■ terak, četrt*'. Shajain rjM* k,ru kre/. poilljlBja a. .»»»eleto »»!. - M, pol let* . . 4 ,. -a» , vtrt l«U • * -' Mi»« i'1" 10 - K pol leti . 5 .. -*» tatrt l-u * (H«ir»D|»»") »t. U7. Ht. O/.naiiil«: 7.« naradao ilreatapno »rato t* plaiaja (• kr., .'i> s« natlana tkrat. S kr. ia m tista tkrtl. 4 kr. 1» i« ti.k« Jkf.l iti* pistnenka pliću-j-j< P prostora. Za rtak tUek ja plalal kolak(itempalj) taJOk. Rokopisi ta na fraCaja, ■lopin naj aa blafofoljao frankojejo. V Mariboru 21. januarja 1869. Tečaj II. SI h ž b e. Že naš Izveličar je djal, da nobeden ne more dvema gospodoma glužiti In te besede se dado dostikrat s popolno pravico obračati tudi na posvetno življenje, zlasti na politično življenje. To se namreč žalibog lebko reče pri nas v Avstriji in sosebno pri nas Slovencih. In žalostno je, da se to lehko reče. Do zdaj pa še nismo veselja imeli videti kakega uradnika, kteri bi bil navdušeno delal za narod, kteri bi se bil hrabro potegoval za vpeljanje našega narodnega jezika v šole iu urade, ter za zedinjenje Slovencev, in bi bil kot sijajen in značaja poln izgled pred narodom in z narodom hodil: pa bi bil za to svoje delovanje od stopinje do stopinje avan-ijral. Uradnikov, kteri so z našo narodno stranko hodili in nam neustrašeno zvesti ostali, imamo sile majbno' številce, in če se ne motimo, vsi so bolj niže vrste iu — čudno ali naravno'bodi! — kar je nam znano: ostali so taki tudi v niži vrsti. Poveduje se nam, da je ta in oni uradnik na Slovenskem v srcu naroden, pa da si tega ne upa pokazati. Zakaj ne? Tega si ne upamo pre-ilkavati. Poveduje se pa nam tudi od vseli strani Slovenije, da je ogromna Večina uradnikov nenarodna. Zakaj ne? Tudi tega ne bomo preiskovali. Kako naravno pa je po vsem tem, da Slovenec uradništvo povprek med narodno nasprotništvo štejo in ne zaupa svojib pravic njemu v zagovarjanje. Naravno je torej tudi, da smo v listu že izrekali, da Slovenci ne Volimo uradnikov, ter da smo to postavili za pravilo. Res je, da ima vsako pravilo izjemo. Kar o uradništvu govorimo, ne velja o enem posamezniku, kakor je n. pr. g. Herman, kteri je, da-si uradnik, vendar kot značajen člo Vek in mož vedno više držal dolžnost in nalogo narodovega zastopnika, ka kor mogočo osebno korist, za kar ni od nikoder ničesa dobil, če ne štejemo hvaležnosti v srcih Slovencev , ki so ubogi in nimajo križev deliti. Vendar izjema ostane povsod izjema, in Hermanu imamo Slovenci menda samo enega Sinemo torej pri pravilu ostati: pri vseh volitvah volimo samo neodvisne može! Pa še dalje moramo paziti. Ne voliti celo tacih, ki bi utegnili ravno t, voljenjem doseči uradniško službo. To nam diktira skušnja, to nam dik tira dr. Klun, ker je od tistega časa proselil se od Slovencev proč v nemško tbredino, ko je vedel, da bo šef v ministerstvu, ki od tistega časa piše ne v ,Novice" temuč v „Tagblatt" proti slovenskim narodnim prizadevam. Osebno mu nečemo očitati tega. Naj budi on svoja pota, narod bo obstal, če ima prav enega zastopnika manj. Pravilo za prihodnje politično ravnanje pa si menda smemo iz tega posnemati. Naš stari pregovor pravi: bolje drži ga, kakor lovi ga. In prestavljen se ta pregovor glasi za nas: vsak narodov zastopnik, vsak veljak bodi odvisen samo od naroda in svojega preverjcuja To pišemo beroč v dunajskih listih, da bodo zopet več državnih poslancev in ljudskih zastopnikov vladne službe sprejelo, med temi v prvi vrsti zdanji voditelj čeških Nemcem Iiauhans. Ko bi bili mi Slovanje, ki smo zdaj v opoziciji, škodeželjni, veselili bi se tega novačenja, kterega uradništvo dela v državni zbornici, kajti posihdob se bo gotovo tem lagljc reklo ; mi-nisterstvo ima večino zbora v žepu, poslanci so e. kr. poslanci. Vendar nam je za. Avstrijo skrb, nam je za to, da bi se z dr a v konstitucijonalizem razvil .n ukoreninil. Ako pogledamo v Svajco, v Angleško, v Ameriko, vidimo da se uradništvo nabira ravno iz narodnega zastopništva, pa da vživa zaupanje ljudsta, da se mu šteje na čast. fin kako je pri nas ? Neodvisni listi colo nemške stranke nezaupno gledajo iz narodnih zastopnikov uradnike postajati. In morda že prihodnje volitve bodo pokazalo, da tudi narodje tako mislijo, da tudi ljudstvo hoče imeti zastopnika, ki ni odgovoren nikomur, kakor stranki, ki ga je volila. Ko bi nam prostor pripuščal razpeljevati razmere med mišljenjom pri nas in v svobodnih državah , prišli bi ravno iz navedenih prikazni do sklepa, kako pač smo še daleč do tistega časa, ko bomo verni, da se res s pravico more kje reči: svoboda — kakor v Avstriji! kako so uam od-teza še čas prave „nove ere", ko bodo mogel naroden zastopnik v službo zares odgovorne vlade stopiti, ne da bi se nepotrditve tega koraka od strani volilcev bal, in ne da bi so moral še s svojimi političnimi prijatelji prej posvetovati, kakor jo po poročilu vladnih listov Banhans storil. Za nas Slovence pač ta čas ui prej mogoč kakor tedaj, kedar uradništvo no bode stalo zoper, temuč za politične tirjatve našega naroda. Iz srca želimo, da bi ta čas prej'prišel, kakor mislimo. Dopisi. Iz Šmarake okolice na dolenjskem Kranjskem 17. jan. [Izv. dop.J Cujte prvaki Kranjskega dež. zbora! Sliši se od Štajercev, da napravljajo zopet tri tabore, dva so pa že imeli. Mi Kranjci pa še nobenega. Blagor Vam, ki morete razodeti svoje misli. Kranjsko ljudstvo želi taboia, da bi moglo v skupinah zahtevati „zdinjenjo Slovencev" v eno celoto. Mi kmetje ne poznamo vseh ali samo enega v srcu nosimo in dobro umemo; in ta je §. 19. Zakaj se na Kranjskem ne napravi tabor, mora žo kakšen političen pomen imeti. Morebiti skoči potem „Tagblatt" ua nogo in z vročo krvjo zalije vso Slovenijo?? Ljudstvo je za to sposobno, treba nam je govoriti ako živimo v slavni Avstriji. Kje je pravi vzrok, ne vem , to pa trdim, da nismo mi krivi, ampak naši voditelji. Saj v resnici vem, da pošten kmet in zraven še župan posluša in slavi našega okrajnega predstojnika, ki povzdiga stare pravico in kliče star denar iz groba. Kje je tista stara pravica ne vem dobro ; mislim pa, da mu jo tista naj bolj po volji, ki vzbujenemu Slovencu ni po volji. Kar se denarjev tičo ga kmet nima, ni starega ni novega, ker mora vsega za davek porabiti. Pa od njega druzega nima kakor nemštvo v šoli in uradniji. Mi kmetje dostikrat neslano jed jemo iu nezabeljeno, da prihranimo cesarju, kar nam naloži. Mi nočemo dolžni biti gospodi, ker vemo kako uas grize iu peče, ako smo in ostanemo dolžni. Sol je predraga, obleka ni ceno, ali v kljub temu spolnimo dolžnost. Ali je vlada v temu oziru nam enaka ? Z žalostjo se mora reči, da dozdaj ni nam plačala še dolga. Račun tirjamo že mnogo let pa ga nismo vredni. Mi moramo računiti ž njo, drugači kalimo javni mir ali kako se že takisto pravi. Ali morebiti vlada ne ve da smo v taki stiski tu na Kranjskem? Morebiti vlada misli da se nam prav dobro godi? Tega menda vendar ne, saj imamo poslance v Beču; kakor dr. Toman, Svetec in drugi. Kaj so naši poslanci naredili za nas na Dunaji mi druzega ni znano kakor, da so vpeljali pasji davek in pa postavo o hroščih in pa nekaj od sreuj so potresli. Mstetiu Pismo iz Prage. (Dalje.*) Z Višehrnda nazaj na Karlovi trg in po „ječni" (ječmenovi) ulici k slepim vratom", zavoljo tega tako imenovana, ker so vedno zaprta, Blizo eh vrat je Sokolova lastna hiša. Od tod se gre ali po „baštiji", lepih drevoredih, na mestnem zidu do kolodvora, ali pa se ogleda Novo mesto še bolje nazaj in po „Štefauskih ulicah" mimo farne cerkve sv. Štefana, ki je že stala pred ustanovitvo Novega mesta Karol IV. jo jo dal 1351 prezidati. V tej cerkvi je shranjena slika Marije od 1. 1372. Po Stcfanski ulici se gre skozi do konca, da se pride na največi trg Prage trg „sv. Vaclavski" ali „Konjski trg". Tukaj stoji spominek sv. Venclja od leta 1078 in čez trg v Jindrichove ulice", kjer stoji cerkev sv. Henrika, ustanovljena od Karola IV. (1351). ki se odlikuje od sosednih poslopij s svojo staro podobo. Od tod se pride po „senovožuem trgu" na , „Pfikopi" (Graben). To so gotovo najlepše ulice v Pragi, in zarad tega izbrane od Pražanov za promenado. Te ulice so posebno zvečer krasne, ko je vse razsvetljeno. Začno se ulice pri prašnih vratih", kjer sem Ti, čestiti bralec, začel popisovati mesto, in sežejo do „ovoene ulice" (Obstgasse), ktere daljšanje je zopet „Ferdinandska cesta", tako da te tri ulice ločijo Novo mosto od Starega. — Po teh ulicah mrgoli ves dan množica spreha-jevalcev različnih stanov obojega spola in obeh narodnosti; vendar je češka narodnost tukaj v manjšini. Primerno je največ videti tukaj nemških bur-šev, častnikov in zidov boljšega stanu. Posebno iničen jo ta prostor za mladeniče zarad krasnih sprehajovalk. Moralist naj tu hodi študirat spridon svet. *) Po pomoti zadnjič zapitano „konec". Na lovi strani teh ulic jo češki museum, kteri je bil I. 1818 ustanovljen po čeških patrijarbih, kakor so: grof Kolovrat-Liebsteinskv, grof Hanuš Kolovrat-Krakovski, grof Kaspar Stcrnberg in drugi. Tukaj nahajnš krasno zbirko zgodovinskih spisov v rokopisu kakor jo „kraljedvorski rokopis" iu druzih zgodovinskih spominov , posebno orožja iz husitskih vojiu. — Tudi je tukaj velika knjigarna. Na isti strani malo korakov dalje stoji hiša, ki se jej pravi „pri črni roži", ktera je lastnina „meščanske Besedo", zavoda, ki je enak našim čitalnicam, in sicer ima to društvo svoje sobane v prvem nadstropji. Pri nas doma na Slovenskem som imel priliko prihajati v dve čitalnici, torej lehko znamujem razloček med onimi in to „Besedo". Pravim, razloček — ker jo le eden, ali ta je gotovo karakterističen. Kakor sem se na svoja ušesa prepričal, govore v Ljubljani, in sicer v „Ćitalnica Restauration" gospodje, ki sede navadno v drugi sobi pri dolgi mizi, med kterimi sedi nekaj veljakov slovenskih, žalibog večidel le v nemškem jeziku, posebno pa kader govore o politiki. Tudi v „Besedi" se shajajo češki prvaki, veljavni meščani in sploh ljudje, ki se, kakor oni v Ljubljaui, imenujejo narodno. Ti pa govore le v svojem jeziku, naj govore o kterem koli predmetu hočejo. To je razloček žalosten za nas, pa resničen. Res je, da bi po eni strani slovenski rodoljub to moral še prikrivati, ker je sramota za Slovence, da njih reprezentantje še toliko niso vredni, da bi prvi princip, kterega zagovarjajo, tudi sami spolnovali iu dober izgled dajali, tako v privatuem, kakor v javnem življenji: vendar istina je in povej naj se. Pri nas na Slovenskem se veljaki, kakor da bi se sramovali svojega jezika in jezika tistega naroda, ki ga imajo zagovarjati, ne poslužujejo radi svojega jezika. Dokler bo to godilo se, tako dolgo nismo vredni Slovenci bolje osode, kakor jo imamo. To jo popisana Praga v kratkem, vsaj v poglavnih rečeh. Predno Kaj mi rabimo vse to? le malo ali pa nič. (Naj bi bili raji vtrdili §. 19. da bi vedel enkrat kam grem, kadar zvesto fronke ncsein.) Naj bi bili zahtevali o priložnosti slovenski jezik v šole in uradnije. Aki» 10 to zamudili ali pa priložnosti ni bilo . prosimo naj store /.daj. Totem jim bodemo hvaležni in zaupali jim bodemo. da pridejo na glavno reč V«4 Slovenije v eno celoto. Njih. velič. cesar so nam dali pravico, da odkrijemo sami kaj nas teži, da nam polajšajo. Mi iz srca kličemo sveti, cesarju: Živi Franc Jožef pervi. Cesar »o nam dovolili, kdo nam stavi zapreke? je lahno v ganiti Cesar so nam rei dali pravico, ali kratijo je nam drugi mogočni. Kratijo je nam celo naši poslanci, ki ne ustrezajo nam in nočejo zahtevati, in ne pripuste, da bi mi povzdignili glas. Dajte nam tabor, mi hočemo navdušeno izreči kaj nam manjka. Dajte nam priložnost mi hočemo hrabro zahtevati zedinjenje. Slovenije v eno skupino z gl. mestom Ljubljano. Dajte nam pravico mi bodemo iskreno postavili §. 1!). na čelo, iu slovenski jezik zahtevali v šolo in uradnijo. Dajte nam »polniti cesarjevo besedo , da ne poginemo. Mi hočemo dajati cesarju davek ali računito z nami, Mi nočemo dajati cesarju vojake v-ogromnem številu, ali pokažite račun? Razvidno je. da mi delamo za obstanek Avstrije. Kdo dela na razpad se bode pokazalo in sicer v kratkem. Kdo kali javni mir? Zakaj naši poslanci v lieču našemu imenu česti no delajo? — Ko Cehi naši bratje doma odrešenja čakajo??! Dalje ne bom govoril, ker prost kmet ne ume vseh morebiti sem že javni mir skalil in zapadil v ječo? Še enkrat prosim v imenu vseh Dolenjcev dajte tabor napraviti prvaki naši, zahtevajte prostemu kmetu , da se bode vedel opirati na nekaj, kar zdaj nima nič. Dostavek vredništva: Kaj pa ko bi vi Kranjci nič ne gledali in ni« no moledovali prvakov naj začno za kak tabor delati, ampak kar sami, sami ga napravite, llavno smo izvedeli iz najbolj zanesljivega vira, da bo na Štajerskem še četrti tabor na spomlad in sicer neki v Slovenskih goricah. Tam so prosti kmetovski posestniki skupaj stopili pa ga bodo napravili. Samo hoteti morate. Nekaj razumnih veljavnih županov in odbornikov skupaj stopi, pa je vse. Snj ni da hi moral vsak tabor 15.000 ljudi imeti. Is eavinske doline*) 17. jan. [Izv. dop.J (i. Krušičevo poslano mi je bilo zelo všeč, ker mi je med bralci „Slov. Naroda" opravičilo, da nisem v svojem dopisu „rosnici nič lažujivcga pritaknil". Potrdil je g. ravnatelj v vsem izvestje iz celj. dij. semenišča, da je namreč škof med Slovenci dijakom slovenskim z zarotenjem izključenja v slov. čitalnico prepovedal hoditi da se jo njegova postava za kratek čas že z vso strogostjo vršila. To ostane tedaj resnica in po mojem mnenji tudi glavna stvar, okolo ktero so vrste moji dalji zaključki, ali po Krušičcvem „napačne in krive reči" le kakti goli nasledki. Stvar je kratko taka. Pretočeno leto je od si. kon-zistorija na ravnatelja semenišča pismo prišlo, da se dijaki, kteri bi narodno čitalnico obiskovali, izključiti morajo — ,.zugleich verbieto icll dcu Ziiglingen den Besuch dor čitalnica". 20. decembra so dijaki popiosili g. ravnatelja, da bi smeli udeležiti se glediščne igro v čitalnici, kar jim jo on, oziroma na višji ukaz s tem prepovedal, da knezoškof nikakor ne trpi, da bi dijaki v čitalnico hodili — „der Bi seli of dni de t durehnus den Besneli den Čitalnica nicht". Trije dijaki so vendar v čitalnico šli, izgovarjaje se, da jim šolsko ravnateljstvo tega ne zabraujuje. Ze 28. decembra ja odloka nazaj, da se ti in ti dijaki, kterini je ta prepoved „breme", izključiti morajo. Vse se je zgodilo. Tedaj ravno in samo tisti in samo iz tega vzroka so tisti trije izključeni bili. Trda kazen za mlade ljudi in njih stariše. Vsak so tedaj slepega dela, kteri noče videti, daje prepoved v čitalnico hoditi, in pa izključenje nepokornih le kakor pričina in čin, in da nas vsa sofistika g. Krušiča ne more tako oslepiti, da nebi od daleč tiste potrebne in naravne zveze videli, ktera med prepovedjo iu njenimi nasledki stoji, .laz pa vprašani g. Krušiča, kak je dejanski razloček med tem, če jaz rečem: J. .1. izključen, ker se je proti pokorščini zagrešil? To *) Ker im isto livar grnSki dopisnik odgovarja, smo dopis okrftjittii Vr. je gotovo, da je prepoved bila, v narodno društvo zahajati. To j« gotovo , da je škofova prepoved proti-narodna in enako brez pameti, kakor ona, da duhovni ne sinejo v krčmi kositi ali večerjati. Vsaka postava mora razumen vzrok imeti. In če si jaz po vzrokil. te nove postave pogledam, ter vidim g. Krušičevo pismo, in v njem besede Institut, dat cine Pflanzschule s i 11 e n re i n e r Seelsorger scin solle". Al ni poročevalec iz Celja, kteri je prvič o tem pisal, pravico imel, reči, dl .....ra tako narodnemu duhu sovražno postopanje vsako slov. čitalnico riti* liti, in da jej jo dolžnost, kakti hudo obtoženi, se pred javnostjo opravičiti? Kazujzdanost dakle si. konsistorij v narodnih čitalnicah naja! Ti nam je novo in to Sc tudi naši najbolj sovražni stranki ni bilo znano ln če g. Krušič pravi, da se dijakom ,0 pravičnih tudi" (!) narodni!, ečeh niso nikdar kakšne ovire stavile" , vprašani jaz , ali še poznate leten, lolidneje javno mesto, kakor so čitalnice? pokažite mi Vaše široko polje: Zajec tedaj, na kterega Vi streljate, nekde v drugem grmu leži. Naša vlada, ktera je nam Slovanom najmanjša prijateljica, še naše čitalnice za „nicht-sittenrein" spoznala ni in niti naj zadnjemu služabniku prepovedala obiskovat, čitalnice, ker se ne boji, da bi si s tein same nepokorne služabnike odgojila. Vi pa in škof — nam Slovencem milostljivi škof — pri čitalnicah pokorščino skušate! Slovenska žurnalistika pa ima, no samo pravico, nego sveto dolžnost , vse odkriti , kdo se proti narodnemu pravičnemu prizadevanju nepre-jateljsko postopa , ker so tudi od drugih strani nam nobena pregreha ne zamolči. Iz Hrvaškega. |Izv. dop.J Kakor rojen Kranjec in zdaj na Hrvaškem trgovec se zanimam za dolenjsko-kranjsko železnico. Železnica oil Karlovca do Reke na levi strani Kolpe je bila v pretresovanji iu je potrjena za izdelovanje. Ko bi pa ne bi bili moji rojaki na ušesih sedeli, bilo bi po moji misli mnogo bolji za naše slovenske pokrajine in za trgovino. Moji slovenski rojaki bi se bili imeli potezati, da bi se bila železnica izpeljala od Karlovca na desnem bregu Kolpe, v Metliko, Kervoski vrh, Semič, čemomelj in Vinico, To bi bilo ne samo za te imenovane slovensko, vinoplodno kraje neizmernega dobička, temuč dobro bi bilo tudi za tiste hrvatske kraje, kten imajo trgovino: omenjam slovečo gorico Vivoduio iu Ribnik, če že ne omenjani šum v dolinah in planinah, in ne omenjani železne fabrike v Gradacu, Hrvaški Sihelburk ima sena, ki po tri leta nopokošeno gnjije. — Jaz ne vem, ali je prepozno, ali ne, da bi se v tej reči še kaj spremenilo. To pa naj bi Slovenci vselej in povsod na misli imeli, da je za materijalno korist vselej in povsod gledati. Kdor se ne pritoži, temu se krivica no godi, kdoi ne trka, niti snin ne odpira, temu so vrata zaprta. Zato naj moji rojak pri dolenjski železnici pazljivo gledajo , ne da hi kakovomu grofu , naj Be imenuje Auerspcrg ali Bingeljbongelj, ustregli, temuč deželi iu samo deželi Kar se pošte tiče, naj bi so premislilo, ali bi ne bilo pravičneje po razmerah, da bi šla po novi cesti od Črnomlja na Semič, iz Semiča v Gradac in iz Gradca v Metliko, ne pa iz Črnomlja v Gradac itd. Pa žalibog nam Slovencem je za zboljšanje našega materijalnoga stanja, naše kupčije in obrtnije še vse premalo mar. Sosebno beli Kranjci donu preradi pol tftjfe v zobe, lepe škornje na noge — in se za ves svet iu za svoje dobro no zmenijo. Ko bi bilo v Metliki in Crnomlji kaj čitalnicami, kako bi bil za veden Dolence vesel! Ali — — Iz Zagreba, 17. jao. |Izv. dop.] Naša banska konferencija je dogotovila osnovo, po kteri bi se imela naša deželna vlada ustrojiti. Obširno o tej osnovi ne boni govoril, saj bi le inalokterega zanimalo vedeti iz koliko odsekov, iz koliko svetovalcev, koliko tajnikov, koliko perovodjev itd. be vladun aparat, sestavljen , in koliko plačo bo vsak imel. Samo toliko hočem svojo osebno mnenje izjaviti, da se mi ves ustroj za naše razmere prevelik, piemavliast vidi. Vladen aparat je velik, prostor pa, na kterem se bo imel gibati, majhen. Preveč ima kolescev , marsiktero bi se tu pa tam moglo lehko proč vzeti, in mašina še ne bi zato obstala, morebiti bi še spešnejo delala. Kdor sc hoče po malem dvorišči voziti, ta se ne smo na veliki pa- pa začnom govoriti o prebivalcih njenih naj popišem malo okolico Prage. Okolica Prage je kakor večidel vsa češka zemlja, vsaj toliko kolikor jo poznam jaz, enolična, in Slovencu ki je navajen planinam in romantičnim krajem, skoraj dolgočasna. V praški okolici je le dolina ob Veltavi zanimljiva in vsaj malo mična, drugi del okolice pak je večidel le neizmerno iu nemično žitno polje. Kakor sem že omenil, ima Praga dva predmestja Karlin in Smi-chovo. Karlin je na severni strani in sicer so začne tukaj za mestnim zidom pri „poričskih vratih" in leži med Vcltavo in hribom Žižkovim, in je blizu V« Ure dolgo. To predmestje ni staro več kakor kakih iiO—40 lot, iti zato nahajamo tukaj mnogo krasnih poslopij. Karlin kakor tudi Smichovo imata največ, smem reči skoraj vse tovarne (fabrike) praške. Prav na konci Karlina, skoro pol ure od „prašnih vrat" na širokem iu dolgem prostoru stoji invalidnica, velikansko poslopje, v kterem ima 2000 mož prostora; zidati se je začela 1. 1729 na povelje cesarja Karola VI. Na prostoru pred invalidnico se je zbralo lansko leto Ki. maja ljudstvo, društva in korporacije in od tod je šel krasni provod čez Karlin, Porič, Prikopi, Sadne ulice in Ferdinandsko cesto do narodnega gledišča. — Na vzhodni strani tega prostora stoji Žižkov hrib. Ta hrib se je imenoval poprej \Vitkow in je zado-bil ime od Jana Žižka, kteri sc je proti Sigmundovi vojski 1. 1420 hrabro branil. — Izmed stavb je znameniten le .velikanski viadukt draždanske železnice čez Vcltavo. Viadukt stoji na 87 obokih, izmed kterih je sedem po 78' širocih. To delo je bilo 1. 1847—1848 narejeno. — Oh Karlinu ima Veltavc več otokov. kteri se posebno po leti zlo obiskujejo, tako postavim , velke Benetke (Hetzinsol). Pol ure od Karlina na cesti proti gori „ftipu" leži občina Liben z I.ibenskim gradom, lastnina praške občine, kt.-^ra je kupilo ta grad z sosed- nimi vasmi za denar, ki ga je dobila od cesarja Ferdinanda III za odškodovanje Švedske vojske. V tem gradu se je naredila pobota 1. 1008, po kteri je cesar Rudolf II. odstopil Ogrsko, Avstrijo in Moravsko svojemu bratu Matiju. — Na južno vzhodni strani Žižkova do vasi Strbehol blizu Kutnogorske ceste se sprostila polje, na kterem je bila G. maja 1. 1757 krvava vojska s Friderikom pruskim II. kraljem in cesarico Marijo Terezijo. Pri imenovani vasi stoji spominek, kjer jo padel pruski maršal Zverinski. — Na južni strani leži Nusle v lepi dolini, pribežališče onih, ki se pred pustom niso dovelj naplesali, in torej nadaljujejo tudi pozneje. Na velikem travniku je tukaj vsako leto belo sredo velika ljudska veselica imenova ,.Fid!ovačka." — Tekoj za Višehradskimi vrati na južni strani na malem holmcu stoji ; cerkev sv. Pankraca na bojišči, kjer so Pražani premagali L novembra 1420 Signnindovo vojsko, in kjer je bil prešlo jesen prepovedani tabor, kterega nasledek je izjemni stan. — Med Žiškovim in Nuslem je mnogo prijazuih vrtov in pa Novo- in Staromeško pokopališče na Volšanu. — Na levem bregu Veltave in sicer na severni strani Hradčan je prijazen dolg hohnček imenovan „na letnah" (Belvedere), prijetno sprehajališče, iz kterega je lep pogled na mesto in posebno pa na novi želzzni most Franc-Jožefov, kteri se je, kakor je častitim bralcem "Slov. Nar." znano, slovesno odprl. — Za tem holmcem je v lepi dolini „stromovka" (baumgarten), gotovo najlepši in najroniantičiieji kraj v praški okolici. Prijetni gaji iu lepi drevoredi kinčajo to lepo dolino, ktera je o poletnih nedeljah polna Pražauov. Ta vrt je bil prej kraljev zverinjak, iu pozneje so ga kupili stanovi. Tukajšni Nemci so lani zngotavljali, da je to zgolj nemška lastnina! ttM vonn zarski voz vnesti, in kdor so hoče v tesni sobici bojevati, ne sme dolg |rog v roke vzeti, kajti povsod se bo | njim opotikal. Kavno tako bo naš prevelik vladen aparat večkrat sam ^olu |m potu stal, in /nto naravno tudi Lstajal Skusnjt) uči, da tista mašina je zmerom boljn, ktera je ednostav-»eja. Če prav ali krivo sodim o tem. l>o bodočnost pokazala. Poleg tega, da je vladen aparat za naše razmere prevelik, bo dosledno tudi strošek zanje za naše razmere previsok. Banski svetovalci s 6000 gld. letne plače, ta je malo prehuda za našo siromaštvu. N'adjati se je. da bo tabor to uvi-del in osnova v tem obciru našim razmeram primerno naredil. Naj huja debata se je hoje v banski konferenciji Mikala okolo točke vlad ne odgovornosti. Če ravnu je bilo že v hrvaško-ogerski nagodbi jasno izrečeno in ustanovljeno, da je edini bon za vladne naredbe naproti taboru odgovoren, vendar je ena stranka bu uske konferencije spet to prašanje moMti začela, predlagala, da naj so poleg bana tudi prvi trije vladni svetovalci odgo-Pu tem takem bi bil ban neki minister prezident, vrhovni sveto« tulci pa resor t-ministri samo z drugimi imeni. V odboru je ta stranka zmagala . v plenu pa podleglo, in stalo je pri tem, kakor je bilo v nagodbi z Magjnrsko ustanovljeno . da je naime sam ban odgovoren. Mislilo se je, da je bila banska konferencija samo ad koe pozvana, zdaj se pa ve , da je tako rekoč v permauenuiji, ter da »dolnje več zakonskih osnov, kteri bo potem vlada kot kraljevske propozicije taboru predložila. V to ime , da sc delo pospeši, se je banska konferencija razdelila na dva velika odseka. En odsek izdeluje zakonsko osnovo o preustrojonji županijskih municipij, mestnih in tržnih magistratov in selskih občin. Ustroj vlade, kakor je osnovan, Jn ustroj županijskih municipij, kakor že tisoč let obstaja, ta dva ustroja sta genetično tako različna , da drug v drugega obstati ne moreta, ravno kakor na istem mestu dva stola v istem času stati ne moreta. Drug se mora drugemu vmakniti. Tu velja to ali to: ali se mora deželna vlada županijskomu ustrojil akomoilirati, ali pa moraju županije se po vladnem kalupu ,jj|reustrojiti. S tem, da je banska konferencija to prašanje v roke vzela, vsakter uvidi, da se zadnje namerava. Deželna vlada bo po tem na uplivu pridobila, županijani se bo pa dober kos njih avtonomije odkrušil. Na Oger-skem ima vlada ravno v županijah najhuje opozicijo, ki jej je že dosta preglavice naredila , in tudi tamošnja vlada je že sekiro nad županijski ustroj vzdignila , pa vendar še okleva po njimi mahniti. Naše županije zdaj niso mnogo manje nego švicarski kantoni, in kot take se ne dajo z lahka v okvir moderne inonarhično - ustavne vlade stisniti. Kajti vlada ne more za to odgovarjati , če njene naredbe uporna županija s kratka izvrševati neče, lil še vrh tega celo vladnim naralbnm ravno nasprotne zaključke stvarja. Ustroj naših županij je skoz in skoz staroslovanski, in le po njem se da marsiktera prikazen v socijalnom in političnem življenji preteklih časov raztolmačiti. Škoda bo za nje če se bodo podrle, Drugi odsek banske konferencije pa ima nalogo izdelati zakonsko osnovo , po kteri bi sc mogle enkrat za vselej urbnrijalske homatije vreiliti. In res čas je, da bo enkrat teh homatij ko-foec i" kroj. Nejevolja našega naroda jo v tem pogledu bogme že do vrha prikipela, doka/, temu je, da je že na većih straneh a la Sišljavič do krvavih razporov in skobov za narodom prišlo. Tudi so zarad pomanjkanja po-litivne postavo naše sodnije zelo nedosledno rnzsojevale dotične pravde, in to je pravne pojmove v narodu še bolj pomešalo. Krvavo nam je tedaj treba postave, ki bo te zadeve v red postavila. To mora vsakter, tudi noj veči protivnik zdajšnje naše vlade pripo-Znati. da je začela čvrsto in resno delati. O sazvanji tabora, o instalaciji bana in o prihodu kralja in kraljice, je zopet vse nekako vtihnilo , temveč F se pa govori o Dalmaciji. Mi se sinejemo jezi in ropotanji dunajskih listov, tki o Dalmatinskem vprašanji lajajo. Tukaj na povoljnom izidu nobeden ne dvoji. Zedinjenje Dalmacije s Hrvaško in Slavoniju jo samo od časa še od-fcvisiio. Mi Dalmacijo moramo imeti, ker je naša z duhom iu telesom po , božjej iu po človeškej pravici, po naravnem iu historičnem pravu. Avstrijska vlada nam jo je že tako preveč z italijanskim duhom opojila in oku- Skozi „stromovkn" gre Prago-Draždauska železnica po kteri so pride V krasno dolino Veltavo. v kterej stoji starodavni grad Kostok , znan zarad lepe njegove lege. — lllizu tega grada je VAS Zalovo s gradom „Levy (irudec" starodavni grad čeških vojvodov s cerkvijo sv. Klemena, ki jo bila prva krščanska na č'eskem; sezidal jo je vojvoda Dorivoj I. Eno uro od Prage so razprostira doljna „Sarka", ki nas spominja na prelepo naše planine iu njeno doline. Od to doline pripoveduje pravljica, da je bilo tukaj, kjer je Žarka, ena Vlastinih dekličev premenila nekega viteza, in potem pobila več družili in so maščevala nad moškim spolom. — Pri izhodu 2 uri ud Prage stoji znana „Bela gora" , kjer je hibi krvava bitka 8. novembra ltl'20, s ktero je izgubljena češka samostalnost 'na vrhu bele gore stoji cerkev sv. St. Maric de Victoria, ustanovljena od Ferdinanda II. v spomin nesrečne vojske. — Na njenem podnožji je „hvezda" (Steruthiergarthen), kamor se hodijo Pražani po leti radi razveseljevat. Bliže Prage je najstarejši klošter na Če skem Bfevniov ustanovljen od sv. Vojtecha I. 91)1. — Proti jugu na levi strani Veltave ravno Višehradu nasproti leži predmestje Smibovo, ravno tako kakor Karliu čisto novo. Na konci tega pol ure dolgega mesta je vzhodni kolodvor. Iz Smihova se pride v Kuhle, pri jazen kraj z kopeljo, in v Prokopovo dolino, kjer jo po pravljici živel sveti Prokop. — Štiri ure od Prage je kraljevi grad „Karlovtyn (Karlstcin), ki ni le znameniten zarad svoje zgodovine, temuč tudi zarad naravnih in umetnih prednosti, kterega kineajo. Trdnjavo je sezidal 1. 1348 Karol IV. in 1867 »se jo slovesno posvetila, ker je bila namenjena za shrambo krone češke iu drugih državnih biserov. Vkljub vsem nevarnim časom, kakor postavim ,ustajam husitskiin, more ta grad še mnogo pokazati iz starih svojih časov (Dalje priu.j žila, pa naš narod Je živi v Dalmaciji, ter željno proti nam kot svojim rešiteljem roki steguje. Mi tukaj bolje vemo, kako je z Dalmacijo nego redakcije dunajskih listov, in zato se naj ne bi toliko vpehali, saj jim nič ne bo pomagalo. Iz Gradca, IT. jan. —t. V št. ti prinaša .Slov, Nar." „poslano* iz Celja od g. ravnatelja kn. šk. dijaškega semenišča. * Med drugim se bere : Ni toraj čitalnica kriva, da oni dijaki semenišče zapustiti morajo . . . itd. V tem stavku g, ravnatelj sam kaže, da sicer ni čitalnica, ampak vhod v čitalnico kriv izključenju onih dijakov Ta sofistika res ne pristuje gosp. ravnatelju, ravnatelju zavoda, ki je po nameri vtemeljivca imel drugačen uzor, kakor mu ravnatelj spodtika, Kakor kaže celo opravičevanje, ima g. ravnatelj slepo in nepogojno pokorščino v mislih : kajti nikakor si ne morem misliti, da bi bil rajni Slomšek kjerkoli si bodi prepovedal čitalnico obiskovati, tem menj, ker je sam bil najiskrcnejši utemeljitelj mariborske iu drugih čitalnic, da se prej misliti, da bi mu le všeč bilo, kar se odgujenci v semenišči vdcležujcjo sredstev in veselic, ktere daje čitalnica. Tudi to se ne da misliti, da hi bil g. ravnatelj telegrafično prašal sedanjega škofa; ali se sme ustreči prošnji dijakov zastran čitalnice. Ostane le še to, da je ravnatelj iz lastnega nagiba nekaj prepovedal, česar ga nobena postava ni vezala, in da je htel samo poskušati, koliko pokorščino so sc njegovi odgo-jenci že navadili in ali je že tisto mero dosegla, da more zadušiti domorod-stvo, ljubezen do slovenščine iu vsega, kar je slovensko. Dali bi tudi gosp. ravnatelju pomisliti, da po našem mnenji semenišče in sploh šole niso zato, da bi se odgojenci samo v pokorščini vadili in se tako servilizma in hinavstva naučili; glavni namen jim jo izobraževanje v vednostih iu v značaji. Kaj če povedati stavek: pomisliti se mora slednjič: da ne more nikakor v tem dejanji kako narodnemu duhu sovražno postopanje biti . . . itd. ne vemo; nam jo le toliko jasno, da, če so prepove v čitalnico hoditi, se to gotovo iz golega domoljubja nikakor ne zgodi. Kar pa g. ravnatelj piše, da sc dijakom v pravičnih narodnih rečeh niso nikdar ne na gimnaziji ne v semenišči kakšno overe stavile, ni res. — Jaz sem z lastnimi ušesi moral slušati, ko je znan renegat nam dijakom odgovarjal slovenski- časnike prebirati. To se ni samo enkrat zgodilo, o ue! to „viiterliches vvolgcineintes ermanen" smo morali mnogokrat slušati. Rajnki „Slovence" je o tem marsikaj zanimivega objavil. Kes je, da je bila in bo vselej krivica, satnoga sebe brez vzroka oprostiti, ali ravno taka, će ne veča krivica je iu bo, če zapovedovalec brez pravičnega vzroka kaj nenrav-nega zapove — iu nam se nenravno dozdeva prepovedati mladeničem svoje domoljubje gojiti. Vemo, da dijak nima nobene pravice učitelju nasproti; kar učitelj ali celo ravnatelj reče, to mu mora biti svetejše od sv. evangelja, iu naj bo še tako nespametno in krivično."; Pa upamo, da ho s časoma tudi v tem obziru se na boljo sprebrnilo. Sploh pa jako obžalujemo, da se ravno na celski gimnaziji, ki bi že davno imela čisto slovenska biti, slovenščini največe overe stavljajo. Ne samo to, da je vodja gimnazije Noslovcnec, da so se učitelji zbirali, kterim velja geslo: velika Nemčija do Adnje, da giinnazijalna knjižnica še deset slov, knjig nima, no, temveč priporoča se takšen za učitelja slovenščine, o kterem se sme nadejati, da bodo občutljiva mladina s spoštovanjom do njega tudi do predmetu, ki jo slovenščina, veselje izgubila. Kakor mojster, takšuo orodje, pravi star prigovor. Mnogo bi imel še sporočati o graških zadevah, vendar se bojim prehude zamere; samo o neki reči no sinem molčati. Zagovornik neke ,81, Narodu"' sovražno stranke je nedavno mnogo čvekal o pogajanji s slovensko stranko. Kakšnih lepih namer ima ona stranka, kaže najsijajniši novi dogma one stranke: „kdor ne bo zatiral rSlov. Narod" auathema sit." Sklenil se sicer in v Kostnici, ampak v sredi našega mesta, kjer se gre skozi ozke ulice v klet, v kteri se posvetujejo slavni očetje blizo do mraka pri sladki vinski kapljici. Včeraj je bila v tukajšnji slovanski besedi volitev novega predsednika iu odbora. Za predsednika je izvoljen g. dr. lpavic. K tej volitvi moremo slovanski besedi, ki je edino slovansko društvo v Gradcu, le srečo voščiti, odboru so večidel nove moči. / Iz Dunaja sc nam pošilja ta-le izjava: „V Zagrebu sta i/šla pod vreduištvoin gosp. dr. Matoka dva zvezka časopisa, ki »e imenuje Hervat'' i zastopa „stranko pravil" v Hrvatski. Nikomur ni tajno, da g. dr. Matok. tako govori v imenu hrvaške omladine. Pa ker on obseg to besede tako daleč poteza, kakor ga drugi ne potezajo, nemore nič imeti proti temu, ako mi združeni članovi hrvaške in slovenske mladine izrečemo, koliko g. dr. Matok zastopa nase misli našo namero. Pravo, po kterem je trojedina kraljevina suverena hrvaška država, globoko počiva v našem prepričanju in vse svoje življenje se hočemo truditi, da ono postane meso in kri. Za tega voljo nam je vsak ugovor i laktiški čin protipraven, ako ni izraz svobodne volje trojedine kraljevine; zatorej so po naših mislili magjarska politiška načela skoz i skoz protivna pravu trojediie kraljevine i zdi sc nam, da so te naše misli potrebni nasledek hrvaške pravne svesti. Zatorej popolnjuiemo vrste onih , ki so bore za čisto hrvaško pravo. 1 Ali način , kakor g. dr. Matok postopa, ne more dobiti, niti ne bo dobil nikdar našega odobrenja, dokler bode srca plemenitost vabila nas priznavati dobro namere in za narodni napredek koristna dela. Našega odobrenja ne more pričakovati postopanje, kterega se vesele naši neprijatelji in ktero seje seme plemenskega razdora med Hrvati, Slovenci i Srbi. Mi Hrvatje, ki nad vse ljubimo svoje hrvaško ime, mislimo, da potezati to ime na Slovence i Srbe, k t e ri prav tako 1 ju bi j o svoje slovensko i srbsko imo, se pravi zasmehovati svetinje i posa- *) Mene n. pr. jo v rilxocilcov na Dunaji. Podpisano voditeljstvo obče naznanja, da je glavno namestovanje za Kranjsko, Koroško, spodnjo Štajersko, Primorje, Gorico, Gradiško in Istro izročilo inšpektorju gospodu Avgustu Vrtniku in tov. Društvo na razne načine zavarovava življenje in prihodke, tudi ženitveno opravo otrokom po najniži ceni ter daje po 80 od sto čistega dobička zavarovancem. Vsa pisma z denarji in vsi drugi dopisi naj se pošiljajo glavnemu namesto vanju v Ljubljani. Pisarnica je pred frančiškanskim mostom št. 48. Na Dunaji 10. novembra 1868. _ Voditeljstvo avstr. Greshama. J - M u 1111 k i Dr. Jo/1 VtiMiijnk in drugI Tinkar Kduard Janrtl«': VMI