za prihodnje leto, in je prevzela garancijo za posojilo. občino oz. državo. Tudi naravovarstveniki bi morali najprej varovati človeka, saj so ljudje edini porok za varovanje narave in življenja ob Kolpi. Ti kraji ne bi smeli biti pozabljeni od svoje države. Lovec in zasebni posestnik, kmet Franc Senekovič iz Mozlja, pa je prišel potožit zaradi škode zaradi divjadi. Bodoči lovski zakon naj bo tak, da ne bodo eni živeli na račun drugih,” je med drugim povedal poslanec Henigman. Dodal je še, da mu zdaj urejajo pc slansko pisarno v stavbi občinske skupščine Ribnica na Šeškovi 50. Dokler to ne bo urejeno, bo sprejemal volilce in njihove pobude na sedanji način. V Kočevje pa bo po možnosti še naprej prihajal vsak drugi ponedeljek v mesecu za dve uri (od 7. do 9. ure), ko bo uradoval v pisarni predsednika občinske skupščine. J. PRIMC POSLANEC IN VOL1LEC - Na fotografiji sta republiški poslanec Benjamin Henigman (desni) in kmeti Franc Senekovič iz Mozlja, ki je ob zadnjih uradnih urah poslanca v Kočevju potožil predvsem zaradi škode, ki jo dela divjad, in predlagat, kaj bi bilo treba ukreniti. RAZSTAVA O IZGNANCIH - V likovni galeriji sevniškega gradu so 11. novembra odprli razstavo o izgnancih. Prireditev, ki jo je spremljal kulturni program in nagovor Brede Mijovič, predsednice sevniške občinske skupščine, je na grad privabila toliko ljudi, da so bili razstavi namenjeni prostori pretesni za vse. Organizatorji prireditve in avtorji razstave so doživeti najbolj iskreno pohvalo s tem, da so si udeleženci prireditve z velikan zanimanjem ogledovali razstavljeno gradivo. (Foto: L. M.) Drobne iz Kočevja PO KNJIGO V ŽUPNIŠČE -Prednaročniki knjig “Cerkve na Kočevskem nekoč in danes” lahko dobijo knjige v kočevskem župnišču. Kdor ne bo prišel ponjo, mu jo bodo poslali po pošti. GIMNAZIJO BODO OBNOVILI - Zvedeli smo, da bodo prihodnje leto začeli obnavljati staro stavbo kočevske gimnazije, v kateri imata zdaj prostore glasbena šola in delavska godba. Denar je že obljubljen iz republiških virov. NAROBE SVET - Država Slovenija je podržavila vso nekdanjo družbeno zemljo in gozdove in zdaj zaračunava zanjo uporabnikom najemnino. To pomeni, da se najemnina za kočevsko zemljo steka v Ljubljano. Na zadnji seji predsedstva občinske skupščine pa so med drugim ugotovili, da drugod v Evropi država plačuje občini za najemnino zemlje po najmanj 25 DEM od hektara. Pri nas pa je prav obratno. Narobe svet pač ali po napačni strani v Evropo? SPOSOBNI PODJETNIKI - Oni dan so se spet pogovarjali kočevski podjetniki oz. managerji o tem in onem. Pa je nekdo dejal: “Vsak izmed nas je toliko sposoben, da bi Opremo spravil na kant za pol manj denarja, kot jo je zadnji direktor. Pa smo res sposobni!” To je vsekakor velika samohvala samozavestnih kočevskih mladih podjetnežev. VSAKEMU SVOJE RIBNICA, KOČEVJE - Pred leti sta kočevska in ribniška občinska skupščina sprejeli odlok, po katerem so običajna gostišča lahko odprta do 22. oz. 23. ure, tako imenovani diski (za mladino) pa do ene oz. druge ure po polnoči (ponekod še dlje). Po predpisih morajo odrasli spat, mladina pa vso noč razgraja. Tako bo tudi prav, saj mladost več zdrži, čeprav vse nezmernosti plača v starosti, kot je dejal modri Bacon. Ribniški zobotrebci) MEDVEDOV NI VEČ - V okolici Vinic so letos spomladi “paradirali” kar štirje medvedje in so bili prava senzacija. Zdaj jih ni več tu. Odhlačali so neznano kam. Za volkove pa na tem območju že dolgo niso slišali, čeprav se jih nekaj potika po sosednji kočevski občini. CESTE ŠE NE POPRAVUAJO Poročali smo že, da bodo začeli popravljati cesto od Žlebiča proti Sodražici. Zdaj smo zvedeli, da s predvidenimi deli še niso začeli. Neuradno je slišati, da še ni sklenjen dogovor z lastniki zemljišč. KOLERABA VELIKANKA -Stane Klun iz Ribnice je pridelal kar 12 kg težko kolerabo. Zaradi nepopolnih podatkov srečnega kmetovalca nismo našli, in prosimo, da se oglasi, če kolerabe ni že skuhal. Pred kratkim smo ga namreč že iskali po Ribnici, pa nikjer, niti na KZ niso vedeli, kdo bi bil ta Klun, ker je pač v tej občini veliko takih priimkov. Sevniški paberki ) PRAZNIK - Dušan Kveder-Tomaž je 12. novembra leta 1941 po mnenju večine zgodovinarjev rešil iz nemških zaporov na sevniškem Glavnem trgu skupino političnih zapornikov. V spomin na to drzno dejanje Sevničani slavijo občinski praznik. Tudi letos so praznovali in v ta namen pripravili vrsto kulturnih, športnih in drugih prireditev. Herojskega Dušana Kvedra-Tomaža, ki je torej zaslužen za to proslavo, in njegovih vojnih dogodivščin pa se današnji Sevničani spominjajo menda tudi drugače. Tako je županja letos že drugič v novejši zgodovini obvestila javnost, da je občinski praznik v spomin na reševanje Dušana Kvedra Tomaža. Kot bi hotela povedati, da je bil Kveder 12. novembra 1941 zaprt v Sevnici in da so tega pogumni ljudje njega z drzno akcijo rešili iz ujetništva. Mesto zdaj nestrpno pričakuje še tretjo razlago. IME ROŽE - Med premožnejšimi Sevničani se je zadnje čase razpasla navada, da si ob kakem poslovnem uspehu voščijo z orhidejo v ozadju. Zakaj je tako priljubljena ravno ta roža, večina nuna pojma, če pa bo skrivnost kdo pojasnil, bo javnost o tem obveščena. MARTIN IN MIHA - Letošnje obdobje Martina je Slovence jako ganilo, če sodimo po količini pogovorov o tem vse bolj pivskem patro-nu in po številu veselic v njegovo čast. “Martin” je segel v srce celo tako odpornemu človeku, kot je Miha Jazbinšek. Minister za okolje in prostor jc ob nedavnem obisku v Sevnici namreč tudi omenjal Martina, in sicer je nekaj hvalil zvitost in druge sposobnosti Martina Krpana. Vedoč, kaj je zmogel vrli Krpan, Sevničani ob ministrovi hvali “šverca” mislijo, da bodo morali biti zelo zviti in močni, če bodo hoteli iz Ljubljane v svoje mesto pritovoriti kaj več državnega denarja. M. 46 (2309), 18. novembra 1993 Krške novice POHVALA - Te cini je slovenske cestarje in komunalce spet presenetil sneg, kot to prej ali slej stori vsako zimo. Po nekaterih informacijah je bila snežna odeja najdebelejša v Posavju, kjer so imeli zaradi lega obilico težav. Policisti pa so izrekli nekaj lepih besed na račun dobrega dela Cestnega podjetja, ki je zelo uspešno čistilo ceste po krški občini. Drugod po Sloveniji gre cestarjem precej počasneje. Saj, tam imajo široke ceste, v krški občini pa lahko tiste ozke stezice kaj hitro splužijo. MODRO - Tisti, ki poznajo Posavje, mislijo, da gresta Sevnica in Brežice lepo počasi naprej, Krško pa caplja na mestu, če se celo ne pogreza. Tako je kazalo tudi po zadnjem nadaljevanju seje Sveta posavskih občin, natančneje, po četrtem neuspešnem nadaljevanju tretje seje. Ker člani sveta v zagretem (ne)dogovarjanju niso in niso mogli narazen, so novinarji, potem ko so že lep čas čakali pred vrati na tiskovno konferenco, vkorakali na sejo. Zvedeli niso nič novega. Krško še naprej vztraja na izdelavi celovite študije o funkcijah upravnega okraja, Brežice in Sevnica želijo v novo bodočnost stopiti hitreje. Pa ni rečeno, da ju ne bo Krško s svojim mrtvim tempom prehitelo. PONOS - Krčani so se vedno znova prisiljeni spominjati svojih in Vid-movih velikih sinov. Ni še preteklo veliko časa, odkar so slavili svojega Vajvasorja, že so na pohodu Valvasorji sedanjega časa, vsestranski ljudje velikega uma, zmožnosti in vpliva. Imena nekaterih med njimi se vztrajno ponavljajo na spiskih ljudi, vpletenih v razne afere. Saj, življenje se ne ustavi s stečajem enega podjetja. Videm je mrtev, življenje pa teče naprej, zato je treba hitro zagrabiti na pravem koncu, da še kaj priteče v žep. KAKO USPETI KRŠKO - V krški Valvasorjevi knjižnici bo danes teden, 25. novembra, ob 18. uri predstavitev priročnika “Kako uspeti na trgu z majhnim podjetjem”. Priročnik mag. Neve Maherje namenjenta-ko začetnikom v poslu kot tudi ostalim podjetnikom, še zlasti tistim, ki se vprašujejo, kako pridobiti in zadržati kupca, kako oblikovati cene, prodajno politiko in podobno. Predstavitev bo spremljala tudi razstava literature o podjetništvu, ki jo pripravlja Val-vasorjeva knjižnica. Vstopnine ni, vendar pa v knjižnici kljub temu zbirajo prijave za udeležbo, in sicer do ponedeljka, 22. novembra. ' Novo v Brežicah ) j OBVEŠČANJE - Zanimivo je, kako so viničarji včasih obveščali Bizeljane, naj pridejo delat v gorice. Ko je viničar zjutraj pogledal proti nebu in zaznal, da bo vreme primerno, se je postavil na bližnji hrib in zavpil v velik rog. Oni dan je bilo slišati, da bodo na Bizeljskem spet uvedli proizvodnjo takih rogov. Nekateri bodo lahko uporabili kar še ohranjene stare, ostali si jih bodo morali kupiti, če se bodo želeli povezati s svetom. Od telefonskih zvez, za katere so plačali že pred desetletjem, namreč še vedno nimajo nobene ko-fisti. V rog lahko zatuliš brez kablov in central. V telefon tudi, vprašanje pa je, kdo te bo slišal! MARTINOVANJE - Martini in Martine se pritožujejo, da martinovanja ni in ni hotelo biti konec. Praznovalo, jedlo in pilo seje vsepovsod. Kot smo videli konec tedna na TV ekranih tudi v Kapelah pri Brežicah. Domačini so se zbrali, kakšno rekli, popili in zapeli v neposredni bližini sodov. Vse je kazalo, da gre za pravi kmečki praznik, le Martinova gos na mizi je Bila bolj podoba goskici. Glede na to, da imajo Kapele v bližini pravo oazo za lovrstne živali, bi lahko sklepali, daje bila raca. Ampak to naj ostane skrivnost, saj navsezadnje sploh ni Pomembno. Bila je pečena in torej boljša, kot katerakoli televizijska raca. In še to. Domačini so pred kamero kramljali in peli kot se spodobi. Morda bi naslednje leto k martinovanju povabili vse televizijce. Kakšen nadarjen bi se pa že naučil, kako se spontano obnašati pred kamero. V času od 4. do 12. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Marjeta Jug iz Bistrice ob Sotli - Andreja, Irena Fink iz Brežic - Špelo, Tatjana Hotko iz Dvorc - Anamarijo, Brigita Sokolovič iz Kostanjevice na Krki -Suzano, Bernarda Bukovec iz Vrbovške vasi - Sandro, Sergeja Stra-sner iz Gradišča - Kevina, Kristina Zorko iz Dvorc - Anjo, Tatjana Metelko z Mikot pri Raki - Leo in Danica Pisanski iz Vrhovske vasi - Nejca. Čestitamo! IZ NKŠIH OBČIN ilkill IZ NKŠIH OBČIN E Čebelaiji prodajajo med prepoceni S posavskega posveta KRŠKO - Medsebojni odnosi med čebelarji v Posavju so dobri. S svojih kostanjevih paš pod Gorjanci in v Globokem ne preganjajo prevažalcev čebel, če imajo ti veljavno zdravniško spričevalo. Predsednik Sveta posavskih čebelarjev Branko Vodopivec je na nedavnem regijskem posvetu v Krškem ocenil gospodarski položaj posavskega čebelarstva kot zelo kritičen in slab. Ob dveh zaporednih bogatih čebelarskih letinah je cena sladkorja močno poskočila, zaradi vse tanjših denarnic pa morajo čebelarji prodajati med na domu po 5 mark, pa še ne gre v denar. Dr. Janez Poklukar s Kmetijskega inštituta Slovenije je povedal, da niso povsod tako dobri odnosi med domačimi čebelarji in prevažalci, kot je to v Posavju. Nekateri čebelarji postavljajo “kitajske zidove”, prevažalci pa prevažajo čebele “na črno”, brez ustreznih zdravstvenih spričeval. Zato je, po Poklukarjevih besedah, komisija za pašo pri Zvezi čebelarskih društev Slovenije (ZČDS) sklenila, da bo z novim, spremenjenim pravilnikom poskrbela za optimalno pašo v vsej Sloveniji. Naša država namreč želi obdržati sedanjih 130.000 čebeljih družin, kajti primerjalni podatki s sosedi kažejo, da Slovenija ni prenaseljena s čebelami. Letos smo imeli v Sloveniji drugo najboljšo letino po vojni, saj so čebelarji pridelali kar 2.400 ton medu, to je 600 ton več, kot so načrtovali. Dr. Poklukarje poudaril, da je letos ustanovljena opazovalna služba gozdnega medenja pod vodstvom podjetnega čebelarja Pavleta Zdešarja odlično opravila svoje delo. Prihodnja leta pričakujejo precej razšitjeno pašno območje malega škržata, ki naj bi nadomestil legendarno ajdovo pašo. Tajnik ZČDS Milan Runtas je povedal, da so lani uvozili v Sloveniji samo 200 ton medu (Medex pa ga ima še 500 ton na zalogi iz leta 1991, ko je uvozil 17.000 ton medu!), od julija letos, ko je naša država sprosti- Po ortopedske pripomočke zdaj kar v Brežice Ortopedska delavnica v bolnišnici BREŽICE - Ortopedsko ambulanto Bolnišnice Brežice bo po novem enkrat mesečno obiskal izdelovalec ortopedskih pripomočkov g. Boltežar s sodelavci. Univerzitetni zavod za rehabilitacijo “Soča” se je namreč odločil, da približa oskrbo z ortopedskimi pripomočki bolnikom. Tako je center za ortotiko in pro-tetiko organiziral posebno strokovno usposobljeno mobilno ekipo. Prednost novega načina delovanja je v tem, da bolnikov iz Posavja ne bo več potrebno pošiljati v Ljubljano ali v Celje, ampak bodo lahko vse potrebne postopke za pridobitev ortopedskega pripomočka, od meritev, preizkušanja in do prevzema, opravili v domači ortopedski ambulanti. V okviru ortopedske delavnice bo mogoče poleg ortopedskih pripomočkov, ki jih predpisuje ortoped, naročati na resept tudi vse ostale ortopedske pripomočke, ki jih predpisujejo kirurgi in tudi ostali zdravniki. Gre predvsem za proteze, steznike, opornice, rokavice, pasove, kape ter tudi stole in mize za otroke z lokomotornimi težavami. Vse informacije v zvezi z naročanjem v novi delavnici daje ortopedska ambulanta Bolnišnice Brežice oziroma višja medicinska sestra Sonja Molan. Vodstvo bolnišnice upa, da bo s to novostjo približalo zdravstveno varstvo bolnikom, ki potrebujejo ortopedske pripomočke in hkrati poenostavilo postopke za njihovo pridobitev. B. D.-G. Nejasen položaj Videm papirja Zaradi težav v poslovanju kasnijo z izplačilom plač - Nezadovoljni delavci, ki so še vedno zaposleni le za določen čas, se že pogovarjajo o možnosti stavke KRŠKO - Stroji v V idem papirju so bili oktobra izkoriščeni samo do polovice svojih zmogljivosti. K temu je resda prispevala tudi popolna zaustavitev tovarne med 26. in 28. oktobrom, vendar je mnogo trajnejšega značaja pomanjkanje naročil za proizvodnjo nekaterih vrst papirja. V tem mesecu je podjetje prodalo skoraj 7.000 ton papirja ali 93 odst. načrtovanih količin. V novembru naj bi prodajo predvsem na račun večjega izvoza povečali na čez 9.000 ton papirja. Vprašanje je, ali bodo lahko uresničili načrte, saj so jim tuja tržišča težko dostopna zaradi konkurenčne papirne industrije, ki jo zunaj podpirajo države. Tovarna je še naprej v zelo negotovem položaju, saj ima blokiran žiro račun in ne ve, kako bo s financiranjem s strani Sklada RS za razvoj, ki je njen lastnik. Videm papir naj bi letošnje leto zaključil s 7 milijoni mark izgub, ki so bile že v naprej načrtovane in ki so po nekaterih mnenjih še vedno manjše, kot bi bili stroški s tovarno, če bi ta vse od uvedbe stečaja v Vidmu stala. Nejevolja nad stanjem, ki se vleče že cele mesece, se širi tudi med 650 zaposlenimi v podjetju. Resda so ti bili sprva zadovoljni, da so sploh dobili delo, toda tako zadovoljstvo hitro mine. Tako je bilo v zadnjih tednih več pogajanj med sindikatom in vodstvom podjetja, preko tovarniških zidov pa so prišle tudi govorice o grožnji s stavko. Največji zaplet v podjetju je nastal zaradi zamude pri izplačilu osebnih dohodkov. Sindikat Pergam je zahteval od vodstva podjetja Videm papir naj izhodišče plač uskladi z izhodiščem v splošni kolektivni pogodbi in naj zagotovi izplačila najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec. Sindikat se je tudi zavzel, da bi se vsem zaposlenim v podjetju v najkrajšem možnem času izdale pogodbe o delovnem razmerju za nedoločen čas (še vedno so namreč zaposleni le za določen čas). Prav • Tajnik sevniškega čebelarskega društva je menil, daje imel za zaščito slovenskega medu pomembno vlogo tudi sevniški čebelar Franc Zagorc. Kladnik je pohvalil dobro delo svetovalke Olge Jurkošek v Posavju. Veterinarka Jurkoškova, ki dela po klicu čebelarjev na območju sedmih občin, je postavila vprašanje, kam z okuženim voskom. Menila je, da bi morali čebelarji več pozornosti posvetiti odstranjevanju mumij poap-nele zalege in ne samo zdraviti z antibiotiki. * I la uvoz medu, pa so ga uvozili že 96 ton. Zveza je že spomladi predlagala prelevmansko zaščito medu, in sicer s 120 tolarji za kilogram, vlada pa I je sprejela 92 tolarjev zaporne carine. Mali čebelarji podcenjeno prodajajo svoj med, zato je njegova cena padla že na raven cene za kilogram marmelade ali za liter vina. P. P. RAZSTAVA MALIH ŽIVALI - Cele vrste otrok iz brežiške in tudi krške občine so se v petek dopoldne zvrstile v telovadnici Gimnazije Brežice in si z velikim veseljem ogledale razstavo malih živali. Razstavo je letos že 12. zapored pripravilo Društvo gojiteljev malih pasemskih živali iz Brežic. Odprta je bila še ves konec tedna, tako da so si naj lepše primerke matih pasemski živali ogledali tudi drugi ljubitelji živali. (Foto: B. D.-G.) Mnogi želijo poslovati ob meji Gospodarska ploščad na mejnem prehodu Obrežje je neizbežna, vprašai\je je le, kdo se bo z njo okoriščal - Velik interes podjetij za poslovanje ob meji OBREŽJE - Že vse od nastanka meje med Slovenijo in Hrvaško v Brežicah tli ideja o oblikovanju gospodarskega platoja v Obrežju, v neposredni bližini meje. Pred dobrim letom dni so se zainteresirana podjetja dogovorila, da bodo ustanovila poslovno skupnost, s katero bi enotno nastopila v prid izgradnji objektov na mednarodnem mejnem prehodu Obredje. Zdaj kaže, da bo v kratkem le deležem. zaživela delniška družba Poslovna skupnost, ki bi skrbela za izgradnjo gospodarske ploščadi in pozneje z njo tudi upravljala. Ustanovni kapital družbe v vrednosti milijona nemških mark naj bi z enakimi deleži vložila podjetja: CEF-ing, Nika, Hipotekarna banka inCRP izBrežic, Intereuropa iz Kopra ter Vektor in BTC iz Ljubljane. Gospodarsko ploščad naj bi zgradili na območju kmetijskih zemljišč prve kategorije, zato so naleteli na velik odpor obmejnih prebivalcev, hkrati pa tudi na negativno mnenje ministrstva za prostor in za kmetijstvo. Pred kratkim jim je uspelo pridobiti predhodno pozitivno mnenje obeh ministrstev. Ker v bodočih postopkih ne bodo mogli mimo tesnega sodelovanja z občino in njene podpore v dogovarjanju z državo, so izvršnemu svetu že predlagali, da bi občina v projektu sodelovala s svojim Brane Musar, občinski sekretar za gospodarstvo, je menil, da bi si • Ob mejnem prehodu Obrežje naj bi nekoč stala podobna gospodarska ploščad, kot je danes v Sežani. Če projekt ne bi uspel, sc v občini bojijo, da bodo dnigi pobirali dobičke, ki se bodo tu pojavljali. Vsi, ki se zavzemajo za gospodarsko ploščad ob meji s Hrvaško, računajo, da bo jug Evrope ravno na tej meji. Mnogi vidijo bodočnost te točke tudi zaradi bližine milijonskega Zagreba. Center za razvoj Posavja ima že spisek čez 70 podjetij, ki bi rada poslovala neposredno ob meji. Poleg finančnih podjetij, obmejnih služb, špediterjev in skladiščnikov bi za vsako ceno svoj prostor na bodoči gospodarski ploščadi rudi zagotovoli še različni nakupovalni centri, avto moto baza, naftne družbe in še kdo. občina morala zagotoviti neko moč v upravljanju bodoče družbe, ki bi lahko bila zelo pomembna za razvoj obmejnih krajev. Izvršni svet je za zdaj podprl ustanovitev družbe in tudi aktivnosti za čimprejšnjo poslovno uporabo prostora ob meji, vendar pa misli z odločitvijo o vključitvi občine v Poslovno skupnost počakati, dokler družba ne začne delovati. B. DUŠIČ-GORN1K Adriatic zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. tako naj bi opravili za vse zaposlene izračun razlike med izplačanim osebnim dohodkom in polnim dohodkom po kolektivni pogodbi v obdobju od aprila do septembra letos. Vodstvo podjetja je priznalo, da so zahteve sindikata povsem upra- • Strokovna služba bo do 20. novembra izračunala razlike med izplačanmimi OD in OD po kolck-tivnh pogodbah. Vodstvo podjetja pa zaradi finančnih težav ne more zagotoviti izplačila plač do 18. v mesecu za pretekli mesec. Povsem razumljivo je, da delavci s takimi odgovori ne morejo biti zadovoljni, zato seje bati, da bo nezadovoljstvo med njimi še naraščalo. Videm papirju bi bila v tem času gotovo najmanj potrebna stavka. O tem gotovo razmišljajo tudi delavci, toda do kod sega njihovo potrpljenje? Odgovor bo morda znan že danes, 18. novembra, ko bodo delavci verjetno spet zaman čakali na plače. vičene, vendar ni moglo dati ugodnih odgovorov zaradi nejasnega poslovnega položaja podjetja in tudi zato, ker o ključnih zahtevah sindika- ta lahko odloča le upravni odbor podjetja. Ta odloča o višini plač in tudi o zaposlitvi delavcev za nedoločen čas. Vodstvo podjetja pa kljub temu soglaša, da se z vsemi delavci, ki so potrebni za izpolnjevanje ciljev podjetja sklene delovno razmerje za nedoločen čas. B. DUŠIČ-GORNIK SOKOLSKO GRADBIŠČE - Kot smo že poročali, so na portal brežiškega stadiona ponovno postavili kip sokola, simbol predvojnega telovadnega društva, ki ga je oblikoval Vladimir Stoviček. Osrednjo prireditev v počastitev 90. obletnice ustanovitve takega društva v Brežicah bodo proslavili naslednje leto, ko bodo po vsej verjetnosti dokončali tudi zgradbo v ozadju. Gre za spremne objekte na športnem stadionu, v katerih bodo slačilnice, kabineti za vadbo športnikov in gostinski lokal. (Foto: B. D.-G.) Nagradili so inovatorje BREŽICE - V brežiški občini že več let simbolično vzpodbujajo inovativnost. Letos so za občinske nagrade za dosežke na tem področju namenili 300 tisoč tolarjev, ki so jih podelili trinajstim posameznikom in skupinam. Tako so tri nagrade za raziskovalno dejavnost namenili strokovnjakom podjetja Vina Brežice. Dipl. ing. Roman Šepetave jo je prejel za inovativnost, ki jo je vložil v proizvodnjo posebnega portskega vina Portos Tawny in edinega ledenega vina iz modre frankinje v Sloveniji; inž. Franc Bezjak se je izkazal pri ponovnem uveljavljanju vrhunskih belih in rdečih sort trte v bizeljsko-sremiškem okolišu, dipl. ing. Sonja Cvelbar pa ima največ zaslug pri razvoju novih blagovnih znamk brezalkoholnih pijač Fit. Franc Brečko, Ivan Volčanšek in Jože Šepec iz podjetja Opekar-na-Rudnik Brežice so izdelali napravo za obračanje palet. Podjetje jo je že septembra letos začelo uporabljati in mu dobro služi, saj preprečuje rušenje opeke na kamionih ter zmanjšuje porabo ovijalne in pokrivne folije, stroške lesenih palet, stroške dela pri pakiranju in stroške prevoza. Delo z napravo poteka avtomatično in je računalniško vodeno. Dr. Anton Franovič je dobil nagrado za letos izdano knjigo Zdrav manager - uspešen mana-ger, s katero je med drugim odprl tudi nove poslovne možnosti Term Čatež. Učitelj geografije in zgodovine Drago Ivanšek je prejel nagrado za raziskovalno delo Industrija v domači pokrajini in v Sloveniji, saj je pri delu z učenci vpeljal novo metodo, ki terja izredno sodelovanje med učitelji in učenci.Dve nagradi sta letos pripadli inovatorjem iz podjetja 1NO Krška vas. Branko Kos m Marijan Kalanj sta največ prispevala k razvoju traktorja s 35 konjskimi močmi tipa INO, medtem ko sta Tomaž Jaklič in Janko Bogovič svoje znanje vložila v oblikovanje cestnega tipa mulčarja. V podjetju Kovis z Velike Doline so po daljšem preizkušanju začeli proizvajati avtomatsko spenjačo, ki se uporablja za premikanje železniških vagonov. Spenjača se pritrdi na sprednjem in zadnjem delu lokomotive, kjer nadomešča klasični vlečni kljuki ter hkrati izključi delo ljudi, ki je bilo zelo nevarno. Spenjačo upravlja strojevodja iz svoje kabine, saj je popolnoma avtomatizirana. Avtorji inovacije so Ivan Lazanski, Rajko Grabnar in Alojz Zoba rič. V istem podjetju so letos začeli tudi s proizvodnjo zavornega tangencialnega diska, ki izhaja iz družine zavornih diskov konstruktorja Antona Pangrčiča. Omenjeni zavorni disk, ki je bil lani atestiran v inštitutu DB Minden v ZRN, prinaša novosti pri ohlajanju zavornih diskov in v njihovi teži, saj je namenjen za zaviranje potniških vagonov pri 200 km/h m tovornih pri 120 km/ h. Posebna prednost tega diska je, da je za 28 do 47 kg lažji od podobnih diskov drugih proizvajalcev, ker prinese izreden prihranek pri teži celotne kompozicije, če vemo, daje na enem železniškem vagonu vgrajenih 16 zavornih diskov. Tudi letos so bili inovativni v Podjetju za vzdrževanje železniških voz v Dobovi. Izdelali so posebno konstrukcijo za prevoz težkih betonskih nosilcev ali dolgih jeklenih konstrukcij, ki so jo že preizkusili. Tri skupine delavcev so z lastnimi idejami predelale različne tipe že obstoječih, a slabo izkoriščenih vagonov. Tako so vozni park Slovenskih železnic obogatili z vagonom s pomično streho, ki omogoča enostavno nakladanje in razkladanje, z vagonom za prevoz cestnih vozil, različne gradbene in kmetijske mehanizacije ter z vagonom za mehanizirano nakladanje in razkladanje ter za prevoz lahkih tovorov, kijih med prevozom ni potrebno posebej zavarovati. B. DUŠIČ-GORNIK SEVNICA, BREŽICE, KRŠKO ! --- 30% PROMOCIJSKI POPUST od 22.II.-22.12.1993 pri gotovinskem plačilu premije obveznega avtomobilskega zavarovanja Vsem našim avtomobilskim zavarovancem pripada tudi brezplačen tehnični pregled vozila. PREVOZ-tehnični pregledi BREŽICE (0608)61-821 GALEB, C' k.ž. 59, KRŠKO (0608) 31-803 GALEB, C.p b 11/11! BREŽICE (0608)63-097 ESA, Cankarjeva I, SEVNICA (0608) 82-823 DOLENJSKI LIST METLIKA - V petek, 19. novembra, bo ob 18. uri v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu slovesnost ob 120. obletnici rojstva tukajšnjega rojaka Engelberta Gang-la. Z razstavo gradiva, ki ga o njem hrani Belokranjski muzej, bodo spomnili na zasluge, ki jih je imel Gangl za Metliko, ter poskušali popraviti krivice, ki so mu bile storjene v Metliki po drugi vojni. Manj novih knjig, a več bralcev Valvasorjeva knjižnica v Krškem bo letos dobila le tretjino potrebnih sredstev -Zaradi nerednega priliva sredstev plačuje zamudne obresti založbam KRŠKO - Tisti, ki delajo v gospodarstvo, morda nikoli ne pomislijo, da se s stalnimi likvidnostnimi težavami ubadajo tudi knjižnice. Valvasorjeva knjižnica v Krškem bo letos deležna samo tretjine potrebnih sredstev, kijih zahtevajo standardi za splošnoizobraževalne knjižnice. Republika ji je odobrila celo samo četrtino potrebnih sredstev in občina polovico. Težave v poslovanju se pojavljajo zaradi nerednega dotoka odobrenih sredstev. Tako mora knjižnica plačevati zamudne obresti založbam, zaradi česar se po nepotrebnem še zmanjšujejo že tako skromna sredstva za nakup novih knig in drugih knjižničnih gradiv. “Zaradi hitrega naraščanja cen knižničnega gradiva in prenizko odmerjenih finančnih sredstev tako s strani občine kot tudi republike smo v prvem polletju letošnjega leta kupili le 1086 knjig, kar pomeni 37,7 odstotno realizacijo določenih standardov, in le 28 odst. potrebnih drugih gradiv,” ugotavlja direktorica knjižnice Ida Merhar. Kljub pomanjkanju literature, ki ga poleg knjižničarjev zaznavajo že tudi uporabniki, je razveseljivo to, da so spet opazili precejšen porast obiskov in izposoje gradiva. Valvasorjeva knjižnica ima poleg matične knjižnice v Krškem še izposojevališče na Vidmu ter kolekcije knjig v Nerezinah, na Ljubelju in v begunskem centru. Samo matično knjižnico je v prvih šestih mesecih obiskalo čez 25 tisoč bralcev ali za 14 odst. več kot v enakem obdobju lanskega leta. Hkrati so si ti bralci izposodili tudi za petino več knjig in gradiva. Knjižnica ima zapolnjene police, polna skladišča zastarelega gradiva in že pretirano zaseden oddelek za odrasle, zato bo v čim krajšem času potrebovala nekaj novih polic. Ko bodo tudi te polhe, bodo po vsej verjetnosti težave reševali z odpiranjem novih izposojevališč. Z večjim obi- Slatkonjev nagrobnik Po umetniškem odlitku bodo naredili kopijo nagrobnika drugega novomeškega prošta NOVO MESTO - V okviru praznovanj 500. obletnice ustanovitve kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, se je dogodilo še nekaj pomembnega. Z Dunaja so prejšnji teden pripeljali umetniški odlitek nagrobnega spomenika prvega dunajskega škofa Jurija Slatkonje, ki stoji v stranski kapeli levo od glavnega oltarja v katedrali sv. Štefana na Dunaju. Na njem je Slatkonja upodobljen v naravni velikosti. Po odlitku bo strokovnjak z Dunaja naredil zvest posnetek nagrobnika z likom škofa in prošta Slatkonje, ki ga bodo postavili ob zid v kripti kapiteljske cerkve. Odlitek je darilo dunajskega škofa in kardinala dr. Hermana Groerja. Da je do prenosa prišlo, gre zahvala prizadevanjem slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja, kardinalovega znanca, dr. Feliksa Bistra, predstavnika ljubljanske izpostave Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, ter novomeškega Zavoda za varstvo naravnih in kulturnih spomenikov. Jurij Slatkonja je bil drugi v dolgi vrsti novomeških proštov. Proštoval je v času od leta 1500 do 1522. Pri „ , . ,, , . . „ množici beneficijev, s katerimi ga je PDr0st Jozef ,“rh‘Tl T'CC 1 b 1 Baraga pn odlitku v kapiteljski kripti. obdaril habsburški vladar, se je na nek način oddolžil samo novomeški proštiji. Njegova zasluga je namreč, daje kralj Maksimilijan 4,maja 1505 vzel v svojo zaščito podložnike in posest novomeškega kapitlja, kakor tudi, da je 16. oktobra 1509, takrat že kot cesar, izdal ustanovno listino novomeškemu kapitlju irnnu določil grb. Na njem je v srednjem polju upodobljen zlat neosedlan konj z dvignjeno prednjo nogo, kar je očiten namig na ime novomeškega prošta. Slatkonja se tako na simbolen način vrača v Novo mesto. MiM Uspešna in plodna življenjska pot Do 28. novembra bo v Mali dvorani Dolenjskega muzeja odprta razstava o življenju in športnih dosežkih olimpijca Leona Štuklja -Izšla jubilejna publikacija NOVO MESTO - V okviru slovesne počastitve 95. rojstnega dne slavnega novomeškega rojaka in olimpijca Leona Štuklja so v Muli dvorani Dolenjskega muzeja odprli priložnostno razstavo. Otvoritve v četrtek, 1L novembra, zvečer seje udeležil tudi slavljenec, kije čil in živahen zbranim povedal nekaj svojih spominov, ki ga vežejo na Novo mesto in osvojene prve olimpijske medalje. Na otvoritvi razstave v Dolenjskem muzeju se je Leon Štukelj srečal s Številnimi gosti in obiskovalci, ki so ga z navdušenjem pozdravili, srečal pa se je tudi s samim seboj, svojim življenjem in svojo uspešno športno potjo, saj je razstava posvečana prav temu. Na sliki: dva Štuklja, eden na fotografski povečavi, drugi v resnici, in direktor muzeja Bojan Božič. (Foto: M. Markelj) skov in kopičenjem gradiva se povečujejo tudi potrebe po delavcih. Poleg tega bi bilo že zdaj nujno podaljšati odpiralni čas, saj morajo bralci v popoldanskem času večkrat v vrsti čakati, da pridejo do potrebne literature. Valvasorjeva knjižnica si lahko obeta, da se bo število bralcev še povečevalo, saj je samo v prvem polletju pripravila 16 pravljičnih ur za otroke, dve priložnostni razstavi in literarni večer. Poleg tega so knjižničarji kar 20 skupinam, v katerih je bilo skoraj 500 osnovnošolskih otrok, predstavili knjižnico in njeno delo. B. DUŠIČ-GORNIK Odkrivajo Belo krajino V Belokranjskem muzeju znatno večji obisk METLIKA - V Belokranjskem muzeju v Metliki so letos prijetno presenečeni nad nepričakovano velikim obiskom tako njihovih stalnih zbirk kot občasnih razstav v Ganglovem razstavišču. Medtem ko je v preteklih letih v povprečju zašlo v muzej pr> 10 do 11 tisoč obiskovalcev na leto, jih bo, po ocenah sodeč, v letošnjem letu vsaj dvakrat toliko. Tako si je ali pa si še bo občasne razstave ogledalo okrog 10.000, stalne pa 15.000 obiskovalcev. Samo v prvi polovici leta si je namreč stalne in občasne razstave ogledalo 12.790 ljudi. V muzeju pravijo, da Slovenci odkrivajo Belo krajino. Je pa med obiskovalci tudi precej takšnih, posebno iz drugih držav, ki iščejo svoje korenine in upajo, da bodo kakšno sled o sorodnikih našli tudi v muzeju. Seveda se v muzeju zavedajo, da se lahko kaj hitro zgodi, da bo začelo število obiskovalcev padati, ko si bodo te množice ogledale vse, kar jim ponujajo. Razen seveda, če jim ne bodo ponudili kaj novega, o čemer v muzeju že razmišljajo. Priznajo pa, da sedaj prav zaradi velikega obiska precej trpi redno delo v muzeju, saj je še vedno le pet zaposlenih, torej toliko, kot jih je bilo ob znatno manjšem številu obiskovalcev. Prav zaradi večje vsote denarja, ki se je stekla v blagajno od vstopnin, so tehhično nekoliko opremili muzej, kar sicer ne bi bilo mogoče. M.B.-J. O slavljencu sta govorila tudi direktor muzeja Bojan Božič in Marko Rožman, kije ob tem na kratko predstavil tudi jubilejno publikacijo. Štukelj se je sprehodil po razstavi in komentiral posamezne razstavne eksponate ter pokazal svoj izvrstni spomin ter duševno čilost. Razstavo je pripravil kustos Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj. Z različnim gradivom, od fotografij in dokumentov do medalj, priznanj in starega telovadnega orodja, je prikazana Štukljeva življenjska pot od rojstva do današnjih dni. Najprej je prikazana njegova mladost v Novem mestu, ko.se je navdušil za telovadbo in stopil na pot športnika, potem njegova nadvse uspešna športna kariera med obema vojnama s poudarkom na olimpijskih igrah ter povojni čas, ko je bil Štukelj kot eden najuspešnejših olimpijcev ter tudi kot dandanes najstarejši živeči nosilec najvišjih olimpijskih odličij deležen pozornosti znanih osebnosti in Najlepše knjige Prvič podeljene nagrade za najlepše slovenske knjige LJUBLJANA-Na 1L slovenskem knjižnem sejmu so podelili več nagrad, med njimi nekaj novih. Žirija, ki jo je vodil prof. dr. Stane Bernik, ob njem pa sta bila v nji še oblikovalca Jani Bavčer in Miljenko Licul, je odločila, da nagrado za najlepšo slovensko knjigo s področja leposlovja dobi zbirka XX. stoletje, ki jo izdaja Cankarjeva založba: zbirko je oblikovala Darja S. Marčina. Med knjigami za otroke in mladino je laskavi naziv šel knjigi Grdi Raček, ki je izšla pri Mladinski knjigi, opremila in ilustrirala pa jo je Marlenka Stupica. Izmed bibliofilskih izdaj je žirija izbrala Brižinske spomenike s faksimilom, ki jih je izdala Slovenska knjiga, opremil in oblikoval pa prof. Lucijan Bratuš. Oblikovalci in ilustratorji so prejeli Boljkov kipec, založniki pa Boljkovo grafiko. V izboru za nagrado je bila tudi monografija Prošti novomeškega kapitlja, ki je izšla pri Tiskarni Novo mesto - Dolenjski založbi, oblikovala pa jo je Maša Okršlar iz Studia Visio. Četudi nagrade ni prejela, so jo razstavili na posebnem panoju med nagrajenimi knjigami. NAGRADE ILUSTRATORJEM LJUBLJANA - Na L slovenskem bienalu knjižne ilustracije, ki so ga odprli dan pred pričetkom knjižnega sejma in bo poslej spremljal to največjo knjigotrško prireditev pri nas, so najboljšim ilustratorjem podelili nagrade in plakete Llinka Smrekarja. Smrekaijevo nagrado je prejela Marija Lucija Stupica za ilustracije Andersenove pravljice Mala morska deklica, ki je izšla pri Mladinski knjigi, plaketi pa sta prejela Alenka Sotler za ilustracije Krakarjeve knjige Prišel je lev in Daniel Demšar za ilustracije Arabskih ljudskih basni; obe knjigi je izdala Mladinska knjiga. Smrekarjeva priznanja so prejeli ilustratorji: Maja Jančič, Wang Huiqin in Rudi Skočir. priznanj. Ob tej priložnosti je Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba predstavila komplet, posvečen življenjskemu jubileju slavnega Novomeščana. Vsebuje Štukljevo knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”, kije izšla pred štirimi leti, ter novo publikacijo “Leon Štukelj - ob 95-letnici”, v kateri več avtorjev razmišlja o fenomenu Štukelj, dodani pa so tudi zapisi o tistih pomembnih žiljenjskih točkah, ki jih v prvi knjigi ni. Knjižni paket je okusno in enotno oblikovan ter zares primerno darilo šolarjem ali komu drugemu; vsebina, se pravi življenje Leona Štuklja, je namreč lahko za zgled vsakomur. M. MARKELJ KONCERT: SLOVENSKI OTROCI ZA HRVAŠKE NOVO MESTO - V nedeljo, 21. novembra, ob 19. uri se bodo na koncertu v frančiškanski cerkvi predstavili znani zagrebški solisti: primadona zagrebške opere sopranistka Blaženka Milič, mezzosopranistka Margareta Milič, organistka Hvalim-ira Blatšnajder in Zagrebški baročni trio Ida, ki ga sestavljajo sestre Iva, Dubravka in Ana. Koncert klasične glasbe pripravljata slovenska in hrvaška Karitas ter Hrvaški kulturni dom Novo mesto pod nazivom Otroci Slovenije otrokom Hrvaške. Stiska obudila talent Dušan Bojane seje z družino vrnil na Dolenjsko, v deželo svojih staršev, in se lotil risanja stripov NOVO MESTO - V teh nemirnih in težkih časih se življenje čudno poigrava z usodami posameznikov. Če ne bi prišlo do prelomnih dogajanj na območju Balkana, bi Dušan Bojane kot diplomirani ekonomist mirno delal na osiješki SDK in počasi bi njegova slovenščina potonila v pozabo. Njegovi otroci bi je najbrž ne znali več, vedeli bi le, da njihov rod po očetovi strani izvira iz Slovenije, z Dolenjske. Dušanova mati in oče sta namreč prava Dolenjca, oče je iz Smolenje vasi, mati pa iz Šentjerneja. In še nekaj: Dušan najbrž ne bi nikoli postal risar stripov. Tako pa je naneslo, da je z družino moral pobegniti pred balkansko morijo, najprej v Nemčijo in decembra 1991 v domovino, v Novo mesto svojih staršev. Ima slovensko državljanstvo, njegova družina je na varnem, vendar pa sta oba z ženo brezposelna. V njem seje prebudil skriti talent. Ker ima časa dovolj, priložnostna javna dela pa so redka, je prijel v roke risala in se lotil risanja stripa. Poprej je sicer rad in z lahko kaj narisal, če je tako naneslo, mimogrede mu je izpod svinčnika nastala tudi kakšna karikatura sodelavca, na resno ukvarjanje z risanjem pa ni nikoli pomislil. Zdaj seje tega lotil. Narisal je v celoti strip Skrivnost vulkana v 16 nadaljevanjih, drugega pa ima v delu. Temo za prvi strip mu je ponudilo sedanje veliko zanimanje za Spielbergov film Jurski park. Dinozavri vseh vrst pa mu pri risanju niso delali težav. Tako je skupaj z ženo, ki mu je pomagala pri zasnovi zgodbe, narisal pripoved o L: Dušan Bojane samotnem ognjeniškem otoku, kije bil milijone let izoliran od ostalega sveta, na njem pa so se hranile drugod izumrle živali. Skupina znanstvenikov jih želi obdržati pri življenju in med bivanjem na otoku doživlja vrsto napetih dogodivščin. “To je moj prvi v celoti narejen strip, ne pa tudi zadnji. Ponudil sem ga časopisom in upam, da bo kmalu zagledal beli dan. Zdaj je zanimanje za dinozavre in je v tem pogledu strip aktualen. Pri risanju sem se zgledoval predvsem pri znanih mojstrih stripa, risanje pa mi kar gre od rok, čeprav se nisem nikoli likovno posebej izobraževal. To je zdaj moj konjiček, moja želja pa je, da bi mi prinesel tudi kaj gmotne koristi, saj je naša družina v precejšnji stiski,” je povedal eden redkih Dolenjcev, ki se ukvarja z risanjem stripov. Kakor je namreč ta zvrst zelo priljubljena, pri nas stripaijev ni na pretek. M. MARKELJ Prizor iz stripa Skrivnost vulkana Dolenjski založniški razcvet Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba je letos izdala rekordno število knjig -Prihodnje leto izide nekaj tiskarsko in založniško zelo zahtevnih publikacij Na letošnjem slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki so ga zaprli predvčerajšnjim, se je prvikrat s samostojnim panojem predstavila tudi Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba. Poleg tega je bila založba častno prisotna tudi na policah, ki so bile namenjene predstavitvi najlepših slovenskih knjig z monografijo Prošti novomeškega kapitlja. Dolenjska založba je letos nedvomno dosegla vrh v svojem delovanju. O doseženih uspehih in načrtih smo se pogovorili z glavnim urednikom in vodjo založbe Francijem Šalijem. - Dolenjska založba, ki deluje v okviru Tiskarne Novo mesto, seje na nedavnem knjižnem sejmu dokončno potrdila kot ena od sicer manjših, a opaznih založb. Kako vidite njen položaj? “V Havlovi televizijski enodejanki, kije bila nedolgo tega na sporedu, je bil govor o ljudeh, ki nimajo smisla za akcijo, imajo pa smisel za duhovno narojevanje življenja. Če tako pogledam našo založbo, se mi zdi, da je doslej ustvarila predvsem določene duhovne osnove za primerno, ne preveč razkošno letno proizvodnjo raznih publikacij, od zahtevnejših do manj zahtevnih, priložnostnih. Založba ima oblikovan krog sodelavcev, avtorjev, urednikov, oblikovalcev in ilustratorjev. To je važen pogoj za sleherno ustvarjalno založniško delo. Ni pa si založba še oblikovala svojih materialnih, tehnoloških osnov. Vprašanje je, ali sijih bo sploh mogla v tem času in takih razmerah. Pri tem mislim na solidnejše prostore, na dobro organizirano komercialno delo, nenazadnje tudi na sodobno tehniko priprave. Kervsega tega nima, je prisiljena vse to uporabljati v Tiskarni." - Povezanost s Tiskarno ima dobre in slabe plati, koristna pa je najbrž, obema? “Prednost je nedvomno ta, da gre knjiga lahko takoj v tehnološke postopke, ovira pa je, da ne moremo povsem samostojno izbirati tiskarne. Založbi v prid je tudi to, da računovodka in administrativna dela opravljajo tiskarski kadri. Založba pa s svoje strani vpliva na razvoj tehnologije tiskarne, prevsem na področju priprave besedil, saj s svojimi zahtevnejšimi izdajami daje priložnost Tiskarni, da se tiskarno nenehno oplaja z zahtevnejšimi deli in si s tem gradi uglednejšo podobo. Tiskarna je gotovo pridobila ugled s tiskanjem takih publikacij, kot so denimo Jakčeva monografija, monografija o proštih novomeškega kapitlja ali z monografijo Staneta Jagodiča, ki je bila tiskarsko izredno zahtevna. Knjigo je zdaj v vezavi. Izšla bo v tisoč slovenskih in tisoč angleških izvodih. Z njo bomo opozorili ne samo domačo, ampak tudi svetovnojavnost na stan- je duha, ki lahko porodi grozljivosti, kakršne smo si lahko zamišljali le v kakšnem Dantejevem peklu, pa so se zgodile mnogo grozovitejše v stvarnosti.” - V pripravi imate še nekaj zahtevnih in pomembnih del. Kako je z dolgo pričakovano monografijo Novo mesto? Franc Šali, urednik in vodja založniškega programa “Priprave zanjo tečejo že kar nekaj let. Besedilo, fotografije, prevodi, vse je že narejeno, tako da bo prihodnje leto monografija stiskana. Da bo sploh zagledala beli dan, gre zahvala podjetjem in ustanovam, ki so odkupili okrog 700 izvodov. Stroški s tem sicer še niso pokriti, upam pa, da bodo z nadaljnjimi naročili in subvencijski-mi promocijskimi sredstvi občine Novo mesto, ki zaenkrat še ni pristopila k temu projektu. Še zahtevnejši projekt, ki ga imamo v načrtu, pa je monografija Štiška opatija. Gre za nadaljevanje projektil monografij o slovenskih cistercah dr. Jožeta Mlinariča. Tudi ta monografija bi morala iziti drugo leto.” - Založba iz leto v leto počasi raste. Kje je meja njene rasti? “To vprašanje smo si zastavili že sami. L,ani smo izdali 14 knjig, letos jih bo 18, morda celo 19. Pri tem ne smemo pozabiti, da se v okviru založbe tiska tudi osem oziroma štiri dvojne številke revije Rast, kar tudi ni od muh. Mislim, daje doslej tako založba po kvaliteti in po obsegu svojega programa raslla in dosegla tisto mejo, ko se ne more več širiti. Glede možnosti prodaje knjig in kadrovske zasedbe (v založniškem programu delamo trije: poleg mene še lektor Peter Štefančič in komercialist za prodajo knjig Zdravko Petrič) je tako obsežen in zahteven program celo prehud zalogaj. Za tak program, kot ga uresničujemo zdaj, bi nas moralo biti vsaj še enkrat toliko, če naj bi delovali po normativih drugih založb. Najbrž bomo morali svoj program zmanjšati. Tudi Tiskarna ne zmore toliko, saj založniški program ni njen glavni; to so predvsem merkantilni izdelki, vezani na potrebe Krke, Revoza, Pionirja in drugih podjetij. Založniški program predstavlja le majhen, vendar zahteven delež.” - Ali kaj razmišljate o osamosvojitvi založbe? “Načrti, predlogi in razmišljanja so, vendar je vse to začasno zavrl proces lastninjenja. Malo bo treba počakati, da se vidi, kako se bo uredilo in kakšno bo takrat materialno in finančno stanje založbe, potem pa se bomo odločili. Če bi se založba osamosvojila, bi bistveno morala okrepiti svoj komercialni del in področje priprave. Lahko pa se seveda tudi znotraj odnosov v Tiskarni založniški program razvija naprej.” M. MARKELJ dežurni I poročajo | POSEKALA HRASTOVA DREVESA - J. I>. in J. P. iz Križ sta utemeljeno osumljena, da sta 30. oktobra v gozdu Šentjošt posekala 19 hrastovih dreves in oškodovala lastnico A. O. iz Velikega Orehka za več kot 50 tisočakov. UKRADLA SLADKARIJE IN NEKAJ KREM - 33-letna N. 13. iz Novega mesta je'osumljena, daje 9. novembra v trgovini Cekar v Novem mestu ukradla sladkarije in nekaj krem. Trgovino je oškodovala za 6.725 tolarjev. , UKRADEL BARVNI TELEVIZOR - V času od 12. do 14. novembra je neznan storilec v Črnomlju vlomil v gasilski dom in ukradel barvni televizor. Gasilsko društvo Črnomelj je oškodoval za 50.000 tolarjev. Policisti storilca še iščejo. 013 MOTORNO ŽAGO - V noči na 11. november je neznan storilec v Črnomlju prišel v stanovanje, last A. H. iz Črnomlja, ter ukradel 1.400 tolarjev in motorno žago. Nepridiprav je lastnika oškodoval za 20 tisočakov. VLOMIL V AVTOBUS - 11. novembra je V. Z. iz Ljubljane zaradi okvare parkiral avtobus na Grajskem trgu v Žužemberku. V času od 11. do 14. novembra je vanj vlomil neznanec in ukradel več tehničnih predmetov. Storilec je povzročil za 120 tisočakov škode. S SEDEŽA UKRADEL TORBICO - 13. novembra zvečer je nepridiprav v Škocjanu pred gostilno Luzar vlomil v osebni avto ter z zadnjega sedeža ukradel žensko torbico, v kateri je imela A. L. iz Novega mesta dokumente in še nekaj drugih predmetov. Oškodoval jo je za 15 tisočakov. MLADOLETNIK UKRADEL PRECEJ MARK IN ŠILINGOV TREBNJE - Mladoletnik iz Trebnjega je osumljen, da je v času od 26. oktobra do 7. novembra prišel v stanovanje, last B. B. iz Trebnjega, ter ukradel 3 tisoč nemških mark in 4 tisoč šilingov. Lastnika je oškodoval za 300.000 tolarjev. Zloženke za zaščito otrok Kako ustaviti naraščajoče nasilje nad najmlajšimi? - Lani 492 otrok in 1.705 mladoletnikov žrtev V naši družbi se vse pogosteje pojavlja nasilje, katerega žrtve so otroci in mladoletniki. Lani je bilo 492 otrok in 1.705 mladoletnikov žrtev nasilja. Med otroki je bilo kar 37,2 odst. žrtev najtežjih deliktov nasilja v družini in zunaj nje, med mladoletniki pa 16,4 odst. žrtev najhujšega nasilja. Otroci do 14 leta starosti so najpogosteje žrtve spolnih napadov in trpinčenja, med mladoletniki od 14. do 18. leta pa prevladuje izsiljevanje, na-silniško obnašanje in ropi. Stopnjuje pa se ne le nasilje nad otroki in mladoletniki, ampak tudi med njimi samimi. Notranje ministrstvo je izdalo tri nove zloženke, s katerimi želi opozoriti na naraščanje nasilja nad najmlajšimi. Tri zloženke z naslovi: Otroci, Otrokova pravica je biti varen in Zaščitimo otroka pred nasiljem, je namenjena v prvi vrsti staršem, ki So prvi odgovorni za varnost in dobro počutje svojih otrok. Zloženke naj bi pomagale, da bi pogovor z otroki o njihovi varnosti lažje stekel, morda pa bodo na nasilje opozorili tudi otroci, ko bodo seznanjeni s svojimi pravicami. Katja Bašič, višja kriminalistična inšpektorica v upravi kriminalistične službe pri MNZ, ki je bila glavna pobudnica omenjenega projekta, pravi, da je namen te knjižice tudi privzgojiti otrokom čut, da je njihova pravica biti zaščiten. Policisti menijo, daje osebno varovanje in spoznanje nekaterih varovalnih informacij, ki so napisane v eni izmed zloženk, za otroke zelo pomembno. Številne okrogle mize, ki so se zvrstile v tem letu na osnovnih in srednjih šolah na temo nasiljem med mladimi, so potrdile, da se otroci z različnimi vrstami nasilja pogosto srečujejo. Policisti so se odločili, da vse svoje moči usmerijo v preventivno delo. Poleg zloženk, ki jih je ministrstvo založilo v nakladi 8(5 tisoč izvodov, izid pa omogočila zavarovalna družba Adriatic, d.d., so izdali tudi nalepko na to temo. Grožnja, da bo napad na šolo V petek so preventivno izpraznili brestaniško šolo -Kdo seje poigral z lažnim klicem? BRES TANICA - Napovedi in grožnje neznancev po telefonih se tudi pri nas vse pogosteje ponavljajo. Ponavadi gre za lažna sporočila, vendar morajo policisti in vsi ostali odgovorni resno reagirati tudi na take klice. 11. novembra je nekdo po telefonu sporočil, da bo naslednji dan nekaj po enajsti uri dopoldan napad na brestaniško šolo. Na srečo seje izkazalo, daje bil klic lažen, vendar so na šoli otroke poslali domov že pred enajsto, ker so klic vzeli zares. 11. novembra je klic o lem, da bo naslednji dan napad na šolo, sprejela čistilka v šoli. Čez nekaj časa je neznana oseba ponovno poklicala in snažilko vprašala, ali je razumela sporočilo. Snažilka je povedala, daje bil to glas mlajše ženske, stare 12 do 18 let, govorila pa je počasi, v popačeni srbohrvaščini. Razen njenega glasu ni bilo slišati nobenih drugih • Ravnodušnost je kakor led na tečajih - uniči vse. (Balzac) • Bolje je svoj razum izražati s tem, kar zamolčiš, kot s tem, kar izrečeš. (Schopenhauer) • Če hočeš pridno ženo, hodi pravi mož. (Goethe) glasov. Naslednji dan se je za vse otroke pouk končal že ob pol enajstih. Učence so poslali domov, učenci, ki so vezani na šolski prevoz, pa so počakali na prevoz v bližini, medtem ko je 30 otrok vrtca odšlo na sprehod. V tem času so krški policisti skupaj z ravnateljico in hišnikom pregledali vse osnovnošolske prostore, prostore vrtca in pomožne zgradbe ter okolico. Policisti so skupaj z ravnateljico poskušali tudi ugotoviti, kdo bi lahko klical, vendar tega niso mogli razvozlati. NOVI PREDSEDNIK USTAVNEGA SODIŠČA RS LJUBLJANA - Ustavno sodišče Republike Slovenije je na svoji 35. seji 10. novembra izvolilo za novega predsednika Ustavnega sodišča dr. Toneta Jerovška, ki bo začel to funk- cijo opravljati 25. aprila prihodnje leto. Do tedaj bo opravljal funkcijo sodnik, ki nadomešča predsednika. Dr. Tone Jerovšek bo 25. aprila prihodnje leto prevzel funkcijo predsednika Ustavnega sodišča od dr. Petra Jambreka, ki ga je na to mesto izvolila Skupščina Republike Slovenije 24. aprila 1991. Nova ustava pa določa, da predsednika izvolijo sami sodniki izmed sebe. NEPREKINJENA ČRTA NI LE ZA OKRAS - Prehitevanje prek polne črte v nepreglednih ovinkih je pogost vzrok prometnim nesrečam z najtežjimi posledicami. Če bi se vsak voznik, preden se usede za volan, vprašal, zakaj se podaja na pot, bi bilo takih primerov, kot je ta na naši sliki, veliko manj. (Foto I. Vidmar) PREHITEVAL TOVORNJAK - 9. novembra nekaj pred sedmo zjutraj je 41 letni Anton Avsec vozil tovornjak s priklopnikom od Dobruške vasi proti Novemu mestu. Pri vasi Draga je začel prehitevati tovornjak s polpriklop-nikom. V tem trenutku pa mu je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom 33-letni Boris Košmrlj iz Novega mesta. Avsec sc je začel umikati nazaj na svoj vozni pas, prav tako pa sc je umikal in zaviral tudi Košmrlj, nato pa po nekaj metrih vožnje po bankini zapeljal na železni ščitnik betonske ograje podvoza, se večkrat prevrnil in trčil v nasip. V nezgodi se je Košmrlj hudo poškodoval. ZBIL PEŠKO NA PREHODU ZA PEŠCE -12. novembra ob pol dveh popoldan se je na magistralni cesti v Krškem zgodila prometna nezgoda za- radi izsiljevanja prednosti na prehodu za pešce in zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo glede na vremenske razmere. Vinko P. seje z osebnim avtomobilom peljal po magistralni cesti iz smeri Drnovega proti Brestanici. Ko je pripeljal v križišče z Leskovškovo cesto, hitrosti vozila ni prilagodil stanju na cesti, padal je namreč dež s snegom. V trenutku, ko je pripeljal v križišče, je iz njegove leve strani, iz smeri Leskovške ceste proti Stadionu Matije Gubca pravilno po zaznamovanem prehodu /a pešce prečkala cesto Bajramka K. s 6-ielnim sinom Jasminom. Ker voznik ni mogel vozila varno in pravočasno ustaviti, je skušal oba obvoziti, pri lem pa je oplazil peško, ki je se je pri padcu hudo poškodovala. Njen sin na srečo ni bil poškodovan. V shrambi je eksplodiral plin Gumijasto cev na jeklenki je pregriznila miš ZGORNJA POHANCA - 12. novembra je ob štirih zjutraj prišlo do eksplozije v stanovanjski hiši Janeza A. iz Zgornje Pohance. Hiša stoji izven naselja. V kletnih prostorih, kjer je kuhinja, spalnica, shramba, kopalnica in kurilnica, živita Janezova starša, v pritličju pa Janez z družino. V shrambi v kleti sta bili tudi plinska jeklenka in zamrzovalna skrinja. Jeklenka je biki prek gumijaste cevi skozi steno priključena na plinski štedilnik v kuhinji. Po pregledu je bilo ugotovljeno, da je cev pregrizla miš. Zmes plina se je nato širila po vseh kletnih prostorih. Ob vklopu termostata na zamrzovalni skrinji je prišlo do iskre, kije povzročila, da jč plin eksplodiral. Eksplozija je bila tako močna, da je v shrambi pometalo s polic vsa živila, popokale pa so tudi vse pregradne stene. Vrata shrambe in vhodna s rala v kletne prostore je eksplozija popolnoma uničila. V ostalih prostorih je eksplozija poškodovala inventar in pohištvu, popokali pa so tudi nosilni in pregradni zidovi, s sten pa je odtrgali) okno. V trenutku eksplozije sta starša bila v spalnici, vendar nista bila poškodovana! V zgornjih prostorih, kjer je spal Janez z družino, je eksplozija odtrgala s tečajev vsa vrata ter iz spalnice in dnevne sobe okati z okvirji, vendar tudi tu na srečo ni bil nobeden poškodovan. Eksplozija je povzročila okrog 4 milijone tolarjev škode. Cez noč ob šest baročnih platen V Posavskem muzeju so prejšnji teden tatovi ukradli šest slik s cerkvenimi motivi neznanih avtorjev, vrednih okrog 2 milijona tolarjev - Kljub alarmnim napravam BREŽICE - V noči od nedelje na ponedeljek je nekdo vlomil v posavski muzej v Brežicah in neznano kam odnesel šest baročnih platen, vrednih okrog 2 milijona tolarjev. Posavski muzej domuje v brežiškem gradu že 40 let. Poleg muzeja so prostori z arheološkimi, zgodovinskimi in etnološkimi zbirkami. Nepridipravi so si izbrali eno od teh dvoran in iz nje odnesli 6 platen s podobami svetnikov, dela neznanih avtorjev iz 18. stoletja. Vloma se je očitno lotilo več ne- ho grajske ledenice postavili zložljivo pridipravov; 145 x 80 cm velike slike aluminijasto lestev. Storilec je z ope-namreč ne bi mogel na tla spraviti en ko razbil steklo in z notranje strani sam človek, še posebej ne zato, ker jo odprl okno ter vstopil v galerijski pro- je bilo treba spustiti z višine 12 m štor. Spretno je snel šest baročnih metrov do tal, nato pa prenesti mimo platen in se izognil senzorju, ki bi srednjeveškega zidu v avto. Po sledeh sprožil alarm, sodeč, so pod galerijsko okno na stre- Ko je v ponedeljek prišla v službo 4p7‘* , . *$ ipj "■®t PRI KRAJI JIH NI NIHČE MOTIL - Doslej še neznani tatovi so izkoristili samotno zadnjo stran gradu, kjer je nekdo že pred časom pokradel reflektorje. Grud so tatovi obiskali tudi lansko teto, ko so potrgali čisto nove bakrene žlebe. Kot je ugotovila preiskava, so storilci splezali na streho grajske ledenice in prislonili lestev. (Foto: B. D.-G.) KUPI SNEGA ČAKAJO LOPA TE IN SONCE - Na Dolenjskem je v soboto in ponedeljek zapadlo za ta čas rekordnih 60 centimetrov snega. Na novomeškem Glavnem trgu so se delavci Komunale potnulili in ponoči očistili parkirišča. Nakatere parkirane avtomobile so pri tem delu zazidali s snegom tako kot vozilce Šolskega metra za gostinstvo, ki sta ga iz sneženega objema šele v torek dopoldan rešila njihova delavca Dejan in Rok. (Foto: J. Pavlin) muzejska manipulantka Milka Marolt in zagledala odprto okno in razbito steklo, je onemela. Čudno pa se ji je zdelo, da se tat ni lotil bolj dragocenih slik in grafik. So to preprečile varovalne naprave? Sicer pa v muzeju v zadnjih dneh niso imeli velikega obiska. Predvsem si muzej prihajajo ogledovat ljudje, ki so na oddihu v Termah Čatež. V soboto si ga je ogledalo okrog 40 Avstrijcev, v nedeljo le pet obiskovalcev. Kam so odšli “ljubitelji umetnosti” s platni, se še ne ve. Dejstvo pa je, da bodo v muzeju morali razmisliti o drugačnem varovanju muzejskih dragocenosti, da ne bo v bodoče iz prostorov izginilo še kaj vrednejšega. LE KDO BO POSLEJ OBDELOVAL LES? ČRNOMELJ - V času od 7. do 11. novembra je neznan storilec v naselju Zastava pri Črnomlju vlomil v klet gospodarskega poslopja, last A. T. iz Novega mesta, ter mu ukradel motorno žago, električno krožno žago in električni skobelnik. Lastnika je oškodoval za okrog 100 tisočakov. Policisti storilca še iščejo. PO DOLENJSKI DEŽELI • Zima nas je te dni dodobra presenetila, saj mnogi nanjo še niso računali, očitno pa je bit bolj daljnoviden nepridiprav, ki je 8. novembra v črnomaljski trgovini Borovo ukradel ženske semiš škornje. Kdorkoli jih je že smuknil, je trgovino oskubel za 8 tisočakov, kolikor bi stale, če bi jih plačal. • 31-letna državljanka BiH je očitno pozabila, da je v trgovini in ne na Rdečem križu, saj je v Emoninem marketu v Črnomlju nabrala perilo, nogavice, posodo, solnico ter ščetko za straniščno školjko in z vsem odšla, ne da bi plačala. Trgovino je škodovala za 3.600 tolarjev. • Pred kratkim smo pisali, da je iz ene od novomeških trgovin izginil barvni televizor, tokrat pa je bil ob njega F. M. iz Podklanca. Ljubitelj televizijskih barv je vlomil v njegovo stanovanjsko hišo in ukradel barvni televizor, moško denarnico z denarjem in dokumenti. Lastnika je oškodoval za 70.000 tolarjev. • Pred zapadlim snegom konec prejšnjega tedna so mnogi kmetje pospravljali z njiv repo in kolerabo. K pukanju kolerabe na njivi v Zabrdju se je napotila tudi Mirenčanka D. K Ko ježe napulila okrog 50 kilogramov kolerabe, jo je na delu zalotil lastnik njive, zato je zbežala domov. PRAZNOVAL MARTINA? RIBNICA - Nič ni bilo prav K. E. iz Podpreske, ker so ga 3. novembra pozno zvečer v Novem Kotu ob “zeleni meji” ustavili policisti in od njega zahtevali vozniško in prometno dovoljenje. Policistom je pokazal le orožni list. Kmalu seje izkazalo, da vozniškega sploh nima, ker so mu ga že odvzeli. Policisti so ga nameravali preizkusiti še z alkotestom, kar pa je k. E. odklonil. Bilo je še nekaj prerekanj, groženj, poizkus fizičnega obračunavanja itd. Policistom pa je bilo počasi zabave dovolj in so ga odpeljali na ribniško policijsko postajo, kjer so ga pridržati do iztreznitve. PONEVERJALA IN UNIČEVALA POSLOVNE LISTINE BREŽICE - Kriminalistična služba je temeljnemu javnemu tožilstvu ovadila 35-letno J. N. iz okolice Brežic, ki je osumljena ponarejanja ali uničenja poslovnih listin in poneverb. J. N. naj bi kot poslovodkinja poslovalnice v trgovskem podjetju Posavje Brežice v času od 4. januarja do 20. oktobra letos ponarejala dnevne obračune blagajne poslovalnice na ta način, daje v dnevnem obračunu inka-sa zmanjševala zneske prejete gotovine in povečevala zneske prejetih čekov in bonov. Na ta način je prikrivala zneske, ki si jih je prisvajala od dnevnega in-kasa. Sodnika se “utapljata” Belokranjska sodnika za prekrške nista več kos vse večjemu številu zadev - Dodatni denar naj da država medobčinskemu organu za pr krške za črnomaljsko in metlišl občino se zadnje čase, posebno o kar je Bela krajina dobila državi mejo, steka v reševanje vse več z dev. Nabralo se jih je že toliko, i jim sodnik in sodnica, slednja hkrati tudi vodja organa ; prekrške, nista več kos. Letos se do konca septembra na njunih n zah znašlo kar 3.019 novih zadev V devetih mesecih sta belokrar ska sodnika za prekrške rešila 1.81 zadev, toda kar 2.771 je ostalo ner šenih. A ne zato, ker bi delala pr počasi, nasprotno, povprečno s na mesec rešila skupaj kar 237 z dev. To pa je veliko več kot je oi entacijska norma Republiškega s nata za prekrške, kjer velja za so nika 90 rešenih zadev na mesec,: vodjo organa pa 72, torej skup 162 na mesec. Belokranjska sodr ka za prekrške pa sta dobila vs; mesec v povprečju po 337 nov zadev, kar je več kot dvakrat c njune norme. Tako kljub veliki sti rilnosti ne moreta biti kos vse novim zadevam. Zaradi tega je razumljivo, da : število zadev, ki ostajajo nerešer ali zastarajo, povečuje. Oškodi vanci - največ jih je v prometn prekrških - pa nad dolgotrajnimi postopki in zastaranji zelo negodujejo. V organu za prekrške se tega dobro zavedajo, a ne morejo popolnoma prevzeti odgovornosti nad vse bolj kritičnimi razmerami. Zato v pismu, naslovljenem na izvršna sveta obeh belokranjskih občin, predlagajo zaposlitev še enega sodnika, do takrat pa odobritev dodat- • O rešitvi kadrovskih problemov v organu za prekrške je razpravna! tudi črnomaljski izvršni svet. Predlagal je, naj povabijo na obisk predsednika Republiškega senata za prekrške ter ga seznanijo s to problematiko. Vendar bodo v Beli krajini najprej zahtevali zagotovila z republike, da bo prispevala dodaten denar bodisi za nadure ali za novo zaposlitev, šele potem bosta občini lahko ukrepali naprej. V črnomaljski vladi namreč menijo, da Bela krajina ni kriva, če je postala obmejna dežela in je zato več prekrškov. nega denarja za plačilo nadur, v katerih je kolektiv organa za prekrške pripravljen izven rednega delovnega časa rešiti čim več zadev. M.B.-J. BELA STAVKA NOVINARJEV NOVO MESTO - Novinarji in dopisniki športnih redakcij Dela, Republike, Radia Slovenije, Studia D, Televizije Novo mesto, ki poročajo o nogometnem klubu Krka Novoterm, so s suhoparnim poročanjem o prvi letošnji prvenstveni zmagi izrazili solidarnost z novinarjem Dolenjskega lista Igorjem Vidmarjem, ki mu je redar na tekmi z Rudarjem 24. oktobra preprečil vstop na štadion in mu tako onemogočil poročanje o dogodku. Vodstvo kluba je po tekmi sicer priznalo napako in obljubilo, da bo za novinarje pripravilo posebne akreditacije, s katerimi bi jim omogočili neoviran vstop na štadion, česar pa ni storilo. Novinarji smo kljub neuspešnim nastopom Krke Novoterma v letošnji sezoni poročali korektno in želimo tako tudi nadaljevati, za svoje delo pa potrebujemo vsaj minimalne pogoje. 0 * igoa, u„„ mtgtnjOomiiijim.Bt' 'J k'?ln' Povav/u, na Ko-cpvjKem in drugod, • P 'It preprono, uiumljim Kratko. ‘ • »‘J* nam nojm moanoai da , „ ,m ’ ruf' '»”«0 moinoni u Plavanja J' 8 L Koža pri šestdesetih Ženska mofc tudi v tretjem življenjskem obdobju skrbeti za svojo kožo. Takrat seji mora celo še bolj posvetiti, saj je koža v šestdesetih letih zaradi slabe prekrvavitve sivkasta, tanka in občutljiva. Zato je dobro, da se odpoveste alkoholu in nikotinu, ki slabo vplivata na ožilje in s tenj.tudi na kožo. Zato pa vsak dan popijte veliko tekočine, saj je pri teh letih v organizmu skoraj za polovico manj vode kot pri dojenčku. Priporočljiva je uporaba preparatov za starejšo kožo, saj so v njih tako hranljive snovi kot vlaga, kar koža še kitko potrebuje. Znanstveniki pravijo, daje kožo najbolje in najučinkoviteje ohranjati svežo in prožno od zunaj s kremami, ki jim dodajajo različne, tudi vitaminske snovi, od znotraj pa z vitaminskimi tabletami. 2k !□]=[□] Izpadanje las Proti izpadanju las ponujajo na trgu različne maže, ki so marsikdaj bolj drage kot koristne. Zato, če imate probleme z lasmi, za spremembo poskusite z drugačno prehrano. Drži, da je kvaliteta las podedovana, vendar dobivajo lasje moč za rast iz telesa, zato ni vseeno, kako se prehranjujete. In kaj koristi lepim lasem, hkrati pa tudi polti in nohtom? Predvsem jejte čim več kalčkov solate, zelja, špinače, paradižnika, blitve, pora, korenčka in obilo sadja. Vsega tega v zimskih mesecih sicer ni moč dobiti, večino pa. Privoščite si veliko čim manj prečiščenega žita, še zlati prosa in ječmena. Pa obilo čebule, česna, namesto mesa sojo. Večkrat se odločite za orehe, lešnike, mandeljne, dateljne ter posušeno sadje, zlasti marelice. Jejte jajca, med in kvas. Vendar morate upoštevati, da so ta živila precej kalorična, zato jih morate všteti v obroke. Cmoki iz krompirjevega J testa So priljubljena priloga k mnogim jedem, predvsem mesnim jedem z omakami. Potrebujemo: 1 kg moknatega kuhanega krompirja, 8 -150 g moke, 2 jajci, 1/2 žličke soli, malo naribanega muškatnega oreška, žemljo in 3 žlice surovega masla. Neolupljen krompir skuhamo, ga olupimo, takoj zmečkamo in ga stresemo na desko. Najprej ga potresemo z 2/3 moke in dodamo s soljo in muškatnim oreškom razžvrkljani jajci. Zmes pregnetemo in jo zamesimo v rahlo testo. Žemljo narežemo na kocke in na maslu zlatorumeno opečemo. Testeni valj narežemo na približno 2 cm široke režnje. S pomoknanimi rokami oblikujemo iz njih cmok. V vsak cmok potisnemo kocko žemlje. Cmoke damo v slano vodo, ki narahlo vre, počakamo, da vzkipijo in nato nato pri zmernem ognju kuhamo odkrite 20 minut. Odtajanje sadja je odločilno Med ljudmi velja mnenje, da zamrzovanje ni najprimernejši način konzerviranja sadja. Slabe izkušnje izvirajo predvsem iz nepravilnega od-tajanja, ki lahko močno poslabša kakovost - celo do neuporabnosti. Poskusi so pokazali, da je sadje najbolje odtajati v hladilniku, primerne pa so tudi mikropečice, ki imajo poseben program za odtajanje. Kot rečeno, je za presno sadje najbolje, da ga čez noč odtajamo v hladilniku in šele dve do tri ure pred uporabo damo v prostor s sobno temperaturo, vendar ne v bližino kakega vira toplote. Sadje za kompot prelijemo s toplo raztopino sladkorja in ga tako počasi ogrevamo, medtem ko zamrznjenih jagod in drugega podobnega sadja, ki služi za oblaganje slaščic, sploh ni treba prej odtajati. Da ne porjavijo, jih pokapamo z limonovim sokom ali potresemo s sladkorjem, to pa velja tudi za druge vrste sadja, ki bi ob odtajanju sicer hitro porjavelo. Roka pravice se daljša Če so se nekateri med policijsko stavko privoščili nedovoljenih vozniških vragolij, potem jimbo to sedaj veliko težje. Slovenska policija se je namreč opremila z desetimi novimi in zmogljivimi avtomobili znamke BMW, s katerimi so se te dni opomogli policisti v ljubljanskem, mariborskem, kranjskem, koprskem, celjskem, novogoriškem, postojnskem in novomeškem območju. Z vozili, kakršna ima tudi nemška policija, je naša policija še en korak bližje Evropi pa tudi voznikom, kiji hočejo zaradi tega ali onega vzroka pobegniti. Ob novih vozilih in voznikih, ki so jih pred prevzemom vozil na novih vozilih inštruirali na letališlu v Cerkljah ob Krki, jim bo to težko uspelo. Hkrati je prometna policija prevzela štiri kombije, specializirane za nadzor prometa in reševanje ob nezgodah. ROKE - Roke so tisto nenadomestljivo iz preteklosti in današnjosti. Ročno seje počelo sto in sto del, kijih danes opravijo strojčki in stroji. Od tisočerih opravkov so roke Neže Merslavič iz rdeče hiše v Kapelah utrujene in zgarane, a vendar se v njih še pretaka vroča kri, kiji ne da nikdar mirovati. Pred drugo svetovno vojno so njene roke negovale številne nečake in nečakinje, v vojnem času pa v izgnanstvu v Nemčiji opravljale delo otroške negovalke, rok je bilo pri hiši vedno premalo, posebno pa je to pomanjkanje občutno danes. Na nekdaj močni in veliki kmetiji Neža sama vseh del ne more doteči. Poznamo tudi Nežo, kije desetletja peš, otovorjena s sirom in smetano, hitela iz Kapel na brežiški trg in ki celo še danes redno oskrbuje svoje stalne odjemalce v Brežicah. (Pripravila: Ivana Počkar, etnologinja v Posavskem muzeju Brežice) Gora Ljubenska polna nogradov- naj več in naj bolj roden je lipinček in belina. Zelenike skoraj nič tod, kraljevine in tičine ni. Na gori sila debele in mnoge travnice. Kranjskih rož posebno veliko. Ceste sim ter tje potlačene s trtjem. Po nogradih raste mnogo sadnih dreves. Nogra-di sploh dobro gleštani ali v nekterih je dosti kamenja. Rakov je dosti- V Baltovi vasi rakov in rib ni tako malo, kot se misli. Tiste rake, ki so manji od 10 palcev, mož prodaja po 9 x, tiste nad 15 p. pa lahko tudi po 20 x ali jih ni mnogo. Bahata beračija - Kočevarji se obnašajo kaj košato in bogato, ke-dar pridejo iz tujstva zlasti iz Bavarije domu, ali so vendarle z vso to bahatarijo veliki berači in menda zato priklatijo se domu naj raje po noči. Peče spet v modi - O s. resnem telesu silen lišppovsod. Ženske skoraj vse vpečah, na premnogih kaj bogato omreženih in pripetih zgoraj vgizdavgreben z brojnimi bučkami. Peče bile so se že močno opustile, ali so zmagale zdaj zopet popolnoma svoje tekmece - robce. Mreže in zobci silno dragi, zato velja taka praznična peča 5 f in še več. mn nfls vsakdani S sestro sva vezali mladje v njenem vinogradu. Zaslišali sva ropot avtomobila gori pri zidanici. Sestra je odgrnila trtje, da je videla do zidanice in čez čas dejala: “Franc je, pa... oče... stari oče njegove žene." Pogledala je na uro in dodala: “Saj je čas za malico. Pridi, greva gor!” Po kratkem pozdravu in predstavljanju smo sedli za mizo. Sestra je prinesla polič vina, mesa in kumarice, nazadnje pa je položila na mizo še hleb svežega domačega krnita. Opazila sem, s kakšno pozornostjo se je zazrl v hleb stari oče. Sestra je sedla, z desnico prijela nož, z levico pa segla za hlebom. Starček je pridržal njeno roko, rekoč: “Gospa, smem jaz?... ” “Ja, seveda, seveda, ” je presenečeno odgovorila sestra. Starček je vzel nož in nato počasi, s spoštovanjem do kruha dvignil hlebec ter rekel: “Po zelo dolgem času imam spet čast prvi zarezati v hlebec sveže dišečega, v kmečki peči pečenega kruha. ” Nato je po stari kmečki navadi naredil z nožem po hrbtni strani kndta križ in nato zarezal vanj. “Veste, ko sem bil mlad, "je nadaljeval stari oče, “sem hodil opominjat kmete, koliko davkov še niso plačali. Prišel sem v neko hišo, kjer je bilo doma samo drobno dek- letce. Ko sem prišel r njihovo sobo, mi je tako prijetno zadišalo po svežem kruhu, da sem takoj dejal: . Pri vas ste pa danes pekli kruh. ’ Drobno dekletce je vzelo izpod prta hleb in mi ga ponudilo, rekoč:. 'Nate, odrežite si!’ In res sem odrezal. Pa še mrzle studenčnice sem se napil. Oh, joj. ” Cez čas je še nežno dodal: “Kako dobro dekletce... Gotovo je danes dobra žena in mati...” Ko je govoril, se je v meni živo prebudil spomin, in ko je končal, sem rahlo razburjena od presenečenja dejala: “Gospod, tisto drobno dekletce sem bila jaz.. 'Ne vina, vodo bi pil,’ste dejali, ko sem vam ponudila vina. ” Vsi trije so se presenečeni ozrli vame. Spet se je oglasil stari oče: “Zelo dobra žena in mati morate biti. ” Opazila sem nečaka, ki je prepričljivo pokimal z glavo. d 9- PRAVLJIC! Moja mama me nekoliko spominja na Cankarjevo mater. Ob nji smo se otroci naučili brati in pisati. Poročila se je pozno. V času rojevanja se je vsako leto rodil otrok, nato vsako dntgo. Kot kmečka matije bila za tiste čase dovolj razgledana. Dobro se spominjam, kako prav in hitro je znala računati na pamet. Otrokom je znala pripovedovati pravljice iz knjig pa tudi izmišljene. Imela je bujno domišljijo. Dolga in lepa je bila pravljica o deklici Zlatolaski. Povest o siroti Jerici in njeni mačehi je pripovedovala tako doživeto, da smo vse verjeli, in tako ganljivo, da sem si skrivaj brisala solze. Tudi zapeti je znala in otroci z njo, in to vse vrste pesmi, od cerkvene do ljudske, med vojno tudi vojaške. Znala je na pamet več dolgih pesmi še iz šole in jih lepo deklamirala. Najbolj se spominjam brata Lojza. Ta je napeto z odprtimi usti poslušal materine zgodbe, da je ob tem pozabil, da je lačen. Bil je namreč vedno lačen. In na koncu pravljice je navadno rekel: “Ja, kuga pa pol?” Nikoli mu jih ni bilo zadosti. Mama pa, če je bila pravljica taka, da se je lahko končala z ohcetjo, je rekla: “Potem pa je bila ohcet in sem bila nanjo tudi jaz povabljena, če ne verjameš, pa poglej, da imam še sedaj mokra usta. ” Ali pa je končala tako, da je začela pripovedovati od steklega polža in nore gliste. Po obeh koncih smo bili jezni, prvo ni bilo res, drugo pa je brez konca. To so bile pravljice za lahko noč ob dolgih nočeh, ob bolezni in če je imela čas za pripovedovanje. S tem je prihranila marsikak košček kruha. Ob njenem pripovedovanju smo otroci odraščali in odrasli ter odšli v svet. db KNJIŽNA POLICA Slovenska narečja Slovenščina je med slovanskimi jeziki na predzadnjem mestu, če za kriterij vzamemo število ljudi, ki jo uporablja za medsebojno sporazumevanje, vendar pa stoji na prvem mestu, če za merilo vzamemo njeno narečno razčlenjenost. Strokovnjaki ugotavljajo, da ima slovenski jezik kar 41 narečij in izrazitejših govorov, ki so porazdeljeni v sedem večjih narečnih skupin. V tem pogleduje slovenščina za jezikoslovce izredno zanimiva in bogato polje za raziskovanje. Narečja se namreč razvijajo spontano, ne da bi se ljudje zavedali, kaj se z njihovim jezikom dogaja, strokovnjak pa v tem čudovitem naravnem neusmeijanem razvoju odkriva in preverja jezikovne zakonitosti. Jezikoslovcem, slavistom, študentom, učiteljem in učencem terše komu je namenjena knjiga prof. dr. Tineta Logarja SLOVENSKA NAREČJA, ki joje te dni v zbirki Cicero izdala Mladinska knjiga. Gre pravzaprav za komplet, ki vsebuje knjigo, štiri zvočne kasete in zemljevid narečij na slovenskem etničnem ozemlju. Knjiga je v bistvu 2. izpopolnjena in razširjena izdaja istoimenske knjige, ki je izšla pred skoraj dvajsetimi leti. Osrednji del knjige predstavljajo fonetični zapisi narečnih besedil. Velik del objavljenih besedil je nastal ob delu seminarja za slovensko dialektologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, posneli in zapisali sojih študenti, prof. Logar pa jih je pregledal, ponovno zapisal in pripravil za tisk, nekatera pa je tudi sam posnel na terenu. Zapisi niso zanimivi le z jezikoslovnega stališča, ampak tudi z vsebinskega, med njimi so pripovedke in pravljice, opisi šeg in opravil, prigode, spomini. V knjigo s posameznimi zapisi žal niso zajeta prav vsa slovenska narečja, ker zapisi avtorju ali niso bili dostopni ali pa se mu tisti, ki so bili, niso zdeli primerni za objavo, ker so premalo vsebinsko zaokroženi m zanimivi. Branje transkribiranih zapisov je za običajnega bralca seveda precej težavno, zato sama kitjiga zanj ni tako zanimiva, drugače pa je s priloženimi štirimi kasetami, saj za odkrivanje slovenskega narečnega bogastva ni potrebno drugega kot kaseto vložiti v kasetofon in ji prisluhniti. MILAN MARKELJ Vrtna umetnost sveta Vrt je eden najčistejših človekovih užitkov, brez vrtov bi bile zgradbe in palače le surovo rokodelstvo. To misel potrjuje tudi ena najodličnejših knjig letošnjega 11. slovenskega knjižnega sejma z naslovom VRTNA UMETNOST SVETA, ki jo je napisal prof. krajinske arhitekture na Biotehniški fakuluteti Dušan Ogrin., izdala pa založba Pudon v sodelovanju z EWO. Pri tej monografiji, ki je hkrati izšla tudi v angleški in ameriški izdaji, nikakor ne smemo prezreti Gorenjskega tiska in Grafike iz Ilirske Bistrice, ki sta prispevala svoj delež k odličnosti knjige. Dušan Ogrin je dobra tri desetletja zbiral študijsko gradivo za to sijajno, celovito in pregledno delo. Lotil se je področja, ki zajema ves svet in vso človeško zgodovino. Vrt je namreč najzgodnejša oblika človekovega urejanja prostora, domnevajo, da ga je človek začel urejati celo pred gradnjo kolibe. V večtisočletnem zgodovinskem razvoju je nastala dediščina neprecenljive vrednosti, nemalo tudi zato, ker je urejanje vrtov kmalu postalo stvar ugleda, moči in blišča vladarjev. Med 2000 najimenitnejšimi vrtnimi stvaritvami naj navedemo le tri: Hadrijanovo vilo z vrtom v Tivoliju pri Rimu, versajske vrtove Ludvika XIV. pri Parizu ter Tadž Mahal, nagrobni spomenik v Agri v Indiji. Vse te dosežke človekove ustvarjalnosti je prof. Ogrin, reden gost in predavatelj na mnogih evropskih in ameriških univerzah, sam preučeval, študiral in fotografiral. Njegove odlične barvne fotografije in izbran tekst se izvrstno dopolnjujejo, saj je avtor knjigo tudi sam oblikoval. In kakšen je slovenski delež v tej vrtni bogatiji? Večji kot bi pričakovali, saj smo imeli dokaj bogato preteklost tudi na tem področju. Zal smo veliko zanemarili. Tako usodo je doživela naša največja dragotina, baročni vrt ob gradu Dornava pri Ptuju, ki bi ga bilo treba čimprej obnoviti, sicer bo škoda nepopravljiva. MARJAN LEGAN SSSTSPRI ROJAKIH onkraj luže Čeprav je v glavnem vsaj eden od staršev Slovenec, nekateri otroci, ki pridejo v šolo, ne znajo prav nič slovensko. Zato je Ferletičeva preteklo šolsko leto preuredila vse razrede. Tako obiskujejo prvi razred le tisti, ki ne znajo prav nič slovensko. To je po njenem edini način, da pridobijo nove učence, ki s pomočjo igre, recitiranja, filmov spoznavajo slovenski jezik. Uvedla je tudi sedmi razred. Dokaz za to, kako veliko je Darinki do tega, da se v Kanadi ohranja slovenščina, je tudi njen učbenik za drugi razred osnovne šole z naslovom: “Drugi korak v slovenski jezik”, pri pisanju katerega so ji bile precej v pomoč izkušnje iz angleške šole. Na ta način je želela pomagati učencem, kajti iz dneva v dan je spoznavala, da učbeniki, ki sojih dobili iz Slovenije, za te učence niso primerni. V okviru slovenske šole poteka tudi verouk, imajo pevski zbor, ob koncu šolskega leta pa izdajo časopis Odmevi. Letosje izšla že deseta številka. Starši so predlagali celo, da bi pričeli s šolo slovenščine za odrasle, a je doslej ostalo samo pri ideji. Ferletičeva uči od 10. do 13. razreda slovenščino tudi v katoliški gimnaziji v Hamiltonu. Učenje slovenščine priznavajo kot uk katerega koli drugega tujega jezika, zanjo pa se odločajo tudi učenci, ki niso slovenske krvi in prej sploh niso znali našega jezika, pač pa so si med Slovenci našli fanta ali dekle. Da je zanimanje za slovenščino veliko, dokazuje tudi to, da seje v gimnaziji zanjo prijavilo trideset učencev, a jih je Darinka lahko sprejela le dvajset. Društvo Slovenski park Seveda se zagnani in zavedni Slovenci iz 1 lamiltona in njegove okolice ne združujejo le v fari sv. Gregorija Velikega, ampak je lahko za zgled mnogim, tudi marsikateremu društvu v domovini, njihovo društvo, ki so ga poimenovali Slovenski park. Prihodnje leto bo praznovalo trideseti rojstni dan, vanj pa je včlanjenih sto trideset družin. Pogoj za članstvo je, daje vsaj en družinski član Slovenec. Filozofija društva pa je, da ni pomembno, kakšnega prepričanja so njegovi člani. “Če hočeš komu vsiliti prepričanje, potem pojdi poskusit k šanku, ne pa v društvo!” pravijo “stari mački” v društvu. Predsednik Ivan Zupančič iz Račne pri Grosuplju, blagajnik Franci Majzelj iz Metlike ter predsednik slovenskega lovskega društva “Elk” Ivan Plut fz Metlike z ženo Vero, Kolarjevo iz Bušinje vasi pri Metliki, s ponosom razkažejo Slovenski park na križišču cest med Torontom, Hamiltonom in Kitcheneijem. Pogovor pred glavno stavbo r Slovenskem parku. Od leve proti desni: Franci Majzelj, Vera in Ivan Plut. Park leži nekako v geografskem središču med pomembnejšimi mest v južnem Ontariu, zato ne čudi, da so vanj včlanjeni številni Slovenci iz tega dela Kanade. In vsi imajo biti na kaj ponosni! Na okrog 18 hektarjih so zgradili dom z dvorano za nekaj sto ljudi, športna igrišča, dvoje jezer in kapelo, v kateri je poleti vsako nedeljo maša. V njej je vgrajena tudi plošča v spomin umrlim članom. Kapela bo prihodnje leto praznovala 20-letnico. Ob lej priložnosti naj bi prišel k njim, tako si žele člani Slovenskega parka, slovenski škof Oblak. Poleg tega so zgledno uredili kamp, v katerem je sedaj osemdeset hišic ali kamp prikolic, prostora pa je toliko, da bi si jih lahko postavili vsi člani. Za kamp prikolico, ki stoji na precej veliki parceli, morajo člani odšteti 75 dolarjev takse. Nekateri se jeze, da je to preveč, v domovini pa bi bili kar veseli, če bi kdo sprejel v kamp prikolico za tako skromen denar. Vse v Slovenskem parku so člani uredili s prostovoljnim delom, ki je bilo vse prej kot lahko. Kupili so namreč močvirje, ker je bilo tako cenejše, saj so zanj odšteli le pet tisoč dolarjev. Danes ni denarja, za katerega bi park prodali. Kaj so naredili iz močvirja in koliko je vredno, pa pove že to, da jim je pred šestimi leti nekdo ponudil za odkup poldrugi milijon dolarjev. Slovenski park je bolj rekreacijsko-športno in manj kulturno društvo. Samo v letošnjem letu so pripravili devet športnih prireditev. In ker je njihovo nenapisano pravilo "zdrav duh v zdravem telesu”, veliko pozornosti namenjajo poleg športa tudi ohranjanju narave. V parku so zasadili okrog štiri tisoč dreves vseh vrst razen cipres. Ker je tudi kanadski državi veliko do tega, da ohrani naravo čim bolj neokrnjeno, prizadevanj Slovencev ni prezrla. Leta 1990 je njihovo slovensko vasico, kakor ji radi pravijo Slovenci, nagradila s priznanjem za varstvo narave. Lov tudi v Kanadi vznemirja Ob kramljanju in sprehajanju po parku, ki bi si ga lahko v Sloveniji le želeli, Ivan Plut, po rodu Metličan, ki sicer živi v Kitchenerju, pripoveduje o društvu, ki mu predseduje, in raznih lovskih zgodbah, ki so v kanadi prav tako zanimive kot pri nas. V 24 letih, kolikor slovensko lovsko društvo obstaja, so člani kupili 110 hektarov gozda, v katerem lovijo srne, Ipse, jelene. Danes šteje društvo 32 članov, pogoj za sprejem v članstvo pa je, da je bodoči član strelec. Plut je tudi mednarodni lovec, če bi temu lahko tako rekli, saj je bil na lovu celo na Kubi, v lovišču Fidela Castra, ki meri devet tisoč kvadratnih kilometrov, namenjeno raje le turistom in Castrovim delegacijam. Čeprav je trne! za vodičko pri lovu mlado domačinko, kije znala toliko angleščine kot on španščine, sta se vseeno sporazumela toliko, da je bil lovski plen kar obilen. Pogovora o Slovenskem parku in delu slovenskega življa nasploh se ne moremo otresti, niti potem, ko nas Franci Majzelj po skrbno načrtovanem obisku v Hamiltonu in okolici povabi v svoj prijetni dom v Stoney Creeku v hamiltonskem predmestju. “Moja hiša ni razkošna, prej majhna, a vedno polna ljudi, ki so jim na stežaj odprta vrata,” se nasmehne Franci, ki mu ni nikoli žal časa, ko je potrebno kovati načrte in poprijeti za delo v dobrobit Slovencem. Razkaže vrt, na katerega je kot pristen Belokranjec zasadil vinsko trto, pa klet, kjer diši po šunki in kjer vari pivo. Žena Marica nosi za nami različne dobrote, Franci pa naju vodi od vitrine do vitrine, pokaže fotografije in govori o otrocih. Sin Denis igra v nogometni in odbojkarski ekipi slovenskega športnega kluba “Slovenija” iz I lamiltona, ki v Kanadi nekaj pomeni. V odbojki so dosegli 3. mesto v Ontariu in 1. mesto v vzhodni Kanadi. V nogometu pa so v vrhu kanadske lige. Hčerka Mary-Ann se odpravlja na tombolo bingo, z izkupičkom katere Slovenci vzdržujejo kulturo, šport, izobraževanje in dom starejših. “Srečni smo, ker vemo, da nismo sami, saj Kanada podpira etnične skupnosti. Možnosti, ki nam jih daje država, je veliko, le izkoristiti jih moramo,” Majzelj ne skriva zadovoljstva. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Spomini preveč bolijo, da bi jih odnesla v grob Se en odmev na pismo s tem naslovom (DL 28. okt.) V imenu SKD Šentrupert odgovarjamo piscu članka Mariji Peterlin: Med drugo svetovno vojno, priznavamo, so se godile krivice in grozote. Vendar mi smo mlajši in nismo krivi. Naša dolžnost je, da zadostimo želji tistim sinovom naše domovine iz Šentruperta, ki so umrli mučeniške smrti, pa so njihovi zemeljski ostanki razstreseni neznano kje, v breznih in goščavah. Umirali so pa tudi za domovino v vojni in po vojni. Postavili jim bomo na javnem kraju spominsko ploščo s seznamom vseh zamolčanih krajanov. S tem bomo priznali, da so to bili tudi pošteni ljudje, zavedni Slovenci, kristjani, ki zaslužijo pogrebni obred, kakor se za človeka spodobi. Svojci umrlih niso vedeli, kdaj so umrli, niso smeli za njim javno žalovati in ne nositi žalne obleke, saj bi bili zaradi tega tudi oni v smrtni nevarnosti. S trditvami Peterlinove ne soglašamo, saj niso popolnoma točne, nekateri so našli smrt v drugačni obliki. O Lojzetu Grozdetu pa naslednje: Grozde je bil v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano dijak zadnjega letnika gimnazije. Bil je dvajsetleten fant, nadarjen, revnih staršev, poznal deset božjih zapovedi in po njih živel. Umrl je na zelo krut način. Ni bil izdajalec, to je splošno znano, le mislil je drugače, ker je bil globoko veren. Njegov grob je zelo obiskan, ob grobu ljudje molijo, ga krasijo s cvetjem, prižigajo luči in se mu priporočajo v molitvi. Ko bi ljudje, ki so vse to delali, poznali in spoštovali deset božjih zapovedi, ne bi bilo nikdar zločina na slovenskih tleh. Pustimo zgodovino stroki, naj to uredijo zgodovinarji in pravniki za sedanje in bodoče rodove. In naj ne bo nikdar več vojne! Za nas pa velja rek: Čim manj je strahu pred oblastjo - tem bolj je mogočna. Za odbor SKD Šentrupert: JANEZ LIVK Pripis: Sporočamo, da v bodoče ne bomo odgovarjali na noben dopis. ‘Kruh ali topovr Izvleček iz odmevne razprave o proračunskem memorandumu, ki gaje imela v državnem svetu poslanka dr. Mateja Kožuh-Novak, doma iz Novega mesta SENTJERNEJSKIM BORCEM V 45. št. Dolenjskega lista je bil v rubriki pisma bralcem objavljen članek z naslovom: ŠENTJERNEJ: ŽRTVE SO NAM UKRADLI. Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Šentjernej se strinja z izjavami v članku. Posebno podpiramo pričakovanja, da bo kriminalistična služba tako podlo početje, ki se dogaja v Šentjerneju in tudi drugod po Sloveniji, kjer so napisana imena pozabljenih vojnih žrtev, raziskala in predala sodišču v obravnavo ter podleže javno imenovala. Nedopustno pa je, da KZ ZB NOV Šentjernej še vedno uporablja obtožnico brez dokazov za blatenje naše stranke. Razumemo, da je po tolikih letih enoumja težko preiti na nov način razmišljanja, vendar je to nujno potrebno. KRAJEVNI ODBOR SKD ŠENTJERNEJ Michnik o spravi Iz intervjuja poljskega oporečnika A. Michnika The New York Review of Books • Pri nas je nastala nova kategorija dr-tavljanov, "pravičnikov čistili rok", ki so se leta in leta izogibali kakršnemu koli političnemu konfliktu. Medtem ko so oporečnike zapirali, so ti pravičniki čistili rok živeli in delali varno, v okvini uradnih, legalnih struktur. • Nikdar nisem stopil v komunistično partijo -pa vendar se mi zdi, da je želja po kaznovanju, ki obseda ljudi čistih rok, absurdna, nezdrava in popolnoma nezdružljiva s krščansko moralo, logiko in preprosto človeško dostojnostjo. • Vsakdo ima pravico, da je pošten -celo prestrašen, vendar pa nima pravice, da obsoja tiste, ki so bili pogum-nejši. • Ne verjamem v krepost pravičnikov. Krepost se ne napihuje, ne navdihuje je meščevalnost, ne neti sovraštva, temveč si prizadeva za razumevanje, spravo in odpuščanje. Letošnji proračunski memorandum je sicer dobro pripravljen, vendar je le skupek potreb. Ne dvomim, da nam vse to, kar piše v memorandumu, ni potrebno, trdim pa, daje naši pameti prepuščeno, da se odločimo, ali so prioritete, ki nam jih postavlja vlada, prave. Mislim, da je postavljanje prioritet ključni problem letošnjega memoranduma. Kolegi, ki ste z menoj sedeli v raznih odborih, veste, da sem se odločno zavzemala, naj bi se drugo leto ne povečevala sredstva za obrambo, ne povečevala zaradi tega, ker nismo dobili nobene ocene, v kakšni nevarnosti smo, v kakšni nevarnosti, pri- • Sprašujem se: koga zastopa ta vlada? 650 tisoč otrok ne, zaradi tega, ker ob tem, ko s tako benevolenco namenja denar za orožje, ves čas pritiska na Državni zbor, da ne smemo razširiti pravic na področju otroškega dodatka; 450 tisoč upokojencev ne, ker, kot smo prebrali, bodo del prihranka drugo leto nosili ravno upokojenci; žensk ne, ker nas postavljen pred nemogočo nalogo, da skušamo obdržati družino, da skušamo vzgajati otroke, da skušajo rojevati otroke z vsak dan tanjšim žepom; in 135.000 brezposelnih tudi ne, se jim jemlje tiste osnovne pogoje za preživetje, ki jih ta hip še imajo, pa smo že slišali, da jih ni-majo več! Očitno zastopa samo tistih 35.000 bogatašev, ki so si letos lahko nabavili luksuzne avtomobile iz tujine! čakujemo, da bomo drugo leto. Ker nismo dobili ocene, kaj lahko branimo z orožjem, ki ga nameravamo kupiti, koliko časa se lahko branimo in koliko bi nas stalo - to je že nekdo drug načel pred časom v parlamentu - če bi plačali zračni nadzor sosedom, ki so za to že opremljeni. Trdim, da smo tako majhna država, da se pri oboroževanju nikakor ne smemo obnašati tako kot velike države. Včeraj sem govorila z 28 let staro delavko Rika, eno od 1.300 ljudi, ki so oktobra 1992 odšli na čakanje. Zadnja plača - gre za 28 let staro samohranilko - ki jo je dobila sredi leta za januar, je bila 15.000 tolarjev! Od oktobra lani je ostala na hrbtu svojih staršev odrasla ženska z otrokom; če staršev ne bi imela, ne vem kako bi preživela. Oktobra letos je prišla na zavod. Tam so ji jasno povedali, da sredstev, s katerimi bi se lahko doizobrazila ženska s srednjo izobrazbo, ni. Sredstev ni, da bi lahko poizkusila s svojim poslom, in tako, kot je proračun za 1994 narejen, jih tudi drugo leto ne bo. Sprašujem se: kako bomo lahko šli na teren? Kako bo šel moj kolega iz Ribnice k tem 1.300 delavcem in jim povedal: “Fantje, žal, denarja za aktivno pomoč pri vaši nezaposlenosti ni, ker smo ga porabili za nakup letal”, resno se sprašujem, če bodo ljudje to obrazložitev sprejeli. Rečeno je bilo, da se tisti, ki zagovarjamo druge prioritete, odzivamo pretirano čustveno. Mislim, da je ču- stvo, ki najbolj škodi človeštvu, pohlep po oblasti in po denarju! Takih čustev srečujem vsak dan na slovenski televiziji preveč. Ljudje, ki taka čustva izražajo, se ne jokajo in ne smejejo. Gledamo maske, brezizrazne maske, ki nam dajejo vedeti samo to, da jih ne Državni zbor ne ljudstvo popolnoma nič ne briga, da bodo delali tako, kot sami hočejo. Teh čustev se bojim. To so nevarna čustva, ta čustva netijo vojne in ubijajo otroke. Kaj kupujemo s tem orožjem? Trdim, da varnosti ne, ker smo premajhni in imamo premalo denarja, da bi se lahko tako zaščitili, da bi se obranili napadalca. Trdim, da kupujemo samo petelinja peresa, da se skušamo nakititi tako, da se bo petelin z druge strani meje ustrašil naše bojevitosti. Pozabljamo, da imajo ti petelini na naši južni meji dve leti prakse, da so vsak dan bolj kruti in da jih svet ves čas podpira v tem, da se splača osvajati. Zato mislim, da je izjemno pomembna obrambna politika, kije pa v memorandumu ne zasledim: vzgoja diplomatov. Sprašujem vlado, koliko sredstev je namenila v letu 1994 za pošiljanje mladih strokovnjakov v tujino, da bi se vrnili čez nekaj let kot izobraženi diplomati. Koliko sredstev namenja Univerzi v Ljubljani, da bi začela s pospešenimi specializiranimi programi vzgoje diplomatov. To, mislim, je za majhno državo prava obramba. Pri tem sploh nisem proti obrambi z orožjem, vendar mora biti v obliki splošnega ljudskega odpora, da bomo vsi vedeli, kako ravnati, če bo prišlo do agresije. Še eno reč, mislim, moram povedati. Letos smo vzdržali brez tega orožja. K sreči smo že v novembru. Mislim, da smo v preteklosti dovolj pokazali, da smo v gospodarski stiski, v kakršni smo, sposobni zdržati tveganje še eno leto. Resnično. Včeraj so govorili naši Drugače o denacionalizaciji Je bilo res vse premoženje pridobljeno pošteno, ko pa vemo za oblike goljufij - Primer izseljencev V prvih povojnih letih se je iz Amerike, Kanade in drugih držav vrnilo v rodni kraj na desettisoče Slovencev, ki so nekateri že nad trideset let prebili v tujini ob najtežjem delu, največ v rudnikih in gozdovih. Tudi toje znano, daje večina teh v prvih povojnih letih ogromno prispevala. Znana je na primer izgradnja mladinskega okrevališča v Ljubljani, ki je pozneje postalo pediatrična klinika in je menda še vedno. Sindikalni prispevki - dokumenti še obstajajo - so romali v Slovenijo, in to v nemajhnih zneskih. Izseljenci so hoteli pomagati porušeni domovini in tudi toje bil vzrok, da se je večina odločila za vrnitev že v letu 1947 ali nekoliko pozneje. Domovino so zapustili v težkih recesijskih časih z namenom, da si doma po letih garanja izboljšajo življenje ali da poplačajo do vratu zadolžene kmetije in kajže. Vračali so se tudi, ker so verovali v neko drugačno demokracijo in soji hoteli pomagati, ne glede na ideološko prepričanje. Pa so prav zaradi tega patriotizma nasedli propagandi in tako rekoč že preu odhodom ali na ladji zamenjali težko prislužene dolarje za ničvredne dinarje, za kar so sicer prejeli neke vrednotnice, ki pa niso (vsaj znano ni) nikoli bile vnovčljive. Poznanje človek, takih pa je še več, ki je tako zamenjal prek 40.000 CD, po vrnitvi pa mu je komaj ostalo, daje prekril napol podrto bajto. Danes je zahtevkov za denacionalizacijo toliko, da se država utaplja v njih. Za vse zahtevke trdijo, da so pravični, še nikjer pa nisem zasledil, da bi kdo napisal, koliko krivic je bilo povzročenih že pred vojno. Nihče se ne pokesa, daje bila večina posestev pridobljena z goljufijo, z zadolževanjem pri nekaterih veljakih, in ni malo primerov, ko je šel grunt na boben zaradi frakeljčkov, včasih pa zaradi še bolj banalnih vzrokov. Nič manj ni bila usmiljena posvetna gospoda, ki je bila v večini krajev politika, bagkir, trgovec in v imenu vere edini pravoverni voditelj neukega ljudstva. Torej so bili tudi ameriški povratniki iz prvih povojnih dni nehote žrtve nacionalizacije najpod-lejšega tipa? N. L. vladni ljudje, da je dilema kruh ali topovi - lažna dilema. Lažna dilema je za tiste s polnimi želodci, za tiste, ki se vozijo v BMV-jih in blindiranih avtomobilih in ki imajo toliko proračunskega denarja, da si kupujejo telesne stražarje. Za te, je to lažna dilema, za delavce Rika pa je to zelo zelo resna dilema! Dr. MATEJA KOŽUH-NOVAK Novo smetišče -kot v posmeh Soodgovorni tudi gozdarji V zadnjih dveh letih je bila na območju Loškega potoka sanirana večina divjih odlagališč. Tudi centralno odlagališče, ki je baje ogrožalo nižje ležečo podtalnico v ribniški dolini, je v celoti odstranjeno. Seveda gre zasluga za odstranitev smetišč predvsem krajevni skupnosti in višjim letnikom osnovne šole dr. Antona Debeljaka. Krajevni organi so postavili tudi dovolj zabojnikov, za reden odvoz pa skrbi ribniška Komunala. Že.letos na pomlad pa seje pojavilo novo smetišče, in to v neposredni bližini zadnjih hiš naselja Hrib, ob regionalni gozdni cesti Loški potok -Jelenov Žleb. Kot v posmeh naravovarstvenikov in požrtvovalnih prostovoljcev: dobrih 800 m od nastavljenih zabojnikov, kjer je možno tudi delno sortiranje smeti, predvsem pa je dovolj prostora in odvoz reden. Predolgo bi bilo naštevanje, kaj vse smetišče vsebuje, zanimivejše bi bilo vprašanja, kaj se plete in kakšen namen ima odlagatelj (ali odlagatelji), ki z vso mogočo šaro kazi idilično okolje. Del odgovornosti nosijo tudi gozdarji in skoraj ni dvoma, da ti vsaj sumijo, kdo to odlaga. Menimo, da bo ta zapis pospešil očiščenje. A. KOŠMERL • Nič ni bolj žalostnega od življenja ženske, ki ne zna biti nič drugega kot lepa - kajti nič ni bolj minljivo kot lepota. (Fontenelle) • Tudi z žulji je mogoče dobro zaslužiti. To najbolje vedo pedikerji. PARIZ M S T E R D A I BERLIN O V O MEST Opravičilo V petek, 12. novembra, seje z drugim delom artistično-gim-nastične akcije PARIZ - AMSTERDAM - BERLIN -NOVO MESTO končala dvodnevna slovesnost v čast najstarejšega olimpionika, nosilca šestih olimpijskih odličij, Novome-ščana, gospoda Leona Štuklja. Zaradi slabega vremena in zaradi velikanskega obiska, kakršnega Novo mesto ne pomni, akcija na prehodu iz zunanjosti v notranjost ni potekala po predvidenem scenariju. Žal si je v športno dvorano mimo redarjev dobesedno izsililo vstop veliko obiskovalcev brez vstopnic ali akreditivov. Zaradi tega je bil vstop na predstavo onemogočen precejšnjemu številu povabljenih gostov, obiskovalcem z vstopnicami in novinarskimi akreditivi. Za neljubi dogodek se vsem, ki niste mogli vstopiti, iskreno opravičujemo. Hkrati obveščamo vse, ki ste kupili vstopnice, pa niste mogli v dvorano, da bo organizacijski odbor sredstva od prodanih vstopnic nakazal na žiro račun Društva za cerebralno paralizo Novo mesto. Organizacijski odbor upa, da neljubi dogodek ne bo zasenčil sicer korektno izpeljane slovesnosti v čast velikega olimpionika. Predsednik organizacijskega odbora: mag. BOŠTJAN KOVAČIČ V Čigava je športna dvorana v Leskovcu? Prav, da ni več samo RK Krško Zgrajena je bila tudi s samoprispevkom krajanov KS Leskovec, normalne dimenzije ima po zaslugi Nika Žibreta. Tista leta se je v Leskovcu igral zelo dober rokomet, saj so bili naši mladinci daleč najboljši v Posavju. Predvsem po zaslugi krško usmerjenih Leskovcanov, ki so bili v vodstvu Partizana Leskovec, je prišlo do združitve klubov Krško in Leskovec. Prav ta primer dokazuje, zakaj je Leskovec daleč najbolj zanemarjen kraj v občini. Takratni ljudje: Branko Pirc, Branko Voglar in Jože Arh, so z vsemi silami delovali za uničenje rokometa v Leskovcu. Omenjeni so imeli v letu 1977, ko je do nasilne združitve tudi prišlo, vso podporo pri Petru Markoviču st., R. Iskri, T. Šulcu, O. Kovaču (vsi TKS Krško). Uresničila se je njihova dolgoletna želja, da bodo Krčani igrali, Leskovčani pa ob igrišču stali, sedeli in gledali. Ob obilici denarja in tudi sicer razkošja (priprave na Lisci) so imeli veliko ekip, ki so zasedale najboljše termine v športni dvorani. Redke so bile ure, ki so jih imeli na razpolago Leskovčani za rekreativno dejavnost. Kmalu tudi te ni bilo več. Šedaj pa beremo ponižen odstavek v članku v Našem glasu (28.10.1993); “Pričakujemo, da bodo odgovorni v naši občini sedli za skupno mizo in rešili problem (čigava je leskovška športna dvorana) v obojestransko korist. Prav tako pričakujemo, da bodo z reševanjem seznanili širšo javnost v krški občini.” Kaj je to obojestransko? Na kateri strani so krajani KS Leskovec? In ali njihovo mnenje sploh kaj šteje? Kaj je to širša javnost - je to Krško, Podbočje in še kaj, Leskovec pa sploh ne? Težko je pričakovati, da se bodo ob dvoboju Podbočje:Krško oz. košarka:rokomet zbudili tudi v Leskovcu, kajti vsi, ki so kdaj igrali rokomet, namizni tenis, nogomet ali tekli, sedaj streljajo. Zato je kar prav, da so se vrinili košarkarji v monopolno izkoriščanje športne dvorane v Leskovcu. LOJZE ŠRIBAR, Leskovec HALO - ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Še: Zeleni “pogoreli” v kuži ju Odgovor na odgovor dr. Dušana Pluta in Boža Flajšmana (Dol. list 4. novembra) Podpisnika odgovora v uvodu pišeta, da odgovarjata na moja prispevka “Zeleni pogoreli v Kužlju” in “Nadaljevanje kot v kriminalki”. Menim pa, da nimata kaj odgovarjati, saj sem v Kužlju bil in napisal, kar se je tam dogajalo, pa tudi ostali podatki so iz zanesljivih virov. Zato nimam kaj spreminjati. Kljub temu obema piscema le nekaj pripomb: Kaže, da imata pisno soglasje 20 krajanov Grivac obe nasprotujoči se strani, na zadnjem sestanku (o njem sem poročal) s temi krajani pa je bil proti posodobitvi kolovoza po nižinski inačici le en krajan, ki pa je govoril nepooblaščeno še v imenu dveh krajanov. OBKOl.PSKE CESTE PETRINA - KUŽELJ ni potrebno primerjati z obmorsko cesto Koper - Izola, saj bi pisca imela boljšo primerjavo skoraj na domačem pragu. Na odseku ceste Dol - Radenci v črnomaljski občini namreč poteka letos posodobljena cesta ponekod res tik ob Kolpi in tudi res kazi naravo, pa noben od obeh podpisanih niti njuna stranka ni protestiral. S TRAHOPETNO BLOKIRANJE S TEŽKO MEHANIZACIJO Plutovih zelenih in ribičev so - po zagotovilu izvajalca del - povzročili sami Plutovi Želeni, ker so vozili mimo table, daje tam gradbišče in da je prevoz prepovedan za vse razen za lokalni dovoz. Poleg tega izvajalec del trdi, da ni šlo za težko mehanizacijo, ampak le kamion “unimog”, ki m nikakršen buldožer. To bi lahko tudi pomenilo, da imajo naravovarstveniki težave z vidom, saj so na sestanku Odbora za infrastrukturo državnega zbora tudi s pofotografiranim hivaškim bregom Kolpe zatrjevali in dokazovali, kako “uničujejo slovenski breg Kolpe”. Ta lažje gotovo vsaj delno botrovala sklepu, da mora investitor pridobiti za nadaljevanje del lokacijsko in gradbeno dovoljenje, Kaj je bilo s PLAKATOM ZELENIH, ne vem: Gotovo je, da so zeleni imeli zaradi izgubljenega plakata manj škode, kot jo je že doslej utrpel izvajalec del, ker so mu “neznani storilci” poškodovali najprej dva stroja, potem še policisti unimog, ki je bil v “blokadi”, za nameček pa so strokovnjaki za stroje, ki so prišli minuli petek popravljat rovokopač in valjar izvajalca del, ugotovili, daje še “neznani storilec” (pravijo, da vedo kdo, a še nimajo dokazov) v tanka za gorivo obeh strojev natresel sladkor ali sol, zaradi česar je prišlo do okvar. Kar se tiče ZELENE OBKOLP-SKE CESTE, je domačini doslej niso preprečevali, ampak so prosili zanjo, a je niso dobili, zato so sami in s pomočjo občine začeli urejati kolovoz. Po mojem mnenju imajo do tega vso pravico. Povsod po slovenski in hrvaški strani Kolpe potekajo posodobljene ceste, pa noben “zeleni” ni doslej protestiral zaradi tega. Le v kočevski občini take ceste ni bilo in je še vedno ni od Petrine navzgor do Drage, kar je nepravično do teh prebivalcev. Prebivalci na tem območju so namreč prepuščeni na milost in nemilost hrvaškim policistom in carinikom. Kaj doživljajo, sem že opisal. Obeta pa se še hujše, saj razmere na Hrvaškem niso najboljše in tudi odnos Hrvaške do Slovenije ter tudi do Sveta Evrope precej šepa, kar potrjujejo tudi najvišji državni predstavniki, ki so v zadnjih dneh in tednih obiskali kočevsko občino. Prepričan sem tudi, da posodobljeni kolovoz od Petrine do Mirtovicev ni nobena nevarnost za okolje In da promet po njem ne bo večji, kot je bil pred okoli sto leti, saj so vasi ob tem kolovozu že skoraj prazne. Tudi gospodarskih dejavnosti tu ni, čeprav so pred sto leti bile. Prisluhnimo 81-let-nemu Jožetu Ožaniču-Jarkinu iz Ku-žlja, ki pravi! “Mož moje tete Katarine, ki je prevzela kmetijo v Ograji, se je pisal Jerina. Doma je bil iz Bistre pri Borovnici, delal pa je na žagi v Srobot- konji v dolino, ko pa je bilo to iztrošeno, so žago opustili in prenesli ogrodje v Pirče. Se moj oče je pripeljal železen dimnik, ki je še danes na naši hiši, zgrajeni leta 1902. Še kasneje je bila zgrajena žaga v Račkem potoku, ki je danes ni več.” K temu lahko dodam le, da danes ni več ne omenjenih žag, ne gostilne, ne stalnih prebivalcev v vseh treh omenjenih vaseh. Znotraj ruševin obeh žag in nekaterih hiš so zrasla že debela drevesa. Vse to pa dovolj zgovorno pove, da bo kljub posodobljenemu kolovozu in prometu po njem danes storjen manjši zločin nad naravo, kot je bil pred stoletjem. JOŽE PRIMC DVOJNA MERILA PREDSEDNIKA Na območju KS Kostel so že vrsto let težave, kam s smetmi. Bili so različni poskusi, a pravih rezultatov ni bilo. Nazadnje so bili pred nekaj leti v domačem Itasu izdelani kontejnerji in postavljeni predvsem na pokopališčih. Na tako imenovani “Bazi” pa še kontejner za kovinske odpadke. V začetku je bil odvoz dokaj reden, sedaj pa ni več tako, vsaj kar zadeva spodnji del KS (Fara, Vas, Potok), medtem ko kontejnerje, ki so postavljeni v zgornjem delu KS (Nova Sela, Banjaloka) redno praznijo. Ni mi poznano, od kod taka dvojna merila predsednika KS, še posebej ne zato, ker on sam vsak dan hodi mimo “smetišča” na Bazi, ki se nahaja blizu glavne ceste in njegovega doma. F. C PISMA BRALCEV > PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Razočarana Martina Se malo drugače o martinovanju v hotelu Lahinja Na plakatih, ki so viseli na oglasnih deskah v Črnomlju in po valovih studia D, smo Belokranjci in Dolenjci poslušali reklamo za martinovanje v hotelu Lahinja v Črnomlju z glasbo, z,Martinovo gosko, dobrim vinom... Ker mi je to edini način, da preživim Martinovo zunaj, in ker je soprog na Martinovo soboto igral v hotelu Lahinja, sem povabila na martinovanje prijatelje iz Krškega in Novega mesta. Ob 18.30 smo prišli veselo razpoloženi do hotela Lahinja, tudi sneg m mraz nas ni motil. Pod ceradami, postavljenimi pri hotelu, kjer so pokušali vina, ni bilo gneče, ker je bil zunaj mraz. Do tod vse lepo in prav. Ko pa smo prišli v salon, nas je čakalo neprijetno presenečenje. V prvi šali (verjetno sala I. ranga) so za zaprtimi vrati sedeli gostje z vabili, se pravi tudi z rezervacijami. Te šale je bilo zasedene dobro polovico, toda šef strežbe nam ni dovolil sesti, samo odprl). V drugi šali (II. rang) pa : sedeli izletniki, ki so prišli v hotel Lahinja na kosilo in naj bi prostor - ri šanku zapiral je vrata (po 23. uri jih je .............ah (" d st } in zapustili do 20. ure. Pri šanku smo (ne edini) čakali, da bo skupina veseljakov odšla domov, toda to se ni zgodilo niti ob 21. uri niti dve uri kasneje, temveč okoli 2. ure zjutraj. Tako smo vsi zabave željni čakali za šan-kom. Ko sta moji gostji odšli do šefa strežbe in ga vprašali, zakaj taka reklama za martinovanje, ko ni niti ena miza prosta (rezervacije namreč niso bile potrebne oz. mogoče), jima je odgovoril, naj gredo martinovat pod šotore, da je on z reklamo pač mislil na takšno martinovanje (zunaj ni bilo glasbe, pečeno raco bi lahkojedli zunaj samo v rokavicah, ob 22. uri pa zaradi mraza tudi pod šotori ni bilo nikogar več). Ker je mož igral, smo pač upali, da bo ansambel dobil mizo in bomo sedli zraven, toda tudi to se ni zgodilo. Po več urah čakanja za šankom (naj še enkrat poudarim, da nismo bili edini) smo prisedli k mizi, kjer je sedel šofer izletnikov, in končno s§de popili liter vina. Do Martinove race nam žal ni bilo. Če bi vedela, da bo tako, verjetno ne bi povabila prijateljev. Organizatorje martinovanja pa bi rada opozorila samo na to, naj ne reklamira martinovanja in drugih zabav pojavnih medijih, če že vnaprej ve, da bo imel hotel zaseden s “svojimi” gosti in “nepričakovano” družbo. M.Š. Ohranimo ostanke stare kočevarske dediščine! Poziv Društva Kočevarjev staroselcev, da bi pridobili osebne izjave in slikovno gradivo Živimo v času velikih sistemskih sprememb. Preseženo je bilo politično enoumje. Mlada slovenska država skuša vzpostaviti demokratičnost. V tem sklopu prihaja tudi do delnega priznanja resnic, ki so bile v preteklosti zatrte in prepovedane. Tako je bila zgodovinska resnica o večstoletnem bivanju in življenju Kočevarjev na območju kočevske in črmošnjiške kotline tabu. Resje, da so leta 1941 nasilno izseljeni Kočevarji v zadnjem desetletju lahko brez večjih težav prihajali na obisk “v izgubljeno domovino”, vendar je bila resnica širši javnosti še vedno zamolčana. V sklopu kulturnih prireditev in praznovanju obletnic na območju nekdanje domovine Kočevarjev se sramežljivo, vendar neizogibno priznava tudi bogata kulturna dediščina, ki sojo v 6(X)-letnem skupnem bivanju Kočevarjev in Slovencev na tem delu države gotovo zapustili. Velika poteza je bila narejena septembra t.L, ko je bila v Ljubljani v Muzeju novejše zgodovine na Celovški cesti 23 odprta nadvse bogata in obsežna razstava o nekdanji domovini Kočevarjev z naslovom Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev. Na otvoritveni slovesnosti se je zbralo veliko število resnice željnih ljudi. Pomembnost razstave je s svojo prisotnostjo potrdil tudi predsednik Slovenije, g. Kučan. V slavnostnem govoru ministra za kulturo je bil dan poudarek na nujnost dogovorov, ki so pogoj za demokratično odkrivanje resnice, ki je bila vsa povojna leta potlačena. Na slovesnost so bili povabljeni tudi predstavniki Kočevarjev, ki živijo v Avstriji. V svojem govoru se je predsednik društva Kočevarjev iz Beljaka g. dr. Michitsch zahvalil za povabilo in izrazil spoštovanje vsem, ki so pripravili bogato razstavo. Mesto Kočevje je v zadnjem mesecu vsklopu jubilejnih obletnic dvakrat gostilo izseljene Kočevarje. Povabljeni so bili na praznovanje imenovanja mesta Kočevje in ju- bileja prvega prihoda vlaka v mesto, dne 17. oktobra pa k praznovanju 600-letnice fare Kočevje s slovesno sv. mašo., ki jo je opravil g. metropolit dr. Šuštar. G. nadškof je v svojem govoru poudaril krutost resnice o nasilni izselitvi Kočevarjev, ki so bili po končani drugi svetovni vojni prisiljeni poiskati si nov življenjski prostor. Edino bogastvo, ki so ga poleg življenja ponesli v neznano tujino, je bila vera, razum in pridne roke, s katerimi so si zgradili nove domove, ki pa ne morejo v celoti nadomestiti družinskega ognjišča, ob katerem so preživeli mladost. Zato se radi vračajo v nekdanjo domovino. V času nasilne izselitve Kočevarjev je le manjši del ostal na svojih domovih. Člani ostankov teh družin smo se v letu 1992 organizirali v Društvo Kočevarjev staroselcev, ki ima začasen sedež v Kočevskih Poljanah. Društvo sije v svojem statutu postavilo za osnovno nalogo ohraniti ostanke bogate kulturne dediščine in brati slikovno gradivo kot tudi osebne izjave še živečih potomcev v smislu ohranitve žive besede v značilnem jeziku Kočevarjev. Pridobljeno gradivo bo urejeno in zaščiteno v spominski sobi društva. Ker je uspešnost dela odvisna od števila članstva in od poznavanja okolja, kjer je možno pridobiti željeno gradivo, vabimo vse, ki imajo možnost z lastnim delom ali prek posrednikov prispevati k realizaciji širše skupne akcije, da se priglasijo. Za dodatne informacije se obrnite na tajnico društva - gdč. Me-ridi Černe, Stare Žage 18, Dol. Toplice, ali na predsednika društva - g. Ivana Jaklitscha, Levstikova 2,68000 Novo mesto, tel. 27-782. V društvo se lahko včlanijo vsi, ki gojijo simpatijo do jezika in naroda, ki gaje politika druge svetovne vojne zaradi njegove majhnosti izbrisala s seznama živih narodov. HANS-IVAN JAKLITSCLf predsednik društva Ničesar groznega ne uničenega Iz obširnega pisma domačinke iz vasi Kuželj - Prav daje občinskemu izvršnemu svetu in vsem, ki hočejo pomagati zapostavljenim ljudem ob obmejni reki Kolpi Zgodba o slabo plačanem, pretoplem mleku Draga Kovačič se jezi na zadrugo in veterinarje PODLOG - Ostrih, kritičnih pisem, podpisanih s pravim imenom in celim naslovom, smo mnogo bolj veseli kot anonimk, ker se za njimi dostikrat skriva tudi poniglavost in celo maščevalnost. Zatorej smo zares vzeli podpisano pismo Drage Kovačič iz Podloga 14 pri Mirni. Draga nam je sporočila, da se počuti ogoljufano pri trebanjski zadrugi, kamor že 40 let daje mleko, a se ji kaj takega kot letos še ni primerilo. Za 190 litrov mleka, ki gaje v letošnjem avgustu pri njej pobral zbiralec Anton Koščak, Kovačičeva ni dobila niti tolarja. Še več: dodati je morala še 4(X) tolarjev za preiskave mleka. “Pravijo, da moje mleko ni kvalitetno. To je laž. Mleko se mi prav nič ne kvari, hladim ga na ledu. Malo krade zadruga, malo pa trebanjski veterinarji, ki mleko pregledajo. Počutim se tako ogoljufano, da tega ne morem več prenašali. Oni prodajo mleko po visoki ceni, meni pa dajo le 19 tolarjev za liter. In to gre iz meseca v mesec! .laz imam stroške s prevozom sena, zavarovanjem krave, osemenjevanjem... Je to socialdemokracija, ki ne upošteva razmer malih kmetov, ampak samo velike kmete?” se huduje Kovačičeva. Da bi razčistili nekatere nejasnosti v njenem pismu, smo jo obiskali na domu. Kovačičeva živi v skromni, precej neurejeni hiški. Pravzaprav je Kovačičeva ponovila navedbe iz pisma, jih podkrepila z računoma veterinarjev za 2.000 tolarjev z dne 27. avgusta in za 1.800 tolarjev od Draga Kovačič drugega pregleda mleka 8. septembra. Za mleko pa je dobila 3.200 tolarjev. Povedala je še, da ima okrog 6 ha zemlje; poleg krave stav hlevu dve telici. Strojev ne premore, zato je odvisna od lastnih rok in pomoči drugih. Poprej je 15 let delala v novomeški 1MV, nekaj časa kot čistilka, potem pa za tekočim trakom, okrog 6 let pa je delala v neki ljubljanski gostilni. Drugo plat te zgodbe so dodali v trebanjski kmetijski zadrugi. V njej ima na skrbi odkup mleka Alojz Založnik. “Od skupaj odkupljenih 7(10.000 litrov mleka v zadnjem času je bilo nekvalitetnega le 4 odst. Je pa gospa Kovačičeva edini primer v zadnjih mesecih, da zaradi (previsoke) temperature ml'eko ni imelo kvalitete. Mleko v avgustu je bilo nekakovostno, saj je imelo kar 14°, namesto še dopustnih 8° G. Zato je v septembru dobila prepoved oddaje mleka. Verjetno vam gospa Kovačičeva ni povedala, daje imela na primer 30. avgusta 1991 potvorjeno mleko; v 5 litrih oddanega mleka je bilo kar 9,5 odst. vode. Zato je takrat dobila 6-ntesečno prepoved oddaje. Že večkrat je grozila, tla nas bo dala v časopis, vendar naj pove vso resnico!” pravi Založnik. Rada bi aferi ob gradnji obkolpske ceste, v kateri je veliko neresnic in polresnic, dodala svoj prispevek kot domačinka iz vasi Kuželj, čeprav ne živim tam, ampak prihajam pogosto - po mnenju nekaterih piscev pač kot “vikendaš“. Želim biti povsem nepristranska, objektivna, z željo, da se stvari pomirijo. Dne 30. okt. 1993 sem šla peš po novi cesti (v gradnji) od Kužlja do vasi Grivac z namenom, da vidim to nepopravljivo škodo. Pot dobro poznam iz otroških let, ko sem po njej hodila v šolo v Faro. Pa tudi sicer pogosto hodim po poteh, ki so bile nekoč prehodne, a so danes zarasle. Poznam vsako stezico in bregove ob Kolpi, nevarne točke, kjer Kolpa preplavlja. No in kaj sem videla? Ničesar groznega ne uničenega. Cesta je v gradnji, zato podoba okrog nje ne more biti lepa (posebno ne v deževnem času). Tako je vedno in povsod, kjer se gradi. Kamioni so dovažali pesek, buldožerji so kopali, na nekaterih mestih so minirali. V škornjih sem kar dobro hodila po blatu in večkrat pripomnila: “Kje neki vidijo vse uničeno?” Cesta gre neposredno ob Kolpi le nekaj sto metrov, nato se odmakne od nje. Zame ni nič drugače, kot je bilo poprej, le daje trasa širša. Nikjer ne gre cesta sredi polja, zareže se le nekoliko na vsaki strani v njive ali travnike (zaradi širine). Zelo sem zavzeta za čuvanje naravnega okolja, zato toliko poudarjam, da pri tej gradnji ne vidim nobenega uničenja, kot ga opisujejo nekateri. Soglašam s tistimi, ki pravijo, da bi morala biti za gradnjo ceste vsa ustrezna soglasja. Vendar teh prav gotovo še dolgo časa ne bi bilo, saj so pristojni preveč proti. Peticija občanov Kužlja je bila že v lanskem letu poslana na vse ustrezne organe za potrditev potrebnosti gradnje te ceste, vendar se stvari niso premaknile, ker je bilo preveč nasprotovanj posameznikov. Razumljivo je, da vsaka gradnja novih cest vzburi prebivalce: nekomu bo nova cesta odvzela prejšnji mir, drugemu nekaj zemlje, tretji ima rajši odprt prehod na Hrvaško iz zasebnih razlogov. Žal bodo nekateri občani resnično prizadeti zaradi bližine ceste ob hiši, posebno družina Bauer v Grivcu. Ali bo to cesta za širok promet ali samo za osebna vozila - to je stvar drugih. Nemir se loteva upokojencev Z občnega zbora v Loškem potoku - Novi predsednik Alojz Krnc - Postopno odvzemanje pravic dela, zato bi moral zakon to preprečiti in poskrbeti za armado nezaposlenih in tistih, ki s primerno izobrazbo čakajo na delovna mesta. Tudi zdravstvo ima svoje pomanjkljivosti. Vse to vnaša nemir med upokojence, ki že tako žive na robu ogroženosti. No, črne misli pa je pregnalo družabno razpoloženje, ki je občni zbor kar krepko podaljšalo. A. KOŠMERL Društvo upokojencev je menda edino'še aktivno društvo v kraju. Njegovo delo so člani ocenili, 7. novembra, na občnem zboru. Na njem je bil izvoljen nekoliko pomlajen upravni odbor, izrečeno je bilo priznanje dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku Alojzu Čaru, podaljšali pa so mandat 'tajniku, ki že prek dve desetletji uspešno opravlja tajniške in prenekatere nujne zadeve, Francu Benčini. Izvolili so tudi nov odbor za rekreacijo in izletništvo, ki je. v zadnjih letih nekoliko zamrlo. Že lani sprejeti sklep, da se ustanovi pevski zbor, ni bil uresničen, ker preprosto ni moč dobiti pevovodje. Sicer pa je zbor kritično ocenil stanje, predvsem postopno kršenje pravic upokojencev in invalidov. Tretjino volilcev predstavljajo upokojenci, v parlamentu pa nimajo svojega predstavnika in se počasi, zlasti na zahteve nekaterih poslancev pokojnine spreminjajo v socialno podporo, medtem ko s spremembo zakonu o upravičenosti upokojevanja poslancev ter priznavanja skrajšanja delovne dobe odlašajo. Večina teh mladih upokojencev še vedno aktivno 1.100 METROV VODOVODA IN PIT KABLA TREBNJE - Trebanjska osrednja ulica od Laboda do Kmetijske zadruge v dolžini okrog 1.100 metrov naj bi bila razkopana največ mesec dni. Delavci Komunale Trebnje polagajo vodovodne cevi z večjim presekom, kar bo dajalo dovolj vode za trebanjsko obrtno cono; odlično vodo iz globinskega zajetja vodvodnega sistema Temenice pa naj bi Trebunjci po besedah direktorja Komunale Pavla Jarca "izvažali” celo Novonteščanom. S to naložbo, vredno 6,5 milijona tolarjev. bi pričeli že pred dvema letoma, a takrat novomeško PIT podjetje še ni imelo dovolj denarja za polaganje mednarodnega ptt kabla. Avstrijski vzor Z uvedb« obveznega ekološkega davka pocenili delo komunalnih organizacij KOČEVJE - V Kočevju potekajo te dni med drugim tudi razprave o novi organiziranosti komunalnih (in drugih) organizacij. V prvi razpravi je bilo med drugim rečeno, naj bi sedanje Komunale Kočevje ne razbijali na več manjših (zasebnih) podjetij, saj bi majhnim podjetjem težko uspevalo - ali pa sploh ne bi - pobiranje in izterjava njihovih računov. Na vprašanje, kako to uspeva na primer zasebnim podjetnikom v Avstriji in še kje, je bil odgovor, da tam izvajalec komunalnih uslug oz. storitev ne zaračunava lega porabnikom, ampak le-ti plačujejo državi tako imenovani ekološki davek in država plača kontunalcu za njegove storitve. Seveda je tako zaračunavanje komunalnega davka in njegovo pobiranje cenejše, kot je pri nas, ko mora izvajalec komunalnih uslug pisati za vsako stranko račun oz. celo več računov na mesec pa še opomine. Draga sla izterjava in tožarjenje, in sploh je naš način kasiranja zelo drag, povzroča več dela, več zaposlenih pa tudi več materialnih stroškov, kar vse bi bilo lahko bolj ali manj prihranjeno, če bi tudi pri nas uvedli ekološki davek. J. P. In še o višinski varianti ceste, ki bi šla od Grivca po strmem pobočju do vasi Laze in naprej v Kuželj. Mislim, daje ta varianta besedno ustrezna le za nepoznavalce terena in ne dražja le zato, da ceste sploh ne bi bilo. Ni res, da so prebivalci vasi Laze, Ograja, Malenca proti tej varianti iz zase- POTREBEN REFERENDUM? DRAGA - Pred kratkim smo poročali, da je krajevna skupnost Draga, ki šteje 547 prebivalcev, v negotovosti, kam se bo priključila ob skorajšnji reorganizaciji občin in organizaciji manjših upravnih enot ah občin. Omenjali smo tri variante, ki so sicer vse možne: združitev z Loškim potokom, združitev Drage, Loškega potoka in Sodražice in priključitev h Kočevski Reki. Predsednik KS Draga pravi, da so to le razmišljanja in neuradno stališče KS. Prav te dni pa bo Svet krajevne skupnosti razpravljal o tem problemu. Najverjetnejše se bodo odločili za referendum, ki bo najpravičnejša rešitev želja ljudi, polnih načrtov na tem odmaknjenem koncu Slovenije. 1 A. K. 80 let Regine Fir 10. novembra je praznovala 80. rojstni dan Metličanka Regina Fir. Kot sama pravi, je preživela štiri politične sisteme. Nekateri spomini, ki jo vežejo nanje, so lepi, drugi neprijetni. Otroštvo v Avsto-Ogrski je bilo težko, kajti mati ni imela nikoli dovolj hrane za štiri lačna otroška usta, medtem ko je bil oče v prvi vojni, potem pa še v ujetništvu. Na staro Jugoslavijo jo vežejo lepi spomini iz šolskih klopi, za katere je imela veliko zaslug učiteljica Marija Zornova. Po končani osnovni šoli je zaključila dveletno obrtno-trgov-sko šolo ter leto šivanja, potem je s trebuhom za, kruhom odšla v Zagreb. Bilo je v letih svetovne ekonomske krize, zato je morala poprijeti za vsako delo, da se je lahko preživela. Niso ji ušle niti različne demonstracije in stavke pred drugo vojno. In ko se je začela vojna, je spoznala, da ji v Zagrebu preveč gori pod nogami, zato seje vrnila domov v Metliko. Ves čas vojne in tudi leta po njej je bila aktivistka, in ko se je leta 1960 upokojila, je še vedno sodelovala v številnih organizacijah. Vse bi kar težko naštela. Že med vojno je bila tudi dopisnica Naše žene, pri kateri je bila po vojni tudi nekaj časa zaposlena. Potgm je našla zaposlitev pri AFŽvNovem mestu ter pozneje načelnica socialnozdravstvenega odseka pri črnomaljskem okraju. Ob ustanovitvi Belokranjskega muzeja v Metliki je postala vodja oddelka NOB, kjer je tudi dočakala pokoj. Refina Fir je bila poleg tega, da je dopisovala v Našo ženo in Ljudsko pravico, tri desetletja dopisnica Dolenjskega lista. Pri njej se je namreč zbiralo veliko informacij, a tudi zanimalo jo je veliko stvari. Zato ne čudi, da je bila tudi njena zasluga, daje bila vrsta novic iz Bele krajine, objavljena v Dolenjskem listu. A ne le pri obveščanju, Firova je opravila pionirsko delo tudi pri pridobivanju naročnikov Dolenjskega lista. Vse to pa ni'počela zaradi honorarja, ki je bil sicer dobrodošel, temveč predvsem zato, ker jo je privlačilo intelektualno delo. Se danes, ko si je zavihtela na hrbet deveti križ, veliko bere, spremlja dogodke okrog sebe in po svetu ter jih primerja s tistimi v časih, ki jih je preživela. M.B.-J. bnili razlogov, in ni res, da so to sami vikendarji! Vse to so polresnice. Pogovarjala sem se z ljudmi v Ku-žlju; ti pravijo le to, da je gradnja ceste trideset let prepozna. Zato ni čudno, da so bili krajani Kužlja nej jevoljni ob zborovanju, in še sedaj pravijo, da jih moti, če jim ugledni politiki iz Ljubljane hočejo preprečiti nekaj, kar jim kot državljanom Slovenije pripada. V prispevku TV-Ted-nika nam je novinar Marjan Jerman prikazal problem gradnje ceste kot barbarsko dejanje. Cenim g. Jermana kot novinarja, zato me zelo čudi tako negativen prikaz. Kako to, da ni snemalec prikazal izida glasovanja? Mar nam vse to ne kaže na zrežirano nasprotovanje? Če so v ozadju tega samo posamezniki, me ne skrbi. Kaj če je ta dolina zopet v igri kakih vodilnih struktur, kol je bila nekoč? Zato pravim: o življenjskih problemih ljudi pustite besedo prizadetim in jim prisluhnile! Naj o njih ne razpravljajo ljudje, odmaknjeni od resničnega življepja in z visokodonečim leporečjem! ANICA PpTRIČ (OŽAN1Č) ,i Grintovec 11 Višnja Gora GOSPA, TAKO SE NE DELA Treba je bilo zamenjati staro osebno izkaznico. Odpravim se na krajevni urad, ki trenutno deluje le dvakrat tedensko. Ko vstopim, pozdravim, uslužbenka brska po neki veliki knjigi in ne reagira. Šele po ponovnem, nekoliko glasnejšem pozdravu me čudno pogleda in nekaj spregovori. Ko povem, da sem prišel po prej naročeno osebno izkaznico, začne godrnjati in iskati po predalu, omari, svoji torbici in ne vem kje še vse, vmes pa izusti še nekaj besed. Po dolgem času (morda po pol ure) le dobim, kar sem želel. Odšel sem z jezo in dokaj čudnimi občutki, saj je bilo početje uslužbenke, milo rečeno, čudno. Kasneje sem v razgovorih s posamezniki slišal podobna mnenja o njenem delu. Sprašujem se, koliko časa bomo še srečevali take osebe v državni upravi. F. CIMPRIČ Vas Na samotnem samostanskem pokopališču pod Opatovo goro v varstvu mogočnih Gorjancev jc en grob več. Po 55 letih meništva in 47 letih duhovništva je šel k svojemu Očetu p. Ciril Zver, dolgoletni skrbnik kartuzijanskega samostana Pleterje, med obiskovalci samostana in tamkajšnjimi domačini priljubljen, poznan in spoštovan mož. Rodil seje v Odrancih v Prekmurju 1919.leta. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in že med šolanjem se je odločil, potem ko je prebral in premislil knjigo o kartuzijanih, da svoje življenje posveti Bogu v molitvi in askezi meništva. Od vseh poti, ki se mlademu človeku odpirajo v življenju, si je izbral prav to, strogo in zahtevno duhovno pot molitve in če-ščenja. Njegova odločitev je bila tako globoka in trdna, da jc odšel v Pleterje še pred zaključkom gimnazije; maturo je naslednje leto opravil v .Ljubljani. V mašnika je bil posvečen novembra 1946 v svoji domači vasi. “Bil si, p. Ciril, menih. Molitev, češčenje je bilo tvoje življenjsko poslanstvo. Desetletja si bil prokurator -skrbnik pleterske kartuzije. V tej službi si spoznaval tudi župnijo v njeni lepoti m v vsej njeni bolečini. Prisluhniti si znal bližnjemu, slednjemu si dajal modre nasvete, delil si dobrote samostana, pripravljal ljudi na srečanje z Bogom, ’ je dejal šent-jernejski dekan Anton Trpin na maši zadušnici, ki seje je udeležilo okoli 50 duhovnikov, med njimi tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar in jilctci ,ki menihi. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Po Oznanilih KOČEVJE - Po “Oznanilih”, ki jih izdaja župnijski urad Kočevje, na kratko povzemamo nekai zanimivih: KARITAS SPET POMAGA - Kočevska Karitas je spet dobila nekaj hrane iz tujine, kar bo zadoščalo za delitev pomoči najbolj potrebnim približno do konca leta. Uradne ure so ob torkih in petkih od 15. do 18. ure, vsako prvo sredo ob isti uri pa za Rome. ZAHVALA NA ZAHVALNO NEDELJO - Na zahvalno nedeljo 7. novembra, se je prisrčno zahvalil vsem sodelavcem in dobrotnikom v nadškofiji nadškof dr. Alojzij Šuštar. IZ UVODNIKA - Za zaključek pa še samo del zanimivega razmišljanja iz uvodnika: “Morda ima med vsemi narodi ravno slovenski še najnenavadnejši odnos do smrti. Ne le da prednjačimo po številu samomorov, da smo v evropskem vrhu glede splavov, da postajamo eden najstarejših narodov na svetu - tudi enega največjih praznikov v cerkvenem letu, vse svete, smo bizarno preimenovali v “dan mrtvih" in ga celo uzakonili kot svoj nacionalni praznik. Na žalost je res naša posebnost, da smo drug drugemu raje volkovi kot bratje, da od pamtiveka “Slovenec že mori Slovenca; brata”, da više cenimo tuje kakor domače, da se nam zdijo ime-nitnejše v nerazumljivih jezikih zapisane čačke kakor klena materinščina - toda mar je smrt zares naša najvišja vrednota, ali smo res tako obupani in vsega naveličani, da je edino, česar se še nadejamo, črna zemlja, konec in Nič!? POPRAVEK V pismu bralke Malči Kostevc iz Šentruperta z naslovom “Spomini bolijo tudi drugo stran” (DL 11. novembra) je tiskarski škrat za leto dni pomladil dogodek, ki ga opisuje, kar pa lahko vpliva na vprašanje krivde in nedolžnosti. Na cerkvenih vratih je namreč listek z imeni od OF na smrt obsojenih visel 18. junija 1942 in ne 18. junija 1943. Za napako se opravičujemo. Uredništvo DL Dom za starejše je potrebno zgraditi Pomanjkanje čuta do bližnjega in politične igre Občinski samoprispevek za gradnjo doma starejših občanov v občini Trebnje je propadel. Sedaj ne pomaga več nobeno obtoževanje in prepričevanje, čeprav dom nujno potrebujemo. Ostareli v domovih po vsej Sloveniji in perspektiva prihodnosti našega občinskega območja kažejo na to nujnost. Izgovori, ki so jih na dan privlekli posamezniki in skupine, pa naj bo to stranka ali posamezne “krajevne vlade", tega ne morejo zanikati ter kažejo le na pomanjkanje medčloveških odnosov in razne politične igre. Dom je bil mišljen širše, kot center za starostnike iz širšega območja z dejavnostmi, ki bi omogočale mirno preživljanje starosti tistih v domu in tistih doma ter pomagale tistim, ki morajo skrbeti za ostarele. Tako pa... Kljub temu daje samoprispevek propadel, ker sta egoizem in pomanjkanje čuta do bližnjega podrla upe in želje mnogih, predlagam vsem, ki še čutijo odgovornosti do soljudi, naj dejavnosti za gradnjo doma nadaljujejo tudi v korist tistih, ki so sedaj odrekli pomoč. Kako priti do sredstev, ne vem, mogoče z obveznicami, delnicami incer-tifikati_ter večjo državno pomočjo. Škoda je namreč, da bi se sedaj vse končalo. Čas in potreba nas silijo v razmišljanje in delo vnaprej. Z denarjem, ki mi je ostal, ker ne plačujem samoprispevka, nazdravljam s kozarcem novega vina s pelinom. D. N. Trebnje Osilničani, ljudje s potnim listom Državna meja odrezala Osilniško dolino - Življenje bi prinesla le nova cesta - Gradnja dveh obkolpskih cest, ki seje začela, prinaša le nove nevšečnosti V ljubljanski porodnišnici rojeni Osilničan bi že moral imeti potni list, ko gre z materjo domov. Šalo na stran, res pa je, da Osilničan, ko gre v občinsko središče Kočevje ali v prestolnico, potuje prek Hrvaške. Zakaj tako? Z osamosvojitvijo Slovenije je osil-niška dolina postala prometno odrezana od Slovenije, ker vse poti v Slovenijo vodijo prek Hrvaške. Dolina, poimenovana po nekoč največjem kraju Osilnici, leži ob Ča-branki in Kolpi in je razdeljena med Slovenijo (levi) in Hrvaško (desni breg). Cesta, ki pelje po dolini, prečka eno ali drugo reko večkrat in s tem tudi novo mejo. Odrezanost doline je posledica razvoja v preteklosti. Od ostale Slovenije jo je dolga leta ločilo zaprto območje Kočevske Reke, kar je pripeljalo dolino (KS Osilnico) do skorajšnjega izumrtja. Osilniška “pomlad” oz. “jesen” leta 1971 je to sicer preprečila, vendar se stara živahnost ni več vrnila. Dolina ima veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Leži na obrob- ju novega kočevskega naravnega parka in v še neoskrunjeni zgornjekolp-ski dolini. Njena polja vabijo ljudi, ki jih je bilo v preteklosti trikrat več. Mnogi so namreč odšli v svet, ker doma niso imeli možnosti za preživetje. Zelja po vrnitvi oz. vsaj ohranitvi tega, kar je ostalo, je velika. In tu je tista možnost, da s turizmom in kmetijstvom dolini vrnemo življenje. Ohraniti bi morali tudi tistih nekaj industrijskih obratov, ki so tam. Življenje in hitrejši razvoj bo v KS Osilnico prinesla le nova cestna povezava s Kočevsko Reko; pot, ki je nekoč že bila! Večji del ceste je že zgrajen (delno asfalt, delno makadam), in to z obeh strani, z osilniške do Bezgovice, s kočevske do Borovca oz. Raven. Zgraditi je treba še približno 5 km ceste. Gradnja te ceste ne bo tako grobo posegla v naravo, kot se to sedaj dogaja pri Kužlju. S cesto bi približali Osilnici občinsko središče, ki bo z uvedbo nove lokalne samouprave po vsej verjetnosti Kočevska Reka. Področje Papežev, ki je del KS Osilnica, bi z lahkoto povezali š to Poslovna logika Obljubljali ste, da bo Slovenija mala ŠVICA, ker se to ni zgodilo, smo preselili kapital v ŠVICO! Kf f Y i u*vr-w.i Karikatura: S. Stračkovski fifiBSE SOMMS M tirtoel/rajtoo’ tujko/ MOJ KRAJ IN NJEGOVA PRIHODNOST Vas, v kateri živim, je majhna, zato nc vem, če ima lahko veliko prihodnost. Asfalt smo dobili že pred leti, to pa ne velja za telefon. Zaenkrat ga imajo le pri eni hiši, medtem ko imajo satelitsko anteno skoraj vsi. Telefon bi že lahko imeli, a je bil predrag, odločili smo se počakati na boljšo priložnost. Razvoj turizma najbrž tudi nima velike možnosti v našem kraju, saj turistom ne bi imeli kaj pokazati, ponudili bi jim lahko le kmečko hrano in pijačo. Sicer pa mi je naša vasica brez turistov še bolj všeč. JASNA LESTAN OŠ Milana Majcna Šentjanž POBERITE DENAR UČENCEM! 634.200 tolarjev. To je vsota, ki naj bi jo pobrali na Srednji tehniški in zdravstveni šoli (STZ.Š) Novo mesto za evidenčne izkaznice. V tem niso vračunane vse rezervne izkaznice, izkaznice obiskovalcev in izkaznice učiteljev. Ob tolikšni vsoti se postavi vprašanje: za kaj bo porabljen ves ta denar? Vsakomur je lahko jasno, da izkaznice ne morejo hiti toliko vredne. Mar stane košček papirja in plastike 300 Si l ? Za ta denar lahko dijak kupi tri sendviče! Vsekakor pa je že pol sendviča vredno več kot četrtina izkaznice. Upam, da so se tudi ostali dijaki pravilno odločili in ne bodo privoščili zaslužka tistim, ki bi se radi z. nami okoristili. Za denar, ki ga zahtevajo, bi si lahko v papirnici kupili približno 10.000 takšnih koščkov papirja in plastičnih ovitkov. Sprašujemo se, kilo bi rad tako na lahko zaslužil? Seje šola spremenila v eno najbolj dobičkonosnih dejavnosti? Mi izkaznic nismo zahtevali in smo se zato uprli plačevanju. Če jih šola hoče, naj jih tudi plača! Pobudniki akcije; Uredništvo 328 in 4. e KRMELJ DANES IN JUTRI Krmelj je zame čudovit kraj. Vsak dan postaja lepši, saj nimamo industrije, ki bi uničevala naš kraj, in take si tudi ne želimo. Toda skrbi me, ker nam gostilne, rastejo kot gobe po dežju. Skoraj vsaka druga hiša je že gostilna in to polna. Veliko očetov je sedaj izgubilo delo, saj Metalna ne dela več. Dobili smo Inkos. Če so atki v gostilnah, je denarja za preživetje še manj. Želim si, da bi naši ljudje dobili delo, da ne bi pili in kradli. Ce bodo starši delali, bomo tudi otroci srečni. JERNEJA ROJC 3. r., OŠ Krmelj VESELO POPOLDNE V KOPRIVNICI KOPRIVNICA - Jutri ob 13. uri se bo v prostorih osnovne šole in vrtca v Koprivnici začelo Veselo popoldne za malčke in šolarje. Dve url in pol bo mladež imela na razpolago za likovno, lutkovno, glasbeno, tehnično in kuharsko dejavnost, ob 15.30 pa bodo ustvarjalnost otrok prikazali še na razstavi. NA KNJIŽNEM SEJMU V sredo, 10. novembra, smo učenci OŠ Globoko šli v Ljubljano. Ogledali smo si knjižni sejem, kije bil v Cankarjevem domu. Bilo je veliko razstavljal-cev iz vse Slovenije. Na sejmu smo se srečali tudi s slikarko Marjanco Jemec - Božič, s pesnikoma Tonetom Pavčkom in Nikom Grafenauerjem in pisateljico Marjeto Novak. Povedali so, kako se je začela njihova umetniška pot. V njihovi družbi smo bili eno uro, nato smo si učenci prvega, drugega, tretjega in četrtega razreda ogledali Sapramiško, ostali pa smo odšli v Narodno galerijo, kjer smo si ogledali slike, in nato še v prirodoslovni muzej. I'a dan smo izvedeli veliko novega. JANA BARKOVIČ POKLONILI SMO SE SPOMINU NA TALCE 50 let je minilo od tragične smrti osemindvajsetih Šentjernejčanov na ajdovi njivi na koncu naselja. Ob preboju Nemcev 21. oktobra leta 1943 sojih pobrali iz. hiš in jih postrelili. Med njimi tudi dva otroka. Ob obletnici se je zbralo veliko krajanov, da bi prižgali sveče in se poklonili spominu talcev. Na komemoraciji je sodeloval pihalni orkester. recitatorji OŠ ter g. Marjan Močivnik. ki je obudil spomin na tisti tragični 21. oktober, ki ga je doživel kot mlad lani. MARJANA ČANČAR novin. krožek OŠ Šentjernej NA SREČANJU MLADIH GASILCEV V oktobru je bilo v Kranjski Gori srečanje mladih gasilcev Slovenije. Občino Črnomelj so zastopali učenci OŠ Mirana Jarca. Na srečanju so se pomerili v teoretičnem znanju io praktičnem prikazu gasilskih veščin, učenec likovnik pa je risal na temo Med ognjem in naravo bodimo mi. Sodelovali so tudi z glasilom, v katerem so bili prispevki o ekologiji in požarni varnosti. Komisija je glasilo ocenila kot najboljše, učenec likovnik pa je za svojo risbo dobil zlato “paletko”. V praktičnem delu pa so bili učenci gasilci v zlati SrCtlini' Novin. krožek OŠ Mirana Jarca OGLEDALI SMO SI OPERNO PREDSTAVO 25. oktobra smo se učenci vseh oddelkov šestega razreda OŠ Trebnje z avtobusi odpravili v Ljubljano z namenom, da si ogledamo opereto Netopir, ki jo je napisal Johann Strauss mlajši. Ko smo vstopili v predprostor operne hiše, smo iskali tablice z napisi, parter, loža, balkon in galerija. Opereta se je začela z uverturo, ki so jo sestavljali priljubljeni Straussovi valčki. Opereta ima tri dejanja. V glavnih vlogah so nastopili: Karel Jerič, Jurij Reja, Olga Gracelj, Dunja Spruk in Jaka Jeraša. Najbolj smo se nasmejali dramskemu igralcu Janezu Hočevarju - Rifletu, ki je zaigral v vlogi Froscha. Dirigentsko palico je vrtel Marko Gašperšič. Opereta nam je bila všeč, ker je bila zabavna, šaljiva in razigrana. ANJA KRŽIČ in MOJCA PODPADEC 6. a, OŠ Trebnje OD KOD SI DOMA? Neznank, povezanih s tem vprašanjem, kmalu ne bo več. Pohodi nas bodo nekaj let vodili v vasi, kjer živijo naši sošolci. Šestošolci smo se tako v ponedeljek odpravili v Gor. Vrhpolje. Mihovo, na Kiro, se ustavili ob gradu Prežek, kjer je nekoč Andrej Smole gostil tudi prijatelja, dr. Franceta Prešerna, in nadaljevali skozi Cerov Log, Žvabovo do Šentjerneja. Sedmošolci in osmošolci so kolesarili, nižješolci brusili pete po okoliških vaseh. Ker nam je bilo naklonjeno tudi vreme, smo se s poti vračali dobre volje; tudi tisti z najdaljše poti na Javorico. NATALIJA TAJČMAN OŠ Šentjernej • Samo listi lahko kaznuje, ki le ljubi. (Tagore) TAKO SE JE JEDLO - Učenci in učitelji OŠ Bizeljsko so v petek popoldne predstavili rezultate svoje raziskovalne naloge “ Vinogradništvo na Bizeljskem nekoč in danes ”. Opravljali so jo vse od začetka lanskega šolskega leta, ko so si zastavili cilje. Ugotavljali so pomen, obseg in razvoj vinogradništva v svojem kraju, spremljali so delo v vinogradu, se učili o predelavi grozdja in kletarjenju, obiskali največje vinogradnike v svojem kraju, zapisovali običaje in pesmi o tej dejavnosti in še marsikaj. Toliko dela so opravili, da jim bomo morali nameniti v eni prihodnjih številk kaj več prostoru. Svoje delo so predstavili z bogato razstavo, posebnim biltenom, video posnetki ter v obliki kviza, na katerem so reševali praktične naloge v zvezi z vinogradništvom. Na sliki so učenci 8. razreda, ki so se poskusili pri pripravljanju malice, takšne, kot sojih nosile v vinograd njihove stare mame. (Foto.B. D.-G.) cesto. Prav tako bi imeli krajšo pot tudi iz Ribjeka ali Bosljive Loke. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na sedanjo staro cesto, ki pelje po dolini navzdol proti Brodu na Kolpi oz. navzgor proti Čabru. Razmišljanja o gradnji povsem nove ceste po levem, slovenskem bregu prepustimo prihodnosti. Najlaže je uničiti naravo, ji vzeti lepoto, ki je vendar glavni adut doline! Gradnja dveh obkolpskih cest, kar se sedaj dogaja, prinaša samo nove nevšečnosti. Na razdalji 40 km od Broda do Čabra je 13 mostov in ob vsakem bi morali urediti mejni prehod in opraviti mejne formalnosti, tudi če greš samo na njivo. Dolina, njene reke in potoki, polja in vrhovi na obeh straneh so ljudi združevali in cesta jih je povezovala. Zato prav osilniška dolina daje možnost Šloveniji in Hrvaški, da uredita obmejno življenje na evropski ravni. Dajmo ljudem priložnost, politikom pa v razmislek! JOŽE OZURA Ljubljana K v t.fi se 'm sr tl iIPUSiC a T rpFI f. u s?*** dPRMjrjfi; KAMERA ODKRIVA - Krmeljski delavski razred se je oblikoval in brusil od ciglame in cinkarne do rudnika in Metalne. Številni rudarji so se po zaprtju rudnika rjavega premoga le stežka prelevili v kovinarje. A ker so jim obljubljali svetlo prihodnost kot že tudi poprej rudarjem, ko so jim 12.9.1950 podarjali rudnik v upravljanje (o tem priča tale spominska plošča na upravni zgradbi Metalne), so se le nekako sprijaznili z novim položajem. Bo kakšno obeležje označilo tudi "zgodovinskost” trenutka, ko so številni delavci Metalne po stečaju pristali na zavodu za zaposlovanje? (Foto: P. P.) Preizkusni kamen Zgodaj zjutraj je in jesenske meglice se še niso povsem dvignile. Francelj in Pepca se peljeta po cesti ob Krki v Ljubljano. Mudi se jima, zato je soprog malo bolj pritisnil na plin. Nekaj naprej od Žužemberka, tam, kjer je cesta najbolj ozka in speljana tik nad reko, pa voznik naenkrat avto hitro zavre in sunkovito zasuče volan na levo. Pol na cesti in deloma še v koritnici leži večji kamen, ki se je zrušil s strmega brega. Francelj glasno zakolne in požene naprej. “.Zakaj pa nisi ustavil, da bi kamen umaknila ?”gapokara žena. “Nikar ne tečnari, saj dobro veš, da se nama zelo mudi. Sicer pa je ob cesti opozorilna tabla kamenje pada, pa tudi sicer je velik promet in bo to storil že kdo drug." “Saj ravno zato, ker je velik promet, ” še ugovarja Pepca, ki tudi ima vozniški izpit. Potem pa obmolkne. Pozno popoldne se vračata zakonca v avtomobilski koloni po istipoti domov. Ko prideta do tistega mesta, je kamen še vedno točno tam. “Glejglej, kdo bi si mislil!" reče Francelj, “sicer pa je to sedaj zadeva tistih, ki vozijo po oni strani. ’’ “Ne vem, če je to čisto res. Saj se spomniš, kako si zjutraj sunkovito zavil na levo. Imela sva srečo, da ni bilo nikogar nasproti, " odvrne Pepca. “Sedaj v koloni pa res ne bom ustavljal," vztraja pri svojem on. Naenkrat pa se soproga spomni: “Čisto sem ti pozabila povedati ...že včeraj je telefoniral Jani, da bo danes, enkrat ponoči, prišel domov. Vozil bo tod mimo... ” Mož brez besed pri prvih hišah ustavi in obme avto, se vme nazaj in umakne kamen. Francelj rad ponoči mimo spi. SLA VKO KLANČIČAR • Države pred hudičevem leglom ne rešijo ne parlamentarne komisije ne škofovo kadilo, marveč preprost zakon o zaščiti države pred državnimi funkcionarji. (Nežmah) Nasilje nad otrokom, nasilje na učiteljem Otroškemu parlamentu na rob Sedanja stopnja civiliziranosti družbe nam nudi vedno manj (socialne) varnosti, poštenosti in iskrenih medsebojnih odnosov. Nad vsemi visi duh nestrpnosti, nasilja nad vsem in vsakomer, prikrite nevarnosti, neiskrenosti, nespoštovanja osebnosti in tuje lastnine. Politiko - kakršnakoli že - si zamišljajo in izvajajo le odrasli. Posledice bolj ali manj uspešnega gospodarstva, kije, žal, še vedno povezano s politiko, se poznajo na celotni družbi. In medtem ko smetana koristolovcev, goljufov in brezdušnih spretnežev niši eno podjetje za drugim (nasilje nad ljudstvom!) in ne ve, kam z Judeževim denarjem, dobra polovica preostalega ljudstva s težavo lovi ravnotežje na robu finančnega propada. Otroci, ki naj bi pili sok učenosti in življenjske modrosti pri odraslih, željno vsrkavajo vse “prijaznosti" tako moralne dntžbe. Gledajo, poslušajo in sc zelo hitro učijo. To je prvo (nevidno) nasilje nad otroki. Tako prepojeni, seveda ne vsi, s “strupi kulturnosti" naše družbe pridejo v šolo. Ker so že dokaj govorno samostojni, obenem pa zelo gibljivi, mimogrede lahko pošljejo učiteljico v tri p.m. ali pa ji zagrozijo, da jo bo že oči navozil. In to v drugem razredu, prosim! To je pivo nasilje nad učitelji. Ob nabiranju šolske učenosti nekateri kmalu spoznajo, da je spreten nemimež lahko dolgo v sorazmerno nekaznovani senci, suj za verbalne delikte med učno uro nc dobi v večini primerov nič drugega kol učiteljev besedni opomin. Pri marsikateri uri meče papirčke, radirke ali še kaj, se s sosedom prepira za sosedov zvezek, se sprehaja po razredu, mimogrede komu kaj sune, hodi po mizah ali brca tuje torbe, večkrat pije vodo in želi potem na WC, kjer mimogrede kaj poškoduje, pa še in še... Pri vsem tem presliši vse učiteljeve opomine, prošnje (!) in sploh vse nenasilne pedagoške “prijeme”za vti-rjenje v normalen in nemoteč proces v teku učne ure. To je drugo nasilje nad učiteljem. In ko je učitelju dovolj, ko je učencu izrekel vse, kar mu je mislil povedati, in če ni zalegel niti pogovor z učencem, razrednikom in starši, nekega dne pač eksplodira. Po zraku priletijo “znani leteči predmeti" ali pa učenčeva glava doživi bližnje srečanje tretje vrste z učiteljevo roko. To je drugo nasilje nad otrokom. Indijski mislec Tagore je nekoč zapisal, da “samo tisti lahko kaznuje, ki tudi ljubi". In koliko ljubezni je v eni klofuti? In koliko je spoštovanja učiteljeve osebnosti v učenčevem neprilagodljivem vedenju? Kdo je tisti, ki ovira normalno izvedbo učne ure? Do kakšne stopnje nasilja morajo po službeni dolžnosti, kot odrasli in izobraženci, potrpeti učitelji? In koliko zmerjanj, žaljivih pripomb ali letečih predmetov pa naj prenesejo učenci? Kaj ni to kot zob za zob? Zakaj smo pravzaprav sploh skupaj? Osnovni namen šole je poučevanje in vzgoja otrok. Teoretično sploh ne more priti do nasilja: učitelj poučuje, učenci poslušajo, pišejo, se naučijo, so vprašani, itd. Vse v redu, le z eno samo pripombo: tako eni kot dnigi so potni življenja, so osebnosti vsak zase, zato vredni upoštevanja kulture medsebojnih odnosov. Tistim, ki je še nimajo, jo je treba pač posredovati. Odnosi, med katerimi prevladuje negativna energija na obeh straneh, so daleč od medsebojnega razumevanja, zaupanja in spoštovanja. Vložimo v medsebojne odnose čimveč pozitivne energije, bodimo iskreni in storimo kakšno dobro delo! (Prosto po Zaratustri, D. P.) DRAGO PIRMAN m t. 46 (2309), 18. novembra 1993 DOLENJSKI LIST dogodki v sliki in besedi PRAZNIK VSEH - V sklopu prireditev ob sevniškem občinskem prazniku se je zvrstilo veliko dogodkov, ki bodo bolj ali manj vplivali na spomin Posavcev in tudi državnih ministrov, povabljenih v različne kraje prazničnih slovesnosti. Kar nekaj dogodkov je bilo na Blanci, ki ji je med kraji v občini pripadlo ob tokratnem praznovanju posebno mesto, saj je bila tu tudi slavnostna seja občinske skupščine. V osnovni šoli na Blanci so prazniku v čast pripravili razstavi o vinu in “mojem kraju ”. Da bi bilo vzdušje ob razstavi pristnejše, so si šolarji nadeli tudi malce noš, kar je zabeležila tudi kamera. IZLET OSKRBOVANCEV - Na avgustovskem sestanku oskrbovancev Doma starejših občanov v Črnomlju smo se odločili za izlet po Beli krajini. Za domačine je bil izlet obujanje starih spominov, za druge pa spoznavanje naše najjužnejše pokrajine. Tako je prišla dolgo pričakovana sreda 22. septembra. Z avtobusom smo se najprej popeljali proti metliškemu domu za starejše, kjer sta nas lepo sprejela direktor Janez Škof in glavna sestra Cvetka Aupič. Naša naslednja postaja so bili Adlešiči, kjer nam je gospa Marica Cvitkovič povedala veliko zanimivega o izdelavi belokranjskih vezenin in narodnih noš, o predelavi lanu in prikazala izdelavo belokranjskih pisanic. V viniškem kampu so nas že čakali gostinci iz hotela Lahinja in skupina domskih kuharic. Ob prijetni glasbi in dobri hrani nam je čas kar prehitro tekel. Nekateri oskrbovanci so se tudi naplesali, saj jih je zavrtela dobra plesalka Martina. Vsekakor je bil to za mnoge lep dan. (C. Jesenšek J H'AS IST DAS? - Koroška, zibelka slovenske državnosti, ne razmišlja o preteklosti. S tem smo se sprijaznili že l. 1920, ko smo jo izgiibili s plebiscitom. Prestol, kjer so nekdaj ustoličevali karantanske kneze in jim podeljevali posvetno oblast, je danes za visoko ograjo. Tudi zaradi tega, ker ni več kneza, da bi sedel nanj. Avstrijci so dosegli, da smo kamniti stol umaknili s slovenskih bonov: na tolarjih ga iščete zaman. O funkciji prestola na ozemlju nekdanje Karantanije govorita latinski in nemški zapis, Slovenci zaman iščemo slovensko besedo na avstrijskem travniku. Pri tem sploh ne gre za prevod. (DAMJANA KROSEU) TRGAČI SPET SKUPAJ - Običaj je, da se pri vinogradniku Cenetu Štem-bergerju iz Šentjerneja na Martinovo nedeljo dobijo vsi trgači in pokusijo mlado vino. Tako je bilo tudi letos, miza pa je bila za to priložnost obložena z dobrotami kot za ohcet. (Foto: J. Pavlin) TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 18. XI. SLOVENIJA 1 10.45 - 0.25 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 TEDENSKI IZBOR 12.00 AVE V TOURSU 12.30 ANALITIČNA MEHANIKA, 41/52 13.00 POROČILA 13.05 PO DOMAČE, ponovitev 15.50 OČI KRITIKE, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ČETRTKOVE POSEBNOSTI: MR. BEAN IN PAN KOHN 21.35 TEDNIK 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA 22.55 HIŠA NAPRODAJ, amer. naniz., 6/21 23.20 ČETRTO NADSTROPJE, angl. na-dalj, 3/3 SLOVENIJA 2 15.15 • 0.05 Teletekst 15.30 Video strani ■ 15.50 Tedenski izbor: Moj debeli očka (Švedski film); 17.30 Sova (ponovitev): Hal Roach predstavlja (amer. burleska); 17.50 Četrto nadstropje (angl. nadalj., 2/3) -18.45 Že veste? -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Elitne bojne enote (amer. dok. serija, 6/8) - 21.00 Umetniški večer: Velika obdobja evropske umetnosti: Umetnost Rimljanov (nemška dok. serija, 11/ 13) - 22.55 SP v tenisu (posnetek iz Frankfurta) KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.45 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 38. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (49. del) -12.25 Video strani -16.30 A shop -16.45 Smilhsonian (ponovitev 4. dela) - 18.00 Luč svetlobe (39. del) -18.45 Rock starine (ponovitev 40. oddaje) -19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.00 Risanke - 20.10 Poročila - 20.30 Beg iz New Yorka (amer. film) - 22.05 Rock starine (41. oddaja) - 22.35 Poročila - 23.00 Pred poroto (ponovitev 44. dela) - 23.25 A shop - 23.40 CMT PETEK, 19. XI. SLOVENITA 1 9.15 -1.10 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.15 TEDENSKI IZBOR 10.15 EBBA IN DIDRIK, Šved. nadalj., 3/9 10.45 PSIHO (amer. film) 12.30 ŽE VESTE? 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 14.15 VES SVET JE ODER, angl. dok. serija, 11/13 16.10 OSMI DAN, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 TROJNI ODMEV, angl. film 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA 22.30 IKE, amer. nadalj., 1/6 23.30 CIKLUS FILMOV B. HLADNIKA: BELE TRAVE, slovenski film SLOVENIJA S 16.00 - 0.40 Teletekst 16.15 Video strani -16.25 Tedenski izbor: Četrtkove posebnosti: Mr. Bean in pan Kohn; 17.25 Sova (ponovitev): Hiša naprodaj (amer. naniz., 6/21); 17.50 Četrto nadstropje (amer. nadalj., 3/3) -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Znanost (29. oddaja) - 20.30 Homo turisticus - 21.30 R. Šeligo: Lepa Vida (posnetek gledal, predstave) 23.30 SP v tenisu (posnetek) 9.45 TOK TOK 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.25 TARZAN GRE V INDIJO, angl. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 HOMO TURISTICUS 15.20 TROJNI ODMEV, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO AFRIKI Z OTROKOM IN KAMERO, nemška dok. serija, 4/4 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 TVARIETE 21.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: SODARJI 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA: ŽELITE, MILORD?, angl. naniz., 3/6 23.35 PRAVILO MOČNEJŠEGA, amer. film SLOVENIJA 2 9.15-0.45 Teletekst 9.30 Video strani - 9.55 Svet. pokal v alpskem smučanju: vsi (ž), L tek • 11.00 Človek in glasba - 11.55 Sova (ponovitev): Ike (amer. nadalj., 1/6) - 12.55 Športna sobota: vsi (ž), 2. tek -14.00 SP v tenisu (polfinale) -18.45 Vodne pustolovščine (angl. poljudnoznan. serija, 1/24) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Udobna vožnja (angl. nadalj., 1/6) - 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stol. (dok. serija, 8/13) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.35 Šobotna noč KANALA 9.00 Country Musič Television Europe (CMT) - 9.45 A shop -10.00 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -10.30 Alamo II (ponovitev filma) -12.00 Teden na borzi (ponovitev) -12.10 A shop -17.00 ITV: Izbjeglička televizija -17.55 BMX (3. del) -18.30 Študentskih 1/4 (oddaja študentov FDV) -19.10 Devlinova zveza (ponovitev 10. dela) - 20.00 Avtotimes (oddaja o avtomobilizmu) - 20.35 Devlinova zveza (11. del) - 21.30 Menih (amer. film) - 23.15 Poročila v angleščini - 23.40 CMT NEDELJA, 21. XI. SLOVENIJA 1 8.15-0.20 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 OTROŠKI PROGRAM 8.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.35 HOV!, ponovitev angl. naniz, 4/8 10.00 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 10/13 11.00 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI - RAZ-KRIŽJE 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 12.30 VODNE PUSTOLOVŠČINE, ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 1/24 13.00 POROČILA 13.20 ZADNJI LOV, amer. film 15.05 ELITNE BOJNE ENOTE, ponovitev amer. dok. serije, 5/8 16.00 EDVARD Vil, angl. nadalj, 8/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 19.00 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 S PETROM USTINOVOM OKOLI SVETA (angl. dok. serija, 2/6) 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA MOJSTER IN MARGARETA, poljska nadalj, 7/8 IKE, amer. nadalj, 2/6 SLOVENIJA S Opomba: 14.00- 18.00 SP v tenisu; slalom ž.: I. tek 9.55,2. tek 12.55 8.15 - 23.30 Teletekst 8.30 Video strani - 8.50 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 11.00 Škorpijonov obroč (avstral. nadalj, 21 4); 11.50 Tvariete -12.55 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Alpc-Donava-Jadran - 20.35 Učna doba Duddyja Kravitza (kanadski film) - 22.35 Športni pregled KANALA MERO. nemška dok. serija, 4/4 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR ALPE-DONAVA-JADRAN 13.35 ŠPORTNI PREGLED, ponovitev 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 GOSPODARSKA ODDAJA: 10.000 OBRATOV 20.55 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA LJUBEZEN NA PRVI POGLED, TV naniz, 4/10 IKE, amer. nadalj, 3/6 13.15 - 23.55 Teletekst 13.30 Video strani -13.45 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna; 14.45 Nedeljskih 60; 15.45 Obzorja duha -16.15 Sova (ponovitev): Želite, milord? (angl. naniz, 3/6); 17.05 Mojster in Margareta (poljska nadalj, 7/8); 17.55 Ike (amer. nadalj, 2/6) - 18.50 TV avtomagazin - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Sedma steza - 20.25 S. Vuga: Maistrova najdaljša mariborska noč (TV drama) - 22.00 Lee Harvey Osvvald (L del filma) - 22.55 Študio Ci!y - 23.55 Slovenska jazz scena KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 40. dela) -11.50 A shop -12.00 Pred poroto (51. del) -12.25 Helena (ponovitev) - 16.15 A shop -16.25 Dolina maščevanja (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (41. del amer. nadalj.) -18.45 Ameriških deset (glasbena oddaja) -19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Travma (amer. krim.) - 22.00 Burda (dok. film) - 22.30 Poročila - 22.55 Pred poroto (ponovitev 51. dela) - 23.20 A shop- 23.35 CMT TOREK, 23, XI. SLOVENIJA 1 8.15-0.15 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.50 TEDENSKI IZBOR 8.50 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 9.00 SEZAMOVA ULICA, 10/13 10.00 TV AVTOMAGAZIN 10.30 LEE HARVEY OSVVALD, L del filma 11.25 MAISTROVA NAJDALJŠA MARIBORSKA NOČ, TV drama 13.00 POROČILA 14.10 TEDENSKI IZBOR 14.10 SOBOTNA NOČ 16.10 SEDMA STEZA 16.30 PORABSKI UTRINKI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ! HOV, angl. naniz, 5/8 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ABC-1TD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 BOBENČEK 21.30 OSMI DAN 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA MEDVEDJA USLUGA, 7. epizoda angl. naniz. IKE, amer. nadalj, 4/6 SLOVENIJA 2 15.45 - 23.30 Teletekst 16.00 Video strani -16.10 Tedenski izbor: Gospodarska oddaja; Slovenci v zamejstvu 17.20 Sova (ponovitev): Ljubezen na prvi pogled (koprod. naniz, 4/10); 17.45 Ike (amer. nadalj, 3/6) -18,45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Po vojni (angl. nadalj, 9/10) - 21.00 Lee Harvcy Osvvald (2. del filma) - 21.50 Vidcošpon - 22.45 Svet poroča KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 41. dela) -11.50 A shop -12.00 Pred poroto (52. del) -16.10 A shop -16.20 Travma (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (42. del) - 18.45 Jazzbina (ponovitev 41. oddaje) - 19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Ciklus zamolčanih slovenskih filmov: Triangel - 21.55 Jazzbina (42. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.55 Pred poroto (ponovitev 52. dela) - 23.20 A shop - 23.30 CMT SREDA, 24. XI. SLOVENIJA 1 9.15-0.10 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR 10.10 BISKVITKI, risana serija 10.35 VIDEOŠPON 11.30 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.00 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOL, dok. serija, 8/10 12.30 S PETROM USTINOV1M OKOLI SVETA, angl. dok. serija, 2/6 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 14.30 TEDENSKI IZBOR 14.30 LEE HARVEY OSWALD, 2. del fil ma 15.25 PO VOJNI, angl. nadalj, 9/10 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 RPL 18.45 ABC-1TD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILMI ŠTUDENTOV AGRFTV 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA HAL ROACH PREDSTAVLJA, 29. epizo-da amer. naniz. IKE, amer. naniz., 5/6 SLOVENIJA 2 14.45 -23.10 Teletekst1 15.00 Video strani - 15.20 Tedenski izbor: Bobcnček; 16.10 Omizje -17.25 Sova (ponovitev): Medvedja usluga (7. epizoda angl. naniz.); 18.05 Ike (amer. nadalj.) -18.45 Analitična mehanika (42/ 52) -19.15 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Športna sreda: 20.00 košarka; 21.30 nogomet - 23.10 Obiski KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.)-10.00 CMT- lOiOAshop-11.00 Luč svetlobe (ponovitev 42. dela) -11.50 A shop -12.00 Pred poroto (53. del) -16.15 A shop -16.25 Triangel (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (43. del) -18.45 Male živali -19.00 Risanke -19.10 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Dance session (8. oddaja o plesu) - 21.00 Smithsonian (5. del amer. dok. naniz.) - 22.00 Kje so Arminijcvi Tevtoni porazili Rimljane? (dok. film) - 22.30 Poročila - 22.55 Pred poroto (ponovitev 53. dela) - 23.20 A shop - 23.30 CMT vsak dan ob 19. In ob 21. uri NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.45 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 39. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (50. del) -12.25 Video strani -15.55 A shop • 16-10 Beg iz Ncw. Yorka.(pojiQ\iley film^) -18.00 Luč svetlobe (40. del),-' 18,45 Cltzije: Iskalci notranje svetlobe (ponovitev) -19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi ■ 20.40 Čist odtrgan tip (amer. komedija) • 22.05 Poročila - 22.30 Pred poroto (ponovitev 45. dela) -22.55 A shop - 23.10 Počitnice gospoda Hulota (amer. komedija) - 00.40 Erotična uspavanka - 01.00 Erotični film SOBOTA, 20. XI. SLOVENIJA 1 7.15 -1.35 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.10 TEDENSKI IZBOR: 8.10 RADOVEDNI TAČEK 8.20 LONČEK. KUHAJ! 8.30 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz, 21/26 8.55 KLUB KLOBUK 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -8.15 Ris (risanke in spoti) - 8.25 Male živali - 8.45 BMX (ponovitev 2. dela) - 9.15 Menih (ponovitev filma) -11.00 Ameriških deset (ponovitev) -11.30 Dance session (ponovitev) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Video strani -18.00 Hit (dok. film) -18,30 Malta • otok' v' času (I. del dfik. filma) -19.00 Risanke -19.05 tropska vročica II (ponovitev 8. dela amer. nadalj.) - 20.00 Tropska vročica 11(11. del) - 20.55 Dannyjcve zvezde (kontaktna oddaja) - 21.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) -22.40 Dolina maščevanja (amer. vestern) - 23.05 CMT PONEDELJEK, 22. XI. SLOVENIJA 1 10.15-0.15 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.50 TEDENSKI IZBOR 10.50 VRNITEV ANTILOPE, angl. nadalj, 6/13 11.15 ZNANOST, 29. oddaja 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE • UČITE SE Z NAMI 12.10 PO AFRIKI Z OTROKOM IN KA- GLAsmje ž/vijm Včasih je bilo znano, daje poklic glasbenika zelo dobro plačan. Toda časi so se spremenili tudi za glasbenike. Nekaj zelo znanih slovenskih “godcev” smo povprašali, kako se preživljajo. Don Juanov Brendi je napisal toliko pesmic, ki so vžgale pri Slovencih, da mu življenje res ni težko, pravi pa, da mora delati od jutra do noči. Faraoni trdijo, da mora slovenski glasbenik za začetek v tujino, ko pa uspe z lastno produkcijo in prodre v medije, lahko dobro živi tudi doma. Miran Rudan pravi, da kot solist, ki nastopa s play-backi po diskotekah, odlično uspeva. Damjana Golavšek in Alenka Godec prepevata pesmi, ki so jima pri srcu, svoj finančni proračun pa si izboljšata s poučevanjem. V nagradni igri Sola je žreb uro Sola namenil Petru Zamanu iz Trebnjega. V realni revolucionarni poeziji Toneta Fornezzija-Tofa sem našla tudi očetovski nasvet sinu: Oženi se, sin moj, oženi, če ti rečem. Vem, da sem tečen, ampak ne moreš biti vse žive dni takole vesel in - srečen. Simona H20 O kvaliteti življenja starejših Zveza društev upokojencev Slovenije je konec oktobra organizirala v Domu upokojencev v Ljubljani posvet “O kvaliteti življenja starejših ljudi”. Posveta so se udeležili predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Inštituta zavarovanje zdravja RS, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Rdečega križa, Geron-tološkega društva, Karitas, Zveze svobodnih sindikatov in drugih organizacij. Na posvetu so ugotovili, da se pravice iz zdravstvenega in socialnega varstva zmanjšujejo, da so se z lastninjenjem zaostrila stanovanjska vprašanja, daje v domovih za starejše občane 95 odst. ljudi, starih nad 65 let, in da je zanje slabo ali sploh ni poskrbljeno za ustrezno in varno življenje, nesprejemljiv je sistem upokojevanja (nasilno upokojevanje mladih ljudi zaradi prevelikega števila delavcev). Ugotovili so tudi, da so starejši ljudje izrinjeni iz družbenega življenja in nimajo vpliva na odločujoče ustanove. Znano je, da se Evropa v zadnjem času zelo aktivno ukvarja z vprašanji stare generacije, da razvija oblike pomoči starejšim. Tudi slovenska družba, ki se po demografskih podatkih naglo stara, istočasno pa upada število rojstev, bi morala pristopiti k sistematičnemu proučevanju teh dejstev. Udeleženci posveta so sprejeli naslednje predloge: v Sloveniji je treba ustanoviti državno inštitucijo, ki bo prevzela odgovornost za celovito skrb za starejše ljudi; pripravi naj se državni projekt celovite skrbi za starejše ljudi, na podlagi izkušenj Centra za pomoč na domu v Ljubljani naj se ustanovijo enaki ali podobni centri v posameznih regijah za pomoč starim, bolnim in invalidnim osebam. Predloge so poslali Odboru za zdravstveno in socialno varstvo pri Državnem zboru. Zveza društev upokojencev STANKO HVALE, predsednik Kakšna je lovska etika in morala? Komentar, kije nastal izključno na podlagi knjige Lovčev priročnik, učbenika za lovski izpit - Šokirani bodo zlasti ljubitelji živali, predvsem pa mačk Primerov, ko lovci v različnih okoliščinah ustrelijo domačo mačko ali psa je precej. Lastniki so prizadeti, lovci pa ali arogantni ali dvolično nevedni ali pa pretirano prijazni dokazujejo svojo varovalno ljubezen do živali. Veliko je lovskih prekrškov, zakonskih in moralnih, s katerimi se ali se ne ukvarjajo pristojne službe. Aktualno je vprašanje, kdo so lovci in kaj je lov danes. Po lovskih razlagah je lov zdaj šport, zdaj varovanje narave, potem turizem za tuje lovce, zdaj spet kazalec na tehtnici naravnega ravnotežja. Ob zadnjem je zanimivo, da lovci hkrati iztrebljajo roparice in množično gojijo fazane, kot odrasle pa jih spustijo in postreljajo. Fazani se kot kokoši ne bojijo roke, ki jih hrani, in ne vedo, da so odveč na tehtnici naravnega ravnovesja in da jih DOPOLNILI KOMISIJO ZA LOKALNO SAMOUPRAVO SEVNICA - Komisija za lokalno samoupravo pri sevniški občinski skupščini, ki bo med drugim ugotavljala večinsko mnenje občanov po posameznih krajevnih skupnostih o bodočih lokalnih skupnostih na območju sedanje sevniške občine in pripravljala model organiziranosti in delovanja bodoče lokalne skupnosti Sevnica in morebitnih novonastalih lokalnih skupnosti na območje sedanje občine, bo imela prej ko slej zelo zahtevno in odgovorno delo. Zato je iz vrst občinskih odborov SLS in SKD prišla pobuda, da bi predvideni petčlanski sestav razširili še za 2 člana. Bredi Mijovič, Branku Derst-venšku in Andreji Flajs iz Sevnice, Danijelu Bevcu iz Loke in Jožetu Knezu iz Krmelja sta se tako po sklepu poslancev sevniške občinske skupščine pridružili) še Blaž Jene iz Sevnice in Roman Žveglič iz Trnovca. morajo varuhi narave zaradi tega “upleniti”. V roke sem dobil knjigo Lovčev priročnik, učbenik za lovski izpit, ki ga je uredil France Cvenkel, izdala pa Lovska zveza Slovenije 1989. leta. Precej zapisanega si nasprotuje, predvsem, kar piše o lovski etiki in morali, o lovu, načinu lovljenja in izbiri živali, ki bo odstreljena. Navedel bom nekaj odlomkov, ki dokazujejo kontradiktornost priročnika, ki ga mora poznati vsak lovec in se iz njega učiti ljubezni in spoštovanja do vseh živali. O lovski etiki (str. 15, točka 4) piše: “Velja načelo, da naj divjad pade v ognju in naj v hipu pogine, da se ne muči.” Stran 17, točka 9: lovska etika je proti ... streljanju v tarče na drevesnih deblih.” Na str. 15 piše: “... tudi t.i. roparice imajo pravico do obstoja.” Toda na strani 286, pri točki 25 z naslovom “Kako in kdaj spodbujamo ostrost pri lovskem psu”, se mnenje pisca o lovski etiki radikalno spremeni. Naslednji citat bo šokiral vse ljubitelje živali, posebej mačk. O treningu ostrosti pri goničih, brak jazbečarjih in jamarjih piše: “Zanje je prav, da so ostri in na kratko opravijo z vsako roparico. K temu jih navajamo tako, da jim nekajkrat odstrelimo mačko, ki sojo nagnali na drevo. Ko so si že večkrat ohladili jezo na mrtvi mački, potem ne pomerimo več natančno, tako da mora pes delo dokončati z davljenjem. Pri tem bo staknil kakšno prasko, vendar z obstreljeno lisico navadno hitreje opravi kakor z obstreljeno odraslo mačko.” to je zanimivo primerjati s citati na straneh 15 in 17. Citiral bom še nekaj stavkov iz Lovčevega priročnika o psih, človekovih najzvestejših družabnikih: O svojih lovskih psih lovci razmišljajo tako (str. 285, točka 23): “Če se pes... boji vode ..., potem vedimo, da imamo opravka z manjvrednim psom, ki bo pokazal tudi druge na- pake, kot sta bojazljivost in pomanjkanje veselje do lova.” Na str. 286, točka 25, pa dodaja: “Proti prirojeni bojazljivosti ni zdravila, na mestu je samo dobro pomerjen strel.” In še lovski komentar na prej zapisano (str. 18, točka 10); “V psu ... se zrcali gospodar. - Kakršen pes, takšen gospodar!” Zapisanih je samo nekaj stavkov, ki se dotikajo lovčeve ljubezni do psov in mačk. Ljubezen in skrb za divjad pa je neizmerna in pravim ljubiteljem živali nedoumljiva. Iz zapisanega si lahko vsak sam ustvari sodbo o lovski etiki in morali. Kajti Lovčev priročnik, iz katerega so citati, mora poznati vsak lovec, saj je v njem zapisano pogoj, da opravi lovski izpit m postane lovec z vsemi pravicami in dolžnostmi ubijati. DUŠAN GRAIFONER Maribor • Tisočletne sanje slovenskega naroda so čista neumnost. Izmišljotina ljudi, ki jim je do tega, da današnje politične razmere utemeljijo in upravičijo s stališa dolge zgodovine. (Zgodovinar Janez Peršič) • Sol je važna gospodarska zadeva, rabijo tako človek kot žival. Če soli v hiši ni, gospodarstvo terpi. (Novice 18. okt. 1868) RAČKA, d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 računalniški sistem BERUSOVIPREDSTA VILI NOVE MODELE - VAvtohiši Berus na Cikavi so predstavili nove modele avtomobilov Volksvvagnovega koncema, s katerim sodelujejo že trinajst let, pogodba o prodaji pa teče že dobro leto. Poleg podpredsednika izvršnega sveta Andreja Kinna se je slovesnosti udeležil tudi Rok Freyer, direktor prodaje Porsche Interavto iz Ljubljane, generalni uvoznik vozil VIV in audi. Oba sta družinsko podjetje Berus označila kot zgled podjetništva ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. Številni obiskovalci so lahko občudovali pasat limuzino in variant, golf cabriolet in variant, audi 801600 e z novim motorjem ter polo, na našem tržišču prisoten šele kratek čas, vendar cenovno zelo zanimiv. Razveseljivo je, da so vsi novi modeli opremljeni z zračnimi blazinami, kar bo zagotovo prispevalo k še večji varnosti že tako priljubljenih vozil. (Foto: Majda Luzar) fiUTOCOMMCRCe NOVO MESTO C. HEROJEV 18 tel. 068/321-000 fax. 068/21-420 IN MICHELIN vas vabita na predstavitev avtomobilskih pnevmatik svetovno znanega proizvajalca Michelin. Predstavitev bo 25.11.1993 v našem prodajnem salonu na Cesti herojev 18, od 10. ure dalje. -------------------------- Spoštovane kadilke in kadilci Ministrstvo za zdravstvo je pripravilo predlog Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Pričakujemo, da ga bo Državni zbor sprejel v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Z njim ne želimo omejevati vaše svobodne odločitve glede kajenja. Kaditi ali ne kaditi, bo še naprej vaša povsem osebna presoja. Želimo pa si, da bi pri tej odločitvi upoštevali tudi zdravstvena spoznanja. Že dolgo je dokazano, da kajenje lahko povzroča številne bolezni in da v večini primerov tudi skrajšuje življenje. Prav tako je dokazano, da tudi nekadilcem na enak način škoduje pasivno kajenje, to je vsakršno vdihovanje tobačnega dima. Zato je glavni namen Zakona, da zaščiti nekadilce. Ti imajo prav tako vso pravico, da niso brez lastne krivde izpostavljeni škodljivim posledicam pasivnega kajenja. Z Zakonom želimo tudi doseči, da bi manj naših odraščajočih fantov in deklet podlegalo neokusno razkošnim ter zavajajoči reklamam za tobačne izdelke in ne bi pričelo kaditi. Prav njim so namreč te reklame najbolj namenjene. Moje pismo je pravzaprav prošnja. Prepričan sem, da cigarete ne prižgete v cerkvi, na koncertu ali v gledališču, pa če ste tobaku še tako vdani. Zelo nevljudno bi bilo in znak slabe vzgoje, če bi storili kaj takega. Prosim vas, da se enako obnašate tudi v vseh zdravstvenih ustanovah, da ne kadite v navzočnosti otrok in nikjer, kjer kajenje ni dovoljeno ali zaželeno. Prosim vas, da si v družbi z nekadilci cigareto prižgete le z njihovim dovoljenjem. Spoštujte njihovo pravico do zraka brez tobačnega dima! To naj postane del vaše kulture, morale in osebne odgovornosti. Na ta način boste v veliki meri pomagali v našo družbo uvajati več medsebojnega spoštovanja in strpnosti. * * Spoštovane mlade kadilke, v imenu vaših otrok vas prosim, da ne kadite v času nosečnosti. S kajenjem med nosečnostjo zelo škodujete zdravemu razvoju vašega še nerojenega otroka, ki se bo zaradi tega tudi po porodu slabše razvijal, kot mu je narava sicer namenila. Prizanesite mu in ne obremenjujte po nepotrebnem svoje vesti. Spoštovane kadilke in kadilci, naj končam svoje javno pismo s prošnjo, ki koristi tudi vam samim. Kadar kupujete cigarete, bodite pozorni na podatek o vsebnosti katrana in nikotina, ki mora biti zapisan na ovitku. Izbirajte cigarete z nizkimi vrednostmi, da bo zdravstveno tveganje, ki se mu s kajenjem izpostavljate, kar najmanjše. Lepo vas pozdravljam Dr. Božidar Voljč Minister za zdravstvo 11.888$ POCKNKE ZEMi s' |j| VČERAJ <11.888-889$ = DANES U! V Ljubljani, KOMPAS HERTZ, Celpvška 206, tel. 061/15 91 311 - V Kranju, MARK MOBIL d.o.o., Suceva 17, tel. 064/242 300 - V Celju, AVTOTEHNIKA CELJE, Miklošičeva 5, tel. 063/25 405 - V Novem mestu, IPIC0MERCE d.o.o., tel. 068/24 409 -vV Mariboru, CIC d.o.o., Jožice Flander 2, tel. 062/412 759 - V Šempetru pri Novi Gorici, AVTO PIV0N, Vrtojbenska c. 73, tel. 065/32 732 - V Kopru, AVTO PIV0H, Ljubljanska 5a, tel. 066/38 759 230«»), 18. novembra 1993 PLESNI TEČAJI za mladino in odrasle KJE: Novo mesto, Gimnazija - atrij • KDAJ: V petek, 26.11. 1993 ZAČETNI: ob 17.30 NADALJEVALNI: ob 19.30 in KJE: Metlika, OŠ Metlika - športna dvorana KDAJ: V sredo, 1.12. 1993 ZAČETNI: ob 19.30 NADALJEVALNI: po začetnem tečaju. Predvpis in inf. po tel. (068) 28-136 in 321-115, od 9. do 16. tutLiUčntz (ZaencLfti Partizanska 7, Novo mesto_/_/ objavlja prosto delovno mesto: PRODAJALEC v trgovini - poslovalnica Brežice (za določen čas 6 mesecev) Pogoji: - srednja šola trgovske smeri - KV prodajalec (IV. st.) - poznavanje osnov računalništva - poznavanje pisarniškega materiala in šolskih potrebščin komunikativnost - 1 leto delovnih izkušenj - 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: DZS, d.d., Ljubljana, Mali trg 6, kadrovski oddelek. Danfoss Compressors, d.o.o. Heroja Starihe 24,68340 Črnomelj Razpisujemo naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENT V NABAVI - Vil./VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali strojne usmeritve - aktivno znanje angleškega oz. nemškega jezika - zaželjene delovne izkušnje pri enakih ali podobnih delih 2. VEČJE ŠTEVILO PROIZVODNIH DELAVCEV oz. DELAVK - PK oz. NPK - delo je dvoizmensko. Smo mlada, razvijajoča se firma s 100-odst. tujim kapitalom. Nudimo dobre delovne pogoje in možnost dodatnega izpopolnjevanja. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel.: (068) 51 -400 ali 51-405. Vaše prijave z vsemi dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pričakujemo v osmih dneh po objavi oglasa. Zaradi velikega števila prijav, ki prihajajo na naše razpise, bomo v roku 14 dni po zaključenem razpisu pismeno obvestili samo delavce, ki bodo sprejeti v delovno razmerje. »Ljubi Dolenjci!« Za vas in za vaše ljube smo na Trdinovem vrhu postavili oddajnik. Po 69. kanalu pridemo tudi k vam domov. KANAL A — Televizijska postaja kanal J EUROALBA, d.o.o, Uvoz-izvoz Veleprodaja-Maloprodaja Zastopanje tujih firm Ekskluzivni uvoznik proizvodov NUK in Monbebe Pooblaščeni uvoznik proizvodov FISSAN Objavljamo razpis za zasedbo prostega delovnega mesta TRGOVSKEGA POTNIKA ZA OTROŠKO OPREMO NA OBMOČJU SLOVENIJE Pogoji za zasedbo delovnega mesta: — slovensko državljanstvo — srednja stopnja izobrazbe — telefon — vozniško dovoljenje B-kat. — izkušnje, komunikativnost in odločnost zaželjene. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s štirimi meseci poskusnega dela. Vsi zainteresirani naj dostavijo kratek življenjepis na naslov: EUROALBA, d.o.o., Pod obzidjem 31, Brežice, v roku 8 dni po objavi v časopisu ali se za dodatne informacije oglasijo po telefonu na št. 0608/61 -600 Mi m e 11 i k a BETI, tekstilna industrija, d.d. METLIKA, Tovarniška 2 IŠČEMO za delo v zunanji trgovini dva mlada diplomirana ekonomista z znanjem nemščine ali angleščine. Zaželjena je praksa v zunanji trgovini. V poštev pridejo tudi pripravniki, ki bi pri nas opravljali pripravništvo. Prijave z zgoraj zahtevanimi podatki dostavite v KADROVSKO SLUŽBO BETI METLIKA do 1.12.1993. Kandidati bodo vabljeni na razgovor in o izbiri obveščeni v roku 15 dni. OBVESTILO Podjetja in druge organizacije, stranke in društva ter občane obveščamo, da sta po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Trebnje, sprejetega 27.10.1993 (sklep objavljen v Uradnem listu RS št. 61/93 z dne 5.11.1993), v JAVNI RAZGRNITVI: - osnutek programskih zasnov in - osnutek lokacijskega načrta za bencinski servis v Mokronogu Osnutka sta javno razgrnjena v prostorih Zavoda za urbanistično načrtovanje Trebnje in Krajevne skupnosti Mokronog. JAVNA OBRAVNAVA NAVEDENIH OSNUTKOV BO V TOREK, 23. NOVEMBRA 1993, OB 18. URI V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI MOKRONOG. V času javne razgrnitve osnutkov lahko daste pripombe in predloge na kraju razgrnitve, na javni obravnavi ali jih pismeno posredujete Zavodu za urbanistično načrtovanje Trebnje. Udeležite se javne obravnave, kjer Vam bomo posredovali podrobnejše obrazložitve in pojasnila! VLJUDNO VABLJENI! ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE TREBNJE MERCATOR-PRESKRBA, d.o.o. KRŠKO razpisuje prosto delovno mesto vodja komercialnega sektorja za štiriletni mandat Poleg z zakonom določenih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri oziroma VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri (komercialna dejavnost), - pet oziroma tri leta delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih v gospodarstvu. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: MERCATOR-PRESKRBA, d.o.o., CKŽ 47, 68270 Krško, z oznako “za razpis”. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. Svet Vzgojno-varstvenega zavoda Brežice r,a osnovi 70. člena statuta VVZ objavlja prosto delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili PEDAGOŠKEGA VODJE - POMOČNIKA RAVNATELJA (reelekcija) Pogoji: - strokovna izobrazba po 73. členu Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok - 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega najmanj 2 leti dela pri predšolski vzgoji. Izbrani kandidati bo sprejet za dobo 4 let. Nastop dela po dogovoru. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo Vzgojno-varstvenega zavoda Brežice, Šolska ulica 5. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. TRIKON, tovarna pletenin in konfekcije, p.o. Kočevje, Reška cesta 16 razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 12. 11. 1993 JAVNO DRAŽBO za odprodajo poslovnega objekta v Kočevju, Reška cesta 12, ki leži na parcelni št. 1672 - stavbišče v izmeri 2 a 72 m2, ter del funkcionalnega zemljišča parcel št. 1680 in 1671 /1, ki bo na novo določeno z delilnim načrtom in obsega površino vzporedno z zidom jug - jugovzhodni del stavbe do magistralne ceste ter vzporedno z zidom jug - severovzhodni del stavbe do izteka parcele. Izklicna cena je 225.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila kupnine. Javna dražba bo 2.12.1993 ob 11. uri v splošnem sektorju. Javne dražbe se lahko udeleže pravne osebe, registrirane v Republiki Sloveniji, in fizične osebe, državljani Republike Slovenije, ki predložijo ustrezno dokazilo in do četrtka, dne 2. 12. 1993, do 11. ure predložijo dokazilo o plačani varščini v višini 10% od izklicne cene na žiro račun SDK Kočevje št. 51300-601-10862. Prednost pri nakupu bo imel ponudnik, ki bo nudil višjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. Uspeli ponudnik bo moral skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 3 dneh po končani javni dražbi in plačati kupnino v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. Če uspeli ponudnik v danem roku ne bo sklenil pogodbe in bo kasneje kot kupec odstopil od nakupa, varščina zapade v korist prodajalca. Uspešnemu ponudniku bomo varščino vračunali v kupnino, drugim ponudnikom, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, pa brez obresti vrnili najkasneje v 3 dneh po javni dražbi. Davek na promet nepremičnin plača prodajalec, vse druge stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Nepremičnino bomo prodajali po načelu »videno - kupljeno«. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu 061 /853-322. Na podlagi 5. člena Pravilnika o kriterijih za dodeljevanje sredstev občinskega proračuna za pospeševanje gospodarskega razvoja v občini Brežice (Uradni list RS št. 3-1/91 in 3/92) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na svoji 64. seji dne 3.11.1993 sprejel SKLEP O RAZPISU ZA DODELITEV SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V OBČINI BREŽICE 1. člen Za pospeševanje gospodarskega razvoja je v proračunu občine Brežice zagotovljeno 18.000.000,00 SIT. 2. člen Zbrana sredstva se bodo dodeljevala v obliki posojil za sofinanciranje naložb, ki bodo zagotavljale: - razširitev obstoječe proizvodnje, uvajanje nove proizvodnje ali storitvene dejavnosti, - v čim krajšem času ustrezne ekonomske učinke (donosnost), realizacijo inovacij in inovacijskih dosežkov ter njihovega prenosa v proizvodnjo, - odpiranje novih delovnih mest (zagotoviti najmanj 2 novi delovni mesti), - izvozno usmerjenost in/ali nadomeščanje uvoza, - programe racionalne rabe energije in surovin, - ekološko čiste programe. 3. člen Na natečaj se lahko prijavijo podjetja in obrtniki, ki imajo sedež na območju občine Brežice. 4. člen Pogoji posojila: - skupna doba vračanja kredita je 3 leta, - 1-letni moratorij, - vračilo posojila do dveh let, - obrestna mera 2%, - vrednost glavnice se veže na DEM, obračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije. .. 5. člen Podjetja in obrtniki, ki želijo pridobiti sredstva iz tega naslova, morajo predložiti naslednjo dokumentacijo: - sklep o vpisu podjetja v register oz. potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic, - investicijski program, ki mora obsegati: - predstavitev investitorja (naziv firme oz. obratovalnice, predmet poslovanja, organiziranost, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila), - analizo poslovanja in premoženja podjetja (če podjetje že posluje), - opis investicije s predračunsko vrednostjo (predračunska vrednost investicije mora biti dokumentirana, npr. predračuni, pogodbe, računi...), - finančno konstrukcijo z navedenimi viri financiranja in s časovno dinamiko, - pričakovani rezultat za obdobje 3 - 5 let (stopnja donosnosti oz. profitna stopnja 12%, predvideno število zaposlenih po investiciji), - analizo prodajnega trga, - zaključne ugotovitve s kratkim povzetkom analize upravičenosti nameravane investicije. 6. člen Podjetja in obrtniki, ki so pridobili posojilo, ga lahko pričnejo uporabljati takoj po sklenitvi pogodbe, vendar najkasneje v roku 60 dni po sklenitvi posojilne pogodbe. 7. člen Prijave naslovite na Sekretariat za gospodarski razvoj občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, najkasneje v roku 30 dni po objavi sklepa preko Radia Posavje Studia Brežice oz. v Dolenjskem listu. Številka: 403-25/93-7 Datum: 8.11.1993 Predsednik Izvršnega sveta: CIRIL KOLEŠNIK, l.r. Gsots^ora AVTOHISA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. v sodelovanju z zavarovalnico zavarovalnica tilia d.d. novo mesto objavlja javno licitacijo poškodovanih vozil: Gramai' Gril e.o.o. Sela pri Dolenjskih Toplicah Tel./fax. 068/65-695 Vas vabi na akcijsko prodajo keramike, granitnih grezov, gradbenega materiala in pohištva od 18. - 27. novembra. 1. Zastava 101 SKALA 2. Renault 21 GTX Letnik 89/6, 39660 km Letnik 89/12, 109.032 km izklicna cena: 185.000 sit izklicna cena: 480.000 sit 3. Renault 19 RT 1.4/4V Letnik 93/10, 316 km izklicna cena: 1.450.000 sit Licitacija bo v soboto, 20.11.93, ob 9. uri v prostorih Pionir Avtohiše. Ogled vozil in plačilo 10% varščine je uro pred pričetkom licitacije, informacije: tel. (068) 324-533 Omejena količina vozil R 5, Clio in R19 pod ugodnimi prodajnimi pogoji. Pionir AVTOHISA, Ločna 48, Novo mesto. IZVRŠNI SVETSKUPŠČINEOBČINETREBNJE poziva vse zainteresirane izvajalce, da pripravijo programe javnih del v občini Trebnje za leto 1994. Iz programa mora biti razvidno: - naziv javnega dela - opis progragia javnega dela - navedba izvajalca javnega dela - potrebno števNo brezposelnih, vključenih v javno delo, zahtevana izobrazba, značilni poklici, posebna znanja in druge posebne zahteve - čas trajanja javnega dela potrebna sredstva in viri financiranja. Pri izvedbi javnega dela je izvajalec dolžan zagotoviti: - strokovni nadzor nad izvajanjem javnih del in mentorstvo - varnost pri delu in zaščitna sredstva - dodatno nezgodno zavarovanje - evidenco prisotnosti na delu. Prijave programov pošljite na naslov: Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo, Goliev trg 5, Trebnje, najkasneje do 1.12.1993. Kasnejših prijav programov izvršni svet ne bo upošteval. Izvajalci bodo o potrditvi prijavljenih programov obveščeni v osmih dneh po sprejemu sklepa na izvršnem svetu. Vse dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu 44-043, Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo. POPUSTI od 5 - 20%. Srednja ekonomska šola Novo mesto objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: srednja strokovna izobrazba V. stopnje Kandidati naj svoje prijave skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: Srednja ekonomska šola Novo mesto, Ulica talcev 3a. Dom starejših občanov, Grosuplje Ob Grosupeljščici 28 objavlja prosto delovno mesto medicinske sestre Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Prijave sprejemamo do vključno 25.11.1993. Na relaciji Novo mesto - Grosuplje so z vlakom in avtobusom ugodne zveze. Potne stroške krije zavod. 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET 20 LET FOTOSTUDIO BORŠNAR ATELJE IN LABORATORIJ S TRGOVINO Trebnje, ul. h. Slaka 1, tel. 068/44 243 Cenjene stranke iz Trebnjega in okolice obveščamo, da smo ob 20-letnici dela obnovili prostore in ob tem razširili našo ponudbo. Nudimo: foto avdio-video opremo * foto amaterski program, spominke in darila izdelamo fotografije ekspresno za dokumente v 5 minutah in amaterske v 2 urah fotografiramo in fotokopiramo za reklame in propagando na laser color kopirni stroj. Vabimo vas v prenovljene prostore, kjer vam bomo pri vaši izbiri svetovali in vas ugodno presenetili s kvaliteto in cenami. Velika nagradna igra za naročnike DOLENJSKEGA LISTA Avto ŠKODA FAVORIT GLX in še veliko lepih nagrad! Če še niste, postanite naročnik Dolenjskega lista! Vsi člani doslej največje dole,^družine, "s.plačano naročnino na Dolenjski list za tekoče trimesečje (stan naročniki) ali za tri mesece vnaprej (novi naročniki) bodo prišli v poštev za žrebanje, ki bo v četrtek, 16. decembra letos, na Loki. Nagradna igra bo trajala do 10. decembra. Glavna nagrada: avto ŠKODA FAVORIT GLX s kasko zavarovanjem (novotehna, zavarovalnica triglavin Dolenjski Ust) Druge nagrade: * soba” A^pl e S ViŠini 100000 tolai3ev (»sovina talnih oblog PCP Pureber v javnih skladiščih Novo mesto) * vikend paket za dve osebi (turistična agencija MANA iz Novega mesta) * kolo (servis in trgovina SMOLE iz Novega mesta) * bon za 20.000 tolarjev (tehnična trgovina TILIA iz Bršljina) * avtoalarm Z montažo (SPMtrade, d.o.o., Šentjernej) * univerzalno centralno zaklepanje avtomobila z montažo (SPMtrade, d.o.o., Šentjernej) motoma žaga ALPINA (AGRO, d.o.o., prodajalna SEJALEC) Za naštete lepe nagrade se bodo potegovali vsi naročniki, samo med novimi pa bo izžreban dobitnik 1 pečnic za krušno peč ali klasičnega kamina (pionirkeramika Novo mesto) sPMmm ® 068/42-361 --------- Naročniki Dolenjskega lista vedo, zakaj so naročniki: s noben četrtek ne umanjka njihov časopis, zdaj pa še toliko nagrad! o' Agro d.o.o Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto, tel. (068) 24-132 JTuTT trgovIna NOVO MESTO TEL. OM/27-197 NAROČILNICA Naročam Dolenjski list na naslov: Priimek in ime: Uliea in hišna številka: Poštna številka in kraj: Št. osebne izkaznice: Naročilnico pošfjite na naslov: DOLENJSKI LIST, 68000 NOVO MESTO, Glavni trg 24 NOVOTEHM SERVIS IN TRGOVINA. REZERVNI DELI KOLES telefon: 068 21 952 MAN/S turistična agencija Partizanska 7, Novo mesto oamsiiMira Jrgovina talnih oblog PCP PUREBER d.o.o. ’ Novo mesto • FAX 068/23-293 // keramika novo mesto d.d. V^See,'mzm ilTlo Mercator-Gradišče, d.d. Trebnje, Goliev trg 11 razpisuje delovni mesti: 1. direktorja podjetja, 2. vodje komercialnega sektorja. Pogoji: Kandidati pod točko 1 morajo imeti: — višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri — najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delih Kandidati pod točko 2 morajo imeti: — višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri — najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj. Z izbranimi kandidati bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Mandat traja 4 leta. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljite v osmih dneh na naslov Mercator-Gradišče, d.d., Goliev trg 11, Trebnje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Smo ekskluziven predstavnik evropske informacijske mreže za Slovenijo. Iščemo ZASTOPNIKA ZA DOLENJSKO Pogoji: - vsaj srednješolska izobrazba poznavanje razmer v gradbeništvu - komunikativnost - lastno prevozno sredstvo in telefon. Delo bo večinoma terensko, na področju zbiranja in posredovanja informacij o načrtovanih naložbah. Prijave zbiramo do vključno 22.11.1993. Pisne vloge pošljite na naslov: BauChem, d.o.o. Predstavništvo v Ljubljani Rožna dolina, c. II/29 61111 Ljubljana FAKTURIRANJE GLAVNA KNJIGA Z ANALIZAM OBIŠČITE NAS NA SEJMU INFOS* 93 OD 23.-27.11,1993, UREJEVMNK ■ V JKMNJCN cKJ plačilni' \ PROMET tapostonm SALDAKONTl Pa*IW NA D6KnT\ (""ZAMUDNE'^, ^"honorarji in 'X V^ZA SOUTC s ^OBRESTI „ ( POGO08ENO DELO J ~ ■ v • ■ TV '• • ■" >■: v7*” ' • . ■ • - T— Kadrovika tAtfcnca Ir oietoni dohodki prtneml hx» za poletja i več tot 1000 7ODO! , MMAHČN0 račjhovodskc trotum EDICO d.o.o. Oblrika 6. 61000 LlubRana Tel.: (061) 664-730 ; Tel/faic (061) 553-073 EDICO d.o.o. Šmor|e pd JeBoh 180. Tel.: (063) 821-315 lnl.25-dal.6o« med 9.-15. uro v piirneru da s paketom v roku 6 mesecev nisle zadovoljni. Vam vrnemo celoten znesek odlične reference najboljše razmerie med kvaliteto m ceno let garancije za pravilnost delovanj > plačilo na 3,6 ah 12 obrokov ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša mama, tašča, sestra, babica, prababica in teta MARIJA KULOVEC z Uršnih sel 120 Iskreno se zahvaljujemo vaščanom in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo Domu starejših občanov Novo mesto, g. kaplanu za opravljen obred, pevcem z Ruperčvrha za zapete žalostinke ter družinama Pakar in Kump za pomoč. Vsi njeni ZAHVALA V 64. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta IVANKA JEVŠEK roj. Miklavčič Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter g. proštu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni V TEM TEDNU VAS ZANIMA KM*P — kino - službo isce — službo dobi -.stanova n j a - moto r navozil a - kmetijski stroji - PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 18. novembra - Roman Petek, 19. novembra - Elizabeta Sobota, 20. novembra - Srečko Nedelja, 21. novembra - Marija Ponedeljek, 22. novembra - Cilka Torek, 23. novembra - Klemen Sreda, 24. novembra - Janez LUNINE MENE 21. novembra ob 3.03 - prvi krajec kino BREŽICE: 18.11. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Red rock West. 19.11. (ob 20. uri) ter 20. in 21.11. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Prosti pad. ČRNOMELJ: Od 19. do 21.11. (ob 20. uri) ameriška glasbena komedija Nune pojejo. KRŠKO: Od 18. do 20.11. (ob 16. in 18. uri) in 21.11. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Jurski park. 19. in 21.11. (ob 20.15) ameriška kriminalna drama Boter 3. METLIKA: 18.11. (ob 20. uri) ameriška glasbena komedija Nune pojejo. 19. in 21.11. (ob 20. uri) ameriška komedija Mi se imamo radi. NOVO MESTO: Od 18. do 21.11. (ob 16., 18. in 20. uri) in 24.11. (ob 18. in 20. uri) ameriška glasbena komedija Nune pojejo. ... . .. R4 GTL, letnik 82, reg. do decembra kmetijski s troji 94 prodam- * 28 538 URSUS 35, letnik 1989/90, s kabino, kot nov, prodam za 7900 DEM. Franc Anderlič, Zbure 45, Šmarješke Toplice. Ugodna Drodaja traktorjev MF 374F in Deutz 55/A s kabino, Zetor 43-40 in 62-45 PVH.kiper prikolic Bernardi 1,8-4,5t, nakladalk SIP 19/9. Durante 12 m3.16 m3 in 18 m3, trosilcev Bernardi 2,5t, TG 28 in Orjak 40. Velika izbira rabljene kmetijske mehanizacije - viličarji 1,5 - 2,5 t. Tel.: 064-622-575 motorna vozila R 5, letnik 1990, prodam. ® 27-384, po 16. uri. 4229 OPEL KORSO 1,2 S, letnik 1985, prodam. ® 27-591. 4230 101, letnik 1984, registrirano do 16.3.1994, prodam. ® 85-760. 4233 126 P, letnik 1987,34.000 km, registriran do 11/94, prodam. ® 22-898. 4236 ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, registrirano za celo leto, prodam. ® (068)28-907. 4237 JUGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do 7/94, bel, aluminijasta platišča, dobro ohranjen, pripravljen za zimo, prodam za 4.200 DEM. ® (068) 25-170. 4238 LADO SAMARO 1300, staro 1 leto, prodam. ® 21-704. 4238 R 4 GTL, 10/86, registriran do 10/94, prodam. ® (068)27-796. 4239 R 4, letnik 1989, 57000 km, registriran do 11/94, prodam. ® 27-482. 4242 JUGO 45 AX, letnik 1988, registriran do 5/94, prodam. ® (068)43-824. 4252 GOLF JX D, letnik 1986, nakaram-boliran, prodam. ® 25-541. 4255 Avtohiša Berus servisno prodajni center Velika Cikava 23, 68000 Novo mesto tel.: 068 / 25 - 098, fax: 068/25-641 obvestila STEKLARSTVO KLOBUČAR prosi svoje cenjene stranke, da dvignejo svoje predmete - izdelke do 30.11.1993, ker bodo zaprli delavnico. 4237 BELE TEŽKE KOKOŠI (4 kg) prodajamo po 500 SIT/komad. ® (0609)614-922. 4257 AVTOŠOLA vabi vse bodoče kandidate k vpisu v tečaj CPP, ki bo 22. in 24. novembra ob 16. uri v gostinski šoli, Ulica talcev 3, Novo mesto. Prijave tudi po tel. 25-580 ali v bistroju DABA na Partizanski 2, Novo mesto. Vabljeni! FREECOM SAT antene za satelite ASTRA ali vrtljive avtomatske za 5 satelitov. Nismo najcenejši, smo najkvalitetnejši! ANTENE, Marko GERDEN, d.o.o. tel. (068) 44-129. MINITOUR d.o.o. Ulica Ivana Roba 30 no» tel.:(068V23-917. 25-506 Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v BRNO (ČEŠKA) in v PORTOGRUARE (ITALIJA). Opravljamo tudi ostale prevoze doma in v tujini s turističnim avtobusom Neoplan (37+2 sedeža). Prodam večje število pujskov za nadaljnjo rejo od 25 do 60 kg. Tel. (062) 685-023. AVTOMEHANIKA VI»ltIII SERVIS IN PRODAJA 68222 Otočec, Šentpeter51, tel: 068/85-180 NISSAN • NOVA VOZILA NISSAN • PRODAJA STARO ZA NOVO • POOBLAŠČENI SERVIS • ORIGINALNI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA • POPRAVILO KARAMBOLOV • OSTALE AVTOMEHANIČNE STORITVE • POSEBNA PONUDBA: DOSTAVNO VOZILO NISSAN TRADE DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 90 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 1.160 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.320 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.. 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-2573J-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telelax 322-898. Nenaročenih rokopisov in totogratij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Župančičevo sprehajališče 2 Novo mesto tel./fax: (068) 321-685 ob zeleni b\rld je loba spet laika odprta vsak dan od 9. do 24. ure, pripravljena, da vam postreže z • malicami • jedmi po naročilu • poslovnimi in nedeljskimi kosili po vaši želji LohS pripravi • coctail partyje • sprejeme • piknike • poroke na lold IiOka vsab Jan! FITNESS STUDIO RT C JASNICA O- Ložine, 61332 Stara Cerkev Nudimo vam naslednje storitve: • fitnesa vadba na napravah • savna • vodna if\ roČv\cx masaža • organizirana vadba Obiščete nas lahko vsak delovni dan od 16. do 22. ure. Hidravlično abkant prešo Jelšingrad 2000/40 ton v odličnem stanju in z mnogo orodja prodamo. Inf. na telefon (061) 262-230 vsak delavnik od 7. do 16. ure. DELIKATESA Jerebova 18, Novo mesto tel. 321-610 * vse vrste živil in pijač po ugodnih cenah * narezki na dom Odprto: vsak dan od 7. do 19. ure, v nedeljo od 8. do 12. ure. Veseli bomo vašega obiska! SALON RENATA žensko frizerstvo nega in podaljševanje nohtov Renata ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto BELE TEŽKE KOKOŠI IN KILOGRAMSKE PIŠČANCE prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, tel. 24-496. IZREDNI POPUST -10% do 30.11. PIANINA BELARUS -126.000 SIT brez p.d. Barva: črna in rjava GNESSIN • cena 135.000 SIT brez p.d. Barva: črna HARMONIKE 96 basov, samo 33.000 SIT brez p.d. Možnost plačila na 4 ali 6 obrokov. Gotovinski pooust! KOVINTRADE CELJE Mariborska 7, tel. (063) 411-256, 441-245. OBRTNIKI - ZIDARJI -MONTAŽERJI POZOR Za suho in mokro montažo stavbnega pohištva iščemo pogodbene sodelavce za opravljanje tovrstne dejavnosti na širšem območju Dolenjske. Inf.: "LESNA” prod. Pameče, d.o.o. tel. (0602) 41-481. SPMUmME tel. (068) 42-361 ŠENTJERNEJ Prodaja in montaža vseh vrst avtoatarmov, mobitela, avto-akustike, cent. zaklepanja, el. pomika stekel, hišnih alarmov in varnostnih sistemov, telefonov... VAMPIRE GT. PIRANHA, PIONER, SONY, BLAUPUNKT BPttTRADE PARTNER, KI VAM LAHKO POMAGA! HVALEŽNA POKROVKA Veselo presenečenje za vse, ki radi kuhamo - hvaležna pokrovka. Kako? boste rekli. Tako, da loči paro in tekočino. Skozi odprtine na dnu pokrova izhaja para, ki se utekočinja pod zgornjim pokrovom ter se skozi odprtine vrača nazaj v posodo. S tem omogoča, da se toplota s paro ne izgublja v ozračje, ampak se vrača in tako občutno skrajša čas kuhanja ali pečenja. Pečica - friteza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor dolgo boste kuhali, in to pri vseh tipih posode, do premera 21 oziroma 29 cm. Mala pokrovka 4.900 SIT, velika pokrovka 5.900 SIT. Vse informacije: Marko Sušnik, C. Dolomitskega odreda 31, Ljubljana, telefon (061) 263-795. MALA + VELIKA + ČISTILO = 9.900 SIT -HONEY MOON« Izdelovanje in sposojanje poročnih oblek ter dodatkov, tudi za obhajilo in birmo. Novi trg 1, etaža C NOVI TRGOVSKI CENTER pri Metropolu tel.: 28-169, 25-999 Del. čas: 10. — 12; 16. — 19. sobota: 10. — 12. TONSON IZOBRAŽEVANJE organizira začetni tečaj oblikovanja keramike, ki ga bo vodil likovni pedagog Niko Golob. Tečaj bo na Oš Grm v Novem mestu. Prijave in informacije na tel. /fax. 85-882. zrno d.o.o. Trgovsko podjetje ZRNO d.o.o., Gmajna 6, Raka,vam v svoji prodajalni na Ranču nudi po ugodnih cenah reprodukcijski in gradbeni material ter veliko izbiro keramičnih ploščic. GNOJILA: kan 830,00 SIT urea 890,00 SIT NPK15-15-15 1.030,00 SIT ŠKROPIVA PO TOVARNIŠKIH CENAH: antrakol 1 kg ditan 1 kg primextra 11 bayleton 1 kg pesni rezanci 1 kg krmila PU-START1 kg 1.095.00 SIT 1.027.00 SIT 999,00 SIT 1.309.00 SIT 22,50 SIT 45,00 SIT super koncentrat za krave 36,50 SIT GRADBENI MATERIAL: opeka modelarec 611 40,00 SIT bramac 1 kom. 88,00 SIT ploščice od 534,00 do 2.700,00 SIT/m2 cement 495,00 SIT apno 395,00 SIT klinker opeka kom. 41,00 SIT betonska opeka 25 kom. 60,00 SIT žlebovi 1 m 269,00 SIT Velika izbira shiedl dimnikov, ša-motne opeke, klinkerja, pohištvenih cevi, barv in rezervnih delov. Tel. 0608 75-086 ali 0609 616-666. Odprlo od 8. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure. (068) 25-986 Agro d.o.o Prodajalna SEJALEC EOdDMOT modni atelje vabi k ugodnemu nakupu ženskih modnih oblačil lastne proizvodnje (krila, hlače, jakne, pelerine...). Hlače in krila izdelamo tudi po meri. Odprto: ponedeljek, petek od 9.-15.ure torek, sreda, četrtek od 9.-17.30. Hotel Kandija/ II. nadstropje Tel. 22-410 int. 229. posest NOVEJŠO HIŠO v Mokronogu prodam ali zamenjam za dveinpolsobno stanovanje v Ljubljani. ® (061 )40-435 ali (061)743-193. 4219 KMETIJO prevzamemo v celotno oskrbo pri starejši osebi brez sorodnikov. Šifra: »BREZSKRBNA STAROST« 4220 VRSTNO HIŠO na Dobu, Slovenska vas, prodamo. Cena po dogovoru. ® (068)49-008. 4231 GOZD, (43 a), k.o. Čatež, Velika Loka(zaSajenico), prodam. ® 48-473. VINOGRAD z zidanico v k.o. Semič prodam. ® 51-389. 4259 prodam BABYSITTER prihrani otroku psihične strese in jok. Slišali ga boste kjerkoli v hiši, na vrtu, dvorišču, ko se bo zbujal. Garancija! Kow - how, d.o.o., (061)621-546. 4218 PREMOG VELENJE - TRBOVLJE. Po najugodnejših cenah vam ga dostavimo na dom (od dveh ton dalje). Prevozi - prodaja Babič, Ul. frankolovskih žrtev 15, Celje, ® (063)31-749, od ponedeljka do petka, od 7. do 15. ure. KROMPIR za nadaljnje sajenje, lanski uvoz, petland dill, sante, jerla in romana, prodam. Jože Trontelj, Vrhpolje 5, Šentvid pri Stični, ® (061)777-195. 4222 KRAVO, staro 2 leti, prodam. ® (061)802-122. 4223 NOVO trajno žarečo peč za centralno ogrevanje Feroterm, 40 KW, in peč Kuppersbush prodam. ® (0608)79-793. 4225 NOVO peč za centralno kurjavo, primerno za trda in tekoča goriva, prodam. Jože Colarič, Podbočje 92, Podbočje, po 16. uri. 4226 PRAŠIČA, težkega 130 kg, prodam. ® (0608)60-056. 4232 KRAVO SIMENTALKO s prvim teletom, prodam. ® 42-222. 4232 PRAŠIČA, težkega cca 150 kg, prodam. ® 42-961. 4233 PRAŠIČE, težke od 130 do J 50 kg, ugodno prodam. Milka Pavlič, Šentjernej, ® 42-324. 4234 DVA PRAŠIČA za zakol in dve breji telici prodam. ® (068)78-036. 4235 PRODAM starejši traktor DOJC 22 KS, prikolico nosilnost 3500 kg in gumi voz 16 col. ®' 65-164 PRAŠIČA, težkega 180 kg,po 210 SIT/kg in večjo količino sena prodam. ® (068)49-673. 4235 KOBILO, staro 6 let, brejo 5 mesecev, in 10 tednov stare pujske za odojke ali nadaljnjo rejo prodam. ® 78-536. razno V TREBNJEN V CENTRU od-damo stanovanje, primerno za pisarne. m 27-863, do 10. ure. 4235 LLKAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: — hiše v Novem mestu, Mirni Peči, Trebnjem, na Mirni, Otočcu, Vinici, v Črnomlju, Dolenjskih Toplicah, Hrastju pri Orehovici, Prečni in Stopičah — gradbene parcele v Smolenji vasi, Žužemberku in Stopičah — vikende v Zaloki nad Šentrupertom, na Gačah, v Semiču, kle-noviku pri Šmarjeti, Trški gori in Trščini — zidanice z vinogradi v Šmav-ru, na Osojniku pri Semiču, v Tanči gori in Skuršovcu nad Laknicami — trgovino z mešanim blagom in picerijo v Novem mestu, poslovni prostor v Novem mestu, stanovanja v Novem mestu, Metliki in Trebnjem — kmetije naTrsteniku pri Mirni, Raztezu nad Brestanico in Trebnjem — kmetijska zemljišča in gozdove okrog Novega mesta, Črnomlja, Šentruperta, Gabrja, Brezja pri Raki, Korit pri Dobrniču in T rebnjem. Tel.: (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) ZAHVALA Moj molk častil je gozd, živino, koso, sode, klel in vino, zdaj k Tebi so uprte oči V 80. letu starosti nas je zapasti! naš dragi brat in stric STANKO MARINČIČ upokojeni gostilničar iz Škocjana Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje, sveče, sv, maše ter pisno ali osebno izrečeno sožalje, še posebej pa dr. Petru Kapšu in dr. Janezu Kramarju za skrb v času bolezni. Za spremstvo na zadnji poti se iskreno zahvaljujemo gasilskim društvom sekcije Škocjan in ostalim društvom, Gostinski sekciji Obrtne zbornice Novo mesto, Društvu upokojencev Škocjan, govornikom g. Romanu Če-lesniku, g. Tonetu Vovku in g. Franciju Smrekarju, duhovnikom iz Škocjana in g. dekanu iz Stare Loke za svečan obred, cerkvenim pevcem in Šentjernejskemu oktetu za zapete žalostinke ter g. Janiju Krncu za Tišino, zaigrano v slovo. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi službo dobi PRODAJALCA za prodajo izdelkov iz tekstila po Dolenjski in Štajerski iščem. ® (061)723-028. 4224 REDNO in za nedoločen delovni čas zaposlimo izkušeno delavko na področju materialnega knjigovodtva. ® (068) 25-784. 4227 IŠČEM ZASTOPNIKE za prodajo tekstilnih artiklov po trgovinah in butikih, na področju Dolenjske. ® (061) 802-211, od 20. do 22. ure. 4229 ŽENSKO za čiščenje lokala (dve uri zjutraj) iščemo. ® (0609)613-167. lIlEKTOONm' Kettejev drevored 5, pri Športni dvorani NAKUP NA 25 OBROKOV Šivalni stroji od 25 DEM na mesec * B7V 57 že od 31 DEM na mesec * hladilniki že od 27 DEM na mesec * pralni stroji že od 33 DEM na mesec * zamrzovalne skrinje že od 29 DEM na mesec * štedilniki že od 29 DEM na mesec * glasbeni stolp že od 27 DEM na mesec Obroki so plačljivi v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije. Informacije: tel. (068) 22-409 Odprto: od 9. do 18. ure, sobota: od 9. do 12. ure. časopis slovenskih delavcev ČEVLJARSTVO LOPATEC, Dobrava 45, Škocjan, honorarno zaposli šiviljo za sestavljanje in šivanje zgornjih delov obutve. Kasneje možna tudi redna zaposlitev. ® 41-139. 4230 DVA VOZNIKA B in C kategorije z izkušnjami iščem. Pismene ponudbe na naslov: Sitar, Dolenje Kamence 64, Novo mesto. 4231 stanovanja ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v bloku, v Novem mestu, najamem. ® 24-198. 4228 NAJAMEM ali kupim garsonjero v Metliki. ® 50-290. 4228 MLAD PAR najame enosobno stanovanje v Novem mestu. Možnost predplačila. Šifra: »TAKOJ« 4234 V BLOKU v Novem mestu najamem enosobno stanovanje ali garsonjero. ® 24-198. 4254 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. ® (068)26-939. 4258 ženitne ponudbe AGENCIJA SREČA vam pomaga pri izbiri partnerja za zakonsko zvezo ali trajno prijateljstvo. (061)316-477, od 8. do 16. ure. 4134 ADRIATIK Podjetje za trgovino, turizem in promet d.o.o. 68250 Breiice, Valvazorjeva 37 Tel./fax. (0608) 62-220 mobitel 0609/612-999 GOLF 1,4 CL 24.500 DEM GOLF 1,6 EVROPA 30.000 DEM Novo iz našega prodajnega programa vozila NISSAN, SKODA, CITROEN. Dobava takoj! Leasing, posojilo. trgovsko podjetje ______ NOVO MESTO d.o.o-Ljubljanska 27-68000 Novo mesto trgovina ©IVOCl • električni kabli • elektroinstalacijski material • bela tehnika • drobni gospodinjski aparati, akustika • rezervni deli za pralne stroje in štedilnike • svetila in lestenci Se priporočamo! UGODNE CENE -PESTRA IZBIRA tel./fax. (068) 26-071 NOVO SLAŠČIČARNA EM0NKA ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama ALBINA ROŽIČ iz Nakla 13 pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ge.Cvetki za nego in skrb v času bolezni in zdravstvenemu osebju iz ZD Črnomelj. Hvala sosedom in prijateljem za vso pomoč, gospodu dekanu za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmihela za zapete žalostin-ke, govornici ZB za besede slovesa pred domačo hišo ter Oddelku tehnične oskrbe Krke, tovarne zdravil. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni V trenutki!), feo fie srečujete} izgubo sfoojtl) najblijjil), barn bomo stali ob Strani mi. Pogrebne storitve Sonja Novak, Stritarjeva 2, Novo mesto tel. (068) 21-134 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in sestre IVANKE ŠKULJ roj. Kuhar se iskreno zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Novo mesto za nego in pomoč v zadnjih dneh življenja, vsem znancem in prijateljem, ki so z nami delili žalost in pokojni poklonili toliko lepega cvetja, kole-tivu Dolenjke, NC Drska, in Temeljnega sodišča Novo mesto, g. župniku iz Kostanjevice za lepo opravljen obred in poslovilne besede ter pevcem iz Kostanjevice. Žalujoči: hčerki z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra in teta ANA ŠUŠTARIČ roj. Pezdirec Prilozje 1 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje ter pokojnico spremili na zadnji poti. Hvala dr. Videtiču za zdravljenje, g. župniku za opravljen obred in pevkam za zapete pesmi. ŽdhijOči: Niko, Milena in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 32. letu nas je zapustil sin, brat in bratranec JANEZ PUCELJ Korita 21, Dobrnič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa še g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, draga mami, več v našem domu ni Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v srcih naših večno boš ostala. Danes, 18. novembra, mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila žena, mama, stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja FANIKA HABINC roj. Glavan iz Krškega Vsem, ki seje še spominjate, ji na grob prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Nepričakovano nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat FRANC ZUPANČIČ iz Hrastja 9 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom ter vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Umrla je naša draga mama OLGA OKORN iz Tržišča Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojni pomagali med boleznijo, nam izrazili sožalje, ji podarili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Marti Pančur in patronažni sestri iz ZD Mirna, g. kaplanu in sestri usmiljenki iz Šentruperta, vaščanom iz Straže, g. Ivanu Jamšku za poslovilne besede ob grobu ter g. župniku iz Tržišča za lepo opravljen obred. Hvala tudi sodelavcem in sindikatoma TOM Mirna in Petrol Brežice ter pevcem iz Mokronoga za lepo zapete žalostinke. Naj vsem, ki ste jo imeli radi, ostane v lepem spominu! Vsi njeni najbližji OSMRTNICA Umrla je naša upokojena sodelavka TEREZIJA ŽURA iz Zagrada 7 Od pokojnice smo se poslovili v nedeljo, 14. novembra, ob 15. uri na pokopališču Otočec. Ostala nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, p.o., Novo mesto ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša najdražja MARIJA GOLEŠ iz Novega mesta Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence in cvetje ter izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Novo mesto in g. proštu Lapu za opravljen obred in poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 49. letu nas je zapustila naša draga TEREZIJA MIKEC rojena Resnik iz Volčičeve ul. 40, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi vsem za tako številno spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Srednji tehniški in Zdravstveni šoli, posebno g. ravnatelju za poslovilne besede, Domu starejših občanov Novo mesto, učencem 4.c razreda OŠ Šmihel, osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni DOLENJSKI LIST Mt; 46 (2309), 18. novembra 1993 portret te (ju tedna Anton Koren m Pretekli petek je grb občine, najvišje sevniško priznanje, doslej namenjeno le za podjetja, prejel 50-letni diplomirani psiholog iz Sevnice Anton Koren. Koren že dolga leta dela na zavodu za zaposlovanje v Sevnici, kjer je vodja območne enote. Ze v rosnih letih pa se je Toni, kut ga kličejo prijatelji, zapisal gasilstvu. V sevniški in slovenski gasilski organizaciji je imel in ima še vedno eno najvidnejših vlog. V sevniškem gasilskem društvu je predsednik od leta 1970; kot podpredsednik Gasilske zveze Slovenije je višji gasilski častnik 1. stopnje Koren, zlasti zadolžen za izobraževanje gasilcev. Od nekdaj je imel poslovno žilico, ki jo se znal obrniti v prid bodisi gasilskemu društvu ali pa društvu za pomoč duševno prizadetim. Korenovi nasprotniki pa so prepričani, da je “pripeljal"podjetje Clann v Loko zaradi osebnih koristi. Govorice so šle tako daleč, da so se pojavile celo na seji sevniš-kega občinskega parlamenta, kjer je Koren, ki je na zadnjih volitvah kandidiral na listi socialistov, podpredsednik občinske skupščine. Najvišje oblastno telo se je na pobudo liberalnih demokratov ukvarjalo tudi z domnevnimi nepravilnostmi ali pa vsaj prevelikim razkošjem, s katerim naj bi se vse bolj obdajala enota sevniškega zavoda za zaposlovanje. Korenu, ki ima močne živce, predvsem pa je dober retorik, niso mogli nikoli dokazati kaj nepoštenega. Nekaterih niso motili le službeni avto in večji prostori, ampak celo Korenov naslonjač, češ da ima Koren boljšo pisarno kot marsikateri sevniški direktor. Njegovo pojasnilo ob teh zapletih, da se je pač treba znajti, sicer bi šel ta denar pač kam drugam, dokaj opredeljuje njegov značaj. Je prefinjen in vztrajen borec za zastavljene cilje, nikoli žaljiv do drugače mislečih. Spoštuje rek, da lepa beseda železna vrata odpira. Tako “diplomatsko" komuniciranje je Korenu omogočalo uspešno vodenje sev-niške kulturne skupnosti, na njegovo pobudo so postavili na sevniškem gradu stalno zbirko o po-znokrščanski naselbini Ajdovski gradeč, ustanovili edino srednjo šolo v občini, nekdanjo Poklicno oblačilno šolo, uspešno je vodil gradbeni odbor za sevniško kopališče ... In če kdo, potem bodo sevniški gasilci zanesljivo med tistimi, ki bodo “svojemu Toniju” najbolj hvaležni za vse, kar je doslej naredil za društvo. Enega najlepših slovenskih gasilskih domov so preuredili v sevniški kulturni hram, dozidali so številne prostore za ope-rativo, gasilski servis, garaže in učilnice. Pod njegovo streho je našla na Korenovo pobudo oživljena godba na pihata pa tudi moški pevski zbor in Oder mladih, ki pa sta že dlje časa v ustvarjalni krizi. Spominjam se Tonija še iz otroških let. Imel je novo kolo znamke Diamant, eno redkih takih v Sevnici. Ko smo pred stavbo sevniškega sodišča na Glavnem trgu čakali “štafeto", kot so starejši vrstniki poimenovali čakanje na brhke mladenke iz Lisce in Jutranjke, je žal zdaj že pokojni sosed, navihanec Miha, nekoč prijel za krmilo Tonijevega kolesa. Tonije urno potegnil iz žepa krpo in zbrisal madeže potne roke s kromirane balance. Je Toniju vcepila to pedantnost in natančnost tudi vzgoja v obrtniški, urarski družini? Takšnega urejenega, finega in čednega Tonija brez teh genov najbrž ne bi bilo. PAVEL PERC ODPRTO SMUČIŠČE NA GAČAH NOVO MESTO - Obilne snežne padavine v zadnjih dneh prejšnjega ledna ter v nedeljo in ponedeljek so omogočile žičničarjem Krkinega smučarskega centra Rog - Crmošnjice, da so že pripravili proge na Gačah. Ker so moker sneg teptali sproti - debelina snežne odeje je na Cačah 50 do 60 cm - bo ob nizkih temperaturah, ki jih sinoptičarji Hidro-metorološkega zavoda napovedujejo za sredo tedna, smučišče odprto že jutri. Cena dnevne smučarske vozovnice je 1.200 tolarjev za odrasle in 800 tolarjev za otroke do 14. leta. Poldnevne vozovnice, ki veljajo od 9. do 13. ure oz. od 12. do 16. ure, so cenejše in znašajo 800 tolarjev za odrasle oz. 500 tolarjev za otroke. SPET STEKLA LISICA KOČEVJE - Analiza, opravljena 2. novembra na Istitutu za mikrobiologijo in parazitologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, je pokazala, da je bila lisica, ki sojo 24. oktobra pobili v Predgradu, stekla. Takrat je lisica prišla do hiš in se sumljivo obnašala, saj se ni bala ljudi. Pobito lisico, ki je imela zelo lep kožuh, so nato odrli. Zdaj morata tisti, ki jo je odiral, in njegov sin hoditi na cepljenje v Ljubljano. NEZNANCI SO GA ZVLEKLI V AVTO IN MU VZELI DENAR NOVO MESTO - 7. novembra po-pbldne seje A. R. iz Dolenjih Kamene vračal iz Dobrniča proti domu. Na poti so ga dohiteli neznanci, ga 'zvlekli v avto, mu vzeli denarnico, v kateri je imel okoli 5.700 tolarjev. Med vožnjo so ga tepli, nato pa ga odpeljali v gozd pod vasjo, kjer stanuje, in ga vrgli iz avta. KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja. TREBNJE - Na vprašanje otrok in odraslih bodo odgovarjali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. Prihaja Laguna Spomladi bo naprodaj novi Renaultov avtomobil srednjega razreda Januarja prihodnje leto bo Renault predstavil model Laguna, novi avtomobil višjega srednjega razreda, ki bo v programu tovarne nasledil Renault 21. Laguna, limuzina s petimi vrati in zložljivim zadnjim sedežem, naj bi bila namenoma drugačna od, kot pravijo v Renaultu, sivega in banalnega oblikovanja, ki da je značilno za sedanje avtomobile. Novi Renaultov avtomobil bo na voljo s tremi različicami opreme, vsi avtomobili bodo serijsko opremljeni s ser-vo volanom, ojačitvami vrat in zategovalniki prednjih varnostnih pasov. Varnostna blazina za voznika, ABS in klimatska naprava bodo serijsko vgrajeni glede na raven opreme in posamezen trg. Laguna bo na voljo s tremi bencinskimi motorji in enim dizelskim. Bencinski bodo: 1,8 (68,5 kW/95 KM), 2,0 (83 kW/ 115 KM) in V6 3,0 (123 kW/170 KM). V avtu s popolnoma novim 2,2-litrskim dizelskim motorjem z 12 ventili (61,3 kW/85 KM) bodo na voljo vse tri ravni opreme. Večstranskost, dobre vozne lastnosti, udobje in varnost so ključne besede, s katerimi opisujejo Laguno, avto s popolnoma novim podvozjem. Laguna naj bi bila močan Renaultov adut v boju s konkurenčnimi avtomobilskimi znamkami v srednjem razredu. Na slovenskem trgu bo v pooblaščeni Revozovi prodajni mreži Renault Laguna predvidoma naprodaj na začetku prihodnje pomladi. V- A ” THE STUFF V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V soboto, 20. novembra, bo bo 21. uri v Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine koncert skupine The Stuff z Reke. Bolniki na pljučnem oddelku zdaj lahko telefonirajo - Škarpa pred novomeško gimnazijo ogroža pešce - Kdo naj jo popravi? - Bo čakala na prenovo Ceste herojev? Minuli četrtek smo dežurali med 18. in 19. uro, tako kot to počnemo vsak teden. Kaj pa ste med tem počeli vi, dragi bralci, daje naš dežurni telefon minuli četrtek največ časa molčal? Prvič seje oglasil šele čez po pol ure. Na drugi strani žice je bil gospod Skušek, ki je trenutno bolnik na pljučnem oddelku novomeške bolnišnice. Klical je v svojem in v imenu drugih bolnikov ter se želel javno zahvaliti za uslugo. “Bolniki smo se zelo razveselili, ker smo dobili na našem oddelku javno telefonsko govorilnico. Na našo pobudo se je pošta, še posebej gospod Bojan Primc, že v nekaj dneh odzvala.” Inž. Anton Žerjal je opozorilna nevarnost, ki grozi dijakom in vsem drugim pešcem pri novomeški gimnaziji. Tam že kaka dva meseca opaža dve večji luknji v visoki škarpi ob pločniku, zato se boji, da bo kakšen kamen padel na koga. “Prosim, pokličite na cestno podjetje ali na komunalo, saj je zdaj še zadnji čas, da škarpo uredijo. Kdo ve, kaj se lahko zgodi, ko bo nastopila zmrzal in bo škarpo močila voda,” je dejal. V novomeškem podjetju Komunala so nam povedaji, da oni niso Halo, tukaj DOLENJSKI UST' Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novi-nar vam bo rad prisluhnil. odgovorni za popravilo škarpe in nam svetovali, naj se obrnemo na lastnika. To pa je gimnazija ali občina. Ko smo telefon zavrteli naslednjič, smo ugotovili, da tudi gimnazija ni lastnik škarpe - torej, da stoji škarpa na občinskem zemljišču in bi morale popravilo naročiti in plačati pristojne občinske službe. “Tudi sami smo že dobili več opozoril, saj je škarpa res življenjsko nevarna. Posredovali smo za popravilo, a pravega naslova še nismo našli. Šola ni lastnik tega zemljišča in tudi nima denarja za popravilo,” je povedala ravnateljica Vasja Fujs. Vse kaže, da nihče ne poskrbi za poškodovano in nevarno škarpo enostavno zato, ker jo bodo ob rekonstrukciji Ceste herojev itak podrli in prestavili za tri metre. Kaj bo do takrat s pešci in kdo bo odgovarjal za morebitno nesrečo, o tem odgovorni verjetno ne razmišljajo. B.D.-G. GODBAVSUPERCI NOVO MESTO - Drevi, torej v četrtek, 18. novembra, ob 20. uri bo v lokalu Superca koncert novomeške godbe na pihala. Glasba pa se nasploh seli v ta lokal, kije uspešno nadomestil nekdanje kegljišče, saj bo že to soboto tamkaj mogoče posedeti ob zvokih ansambla Foxy iz Sevnice. Alkoholizirani bombaš Vrgel bombo, z drugo bombo pa grozil še policistom ____ - Zaplenili mu orožje, strelivo in bombe. KOČEVJE - Okoli sv. Martina se ž.e po tradiciji dogajajo na Dolenjskem bolj nenavadne stvari, včasih pa kdo le preveč pretirava. Tako so kočevski policisti dobili 9. novembra okoli 23. ure obvestilo, da je v bližnji Slovenski vasi povzročil neznanec močno eksplozijo. Policista, ki sta prišla na kraj dogodka, sta ugotovila, da je eksplozijo zakrivil Dušan G., ki je prišel domov pijan in se doma najprej prepiral, nato pa odšel v svojo lovsko sobo, kjer je vzel bombo ali dve, odšel na dvorišče in eno bombo aktiviral ter jo vrgel na'bližnji ravnik. Policista sta želela z bombašem opraviti razgovor, a ni hotel imeti z njima posla. Ker sta bila po njegovem mnenju le preveč nadležna, je privlekel iz žepa še eno bombo in jima z njo grozil ter zahteval, naj zapustita dvorišče. Pametnejši popusti in policista sta se umaknila v zaklon. Zdaj je stopil na prizorišče sam pomočnik komandirja policijske postaje. Ta je videl, da Dušan iz bombe ni res izvlekel varovalke, kot je govoril, saj je bomba padla bombašu sv. Martina na tla in ni ekspolidirala. Pomočnik je nato bombaša malo z besedami, malo pa še drugače “prepričal”, daje dobil v posest bombo. Ogledna skupina UKS iz Ljubljane je nato opravila ogled vozila bornaša Dušana in tam našla še plinsko pištolo. Vzeli so mu jo, njega pa so odpeljali v Ljubljano in ga predali sodniku za prekrške. Posumili pa so tudi, da ima še kaj orožja, zato so naslednji dan opravili pri njem hišno preiskavo. Našli so še več orožja, predvsem lovskega, strelivo in nekaj bomb. Vse so mu zasegli, čeprav je za lovsko orožje imel dovoljenje. V času, ko to poročamo (ponedeljek), je Dušan še v priporu, policisti pa pišejo ovadbi temeljnemu javnemu to-žil-stvu in sodniku za prekrške. Predlagali bodo tudi, naj bi mu v bodoče ne dovolili več posedovanje lovskega orožja. J. PRIMC RODEOVKLUBU OTOČEC - Jutri se bodo najspret-nejši in najpogumnejši obiskovalci diskoteke lahko pomerili v jahanju mehaničnega bika. Zmagovalec bo prejel pokal, ostali spretni pa nagrade. V sklopu tekmovanja d.j.-jev bo nastopil Jernej Guštin. V soboto se bo s svojimi uspešnicami predstavil pevec Neno Belan. V ELITNEM STANOVANJU PADEL STROP KOČEVJE - V Kočevju so proglasili nanovo zgrajena stanovanja na Trgu Zbora odposlancev za elitna. Zgrajena so, večina pa je nevseljena, ker je prišlo že pred meseci do raznih zapletov, sumničenj in obtožb, kdo je do njih upravičen, kdo ne, in da jih vseljeni stanovalci ne bi odkupili po nizki ceni. Z elitnimi stanovanji so torej le stroški, dohodka pa ni. Zato je občinski izvršni svet na zadnji seji sklenil, da jih bo oddajal kot profitna stanovanja, se pravi po še ne sprejetem pravilniku, ki predvideva najemnino v višini 4 DEM za kv.m. Boje pa se, da po taki ceni stanovanj ne bodo mogli oddati, zato so sklenili še, da bodo ta, elitna stanovanja, če ne bo interesentov zanje in jih nebi mogli oddajati kot profitna, oddali celo kot službena stanovanja, se pravi neprofitna, zainteresiranim firmam. Tako kaže, da bodo elitna stanovanja zelo nizko padla. To pa ni nič posebnega, saj je v enem izmed stanovanj pred kratkim odpadlo okoli kvadratni meter stropa v kuhinji. Na srečo ni padlo na stanovalce in ni bil nobeden poškodovan. CLUB LUKNA v petek, 19.11.93 JASMIN STAVROS s skupino Kormorani praznijo Kolpo, pomagajo pa jim krivolovci Ti požrešni veslonožci v orjaških jatah plenijo ribe, najraje lipane - Zeleni nič ne protestirajo? KOČEVJE - “Letos je na Kolpi velika škoda na ribjem staležu, a ne zaradi odplak,” ugotavlja predsednik ribiške družine Kočevje Tomaž Arko. Kočevska ribiška družinam namreč poleg z Rinžo in Rudniškim jezerom sporazumno s hrvaškimi ribiči gospodari tudi z mejno reko Kolpo od Dola do Osilnice in s Čabranko. Krivci za veliko zmanjšanje stale-ža rib so razen letošnje hude suše še kormorani ter krivolov s podvodnimi puškami in dinamitom, meni Arko. Kormorani so bili letos opaženi vse od Mirtovičev navzdol, in to kar skupina 400 do 500 teh ptičev. Najbolj jim gredo v slast lipani. Požro jih en do dva kilograma na dan. Ribe poiščejo tudi pod vodo in v globoki vodi. Lovijo skupinsko in tako reko oz. njene posamezne odseke popolnoma izpraznijo. To jim ni težko, saj je veslonožec, izvrsten plavalec in potapljač. Krivolovcev je bilo kar precej tudi med letošnjimi turisti, ki so preživljali dopust ob Kolpi. Lovili so predvsem s podvodnimi puškami in tudi na druge načine. Ribiči so našli veliko prebodenih in mrtvih rib, predvsm sulcev, tudi kapitalnih. K" tem podatkom predsednika ribiške družine Kočevje Tomaža Arka lahko dodamo izkušnje domačinov ob Kolpi, ki menijo, da zaradi suše in krivolova število rib v Kolpi ne bi tako zelo upadlo, saj sta obe ti nevšečnosti prisotni na Kolpi že desetletja ali stoletja. Glavni krivci so torej kormorani; večina rib ni bila ranjena ali poginila zaradi ran krivolovcev, ampak kormoranov. Za konec pa še to: Ni znano, da bi naravovarstveniki zaradi kormoranov kaj protestirali ali kaj ukrenili, čeprav bodo ti ptiči gotovo bolj “zaslužni” za izumiranje vider ob Kolpi kot pa posodabljalci kolovoza. Vidre se namreč hranijo z ribami, in če rib ne bo več, tudi vider ne bo. J. PRIMC PREMAJHNO PRODAŠ, VEČJE KUPIŠ NOVO MESTO - Otrocijpo-gosto prej prerastejo oblačila, kot pa jih ponosijo. To dobro vedo tudi vzgojiteljice in varuhinje v vrtcu Rdeča kapica (za gostilno Jakše na Drski), zato so spet pripravile t.i. prodajno zamenjavo otroških oblačil. Slednja sprejemajo in prodajajo vsak dan od 8. do 18. ure, o podrobnostih pa se starši lahko seznanijo po telefonu 22-944. “MADŽARS" V ČRNOMLJU - V soboto, bo v'diskoteki Grad nastopila novomeška rock skupina Madžars, ki jo sestavljajo (od leve proti desni): Jernej Zoran - kitara, David Bratož - klaviature, Matej Ferlič - bas, Janez Lamovšek - vokal in Zmago Vidrih - bobni. Vabljeni! J ) Lestvica narodnozabavne glasbe ^ studio ^ Studia D in Dolenjskega lista >*»»»**____________ Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MARJETI FRANKO s Sel pri Straži. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (4) Novo življenje - ANS. PETRA FINKA 2(1) Lepote Slovenije - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 3 (2) Trmasta Urška - JOŽE SKUBIC IN NJEGOVI 4 (5) Vrt brez smeha - ANS. TONIJA VERDERBERJA 5 (3) Nazaj na vas - IGOR IN ZLATI ZVOKI 6 (8) Hej, šofer - ANS. VIGRED 7 (9) Dober nasvet - ANS. MIRO KLINC 8 (7) Vesel Abraham - ALPSKI KVINTET 9 (6) Kolovrat - TRIO FRANCIJA OCVIRKA 10 (-) Ob sanjavi Krki - ANS. RUBIN Predlog za prihodnji teden: Klic kukavice - ANS. SIMONA LAGNARJA KUPON ŠT. 46 Glasujem za:. Moj naslov:... Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto NOVOTEMA TESTNE VOŽNJE Razmišljate o nakupu novega avtomobila, pa še niste čisto prepričani, kateri tip bi bil za Vas najboljši! Da se boste lažje odločili, smo v Novotehni Avtomobili organizirali za Vas testne vožnje za vozila iz programa CITROEN, FIAT in LADA in sicer: * v soboto, 20.11. od 8. do 13. ure v Metliki in * naslednjo soboto, 27.11. od 8. do 13. ure v Novem mestu. Vabljeni! INFORMACIJE: Prodajno servisni center Metlika, tel.: 068/58-197, Servis Novo mesto, Šmihelska 12, tel.: 068/321-538.