Zaleti se, če upaš!
TEŽKO NALOŽEN tovornjak vozi po Celov-ški cesti, ne prehitro, ne prepočasi — po predpisih pač. Pri kinu Šiška stoji na posta-jališču »Knpan« in grozd Ijudi na zadnjih vra-tih kaže, da še ne bo tako kmalu krenil.
Po tovornjcukovi levi vozi fičko in za njim še nekaj avtomobilov, toda kolona ni dolga. Očitno pa se vozniku avtobusa ne ljubi poča-kati, prižge lepo smerni kazalec in junaško butoe na levo, ne oziraje se na mimovozeče avtomobile niti ne na signaJe voznika deset-tonca, ki mu noga skoraj predre dno fcabine, tako se vrže na zavoro, da v zadnjem trenut-ku zavre drvečo maso.
Ko so pred letom ali več sprejemali pred-pis, po katerem morajo vozniki upoštevati prednost vozil javnega prometa, so mnogi prerokovali prav to, kar se sedaj pogosto do-gaja. Nekateri vozniki Viatorja so si ta pred-
pis vzeli močno k srcu in sedaj mora voznik, ki pelje mimo stoječega avtobusa, budno pa-ziti, kdaj se bo prižgal smerni kazalec <na ze-leni pošasti, kajti to je znak, da bo že na-slednji trenutak treščilq/, če ne bo močno za-vrl. Ne pomaga niti hupanje, niti žuganje s pestmi. Voznik se le sankastično smehlja na-vzdol na nebogljenca, češ, zaleti se vame, če si upaš ...
Predpis gor ali dol, kljub vsemu bi pripo-ročali miličnikom, da malce popazijo tudi na samozavestneže v zelenih avtobusih, saj men-da zakon o cestnem prometu govori nekaj tudi o zlorabljanju prednosti (in predpisov).