$TEV 12 I•9 -3 -6 LETNIK XXXIX Vsebina: Zakaj ne bi čebelarili v kranjičih . . . 177 Ali je rojenje res kvarno donosu medu . . 178 Društvena čabelna plemenilna postaja ..... 179 Iz čebelarske početnice..........181 Nekaj čebelarskih spominov........185 Dopisi...................187 O >azovalne postaje............188 Društvene vesti..............189 Naše podružnice .■.............190 Drobir...................190 Mali oglasi Čebelnjak na kolesih (voz) brez čebel in satja kupim, oziroma bi dal v izdelavo. H. Peternel, Sp. Hudinja, p. Celje. Prodam 3 točno izdelane A. Ž. panje z verando po 120 Din za komad, franko postaja Vel. Loka-Dolenjsko. Pišite na naslov Ignacij Sprajcar, mizar, Breza 5, p. Trebnje, Prodamo 9 malo rabljenih A. Ž. panjev s slamnicami in okenci za nazidne satnike po 110 Din za komad. Vzamemo v zameno tudi vzimljene kranjiče. Oglejte si jih pri g. Kovaču v Ljubljani na Glincah. Prodam vel.ko količino prvovrstnega ajdovca za pitanje čebel, za kar osebno jamčim. Pod 20 kg ne pošiljam. Zver Ivan, Nedelica 65, p. Turnišče. Čebelnjak zložljiv, z opeko krit, za 12 A. Ž. panjev, 6 eksportnih, 10 kranjičev, 8 A. Ž. panjev novih, z družinami, z zadostno zalogo ajdovega medu, 3 A. Ž. panje prazne — vse ugodno prodam. Naprodaj tudi na hranilno knjižico Občinske hranilnice v Krškem. Lojze Rumpret, tiskarnar, Krško. III. izkaz darov za Janšev dom. G. župnik Lakmayer Franc z Vrhnike je daroval za Janšev dom 200 Din. Najsrčnejša hvala. Zadnji izkaz Din 2015 + 200 = 2215 Din. Čebelarji, spominjajte se z darovi Janševega doma posebno sedaj na občnih zborih. Vsak, četudi majhen dar, je dobrodošel in hvaležno sprejet. IZVRŠENA PREDAVANJA: G. župnik Knaielj je dne 6. januarja t. 1. predaval v Kranju o čebelnih boleznih. Bilo je 26 udeležencev. G, Lilija je dne 19. januarja t. 1. predaval v Št. Petru o raznih panjih, A. Ž. panju ter o Janši. Udeležencev je bilo 38. G. Džura je predaval v Mariboru o kugi čebelne zalege dne 12, januarja t. 1. Navzočnih je bilo 14 čebelarjev, G. Bukovec je dne 26. januarja t. 1. predaval v Ribnici o napakah v čebelarstvu. Navzoč-nih je bilo 12 čebelarjev. G. Japelj iz Hinj je predaval v Žužemberku dne 2. februarja t. 1. splošno o čebelarjenju in orodju. Navzočnih je bilo 25 čebelarjev. G. Lilija je dne 16. februarja t. 1. predaval v Uršnih selih o medonosnih rastlinah in o A. Ž. panju. Bilo je navzočnih 53 čebelarjev. G, Bukovec je 22 čebelarjem predaval dne 22. marca t. L v Dol. Logatcu o splošnem čebelarstvu. G, Lilija je v Novem mestu predaval dne 8. marca t. 1. o pomladnem delu čebelarja. Navzočnih je bilo 27 čebelarjev. G, Peternel je predaval dne 22. marca t. 1. v Šjmartnem ob Dreti o organizaciji čebelarstva ter o splošnem in naprednem čebelarstvu. Bilo je pri predavanju 40 čebelarjev. G. Peternel je predaval dne 13. aprila t. 1. v Šmartnem ob Paki pred 37 čebelarji o razvoju čebelne družine in o rojih; dne 3. maja pa v Šmarju pri Jelšah o vzreji matic in prevešanju — navzočnih 16 čebelarjev; dne 17. maja v Rogaški Slatini o umetnih rojih in žičenju — navzočnih je bilo 29 ♦ članov; dne 31. maja v Vel. Nedelji o delu v jeseni, shrambi medu in voska, barvanju matic — bilo je zbranih 25 čebelarjev; dne 7, junija t. 1. v Čadramu o obnovi satnic, zalegi in združevanju, bilo je 23 navzočnih; dne 7^junija popoldne v Žrečah o A. Ž. panjih — zbranih je bilo 15 čebelarjev. G. proi. Verbič je predaval dne 20. maja t. 1. v Kamniški Bistrici o vzreji matic in odbiri ■ matic — navzočnih je bilo 17 čebelarjev. G, Mayer je predaval dne 21. maja v Vrhpolju o rojenju in oskrbi rojev — zbranih je bilo 27 oseb; dne 17. maja v Domžalah o splošni praksi v čebelnjaku in o prestavljanju — zbranih je bilo 13 čebelarjev; dne 24. maja v Dovjem o splošnem čebelarstvu in o vzreji matic — 28 čebelarjev je bilo zbranih; dne 24. maja na Jesenicah o nastavljanju — navzočnih je bilo 20 članov. Ostala predavanja priobčimo prihodnjič. Naročnina (članarina) znaša brez priloge letno Din 35"— (za inozemstvo Din 46"—)• S prilogo znaša letna naročnina Din 45'— (za inozemstvo Din 58'—). Glasilo Slovenskega Čebelarskega društva v Ljubljani Izhaja mesečno s prilogo »Čebelarski Obzornik« — Urejuje: Avgust Bukovec, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 14 Številka 12 V Ljubljani, 1. decembra 1936 Letnik XXXIX Zakaj ne bi čebelarili v kranjičih Anton Žnideršič. Pred nekaj časom sem se sestal z našim izvozničarjem živih čebel g. Strgarjem iz Bi-tenj. Seveda se razgovor z njim vedno suče okrog zadev, ki so v zvezi z izvozom. Med drugim mi je pripovedoval, da skoraj ne more več zadostiti naročilom na kranjiče, ker je vedno težje za nje. V zadnjih letih, je dejal, jih je moral iskati v oddaljenih krajih, kamor prej ni zahajal. Omenil je, da ni prav, če propagira naše društvo le panje s premičnim satjem in smatra vsakega, ki čebelari s kranjiči za nazadnjaka. Po njegovih izkušnjah dobi lahko čebelar, ki prezimuje 50 kranjičev in od teh spomladi 30 proda, 3000 dinarjev brutto letnega dohodka. Ampak, to je poudarjal Strgar, boljšo ceno plačam lahko le za one kranjiče, ki imajo normalno mero (30xl6x 70 cm), dno in pokrov iz 13 mm, stranice pa iz 15-—18 mm debelih, znotraj poobla-nih desk. Satje mora biti podolžno. Razen tega morajo biti čebele čiste kranjske pasme, tedaj brez rumenih pasov na zadku. Po mnenju Str-garja zadostuje, če jih zazimimo s 4 do 4.5 kg medu, ker jih kupec prevzame že med 15. marcem in 15. aprilom. Meni se zdi, da je opozorilo Strgarja vsega uvaževanja vredno in da ne smemo iti preko njega. Če je tako čebelarstvo res dobičkanosno, potem ga ne smemo omalovaževati. Pomislimo le, koliko enostavnejše je čebelarjenje v kranjičih. One prakse, ki je za to potrebna, se novinec lahko kmalu nauči. Poleg tega pa, koliko manj glavnice je za osnovanje takega večjega čebelarstva potrebno. Panje si lahko čebelar sam zbije, Prav bi bilo, če bi Društvena čebelama imela kranjiče v prirezanih delih v zalogi. Po mojem računu bi take panje lahko oddajala po štiri dinarje komad. S tem bi ne le čebelarjem olajšali nabavo, ampak tudi uvedli povsem enotno mero kranjiča. Seveda se v kranjičih s pridom ne da čebelariti povsod, temveč le v krajih z pozno pašo, kajti tam, kjer je le spomladanska paša, porabijo čebele čez leto, kar spomladi naberejo in jeseni jim je treba pokladati. Družine pa, ki so deležne jesenske paše, si ne le naberejo za zimo, ampak se tudi zaradi pridnega zaleganja matice tako okrepijo, da so panji spomladi, kakor pravi starosta g. Rojina, zadaj vsi kosmati. »Pihnil sem v panj«, je dejal, »pa je završalo, da sem ga bil kar vesel, pri drugem pa se je komaj zganilo.« Tako jih gotovo tudi naš izvozničar presoja. Če bo završalo, bo gotovo kakega kovača primaknil, ko se bodo z njim pogajali za ceno. Prav bi bilo, da bi se v SI. Č. zopet oglasili zagovorniki našega kranjiča. Vedno in vedno berem v inozemskih listih, kako toplo se nekateri zanj ogrevajo, zlasti hvalijo njegovo izredno sposobnost za pomladni razvoj in prezimovanje. Pri razpravah o meri satnikov naš panjiček pogostokrat omenjajo. Zato upam, da bo prišel tudi pri nas zopet do prave veljave Naj pa nihče ne misli, da hočem delati propagando za kranjiča zato, da bi izpodrinil panje s premičnim satjem. Še daleč ne, ampak hotel sem le sprožiti vprašanje, če se čebelarju v določenih okoliščinah bolj ne izplača čebelariti s kranjiči, kakor s panji s premičnim satjem. Pa še nekaj: Onim, ki pravijo, da tudi pri nas ni pravega napredka v čebelarstvu, ker se še premnogo čebelari z nepremičnim satjem, bi bilo treba pojasniti, zakaj to. Potem bi morali uvideti, da je tudi čebelarjenje s takimi panji pri nas racionalno. Ali je rojenje res kvarno donosu medu? Kajfež Josip — Nova vas. O tem sem že pisal v 10. štev. lanskega Čebelarja in obljubil, da bom svoja tozadevna opazovanja objavil. Sicer ni za mojo obljubo nihče vedel, ker jo je g. urednik izpustil. V Jugovi knjigi in v Čebelarju či-tam slične tozadevne obravnave, ki me pa ne zadovoljujejo tako kot način, ki sem ga opisal, zato smatram za dolžnost, da svoje delo temeljito nadaljujem. Daleč sem od tega, da bi trdil, da je »moj« način najboljši, če hočemo ohraniti panju moč, vendar je enostaven, zanesljiv in ne povzroča mnogo posla. Ako primerjam zabranjevanje rojev s pomočjo izrezovanja matičnikov, ki je pri naših čebelarjih najbolj v navadi, moram reči, da je moje delo mnogo enostavnejše in da ga je tudi manj. Vsaj meni se rado dogodi, da prezrem matičnik. Poleg tega je izrezovanje teh neko nasilje. Iz prvega članka je izpuščeno tudi mesto, kjer priporočam skrbno pregrajevanje obeh prostorov panja. Dobro je celo, da tudi mrežo na okencih prekrijemo s papirjem ali, kar je še bolje, z lepenko.* Nekoliko neprilik pri vračanju rojev po »mojem« načinu vidim le v zadregi, kaj naj počnemo s tistimi sati, ki so polni medu ali zaloge iz medišča in ki jih vse ne moremo uporabiti v plodišču pri roju. Toda to zapreko prebrede količkaj spreten čebelar z lahkoto, zlasti še, če ima kaj slabičev. In kdo je tako srečen, da jih nima? Moja tozadevna skušnja in opazovanje sega nazaj v 1. 1915, kakor posnemam po zapisku. Od 1. 1922 do 1. 1932 sem bil obremenjen z drugimi posli in sem beleženje zanemaril. Zadnja 3—4 leta sem se zopet tesneje oprijel čebelarstva in se poglobil vanj. Pri opazovanju 25 panjev v 1. 1933, 1934 in 1935 sem dognal, da so moje stare skušnje na trdni podlagi. Opazovanje je sicer otežkočeno, ker imam obilo nakupljenih živalic, ki jih še nisem mogel selekcionirati, vendar družine že precej ločim po kakovosti. Zlasti lani sem dobil precej jasnosti o vrednosti posameznih družin. Radi nepo-znanja družin in morda tudi zato, ker sem radi slabega vremena pozno prestavljal, sem lani dobil od 25 panjev 8 prvih rojev. Iz raznih razlogov ne bom svojih opazovanj izražal s količino donosa medu, temveč se bom posluževal primerjalnega izražanja. Da lažje presodim posamezne družine, napravim za vsako minulo leto zapisnik, v katerem razvrstim panje po množini donosa. Najboljši panj dobi prvo mesto, drugi najboljši drugo itd. Panj št. 9 1. 1934 10. mesto, 1. 1935 3, mesto Panj št. 11 1. 1934 15. mesto, 1. 1935 12. mesto Panj št. 13 1. 1934 9. mesto, 1. 1935 8. mesto Panj št. 16 1. 1934 12. mesto, 1. 1935 16. mesto Panj št. 17 1. 1934 15. mesto, 1. 1935 14. mesto Panj št. 19 1. 1934 17. mesto, 1. 1935 15. mesto Ostala dva izrojenca ne prideta v poštev ali konkurenco, ker sta bila letni v nenormalnem stanju. Namreč št. 6 sem porabil za vzrejo matic, št. 23 pa je dal dva roja. Panj št. 9 je prišel lani z 10. mesta kar na tretje mesto. V 9. odstavku lanskega članka stoji: »Nato matično rešetko skrbno prekrij z deščicami, da ne najdejo prehoda čebele ...« Kakšno pregrajevanje imate sedaj v mislih? Ur. Panji št. 11, 13, 17 in 19 so tudi svoj vrstni red v množini donosa popravili. Nazadoval je navidezno le panj 16. Ne ocenjujem ga pa kot nazadujočega, ampak obratne. Letošnjo pomlad je bil moj najmočnejši panj. Brž za njim bo št. 19 in ne ravno daleč tudi ostali štirje. To dejstvo razločno potrjuje moja prejšnja izvajanja, da so panji v vrnjenimi roji po opisanem načinu v bodočem letu med najmočnejšimi. To je pač lahko mogoče, zlasti še zaradi mladih matic, ki jih imajo. Omeniti moram, da je najbolje poseči po lani opisanem načinu vračanja rojev takoj ob prvem roju in ne morda šele, ko dobimo drugega, ali pa ko druge metode odpovejo. Vešč čebelar lahko ves postopek celo skrajša, da mu potem ni treba ogrebati roja, marveč prenese vsebino plodišča v medišča že pred rojem in pusti matico na praznem ali medenem satu v plodišču. Poudarjam pa, da sem sam bolj naklonjen delu z naravnim rojem, ker se operacija vse lepše posreči. Narejanje rojev tudi ni za neveščaka in za splošnost. V slabih in prav slabih letinah je vsak roj, tudi vrnjeni po zgornjem načinu, nepopravljiva izguba. V takih časih le dober panj pri nas nabere zimsko hrano, oni pa, ki količkaj poškili na svatbeno veselja-čenje, postane čebelarju v breme. Prav v takih okoliščinah je vrnitev roja na mestu in škoda kar najbolj mogoče popravljena. Če ni rojenje kvarno donosu medu, čemu potem odbira manj rojivih družin, ki jo toliko čislajo in priporočajo po vsem čebelarskem svetu. Pa utegne kdo reči; »Prav tako, je že res, da je rojenje kvarno, zlasti če si ne znanmo pomagati drugače kot da vsak roj raje vsadimo.« S svojim člankom sem hotel povedati, da se da ta škoda po praviti ali omiliti in da največkrat nima kvarnih sledov. Napačno pa me razume tisti, ki misli, da hočem trditi, da je bolje, če panj roji, kot da ne bi. Med tistimi, ki zatirajo rojivost v plemenu, sem tudi jaz. Vendar imam priliko opazovati, da nekateri čebelarji vobče ne pridejo nekaj let do roja v A-Ž panjih, dasi niti ne predstavljajo, niti ne silijo panjev na rojenje. Nekemu takemu znancu sem dal lani matico iz svojega rekorderja v roji-vosti, ki je dal drugca, dasi ni niti plodišča povsem napolnil. Še drug znak skrajne ro-jivosti je pokazal: nastavil je nekaj nad 60 matičnikov, V panju s to enoletno matico, ki sem jo vzel roju, je moj znanec dosegel najlepši uspeh izmed 16 A-Ž panjev in je ta panj sedaj njegov najboljši. Tako je z mojim izobčencem. Meja, do kod smemo iti pri odbiri matic pri kaki drugi stvari, je umetnost in umetnik je tisti, ki mejo pozna; kdor jo samo zadene, je pač tudi samo srečnik. Društvena čebelna pleme-nilna postaja na Kopiščih ob Kamniški Bistrici Poročilo za leto 1936. Josip Verbič. Čebelarji so bili že obveščeni, da je zadela plem. postajo v noči od 4. na 5. febr. težka nezgoda. Vihar je podrl na čebelnjak orjaško smreko, ki ga je popolnoma razrušila. Le ple-menjak je ostal nepoškodovan sredi razvalin. Ker je bilo med ruševinami še mnogo porab-nega gradiva, je društvo čebelnjak zopet postavilo in ga preskrbelo s potrebnim orodjem. Zaradi nezgode se začetek postajinega delovanja ni zavlekel in se je oživil prve dni maja, kakor druga leta. Pač pa je bilo njeno poslovanje zelo ovirano v času največjega prometa, t. j. meseca julija. Lastniki zemljišča so namreč iz tehtnih razlogov pustili posekati vse še ostale smreke na plemenišču in okoli njega. Podiranje in odstranjevanje dreves, odstranjevanje in zopetno postavljanje ograje in prestavljanje hramčkov je begalo mlade matice, ki so letele na oplemenjenje. Na plemenišču je bil trotar, ki je na mestu prezimil. Imel je leto staro silno rodovitno matico z zelo pridnimi hčerkami. Koncem marca je imel pet lepo zaleženih satov in 10. maja že pokrite matičnike. Da ne bi rojil, sem mu vzel roj s samimi čebelami in staroi matico. To delo sem moral pozneje še enkrat ponoviti. Tako je prišla postaja do treh močnih družin, od katerih je do jeseni vsaka nabrala zelo lepo zimsko zalogo, četudi pašne razmere niso bile ugodne. Trote je plemenjak gojil od sredi aprila do konca julija. Ves ta čas je imel dovolj pro- štora in najugodnejšo priliko (tik za čebelno zalego), da je po mili volji gradil in zalega) trotovino. To svobodo je z vso vnemo izkoriščal in zdi se, da je ta tudi netila in pospeševala trotarjev nagon do rojenja. Izraba postaje je bila letos prvič zadovoljiva. Lansko leto se je dejansko zanimalo za postajo le pet čebelarjev. Letos pa je deset čebelarjev, ki so bili iz kamniškega, ljubljanskega, kranjskega in krškega sreza, poslalo na plemenišče 41 neoplemenjenih matic. Od teh matic je bilo oplemenjenih le 23, torej komaj 55%. Enaka usoda je zadela tudi matice, ki jih je vzredila postaja. Iz tega vzroka društvo ni moglo ustreči prošnjam za oddajo oplemenjenih matic. Tega tudi v bližnji prihodnosti ne bo moglo storiti, ker jih bo oddajalo le v skupinah zanesljivim čebelarjem, ki jih bodo preizkušali in najboljše zopet dali društvu na razpolago za trq-tarje ali matičarje. Da so se matice tako slabo plemenite, sem en vzrok že navedel, in sicer motnje ob odstranjevanju drevja. Drugi vzrok je bilo slabo vreme, in sicer redno ponavljajoč se dež ob opoldanskem času, ko se matice plemene. Nekaj slabih uspehov gre pa tudi na rovaš čebelarjev. Skoraj vsi so prinesli svoje obljudene plemenilnike, jih postavili v hramčke in jim odprli žrela ob najhujši vročini, ko so bile čebele zaradi prenašanja še razburjene. V takem stanju družinice prav rade z matico vred bruhnejo iz svojega domčka in se porazgube. Letos sem našel dva na ta način zapuščena plemenilnika. Vse na plemenišče prinesene plemenilnike, brez izjeme pa one, v katerih so čebele posebno nemirne, je treba postaviti v hladno in temno klet (prostor) in jim šele v mraku dati svobodo. Na društvenem plemenišču je to mogoče. Delo izvrši brez vsakih stroškov in zamude časa za čebelarje postajini varuh v bližnji hišici. Da se matice ne oplemene oziroma ne vrne-jb k svoji družinici, je kriva včasi nepravilna oprema plemenilnikov. Neki čebelar je izpolnil ves plemenilnikov satnik s satnico, drugi pa celo s starim popolnoma črnim satjem. Satnik opremimo le s prav ozko osnovo, in sicer zato, da čebelam nakažetno smer za stavljenje satja in pa da'se, k ar je najvažnejše, družinica tesno združi v rojiček, kjer dobi šele veselje do dela in matice, matica pa čut varnosti in zaupanje v sposobnost svojih tovarišic. Trdijo, da se iz takih plemenilnikov izgubi manj matic kakor iz onih, ki imajo- izdelano satje. Navesti hočem še nekatere opažene nedo-štatke, ki ne vplivajo neposredno na pleme- njenje, pač pa otežkočajo poslovanje. Nekoliko plemenilnikov nisem mogel izvleči iz hramč-kov; imeli so predolge zračne rešetke. Nekateri plemenilniki so imeli satnike tako dolge, da so njih spodnje letvice popolnoma zakrile zračne rešetke in izmeno zraka onemogočile. Kdor izdelava plemenilnike, naj jih natančno ponareja po vzorcu, ki ga dobi iz Društvene Čebelarne. Pri vzorcih sta velikost in kakovost vseh delov dobro premišljeni in pre-računjeni. Izpreminjati bi jih smeli le, ako bi našli, da bi drugače ustvarjeni boljše ustrezali svojemu namenu. Videl sem, da prenašajo čebelarji plemenilnike v večjih zabojih, v katerih jih dobro zatlačijo s slamo. Zaboji po nepotrebnem večajo težo bremena. Zadostuje, da postavimo plemenilnike tesno skupaj, mednje pa vtaknemo kos valovitega papirja, ali primerno preganje-no polo časopisa. Na zunanje šipe krajnih plemenilnikov pristavimo tanko deščico v velikosti plemenilnika. Ako sedaj vse skupaj križem prevežemo z močno vrvico, so plemenilniki pripravljeni za prenos. Po štiri plemenilnike z lahkoto nesemo v rokah, še laže pa v nahrbtniku, ki smo ga spodaj zaradi zračenja po šivih nekoliko preparali. Plemenilnike je treba takoj, ko začne matica zalegati, odnesti s plemenišča. Male družinice rade pobegnejo, zlasti če jim zmanjka živeža. Mislim, da se je to pripetilo tudi čebelarju, ki se je pritožil, da je našel svoj pleme-nilnik prazen. Požuriti se je z odnosom tudi zaradi tega, da se napravi prostor za nove pošiljke. Hramčki morajo biti tekom pleme-nilne dobe večkrat izkoriščeni. Kar velja za plemenilnike z oplemenjenimi maticami, velja še bolj za one, ki pridejo ob svojo najvažnejšo stanovalko. Nekdo je pustil svoj panjiček na mestu toliko časa, da je bil ves satiček poln pokrite trotje zalege. Zahtevi glede odnašanja je prav lahko ustreči. Rejci matic so namreč oproščeni nadzorovanja svojih živali na plemenišču. To vrši postajni vodja, ki čebelarjem po dopisnici poroča, kdaj naj pridejo po rejenke. Vodja pa mora imeti popoln naslov izkoriščevalcev plemenišča. Letos so bili poslani na Kopišca štirje plemenilniki, ki so bili označeni zgolj z lastnikovim imenom brez vseh drugih podatkov. Take pošiljke postaji zelo otežkočajo poslovanje. Vse naštete ovire so slučajne, začasne, ki jih pa lahko odpravimo. Ne bodo nas odvrnile od stremljenja, da očistimo našo dobro čebelno pasmo slabičev in tuje primesi. Zanimanje za njeno zboljšanje je letos znatno naraslo. Rasti mora pa vse dotlej, da bo prešinilo vse naše čebelarje. Iz čebelarske početnice Roječ Vlado — Litija (Dalje). < Namesto na beležne liste lahko vnašamo podatke v primerno prirejeno knjigo. Obrazec 1 kaže, kako naj bo taka knjiga, ki ji pravimo glavna knjiga, zrubricirana. — Ker i je rubriciranje s svinčnikom in ravnilom precej zamudna zadeva, je umestneje, da kupite V trgovini več pol navadnega pisarniškega papirja, rubrikacijo pa natisnete na posamezne liste s pomočjo razmnoževalnega aparata. Zru-bricirane pole šele nato povežete v knjigo. Knjigo vodimo, kot je razvidno iz obrazca, folirano (listovano) — to se pravi, da tvorita vedno po dve in dve sosednji strani skupaj zaključeno celoto. Poleg tega je knjiga konto-vana. Vsak panj ima v njej svoj konto, svoj predal, ki je raztegnjen na več zaporednih listov. Sistem panja in njegova številka predstavljata neikak naslov posameznih kontov. Nad Črto zaglavnico so našle svoje mesto tudi beležke o nabavi, ceni, teži in pleskanju panja. (Za težo praznega panja je treba vedeti ob zazimljanju, ko določamo količino zimske zaloge. Če nam je ta znana, ne prelagamo satov iz panja na kožico, ampak tehtamo družino s panjem vred.) Razpredelnica sama razpada na več neenakih odsekov. Vsak odsek ima primerno število ožjih kolon. Prvi, širši odsek je namenjen podatkom o matici, naslednji podatkom o zazim-ljenju itd. Marsikomu se bo zdela kakšna rubrika odveč, drugim jih bo morda premalo. Izpopolnitev ali okrnitev razpredelnice je pač prepuščena okusu posameznika. Razumljivo je, da bo čebelar, ki ne prevaža in ne namerava prevažati, črtal ves odsek o prevozu v pašo. Kdor nima uvedenega izpodrezovalnega satnika, bo zavrgel obe rubriki, ki sta določeni za beležke o izpodrezovanju. Beležke lahko vnašamo v razpredelnico s kraticami. V primeru, ki ga objavljam kot vzorec, uporabljam le nekaj preprostih kratic. V drugi rubriki odseka »pregledovanje« pomeni podčrtana besedica »vsi«, da družina ne ob-seda samo vseh satov, temveč da jih tudi že podseda. V drugi rubriki odseka »izpodreizova-nje« označujejo številke 1, */'» in 1/t, kako velik je bil odvzeti sat glede na obseg izpodrezovalnega prostora v satniku. Kratica »tr« hoče izraziti, da je vseboval izpodrezani sat troto-vino, kratica »j«, da je bil zaležen z jajčeci, kratice »žr«, da so bile najdene v celicah žrke, kratica »m« pa, da so bili na njem nastavljeni tudi matičniki. Ostale okrajšave so kolikor toliko umevne. V knjigo, ki sem jo pravkar popisal, ne vknjižujemo sproti. Če bi jo prepogosto jemali v roke, umazane od dela, bi kaj kmalu postala neuporabna. Zato zapisujemo opazovanja naj-i prej s kredo na črno prepleskana vratca panjev. Šele po končanem opravilu jih prenesemo v ustrezajoče rubrike glevne knjige, in sicer, če nam dopušča čas, še isti dan. Dokaj skopo odmerjene podatke v glavni knjigi lepo dopolnjujejo podatki, ki jih je najti j v tako zvanem dnevniku. Dnevnik je ne-| riibricirana knjiga, nekak debelejši zvezek, v > katerega od časa do časa zapisujemo važnejše ; dogodke iz svoje čebelarske prakse, razna bio-i loška opazovanja, ugotovitve, ki se tičejo me-denja rastlin, vremena, pašnih razmer fitd. Dnevnik je knjiga, v kateri se lahko čebelar na široko razpiše, v katero lahko izlije najintimnejša čustva, ki jih goji do oboževanih lahko-krilk. Kot primer naj vam služi list, iztrgan iz dnevnika čebelarja, ki noče biti imenovan. R. 17. maja 1929. Vstal sem zgcdaj. Ni to moja navada! Ne vem, i kaj me je dvignilo danes. Družina še spi. Tiho se oblečem in odidem na vrt, 'da se izprehodim. Prijeten hlad majskega jutra mi iboža lice. Nebo je brez najmanjšega oblačka, i Kakor ogromna kupa, izklesana iz prosojnega afcva-; marina, se vzpenja izza obzorja. Na travi ni rose. i Kot bi jo vsesala vase brezdana nebesna sinjina... Nehote mi zavije noga k čebelnjaku. Mojim mi-Ijeekam se še ne ljubi, da bi zapustile svoja topla gnezdeča. Redke so, ki izletavajo. Nekateri panji močijo. Stopim v čebelnjak po i cunjo in jim zbrišem brade. Izlet postaja živahnejši. Družina v desnem kotu : spodaj je otvorila poln ogenj. Kakor šibre iz spro-: žene puške se vsiiplje skozi žrelo. Jablana vabi. Celo jaz zaznavam njen prelestni vonj. Kako bi ne razdražila čutnic živalic, ki jim je voh vodilno čut;lo. Sonce vzhaja v rdečem ornatu. V pozdrav mu doni bučna pesem mojih čebel. Vse so že mrzlično na delu. Časa do zajtrka je na preostajanje. Kaj če bi pregledal panj 'št. 5, panj, ki nosi isto številko kot mesec maj. Že več let zapored mi je dal v maju roj. Videti je, da tudi letos ne misli odstopiti od te svoje navade. Stikam med sati »majevca«. Zaprti matičnikil Leno ponašanje čebel! Klicaj! Potrebna je opreznost. Stavil bi, da bo še danes zdivjal. * Dopoldne sem bil zaposlen v šoli. »Majevca« je stražil Andrejček. Roja ni bilo. * Po kosilu čitam časopise. Dremlje se mi. Pred vratmi hrup. V sobo plane Andrejček. »Čebele roje!« Hej! Torej bi vendar dobil stavo... * Pri ogrebanju imam smolo. Pomaga mi sosedov Šimen. Čebelar z enim panjem. Dober fant. Rojenje mu je doživetje. Čepim med vejevjem drevesa, na katerem visi roj. Simen stoji pod drevesom in drži ujemalnik. Teža panja kg: 18'35 » rj . Prepleskan dne: 18.1. 1923; 27. VII. 1928 pSIl] Matica Izzimljenje Pregledovanje Prestavljanje lzpodre-zovanje a o Štev. satov Količina Število Leto o m u O. o cd C tU C m cd a o a "O S 01 13 o "3 o O) 0> £ "3 rC o> C v 0; S o> £| dodanih praznih satov v dodanih satnic v o o> 0> e -M aS cd -a o OH a a M 'N &> O Cl. 'rt o. Vj (0 ~o o a C Q> B N M >u o (U u -a O G cd O -o 0) CIJ cd N 0) »N — "č3 N 3 T3 O 6 >N O C -D O a ra Q . -a > 0) 2 S S > me-di- šču plo-di- šču me-di-šču plo-di- šču a ta Q 3° Panj št. 3 modro s/ 17.V. 1928 25 V. 1928 30. IX. 1928 29.V. roj 15.IL zelo malo 28. VI. 2.III. 6 3 dovolj mnogo 3. V. 8 1 5 3 - 5. V. lu neza-ležen Hči prejšnje - 5. VI. 1930 - - 7. VI. roj 19. IV. 8 5 malo mnogo 15. V. '/i neza-ležen 1930 Hči prejšnje rdeč X 7. VI. 1930 - - se zgubila na prahi 3. V. vsi 7 malo ne preveč Pra-šilntk št 4 bel • 2. VI. 1929 14. VI. 1929 26 VI. 1930 - 9. VI. vsi 9 precej ne preveč 25. VI. 8 5 precej ne preveč 20. IX. 8 3 premalo za zimo malo Pra-šilnik št. 4 bel • 2. VI. 1929 14 VI. 1929 26. VI. 1930 prele-žena 28.11. normalno 18.V. 10. III. 5 2 mnogo malo 28. IV. 6 3 4 2 - 10.V. tr'j. Hči prejšnje moder 29. V. 1931 12. VI. 1931 - - 28. IV. vsi 8 mnogo precej 15. V. %tr. j. m. 1931 27.V. vsi 9 mnogo malo 25.V. 1 tr.žr. 14. VI vsi 9 mnogo malo 5. VI. lli mešana stav. 27. IX. vsi 7 dovolj nič Ujemalnik je težak, zbit iz debelih desk. Že nekajkrat sem sklenil, da bom napravil novega. Nisem utegnil. Čebele poškropim z vodo in opozorim Šimna, naj bo pripravljen. Sunkovit udarec na vejo. Grozd živih jagod se zamaje, utrga,.. Tri sto zelenih! Kar zagomazi mi po hrbtu. Ne vem, kje je krivda. Ali je Šimen spodmaknil ujemalnik, ali sem bil jaz neroden? Gruča pade na rob ujemalnika in se razdeli v dva dela. Prvi, manjši se ujame v zaboj, drugi večji zdrkne ob njegovi vnanji stranici in zgrmi — Bog mu pomagaj — Šimnu naravnost na glavo. Dobro vidim Šimna, kako odskoči, kako se otepa, kako teče preko vrta, kako ga zasledujejo razjarjene čebele. A že v naslednjem trenutku nimam več časa za ogledovanje. Spuščeni ujemalnik se nagne proti drevesu in butne tik pod mano ob deblo. Čebele, ki so preostale v njem, završe, se dvignejo in zakade vame. Nimam navade čebelariti s čebelarsko kapo na glavi, zoprne so mi gumijaste rokavice. Če 'bi mi jih Obrazec 1 zdajle kdo ponudil, bi se jih prav nič ne branil. Toda bilo bi menda že prepozno za natikanje. Čebele so besne. Pikajo in sekajo, da bi najbolj pogumen čebelar ne vzdržal med njimi. Tudi jaz se ne obotavljam. Kakor maček se spustim ob deblu, odskočim na tla in jo ucvrem za Simnom. Pravega čebelarja ne more spraviti taka nezgoda iz ravno'ežja. Skrb za bodočnost roja ga žene nazaj — na »kraj nesrečnega imena«. Tudi midva se odločiva, da pogledava, kaj se je med tem, ko sva si ruvala žela iz razbolele kože, zgodilo. Pred čebelnjakom me mine vsa čemernost. Še Šimen se smeje. Vsaj sklepal bi tako, kajti njegov obraz, ki je začel dobivati radi oteklin najbolj groteskne oblike, ne kaJže tega. In kaj naju je spet spravilo v dobro voljo? Čudno, skoraj neverjetno naključje I Čebele so se pobrale s tal in se same preselile v prestrezalo, ki je obviselo med vejami. Sreča v nesreči! Matica je bržkone navzlic sunkom in tresljajem ostala v zaboju. Kjer pa je matica, tam se zbere ves roj. ^ , a n Nabavljen dne: 18. I. 1923 St, ID Cena Din: 180" — Rojenje Prevoz v pašo Točenje Krmljenje Čisti letni donos v kg j Zazimljenje Opombe Dan in mesec Označba roja Teža v kg Uporaba roja Na paši "rt" Medeča rastlina Dan in mesec Kakovost medu *O0 > 3 TJ 01 S 'O Čas krmljenja Svrha m "rt" Količ. klaje v kg Dan in mesec Moč družine Količina zimske zaloge v kg od do od do 29.V. I. 2.25 panj št. 17 7. VII. cvetlični 7.30 6. IV. 18. IV. spek. med 1:1 1.20 12.X, primerna 12.50 Zelo ro-jivo. Ajdo strla suša. 7. VI. II. 1.50 pra-šilnik št. 8 23. VII. kostanjev 1.80 23. IX. 27. IX. zim. zaloga sladkor 1 :1 350 9. VI. III. 1.05 vrnil Skupaj 9.10 Skupaj 4.70 4.40 25 V. I. s pevko 3.10 Panj št. 12 12. VIII. 15. IX. Vel. Loka Dol. ajda 3. VII. cvetličen 14.20 5. IV. 12. IV. spek. med 1:1 1.90 18.X. močna 14.10 29. VII. kostanjev 3.90 20. IX. ajdov 11.40 Skupaj 29,50 Skupaj 1.90 27.60 Glavna knjiga Pri knjigovodstvu smo se ozirali dosedaj, če se smem tako izraziti, samo na idealno stran čebelarstva. Vknjižbe nam je narekovala predvsem ljubezen do narave in skrb za blagor družin, ki smo jih prevzeli v svoje varstvo. Nič manj važne pa niso beležke, ki zadevajo njega materialno stran. Koncem koncev si moramo vendarle biti na jasnem, ali nam donaša naš trud kako gmotno1 korist ali ne. Za beleženje izdatkov in dohodkov se mi zdi najbolj priročna navadna nakupovalna knjižica, ki jo izdajajo trgovci stalnim odjemalcem, če odplačujejo nabavljeno blago v mesečnih obrokih. To bi bila potem takem naša blagajniška knjiga. Vodimo jo paginirano (stranovano), zaključujemo pa s solarnim letom. Vanjo vnašamo samo stvarne izdatke in dohodke, torej samo take poslovne dogodke, pri katerih smo denar dejansko prejeli ali izdali. Vknjižbe o količini in vrednosti medu, ki smo ga porabili v domačem gospodinjstvu na primer ne spadajo vanjo. Podrobnosti so razvidne iz vzorca 2. Končno ne bo odveč, če si omislite še i n-venturno knjigo. (Obrazec 3.) Ta vsebuje popis vsega vašega imetja. Vsako novo nabavko vpisujete sproti, odprodane predmete, odnosno predmete, ki so postali iz kakršnegakoli vzroka nerabni, pa kot take označite v opombi. Vknjižbe, ki so zgubile s tem svoj pomen, lahko tudi prečrtate. To bi bile najvažnejše knjige čebelarskega knjigovodstva. Urejene so lahko, kakor sem že omenil, tudi drugače, toda v glavnem ne bo kaj na njih izpreminjati. Beležke, ki jih boste vnašali v popisane knjige, vam bodo dobro služile že med letom, do svoje polne veljave pa se bodo povzpele ob zaključku sezone. Dale vam bodo pregledno sliko splošnega stanja vašega čebelarstva, obenem pa vam bodo nudile trdno osnovo pri sestavljanju racionalnega načrta za nadaljnje delo. Kako je prav za prav s tem načrtom? Predvsem se morate odločiti, do katerega obsega nameravate povečati svoje dosedanje čebelarstvo. Ko ste si v tem pogledu na jasnem, izberite družine, s pomočjo katerih nameravate množiti družine, ki jih nameravate pustiti rojiti prihodnje leto. Izbrali boste le take družine, ki so se odlikovale, ne samo v pretekli sezoni, temveč že več let zapored po svojih razvojnih zmožnostih, pridnosti in drugih lastnosti. Najboljšo med njimi določite za vzrejo matic! S tem v zvezi ugotovite število panjev in prašilnikov, ki jih boste potrebovali, število okvirčkov in satnic, s katerimi naj bi bili ti opremljeni, a končno tudi količino medu, če imate namen pitati špekulativno, ali če se vam zdi, da so za primer neugodne pomladi zimske zaloge vaših čebel nezadostne. S pripravami pričnite takoj! Napačno bi bilo, če bi n. pr. iskali nov panj šele tedaj, ko že roj visi na veji. Stopite torej čim preje k mizarju in se domenite z njim glede nabave panjev. Če ste količkaj izvežbani v ročnem delu, mu boste dali izdelati le obode in sestavne dele, panje pa boste potem sami dovršili — ne morda zl -radi štednje, temveč bolj zato, da se izognete raznim napakam, ki jih lahko zagreši mizar-nečebelar. Prav tako bi vam svetoval, da si Vzorec 2. Blagajniška knjiga. Tek. Dan in štev. mesec 25 16. IX. 26 16. IX. 27 16. IX. 28 20. IX. 29 26. IX. 30 7. X. 31 9. X. 32 11. X. 33 29. X. 34 12. XI. 35 21. XII. 36 21. XII. 37 28. XII. Predmet Izdatki Dohodki Din P Din D 241 — 386 50 8 _ 10 — 12 — 180 — 51 — 31 50 36 — 97 50 144 — 168 25 15 — 40 — 35 — 1687 25 2381 50 2381 50 Prenos Omelce za ometanje čebel........ Strgulja za snaženje panjev....... 2 zavitka »Euskola« a Din 6' —...... 150 kg ajdovega medu a Din 12'— .... 3 kg cvetličnega medu a Din 17'— .... Popravilo okna pri čebelnjaku...... 3 pitalniki a Din 12'—......... 15 kg krmilnega sladkorja a Din 6'50 . . . 4 kg voska a Din 36'—......... Zavarovalnina panjev proti požaru . . , . 3 klopčiči žice za pritrjevanje satnic . . . Knjiga »Naš panj«............ Društvena članarina za prihodnje leto . . . Dobiček................. Obrazec 3. Inventarna knjiga. Zap. štev. Stev. kosov Predmet Nabava Vrednost Opombe čas način Din P 1 1 Čebelnjak 1928 postavil tesar 3760 — 2 10 Panjev sistema A.-2. 1928—1931 kupil staro 900 — 1 panj zažgal radi gnil. 12. IV. 1933 3 7 Raznega drobnega orodja 1928 t. 96 — 4 1 Sklopna kožica 6. V 1931 izdelal mizar 30 — 5 4 Pitalniki 21. IX. 1931 kupil v D. Č. 48 — 6 1 Točilo 10. VII. 1932 ti 850 — 7 1 Stojalo za odkrivanje satja 10. VIL 1932 i, 110 — 8 2 Panja eksportna 8. II. 1933 izdelal sam 68 — ne nabavljate že izgotovljenih satnikov. Mizar naj vam nareže le primerno debele letve, iz teh pa si zbijte satnike sami. Nato se lotite užičevanja satnikov, vlivanja satnic, ter pritrjevanja satnic v satnike. Če imate kaj voščin, jih ne pustite, da se povaljujejo po policah, kjer vam jih lahko uničijo črvi voščenega molja ali sklestijo miši, ampak jih pretopite in iz njih iztisnite vosek! Vosek je dragocen pridelek in zato je treba tem bolj paziti, da ga ne gre niti troha v odpadek. Kako pri tem ravnati in kakšne priprave so vam za to potrebne, si oglejte v tozadevnih učnih knjigah (F. Jug: Praktični čebelar, F. Lakmaijer: Umni čebelar, A. Janša: Popoln nauk o čebelarstvu itd.). Čitajte pa tudi druge knjige o čebelah, dasi bi bile bolj teoretičnega značaja. Zimski čas je najbolj prikladen za učenje. Izkoristite ga v svoj prid, izpopolnjujte svoje znanje, da ne zaostanete za sodobnostjo! Kakor vidite, ima čebelar celo v tako zvani mrtvi sezoni polne roke dela. Vse to njegovo delo pa je v bistvu le nekaka priprava na bodočnost; z minulo sezono nima več prave zveze. Zato ne bo nihče oporekal dr. Zandru, če trdi, da pričenja novo čebelarsko leto jeseni, a ne šele s prvim izletom in trebljenjem čebel, kot uče nekateri čebelarski strokovnjaki. , | (Konec.) Nekaj čebelarskih spominov Fr. Rojina — Zg. Šiška. (Dalje.) Nameraval sem že v tej številki pričeti s spomini o svojem čebelarjenju v Kolovratu, ali kdo neki naj bi se v decembru zanimal za to! Zato bom za konec leta rajši povedal, kar sem zvedel nekoč od kolovraškega župana o brglezu kot vremenskem pogodniku. Kakšno bo vreme? — Na to vprašanje do sedaj ni mogel dati še nikdo zanesljivega odgovora. Res je, vremenoslovje je zelo napredovalo, zlasti odkar so radiotelefonično zvezane med seboj ne le vse večje opazovalne postaje Evrope, temveč najvažnejše tudi iz drugih delov sveta; vendar o povsem nezmotljivih napovedbah vremena še ne more biti govora. Prešeren je dejal: »Vsi pojte rakom žvižgat lažnivi pratikarji, lažnivi zvezdogledi, vremena vi preroki!« Razni vremenski preroki imajo češče res j ako težko stališče. Kaj rado se namreč zgodi, da dežuje, ko so napovedali lepo vreme, ako pa prerokujejo dež, tedaj se smeje kakor nalašč sonce raz vedro nebo. Izrabljajoč to dejstvo, je zaslovel nekoč predmestni brivec kot jako zanesljiv vremenski pogodnik. Kje je to bilo, ne vem. Imel je baje tak naval v svoji delavnici, da je moral povečati svojo obrt ter najeti več pomagačev, da so bili z britvijo in škarjami kos mnogoštevilnemu obisku, zakaj gospod šef je ali svaril, da naj v nedeljo nihče ne gre nikamor brez dežnika, ali pa, da lahko napravi vsakdo zlet, ker bo vreme krasno. In glej, pogodil je skoraj redno! Glas o tem čudovitem vedežu je dospel tudi na uho meteorološkega poročevalca največjega dnevnika v dotičnem mestu, neznansko učenega zvezdo-slovca, ki pa je imel pri vsej svoji bistroumnosti glede vremenskih napovedb tako dosledno smolo, da so ljudje na njegov rovaš neusmiljeno kovali razne pikre šale. Četudi težko, se vendar odloči, da gre k brivcu z namenom, da izvleče iz njega tajnost njegovega vremenskega ključa. Ali dasi so brivci sicer zelo zgovorni in ustrežljivi ljudje, je bil prebrisani mojster, ko je bil prišel učenjak med britjem z barvo na dan, namah do vrha zapet in ni hotel izdati svoje skrivnosti. Šele po dolgem moledovanju se je dal omehčati in proti obljubi radovednega gospoda, da bo molčal kot groib, mu je povedal potihoma: »Veste, to je zelo preprosto. V mestu je neki zelo trapast vre-menoslovec, kateri v časopisju priobčuje svoja vremenska poročila. Ako pravi on, dež bo, pravim jaz, lepo bo, in obratno.« »Ah!« — je zastokal na pol obriti gospod in hotel kar tak oditi, tako ga je zadela brivčeva tajnost. Čudom pa se je brivec čudil, kako se je možu nenadoma podaljšal obraz, ali najbrž bi se bil tudi njemu, da je vedel, koga je bril. Med preprostim ljudstvom se najde večkrat kakšen star možakar, ki z večjim ali manjšim uspehom napoveduje prihodnje vreme. V Stra-žišču so hodili kmetje ob času košnje povpraševat za vreme mojega soseda, starega Gabra. Ta je imel med oknom obešen suh cvet velike neže, ki se je odpiral ali zapiral, iz česar je sklepal na lepo ali na dež. Nežka mu je pač nadomestovala vlagomer. Meni je ogrebal roje, pa sem ga vprašal kdaj po vremenu. Če je uganil, se je znašal kot petelin na gnoju, ako pa ni, je imel takoj pripravljen izgovor, da je nekod daleč premagal drug veter. V hribih onstran Sv. Jošta je bila stara ženica v tem oziru na glasu daleč naokoli. Za časa petelinjega lova, ali kadar me je pripeljala mimo pot na jerebe, seim kaj rad posedal na klopici pred njeno kočo, in ob taki priliki sva dokajkrat pokramljala tudi o raznih znamenjih za lepo ali za slabo vreme. Bila je izredno dobra opazovalka vsakovrstnih pojavov v naravi: odkod in kdaj piha, nateguje ali vleče veter; kako se barva nebo na vzhodu tik pred sončnim vzhodom, če gre namreč na višnjevo, zelenkasto, rdečkasto ali če se žari; nadalje kako se pase kurja družina, če pred deveto uro poseda po plotovih, če poje petelin ob neobičajnem času, ali kdaj spravlja koklja svoja piščeta podse. Kubu (vir), sova, čuk, divji golob, žolna, stržek, krt, močerad (salaman-der), mušice in komarji, njena nekoliko pohabljena leva roka, ozeblina, kurje oko, megla v dolini, dim v veži, duh gnojišča, gobe na gnoju in sto drugih stvari ji je služilo pri na-povedbi takega ali takega vremena. Pa me prime nekoč za rokav in me povede na piano, odkoder je bil diven razgled proti Poreznu, iztegne svojo suho roko ter pravi: »Glejte tisto grapo doli pod Sv. Gabrijelom! Če se dviga zjutraj od ondot meglica, takrat hudobar kofe kuha, in tistega dne je tako gotovo dež, kakor gotovo je tudi tedaj, ko sta jug in burja obenem zunaj.« Za vremenske izpremembe se zanimajo čebelarji še prav posebno, saj je njihov uspeh povsem odvisen od vremena. Kolikokrat sem z veliko skrbjo opazoval aneroid, kako je njegov kazalec kolebal zdaj naprej, zdaj nazaj, pa še bolj nazaj, slišal se je že veliki zvon iz Crngroba, in tudi prej omenjeni Gaber je trdil, da bo »nekaj«, vendar se je kljub bližnjim in daljnim neugodnim znamenjem srečno izvilo, da mi ni dež prekrižal te ali one namere, ali pokvaril dobre čebelne bernje. Toda kadar se je oglasil brglez s svojim posebnim žvižganjem tedaj sem izgubil vsako upanje, ker lepo vreme se je gotovo izprevrgloj pa prav gotovo! Iz izkušnje lahko trdim, da ga ni bolj zanesljivega vremenskega preroka od brgleza. Odveč bi bilo opisovati tega živahnega, spretnega in zelo koristnega plezavčka, saj ga itak pozna menda sleherni čebelar. Omenim le, da mu pravijo ponekod cot, drugod zopet žokovt ali pa kovaček, kakor imajo pač tudi marsikatere druge ptice, cvetice itd. svoja posebna krajevna imena. Brgleza poznam že izza otroških let. Imel sem doma na vrtu tako privajenega, da mi je jemal bučne pečke kar iz roke; slišal sem njegovo glasenje v vseh načinih — petje se ne more reči — ali da je ta mali ptiček tako brihten, da ve o prihodnjem vremenu in naznanja to tudi s svojim žvižganjem, sem zvedel šele v Kolovratu. Nekega zelo vročega julijskega dopoldneva — takrat je trajalo šolsko leto še do konca julija — sem stal med odmorom ob enajstih pred šolo, veseleč se že vnaprej, kako bodo popoldne po sklepu pouka prijemale postrvi tam doli v Kandršici in Mediji. Kar jo primaha gor proti šoli župan, sivolas mož sredi sedemdesetih let, s slamnikom v roki ter ves s potom oblit. »Dober dan, Mihčev oča! Vroče je, vroče!« — ga pozdravim prvi, kakor se spodobi mladiču napram takemu odličnemu možu, ki nosi že čez trideset let župansko čast in breme. Globoko dihajoč se ustavi, izvleče veli- kansk višnjev robec ter si obriše najprvo obraz in vrat, potem pa še kot medved kosmate »gosli«. »Vroče, to pa to! Zdaj o sv. Mariji Magdaleni mora biti vroče, kdaj pa naj bo?« — odvrne počasi — »samo preden bo ura dve, bo če ne toča, sodra pa gotovo.« Jaz: »Pa menda vendar ne, saj je nebo čisto kot ribje oko, in ni ga videti najmanjšega oblačka.« On: »No, boste že videli! Danes zjutraj je brglez na našem starem orehu v najvišji rogovili pel ,ta treko vižo'; ni se ganil in proti nebesu je gledal. Kadar zarano tako počne, je v dvanajstih urah poleti vedno napuh z zrnom, pozimi pa babje pšeno.« »Kakšna pa je ,ta treka vi-ža'?« — ga povprašam. »V hrif (hrib), v hrif, v hrif! vpije in prav žalostno zateguje.« Ko se posloviva, se vrnem zopet v šolo, opoldne grem kosit, ob eni zopet v šolo, a nikjer je ni bilo meglice. Poprimem se pouka, ne da bi še kaij mislil na Mihca in njegovega brgleza. Ob pol dveh postane v šolski sobi nenadoma bolj temno. Pogledam skozi okno, pa vidim, da se vale izza cerkvene strehe velike kopice belo obrobljenih temnih oblakov, ki so že zastrli sonce. In res, še preden je bila ura dve, je nastala taka nevihta, kakršnih sem doživel samo troje v vsem svojem življenju. Župnik gospod Andrej, ki je prišel v šolo poučevat veronauk v drugi učni uri, me je prosil, naj grem zvonit hudi uri, ker so vsi njegovi ljudje pri ajdovi setvi pod Strmo njivo. Izgovarjal sem se, da moje zvonjenje ne bo pomagalo, ker ne znam zvoniti, pa pravi: »Vem, da zvonjenje samo na sebi ne pomaga, ali ljudstvo zahteva to, in dokaj očitkov bi moral slišati, ako pobije toča brez zvonjenja. Saj bi šel sam zvonit, ali poglejte me vendar, kakšen sem; komaj sem prilezel do šole, kako neki naj zvonim!« Ubogi dobričina je bil na predzadnji stopnji vodenice, zato se nisem več obotavljal, ampak njemu na ljubo sem šel, oziroma tekel sem zvonit, zakaj razoglav, kakršen sem bil, sem dobil spotoma že prve ledene lešnike na glavo. Pod zvonikom hitro vtaknem nogo v zanko srednje vrvi, z desnico in levico pa poprimem krajni dve vrvi in začnem migati, kakor sem večkrat videl to delati cerkovnika Joižka. Ta je zvonil z vsemi tremi zvonovi s tako lahkoto, kot bi se igral, jaz pa jih z vsem svojim naporom nisem mogel spraviti v tisti zaporedni bingale, bongale! čim bolj sem vlekel z rokama ter pritiskal z nogo, tem bolj zmešano so bunkali zvonovi; včasi kar vsi trije hkratu. In zunaj? Kakor sodni dan! S svojega enonožnega stališča sem videl skoz nasprotno okno na del žagredove strehe. Toča je z groznim hruščem prasketala po hrastovih skodlah ter v velikih lokih odskakovala. Da more biti v oblakih tako velikanska množina vode, sem se prepričal šele takrat; ni lilo, plahutalo je! Kolikor sem mogel videti skoz majhno okno neba, se mi je zdelo, da je vedno odprto. Brez bliska ni bilo skoraj sekunde; umevno, da je tudi neprestano treskalo in bobnelo, kakor bi se podiral svet. Taka nevihta traja navadno le malo časa, takrat pa je ni hotelo biti ne konca ne kraja. Bil sem že do skrajnosti izmučen; pot me je oblival po vsem životu, in roki sta me skeleli od vrvi. Naposled so mi po nevajenem zvijanju in preteganju života odpovedale vse moči. Naslonil sem se na izd ter pojemal kot kapelj, če ga vržeš na suho. Tudi zagnani zvonovi so pojemali, le zdaj pa zdaj je udaril še kak žvenkelj; naposled so tudi ti opešali, in na srečo še -— vihra. Tako sem se torej prvikrat prepričal, da brglez glede vremena res nekaj ve, od takrat nadalje pa še neštetokrat, prav za prav vselej, kadar je bil navijal svoj fij-fij-fij-fij, ali kakor je Mihčev oča označil ta klic za »ta treko vižo«. Sicer ni vsakokrat pobila toča, tudi ni razsajala tako grozna nevihta, kot tistega sv. Marije Magdalene dne, toda kritično je bilo vedno. Katera je prva ali druga brglezova »viža«, o tem se z Mihcem nisva zmenila, kdor bi se pa kdaj za brglezovo oglašanje zanimal, se bo prepričal, da »liv« zdaleka ni tako nevaren kakor »fij«, zakaj ž njim naznanja brglez navadno le pohleven dež, ki pa ni, da bi moral biti že v dvanajstih urah. Tudi ni tako za-tegnjen in nekako žalosten, in brglez je takrat živahen ter išče hrane, pri »fij« pa ždi mimo ter se kolikor mogoče skrit tišči kakšne debelejše veje, ali gleda iz žlambora proti nebu, menda v skrbeh, kaj neki bo. Značilno je nadalje, da kadar žvižga bodisi »fij« ali »fiv«, ne menjava napeva, temveč goni enega in istega kar po več ur zaporedoma v krajših ali daljših odmorih; čim pogosteje se glasi, tem bližja je izprememba, pred nastopom te pa utihne mali prerok popolnoma. Kadar se oglaša s hitrim fifififififi, tedaj se ni bati ničesar; njegov žok-žokžok-žokžok še malo ni nevaren, kakor tudi ne pridejo glede vremena v poštev še nekateri drugi glasovi, s katerimi izraža samček svoja ljubezenska čutila. Pred več leti sem v »Lovcu« pisal o tem natančneje, upam pa, da bodo že te skromne navedbe dale povod, da bo v prihodnje tudi ta ali oni čebelar z večjim zanimanjem prisluhnil brglezovemu muziciranju. Sv. Jurij pod Kumom. Letošnje vreme tudi čebelarjem ni prizaneslo. Z žalostjo in v obupu smo pričakovali, kaj bo letos z nami. Dež in dež venomer kar cele 3 mesece. Kdo bi si kaj takega predstavljal vnaprej. Ob naše zaupanje so prišli celo vremenski preroki, ki so druga leta vsaj malo uganili, letos pa nič. Zgodnja spomlad je sicer dobro pokazala, vendar smo bili varani. Borovnica in divja češnja je cvetela letos tako zgodnje in tako obilno kot že dolgo ne, a samo dva cela dneva so jo mogle obirati čebele, drugače morda še včasih kako uro po dežju, kar pa je bilo zanje bolj v pogubo nego v korist, kajti tu v hribih smo še bolj izpostavljeni hladnim vetrovom. Travniška paša, ki je bila skoraj vedno ugodna, je minila brez haska v neprestanih nalivih in čebele niso nabrale niti za sproti. Roji, kar jih je bilo, so padali marsikje, kjer jim čebelar ni pokladal o pravem času. Kostanj je nenadoma odcvetel kar v enem tednu, ko je druga leta cvetel vsaj 3 tedne z razliko v dolinah in v hribih. Spet ni dal nobenega donosa, kot drugo leto že ne. Otava, naslednja naša nada, je dobro kazala; čebele so brale, da je bilo veselje gledati, a nič nabrale. Medišča so ostala prazna, le zalega se je množila povoljno. Za zadnji up — ajdo. Tudi druge rastline niso me- dile, niti smreka, čeravno so o njej mnogo govorili, kajti letos je zelo cvetela; in po> mišljenju mnogih bi brez dvoma moral teči med iz cvetja ali storžev, ne pa iz mladih poganjkov. Polotila se je resna skrb vseh brižnih čebelarjev, kaj bo s čebelami, ako še ajda odpove. Pa nas je ravno ajda rešila vsaj tam, kjer je bila zgodaj posejana. Čebele so brale in nano-sile zase in še nekaj malega čez. Izkoristile so polovico paše, kajti v najlepšem cvetju »o zapihali hladni vetrovi in paše je bilo konec. Kaj je združevanje slabejših družin, do letos prav za prav nismo vedeli, kajti pri nas se je druga leta še tako majhen roj sam brez tuje pomoči založil obilno za zim o , letos pa sem videl pri nekem čebelarju družino v kranjiču, majniški roj, ki je imel samo tri za dlan velike sate. Leto nas je v marsičem izučilo. Spomladi je imel pri nas v Domu dve nedelji zaporedoma predavanje za začetnike g. France Guna iz Zagorja, Obisk je bil razveseljiv. G. predavatelj, ki je čebelarski učitelj, nam je na prvem predavanju razložil ustroj čebele, na drugem pa pomen in razliko med kra-njičem in A—Ž panjem. Posamezne dele nam je razkazal na panju kranjiču in A—2 panju, ki ju je imel na razpolago. Gospodu predavatelju najlepša hvala! H. K. Opa&ova&ui postaje Letošnji izredno zgodnji sneg je presenetil tako čebele kot čebelarje. Mnogo čebel je otrpnilo po šatovju, ker se niso mogle dovolj naglo potegniti k zimski gruči. Ob lepšem vremenu so jih potem čebele izmetale preko brade. Prezgodnji mraz pa je bil tudi vzrok, da čebelarji niso pravočasno založili panjev z zadostno zimsko zalogo in bo na pomlad posvetiti vsem tem panjem posebno painjo. Dasi so nekatere postaje poročale o malenkostnem donašanju obnožine, vendar je proti koncu meseca nastopilo v naših čebelnjakih že povsem zimsko mrtvilo. Posamezne postaje poročajo: Muta: Prenagli padec temperature je zalotil čebele še nepripravljene in jih je na stranskih satih precej otrpnilo, ki so jih čebele ob izletnih dnevih iznašale iz panjev. Zakot. Pred čebelnjak mi hodi jež s svojo družico in pospravita vse mrtve čebele, da mi pred čebelnjakom ni potrebno več pometati. Mesečni pregled za oktober 1936 Kraj Višina nad morjem Panj je teže Toplina zraka Dni je bilo pridobil v izgubil v v mesecu čistih dkg največ t£>bi! najvišja najnižja srednja mesečna JS "5 deževnih snežnih oblačnih pol jasnih jasnih vetrovnih 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkg pri doti porabi dkg dne c° v Blejska Dobrava . . 577 _ _ 110 60 45 215 + 18 - i + 6-2 2 27 4 3 Breg-Križe..... 483 — — — 40 80 20 140 — — + 17 — 4 + 5-3 10 2 21 1 9 5 Kranj...... 385 — - — 50 60 45 — 155 — — +20 — 3 + 67 16 3 15 9 7 7 Virmaše-Škofja Loka . 361 — — — 30 50 20 100 — — + 14 — 1 + 7-0 13 9 4 14 10 7 17 Tacen-Smarna gora . 314 — — — 70 50 10 — 130 — — + 16 — + 6'2 17 6 4 19 2 10 16 Barje....... 289 — — — 30 40 20 — 90 — — + 12 — 2 + 5-1 5 7 2 16 11 7 Dob....... 305 — — — 40 30 30 — 100 — — + 19 - 4 + 5-8 5 7 2 20 4 5 Rova....... 350 — — — 35 30 30 — 95 — — + 15 — 2 + 59 15 9 2 11 5 15 7 Škorno-Novi klošter . 450 — — — 45 40 40 — 125 — — + 18 — 5 + 6-9 9 8 2 11 19 1 8 Sp. Ložnica-Zalec . . 252 — — — 20 15 15 — 50 — — + 13 — 4 + 3-9 17 6 3 13 13 5 16 Leveč-SI. Bistrica . . 355 — — — — — 50 — 50 — — +16 — 4 + 4"3 9 10 3 15 16 — 1° Muta....... 387 — — — 100 40 10 ' — 150 — — + 16 — 1 + 58 15 12 3 19 7 5 20 Sv. Duh-Selnica , . . 536 — - — 50 35 40 — 125 - — + 15 — 2 + 4*7 9 9 4 14 11 6 9 Studenci-Maribor , . 265 — - — 50 80 20 — 150 — — + 17 — 5 + 5'4 8 11 2 16 9 6 12 Podova-Dravsko polje 255 — — — — — — — — — — — — _ _ _ _ _ _ Cezanjevci..... 182 — — — 70 90 — — 160 — — + 14 — 1 -t- 6-0 — 13 2 13 11 7 27 Nedeljica-Turnišče. . 170 — — — 10 5 15 — 30 — — + 15 — 3 + 6"4 11 9 3 18 1 12 10 Zetale-Rogatec . . . 322 — — — 20 30 20 — 70 — — + 17 — 1 + 6'9 8 5 420 5 6 14 Donačka gora-Rogatec 397 — — — 20 30 30 — 80 - — +20 — 3 + 5'7 12 12 2 17 10 4 12 Kozje...... 307 — — - 60 55 40 — 155 — — + 18 — 2 + 6-0 16 7 4 13 11 7 19 Leskovee-Krško. . . 186 — — — — _ — — — _ _ _ __ _ _ _ _ _ _ _ _ Zakot-Brežice . . . 156 - — — 5 5 — — 10 — — + 18 - 3 + 7-1 16 9 _ 18 7 6 6 Toplice-Dolenjsko . , 307 — — — — 30 20 — 50 — — + 17 — + 6-8 14 13 2 14 7 10 15 Krka....... 300 — — — 25 50 10 — 85 — — +20 - 2 + 8-5 14 8 2 16 8 7 22 St. Janž Dol..... 251 — — — 50 20 15 — 85 — — + 16 — 4 + 6-0 12 5 5 15 5 11 7 St. Vid-Stična . . . 360 — — — — — — — — — — +21 — 6 + 4-4 10 7 2 20 5 6 1 Cerknica..... 575 - — — 25 15 20 — 60 — — + 16 — 2 + 4-7 16 7 4 16 9 6 3 Sv. Gregor-Ortnek . . 736 — — — 20 15 15 — 50 — — + 10 — 6 + 2 4 9 3 7 17 7 7 24 Novo mesto .... 180 — — — 30 40 60 — 130 — — - 19 — 2 + 6-8 18 9 3!l4 7 10 2 Smarjeta..... 375 — — — 60 30 40 — 130 — — + 14 — 1 + 7-4 9 6 6 12 8 11 12 - Vsi ti panji so A.-Z. sestava. Dol. Toplice: Veliko povpraševanje po medu — ki ga pa ni! Št. Vid — Stična: Pri nas je bila letošnja letina zelo slaba, pa vendar je neki čebelar prodal tukajšnjemu trgovcu med po 10 Din za kilogram. Ta pa gotovo ne bo kaznovan zaradi navijanja cen! Sv. Gregor—Ortnek: Ker ni bilo nikake jesenske paše, so matice bolj malo zalegale in smo morali zazimiti šibke družine. 2veAti Tečaj o kuhi voska bo meseca decembra v Ljubljani v Janševem domu. Na tečaj opozarjamo vse čebelarje, ki bi se radi naučili pravilne kuhe voska, zlasti pa tiste podružnice, ki so si letos nabavile orodje za kuho in tiste, ki nameravajo to storiti v bližnji bodočnosti. Važno je, da ima vsaka podružnica dobro izvežbanega kuharja. Prijave pošiljajte A. Bukovcu v Ljubljani, Gruberjevo nabr. 14. Dan in uro tečaja bomo sporočili vsakemu priglašencu po dopisnici. Podružnice Društvene Čebelar-ne v Celju, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti so založene z vsemi če -belarskimi potrebščinami, ki jih navaja cenik D. Č. Čebelarje iz okolišev treh podružnic vabimo, da naročajo vse potrebščine pri omenjenih podružnicah. Dobe jih v isti kakovosti in po isti ceni kakor v Ljubljani. Ne kupujte blaga pri trgovcih, ki nimajo s čebelarstvom ni-kakega stika, marveč podpirajte raje lastno organizacijo. Pri omenjenih podružnicah vam je na razpolago solidno blago, ne prodajamo pa slabe robe po nizkih cenah, ker hočemo obvarovati čebelarje občutne škode. Svoji k svojim! Članarina. Zadnji mesec v letu smo pričeli in zadnji čas je, da poravnajo člani zaostalo članarino. Koliko dela in stroškov bi se prihranilo društvu, ako bi bila vsa članarina plačana vsaj v prvi polovici leta. Koliko koristnega dela gre v zgubo, ker ga odbor zaradi pomanjkanja sredstev ne more izvršiti. Vsaj zadnji mesec naj zamudniki poravnajo zaostalo članarino. Prosimo, izpolnite vendar svojo dolžnost. Občni zbori. Po določilih društvenih pravil naj bi podružnice sklicale občne zbore v mesecu decembru in januarju. Prosimo, da se vse podružnice tega določila točno drže, sicer je delo takoj v začetku leta zelo otežkočeno. Na občnih zborih naj podružnice razpravljajo o vseh važnih društvenih zadevah. Med te spadajo poleg poročil društvenih funkcionar- jev predvsem razprave o vzreji matic in izboljšanju čebelnih družin, o nakupu skupnih čebelarskih potrebščin, o nabiranju vo;ščin in skupni kuhi voska, predavanjih in tečajih, o pridobivanju novih članov, nabavi strokovnih knjig, o spoznavanju in zatiranju čebelnih kužnih bolezni itd. Gradiva je več kot dovolj, treba je le krepko prijeti za delo. Položnice. Po sklepu občnega zbora se bodo prvi številki Čebelarja za leto 1937 priložile položnice le direktnim članom. Vsi podružnični člani pa morajo brezpogojno plačati članarino pri podružnici. Strogo opozorilo. Obveščamo vse člane, da se odslej deli sladkor društvenim članom in sploh vsem čebelarjem po novi uredbi na ta način, da se vsakega odjemalca sladkorja naznani finančni kontroli, ki po svojih organih po deželi kontrolira, če je sladkor uporabil v prave namene. Eventuelna zloraba lahko povzroči, da bo finančno ministrstvo prepovedalo nabavo sladkorja, kar bo našemu čebelarstvu v veliko škodo. Društvena Čebelama bo odslej strogo dajala sladkor le proti članski izkaznici, na katero bo označila, koliko sladkorja je član dobil. Čebelarji, držite se točno predpisov finančnega ministrstva, ki določajo, da sme dena-turiran sladkor dobivati čebelar po 5 kg na panj in ga uporabiti za prehrano čebel v času, ko imajo čebele premalo zaloge. Obračun članarine. Ker je bil tajnik meseca oktobra zelo zaposlen z delitvijo sladkorja, je razposlal obračun članarine meseca novembra. Eventuelne pogreške naj se sporoče tajništvu, da se bo stanje članstva in članarine nato skupno določilo. Članske izkaznice bodo natisnjene na ovojnem listu prve številke Čebelarja za leto 1937. Priljubljeno čtivo. Čebelarji, ali veste, katero čtivo je najzanimivejše za zimske mesece? To je čtivo iz nove Jugove knjige »Praktični čebelar« ter iz prof. Verbičevih knjižic »Čebelne bolezni« in »Uporaba medu«. Nabavite si jih pri glavnem društvu. Ne bo vam žal. Poleg zabave boste želi obilo koristi za bodoče vaše čebelarjenje. Pišite po omenjene knjige. J/ače poxixu£*uc& Uredništvo Slov. Čebelarja prosi vse podružnice, da na ob-nih zborih stavijo članom vprašanje, o čem žele čebelarji, da bi Slov. Čebelar v prihodnjem — jubilejnem — letu posebno razpravljal. Sploh naj sporoče vse želje in tudi morebitne pritožbe glede vsebine lista. Urednik in gg. sotrud-niki se bodo na vse predloge po možnosti ozirali. Vsem željam gotovo ne bo mogoče ustreči, toda marsikaj se da vendarle napraviti, kar je v prvi vrsti odvisno od dobre vol e cenjenih sotrudnikov. Prosimo za dobre nasvete, ki bomo zanje zelo hvaležni. Objavili jih bomo v prihodnji številki, da nam bodo vodič za delo v bodočnosti. OBČNI ZBORI PODRUŽNIC. Meseca decembra bodo občni zbori niže navedenih podružnic. Udeležba članov je obvezna, skrbe naj pa, da se bodo zbora udeležili tudi nečlani, da jih pridobimo za organizacijo. Poleg obračunov za 1. 1936 bomo pretresali tudi delovni načrt za prihodnje leto in razne predloge ter pobirali članarino. Središče ob Dravi, 13. decembra ob 14. v gostilni Lepšina na Grabah. Podružnica v Celju 27. decembra ob 9 dopoldne v pisarniških prostorih uradniške zadruge (vhod iz Samostanske ulice). Podružnica Velenje, 8. decembra ob 9 v velenjski šoli. Podružnica Tacen, 26. decembra ob 14 pri g, Ivanu Snoju v Tacnu, h. št. 19. — Na novega leta dan ob 10 bo skupna sv. maša na Šmarni gori. Na svidenje! Ljubljanska podružnica opozarja in ponovno vabi vse čebelarje, organizirane ali neorganizirane, ki stanujejo na njenem teritoriju, da se v lastnem interesu sigurno udeleže njenega letošnjega občnega rf>ora. Čas in kraj je bil že priobčen v novembrski številki Slov. Čebelarja. Podružnica Poljane nad Škofjo Loko javlja vsem svojim članom, da bo imela svoj redni letni ob:ni zbor dne 10. januarja 1937 v osnovni šoli v Polja- nah. Podružnični odbor vljudno vabi vse člane in nečlane k obilni udeležbi. Ura zborovanja bo jav-ljena v prihodnji številki. Podružnica Laze pri Planini priredi v Lazah svoj letni občni zbor dne 26. decembra t. 1. pri g. Francu Krmavnerju, predsedniku podružnice. Vljudno vabimo, da se čebelarji udeleže zborovaira v obilnem številu. Na ob.nem zboru bo blagajnik pobiral tudi članarino za bodoče leto. Novome ka podružnica bo imela občni zbor dne 27, decembra ob 9 dopoldne v mestni posvetovalnici v Novem mestu. Ker se bo pri slučajnostih obravnavalo tudi o pasiščih v novomeškem srezu. so vabljeni vsi člani in vsi novovčlanjeni čebelarji. Izvoli a se bo tudi komisija, ki bo kontrolirala med. Kdor še ni poravnal članarine, naj to stori v tem mesecu, drugače ga bomo po odvetniku pošteno potipali, ker tiskarna ne more tiskati zastonj. Zamera gor, zamera dol! — Ker primanjkuje voska in je prilično drag, pospravite vse voščine in jih skuhajte v vosek, ki ga podružnica plačuje po najvišji ceni. Podružnica v Hotiču se bo na novo ustanovila. Ustanovni občni zbor te podružnice bo v nedeljo, dne 20. decembra t. 1., ob 14 v narodni šoli v Hotiču. Priglasilo se je že lepo število članov, pa so še čebelarji v okolici, ki še niso organizirani. Tudi te vabimo, da se občnega zbora udeleže. Tajn k bo pred občnim iborom vpisoval člane in pobiral članarino. Čebelarji iz Hotiča, Kresnic, Ribč, Vač in Sv. gore pridite v velikem številu, da si ustanovimo krepko podružnico, ki naj bo ponos našega čebelarstva, Najbrže se bo vršilo ta dan tudi strokovno predavanje, ki ga bo imel predavatelj iz Ljubljane, Ljubljanska podružnica obvešča svoje člane, ki žele dati v pretopitev svoje voščine, da jih dostavijo najpozne je do 10. decembra t. L v »Čebelarno« na Tyrševo c. 21. Vreča naj bo označena s točnim naslovom lastnika. Pridobljeni vosek se bo izročil lastniku proti povrnitvi nizkih režijskih stroškov. Po želji bo D. Č, vosek tudi zamenjala za satnice ali pa odkupila po dnevni ceni. Še tega je manjkalo. Vsi vemo, kako obupno slabe so bile čebelarske letine zadnjih sedem Jet. Prav redkokdo je pridelal kaj medu in ako ga je, ga je prav drago plačal. Neprestani izdatki za sladkor in veliki stroški za prevažanje so že davno izpraznili žepe naših čebelarjev. Drugačnega mnenja je pa novomeška davčna uprava. Nedavno so dobili ondotni čebelarji plačilne naloge za pridobnino. Predpisi so naravnost gorostasni. Nekemu čebelarju, ki ima borih 26 A. Ž. panjev, so predpisali kar 351 dinarjev pridobnine in prometnega davka. Nekemu drugemu čebelarju, ki ima le par panjev več, so menda predpisali »samo« nekaj nad 400 Din. Vrh tega zahtevajo tudi plačilo nekakega obrtnega lista. Vnema omenjene davčne uprave nam je razumljiva. Toliko in toliko davkov mora plačati novomeški okraj, pa jih dobi kjer moreš. Nikakor pa nam ni razumljivo, zakaj naj bi bili ravno čebelarji tisti, ki bi morali plačevati nezakoniti davek. Tudi ne razumemo, na katere zakonske predpise se je opirala davčna uprava pri odmeri čebelarske pridobnine. Naredba finančnega ministra čisto jasno pove, da so pridobnini podvržene le osebe, ki če-belarijo na debelo in ki jim je čebelarstvo glavni vir dohodkov, skratka tisti, ki se bavijo s čebelarstvom obrtoma. Vsi drugi so pridobni- ne oproščeni, kajti mali čebelar stremi le za tem, da bi pridelal nekoliko medu za lastno potrebo. Njemu ni predvsem za dobiček, čebele ima zlasti za svoje veselje. Če pridela kako malenkost čez lastno potrebo, jo je prisiljen prodati, da vsaj deloma krije velike režijske stroške. Toda, kdo od nas je tako srečen, da krije stroške z dohodki? Skoraj vsi, brez izjeme, imamo pri čebelah dejansko izgubo, ki jo pa neradi priznamo, misleč, da bomo s tem kaj pridobili na čebelarskem ugledu. Odmera pridobnine v gori omenjenih primerih ni osnovana v zakonitih predpisih. Davčna oblast pri odmeri ni postopala po smislu naredbe finančnega ministrstva in ni uvaževala težkega položaja čebelarjev. Zato je vložiti pritožbo, ki gotovo ne more ostati brez uspeha, če bo zadostno podprta z dokazi pasivnosti čebelarstva v zadnjih letih. Nekoliko besedi o medici. V starih časih je bila ta pijača zelo cenjena in priljubljena. Posebno dobro so jo znali kuhati na bivšem Kranjskem, kar poudarja tudi Valvasor v svojem delu »Die Ehre des Herzogtums Krain«. Pravi, da je bila kranjska medica boljša kakor slovita nemška, ker naravnega okusa niso kvarili z raznimi dišečimi začimbami (cimetom, nageljnovimi žbičami). Dandanes zna pri nas medico redko kdo skuhati, namreč dobro, fino medico prijetnega okusa. Večina ljudi niti ne ve, kakšnega okusa je. Na Štajersem ni tako nepoznana, ker jo ob domačih praznikih in sejmskih dneh še vedno »pod vejo« prodajajo. Ta pijača je pa večinoma zgolj z medom oslajena voda. Prave medice ne točijo skoraj nikjer več. Ker sem prepričan, da bi ljudje radi segali po njej in bi čebelarji svoj medeni pridelek lažje spravili v denar, ako bi znali napraviti dobro medico, hočem v prihodnji številki SI. Č. podati točna navodila za napravo te pijače, oziroma čisto po pravici poročati o svojih uspehih in neuspehih pri kuhanju. Že devet let se ukvarjam, da bi napravil res dobro pijačo. Mislim, da sem sedaj na pravem potu, o čemer so se lahko prepričali udeleženci letošnjega tečaja za začetnike, ki so pijačo pokušali m jo tudi potrdili. Medice je več vrst, ne glede na kakovost medu, ki ga uporabljamo pri napravljanju. Razlike v kakovosti so odvisne zlasti od množine medu, ki ga dodamo vodi. 16—18 kg medu na 100 1 vode da nesladko medico — medeno vino, 20—25 kg zelo pitno sladko medico, 25—30 na 100 1 vode pa težko, izredno močno in zelo sladko pijačo, ki nič ne zaostaja za desertnim vinom malago ali marsalo. Moškemu grlu prija bolj lahka, kiselkasta pijača, ženskam pa medica nikdar ni dovolj sladka. Zakaj kisla in sladka medica? Znano je, da začne vsak sladki sok, kmalu ko ga napravimo, kipeti. To ne velja samo za grozdni in sadni sok, marveč tudi za druge več ali manj sladke sokove, naravne ali pa »umetno« napravljene, torej tudi za medeno raztopino. Ki-penje povzročajo kipelne glivice, ki razkrajajo sladkor v alkohol in ogljikovo kislino. Sokovi, ki vsebujejo razmeroma mnogo sladkorja, dajo močno pijačo, v nasprotnem primeru pa bolj lahko ali pa — kis. Kvasice so jako občutljiva živa bitja. Čim se razvije v moštu določena množina alkohola — menda 16—20%, natančno pa ne vem — nehajo delovati in se spremene v trose (seme). V moštu, oziroma raztopini ostane še določena količina sladkorja, ki ga glivice niso mogle razkrojiti, ker jim je alkohol to onemogočil. Zato ostane tako vino sladko (n, pr. pikolit in zgoraj omenjena španska vina). Sedaj vemo, kaj je vzrok, da dobimo včasih kislo medico, včasih pa sladko. To se mi je zdelo potrebno povedati kot uvod k navodilu za kuhanje, ki bo sledilo v prihodnji številki. Že vnaprej se pa zavarujem proti morebitnemu očitku, da SI. Č. propagira alkoholne pijače. Kozarec ali pa dva fine medice ne bo nikomur pretrgal nit življenja. Sadjarstvo in čebelarstvo. Državni tajnik n. r., predsednik kmetijske zbornice v Gradcu, Avg. Kraft, je na letošnjem zborovanju zveze avstrijskih sadjarjev predlagal sledečo resolucijo: »V Gradcu zbrani sadjarji vseh zvezinih dežel ugotavljajo tesno povezanost sadjarstva s čebelarstvom. Razglašajo svoje živahno zanimanje za intenzivno pospeševanje čebelarstva in poudarjajo, da je sadna letina v veliki meri odvisna ravno od čebelarstva. Sadjarji se obračajo do gospoda ministra za kmetijstvo in gozdarstvo z nujno prošnjo, da vse potrebno ukrene, da se bo čebelarstvo obdržalo vsaj na sedanji višini. Brez urejenega čebelarstva — nikakega uspešnega sadjarstva.« Resolucija je bila sprejeta soglasno in dokazuje, da sadjarji vseh zvezinih dežel odločno priznavajo važnost in potrebnost čebelarstva. (Bienen Vater.) Znižanje voznine za čebelarsko orodje. V Saobračajnem vestniku št. 36, z dne 30. avgusta t, 1, je bil objavljen odlok prometnega ministrstva G. d. br. 41 998/36, ki določa, da morajo vse postaje od 1. septembra 1936. 1. dalje zaračunavati voznino za čebelarsko orodje pri prevažanju čebel na pomladansko, poletno ali jesensko pašo po razredu V. Orodje mora biti označeno na skupnem tovornem listu s panji vred. Pri zaračunavanju voz- riine je upoštevati sledeče težne enote: napajalnik 5 kg, točilo 20 kg, tehtnica za panje 20 kg, šator z oporami vred 5 kg, prazna posoda za med 5 kg, prazen panj 20 kg, koš 1 kg. Letošnje jesensko ropanje se je vleklo brez konca in kraja. Vnovič se je vnelo ob toplih dneh meseca novembra. Začelo se je tako prikrito in po malem, da je bil takrat, ko je čebelar ropanje opazil, ogenj že v strehi. Napadeni panji se prav nič ne branijo. Mirno sede na satju, ropnice jim pa neovirano praznijo krajne sate. Nobenega klanja, nobenih mrtvic! Le po izredno naglem in številnem odletava-nju opaziš, da je »paša«. Komaj doženeš prvi napadeni panj in ga zavaruješ, že silijo ropnice v sosednjega in še v tegale in onigale, oh, pa še tamle se gnetejo pri žrelu in tamle tudi. Roke imajo polno dela. Žrela zožuješ, da se posamezna čebela komaj splazi skozi odprtino, uporabljaš vse mogoče maže in olja, toda koncem koncev se prepričaš, da vse skupaj nič ne zaleže. Kadar je rop v polnem teku, ne pomaga nobeno sredstvo (kvečjemu žrelo zgoraj?}. Tedaj je najbolje, da zamašiš žrela napadenih panjev popolnoma, vratca jim pa odpreš le za pol centimetra, tako da je družina v temi, kajti svetloba bi jih začela vznemirjati. Od časa do časa odpremo žrela, pa le za nekoliko trenutkov, da ropnice lahko odlete. Zapor naj traja po potrebi tudi več dni, vsekakor pa tolikoi časa, da se ropnice temeljito prepričajo, da so jim vrata v tuje panje zaprta. Priprte družine zapor prav malo ali celo nič ne vznemirja. Z nočjo žrela odpremo, zjutraj zgodaj jih zopet zapremo. Najbolje bi bilo, da bi priprli roparje. Pa ugani, kateri hodijo v v^s, če vsi panji živahno izletavajo. Ponavadi napravi konec ropanju dež ali hlad. Takrat se marsikateri čebelar prav od srca oddahne. Strjen med v satju postane tekoč, ako postavimo zadelane (neodkrite) sate za okno proti jugu. Treba je, da so nekoliko dni na solncu. Seveda morajo biti okna zaprta, da ne nastane rop. Uspeh je baje presnetljiv. Pri močnem soncu ne smejo biti sati preblizu šip, sicer se vosek začne topiti. Pomladansko solnce ne škoduje. (Schweizerische Bztg.) Cebelarimo le s čiitimi sivimi čebelami. Neprestano čitam v inozemskih čebelarskih časopisih, da je tudi naša čebela že precej križana z laško, kar dokazujejo družine z rumenimi pasovi na zadku, ki jih je dobil ta ali oni naročnik čebel od naših izvo-zničarjev. To je tudi poudarjal nadučitelj v p. Henrik Storch na letošnjem potujočem zborovanju nemških čebelarjev v Karlovih varih. Resnica je, da se dobe pri nas take družine, res pa je tudi, da so pokrajine, kjer ni sledu o bastardih, če je ta pojem v tem primeru sploh utemeljen in umesten, kajti znani čebelji si-stematik in proučevalec čebeljih pasem doktor Gotze se nagiba k naziranju, da je laška čebela le zvrst kranjske in da je kranjska čebela s kavkaško vred evropska pračebela. Naj bo že tako ali tako, res ostane, da bi že davno lahko izboljšali barvo naše čebele, ako bi bilo med našimi čebelarji več smisla za to in več čebelarske izobrazbe. Saj ni taka težava izločiti iz reje vse matice, ki rode nečiste čebele. Prav malo dobre volje je treba, pa bi se že davno lahko ponašali s tem, da smo očistili našo čebelo rumenih pasov na zadku. Treba bo začeti prav odločno čistiti. Na to delo pa morajo iti vsi, ki imajo srce na pravem mestu. Vidne napake naše čebele bo mnogo lažje odpraviti, kakor vzrediti plemena, ki bodo ustrezala praktičnim smotrom čebelarstva, oziroma izločiti iz reje plemena s slabimi notranjimi lastnosti. Naši izvozničarji svetujejo, naj čebelarji gojijo le čiste kranjice. Prav je, da to poudarjajo, Še mnogo več bi pa lahko storili za rejo čiste pasme, ako bi nakup nečistih plemenjakov enostavno odklanjali. Od tega bi ne smeli odnehati niti za las. Potem bi čebelarji pri izberi plemenjakov na barvo bolj pazili, ker bi se zavedali, da bo v njih gmotno korist, ako ne bo v čebelnjaku čebel s pisanim zadkom. Če bomo hoteli, da se bodo razmere glede čistoče naše čebelje pasme v doglednem času izboljšale, bomo morali vrteti lajno s to pesmijo kar venomer, sicer ne bo dosti zaleglo. Listnica uredništva. Ne pošiljajte uredništvu Malih oglasov in reklamacij za Slov. Čebelarja. S temi rečmi nima uredništvo nikakega opravka, ker spadajo v delokrog uprave SČD. Pravilni naslov za take dopise je: Tajništvu Slov. Čeb. Društva v Ljubljani. Gg. sotrudnike prosimo, da se v 40. letniku Slov. Čeb. prav živahno oglašajo. Gradiva je začelo primanjkovati! Vesele božične praznike želi uredništvo! Sklep za uredništvo je 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar za društvene namene je naslavljati na »Slovensko Čebelarsko društvo« v Ljubljani. Ček. račun št. 11.066. — Blagovne pošiljke (vosek, med) in naročila za čebelarske potrebščine je pošiljati na »Društveno Čebelarno« v Ljubljani, Tyrševa c. 21. Telefon 35-45. Ček, račun št. 15.645. — Društveno tajništvo je v Ljubljani, Poljanska c. 13/1, Telefon 38-38 Izdajatelj za Slovensko Čebelarsko društvo in urednik: Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč. Knjige, ki jilt ima tibslncsto društvu v zalegi: Napredno, umno in dobičkanosno čebelarstvo zahteva od vsakega čebelarja ogromno strokovnega znanja, ki si ga pa more Čebelar pridobiti le z dobrimi knjigami. Zato priporočamo, da si čebelarji nabavijo sledeče knjige, ki jih ima društvo na zalogi: Donat Jug: Praktični čebelar, obsega 300 strani in 140 slik ter opisuje vso snov, ki jo o čebelarstvu mora vedeti napreden čebelar. Velja v platno vezana Din 50'—, mehko vezana Din 40'—. Za poštnino je poslati še Din 5'— za vsako posamič poslano knjigo. Prof. Josip Verbič: Čebelne bolezni, ki obsega 48 strani in opisuje, kaj povzroča, kako spoznavamo in zatiramo čebelne bolezni. Jako poučna knjižica bo rešila življenje marsikateri čebelni družini, če se bo čebelar ravnal po njej. Velja Din 2'—, za poštnino Din 1'—. Stane Mihelič: Anton Janša, slovenski čebelar, obsega 164 strani in opisuje zgodovino našega čebelarstva in življenje [ter delo Janše — očeta slovenskega čebelarstva. Iz spoštovanja, ki smo ga dolžni Janševemu spominu, ne bi smela ta knjiga manjkati v nobeni čebelarskijiiši. Velja za članeJDin 20'—, za nečlane po Din 25'—. Prof. Josip Verbic: Vrednost in poraba medu,"priročna knjižica"ob-sega 24 strani in opisuje vse, kar je treba vedeti o [vrednosti in porabi medu. Velja le po Din 1'50 in* je zelo pripravna za reklamo. Razne slike Janše iz njega rojstnega kraja in hiše. Slike naj bi bile, prilepljene na lepenko, okras vsake čebelarske hiše. Cena Din 2'-. Društvo ima na zalogi tudi nekaj nemških knjig, ki jih^oddaja po zelo nizkih cenah.To so: Bienenzuchtsbetrieb, I. del, spisal Br. Rothschiitz, posestnik [nekdanjega čebelarskega podjetja Podsmreka pri Višnji gori. Cena Din 5'—. Obsega 443 strani z jako važnimi sestavki. Je sicer nemška knjiga, a opisuje našo kranjsko čebelo in naše razmere. Die Volks- und Mobilzucht der Krainer Biene, spisal Br. Rothschiitz. Cena Din 2'—. Obsega 68 strani in je neobhodno potrebna "za vse, ki se bavijo s kranjiči. Die erprobte Honig-Kdchin, razprodano. Hfc boste odslej kupovali 2 Čebelarske potrebščine r POZOR! Čebelama se je dne 1. nov. 1935 preselila v lastne i™"™" društvene prostore na TYRŠEVO CESTO 21. ČEBELARJI, posetite Čebelarno in podpirajte lastno podjetje z mnogobro j nimi n ar očili!