SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH driča poleg Selimoviča in drugih go- IN TUJIH REVIJAH vorila tudi Avguštin Lah in Ivan B-ratko. Osmo nadaljevanje Pokolenj: Deveta številka beograjske Književ- Notranji pejsaz je Zivojin Pavlovič tudi nosti posveča tri prispevke spominu to pot napisal v obliki pisma Aleksan- Meša Selimoviča. Najprej je natisnjen dru Tišmu in govori o dramskem delu odlomek iz neobjavljenega Selimoviče- — o nekaterih tekočih uprizoritvah in vega romana Krog. Odlomek ima nas- svoji drami Variola vera. Jovan Hristič lov Pogovor. Od romana Tihote k ro- je napisal Bajko o carju Lenimi in dru- manu Derviš in smrt Meša Selimoviča ge gledališke zgodbe ter omenja tudi (Smer vzpona) in Narava tragične vizije slovenski delež na Sterijevem pozorju, sta odlomka iz knjige Duh in dejanje, postavitev Jančarjeve drame Disident ki jo je Miroslav Egerič napisal o roma- Arnož in njegovi, ob tem pa tudi Ker- nu Derviš in smrt. Radovan Popovič pa maunerjev esej o njej. Z naslovom Dihi je napisal Življenjepis Meša Selimoviča uma je objavljenih šest pesmi Allena kot prispevek za biografijo. Življenjepis Ginsberga v prevodu Mihaila Rističa. je opremljen z odlomki Selimovičeve Pesem kot diagram misli pa je naslov pripovedi o sebi. V njem zasledimo pogovora Ivane Milankov z Ginsber- tudi podatek o snemanju filma po Se- gom. Naj še omenimo polemičen za- limovičevi pripovedi, kot ga je režiral pis Dimitrija Rupla Kaj delati in kaj Jože Gale. Navedeno je tudi, da sta storiti?, v katerem omenja razprtije na proslavi osemdesetletnice Iva An- okrog Nove revije, piše o težavah 1084 1085 Sprehod po jugoslovanskih In tujih revijah marksistične kritike, in to v obliki nekakšnega eseja podkrepljuje z nekaterimi primeri iz tekočega kulturnega dogajanja in lastnih izkušenj. Dvojna številka jugoslovanskega časopisa za hrvaško književnost Most (1—2) je v glavnem posvečena spominu Miroslava Krleže. Naj omenimo le zapis Silva Ferrarija Umrl je »Tito« jugoslovanske kulture. Temu je pridruženo še zadnje Krleževo pismo Ferra-riju in Ferrarijev prevod Krleževega eseja o slikarju Georgu Groszu. Ne-djeljko Mihanovič piše o Marinkovi-čevi »pripovedni umetnosti« ob njegovi nagradi AVNOJ. Duško Arežina je svoj prispevek posvetil spominu Novaka Simiča, Vojislav Kuzmanovič pa objavlja z naslovom Leto nožev odlomek iz istoimenskega romana. Vsa besedila so tudi to pot natisnjena izključno v tujih jezikih: angleščini, ruščini, španščini, francoščini, italijanščini, arabščini, esperantu, madžarščini, nemščini in islandščini. Trojna številka (1—2—3) zagrebškega Foruma prinaša med drugim korespondenco med Ivanom Goranom Ko-vačičem in Dragutinom Tadijanovičem iz tridesetih let. Z naslovom Brez za-stora so objavljena tudi pisma Branka Gavelle Juliju Benešiču. Radoslav Ka-tičič piše o Avgustu Šenoi in hrvaškem knjižnem jeziku, Josip Torbarina pa o Dantejevem vplivu na hrvaško renesančno književnost. V četrti ševilki reških Dometov je Janez Stanovnik napisal o neuvrščenosti in novi mednarodni ekonomski ureditvi. Pri tem posebej obravnava gospodarske, politične in vojaške bloke, mednarodni razvoj in ekonomsko gospodarstvo, nacionalni ekonomski razvoj, naslonitev na lastne moči, novo mednarodno ekonomsko ureditev ter neuvrščenost in družbeni napredek. Več prispevkov je posvečenih Indiji, med drugim piše Vera Vučkovački-Savič o umetnicah in njihovih umetnostih v Indiji. Piše o ženski kot idealnem estetskem modelu ter raziskuje odnos ženske do sodobnega tržišča umetnosti. Celinsko podnebje je naslov pesmi Lele Zečkovičeve. * Novosadska Polja, številka 278: desetim pesmim Edvarda Kocbeka s skupnim naslovom O svobodi duha in v prevodu Franca Zagoričnika sledi esej o poeziji Edvarda Kocbeka, ki ga je napisal Denis Poniž. Sicer pa številko odpira tematski blok o socioloških vidikih športa. Prispevke na to tezo je napisalo devet tujih in domačih avtorjev. Med pesniškimi prispevki naj še omenimo poezijo Aca Šopova, Nex-hata Zeqerija, Hansa Magnusa Enzens-bergerja in Ivana Negrišorca. Še številko 279 novosadskih Polj naj omenimo. Tomaž Šalamun ima v njej pet pesmi s skupnim naslovom Naboj. Denis Poniž piše o Škucevem književnem zborniku, ki je izšel lani. Sicer pa je tema številke posvečena vidikom filmske zvrsti. Med drugimi piše Dinko Tucakovič o teoriji zvrsti ali nejasnostih, dvignjenih na estetsko raven. Ni-kola Stojanovič piše o Zablodah in prevarah ali kako je vzcvetel kaktus na mojem balkonu (o elitističnem toku filmske kritike). Svetislav Jovanov pa piše o zvrsti kot neskončnosti predvidenega. On je tudi pripravil in uredil te sestavke, med katerimi je še nekaj prevedenih. * V beograjski Književni reči številka 190 sta prevedeni kratki pesmici Jureta Detela. Zdenka Ačin pa se na straneh tega časopisa pogovarja o filmski dejavnosti režiserja Dušana Maka-vejeva (Zakaj smo srečni). Vabim na dirko, v kateri ponujam šest milijard 1086 A. A. nagrade! pa je naslov polemičnega zapisa Zelimira Žilnika o nezdravih razmerah v Združenju filmskih delavcev Vojvodine. * V 191. številki beograjske Književne reči najdemo daljši kronološki zapis Radovana Popoviča o življenju in delu Marka Rističa (ob osemdesetletnici). Priobčen je tudi skrajšani zapis pogovora o knjigi Josifa Stalina Vprašanja leninizma. Zdenka Ačin je uredila ta pogovor, v katerem je sodeloval tudi Rastko Močnik. Tukaj se pojavlja z dvema daljšima replikama Med tavto-logijo in protislovjem in Zagotoviti košček svobode. Objavljeno je tudi Pismo rektorju, v katerem devet univerzitetnih učiteljev protestira proti odpuščanju nekaterih kolegov z beograjske univerze zaradi javnega izražanja stališč, »ki škodujejo družbenim interesom«. Na zadnji strani je kot običajno Ulica Stanislava Vinaverja, kjer pod naslovom Who is v/ho lahko preberemo pri geslu Lepa Vida: »edina selektorica Pozorja, ki se je Vidmar spominja z nasmehom.« Na zadnji strani beograjske Književne reči številka 192 objavlja Tine Hribar esej Presežek poezije, ki se opira na Kocbekovo razumevanje pesmi in pesništva. O poučevanju literarne teorije je naslov prispevka Miroslava Be-kerja, ki vsebuje nekaj predlogov o tem, kako predavati književnost. Med pesniškimi prispevki se pojavljajo tudi pesmi s skupnim naslovom Gibanje, ki jih je napisal Bogdan Delič. V tretji številki skopske Sovremeno-sti je natisnjen odlomek iz Romana Terminus Nade Kraigherjeve. Odlomek je izšel z naslovom Konec. Med pregledom makedonskega likovnega življenja v minulem letu zasledimo tudi omembo razstave del 16 sodobnih slo- venskih likovnih umetnikov. Številki je dodana pesniška zbirka Petka Dabes-kega z naslovom Tretja poteza. Pesnik, ki je objavljal že v več časopisih, je po stroki elektrotehniški inženir. V najnovejši (julij—avgust) številki moskovske revije »Sovremennaja hudo-žestvennaja literatura za rubežom«, ki je v celoti namenjena literarnim dogajanjem po svetu, so trije prispevki posvečeni slovenskim avtorjem: v prvem razdelku (Umetniška literatura) N. Korenevskaja piše o Zlobčevi zbirki Glas in svoje ugotovitve bogato ilustrira z ustreznimi citati iz posameznih pesmi te zbirke, pri čemer daje največji poudarek osrednjemu cilju »Svoj obraz iščoč«; v drugem delu številke, ki je namenjen literaturi za otroke in mladino, pa L. Saveljeva na kratko ocenjuje knjigi Med v laseh Branka Šomna in Fantje Muzikantje Smiljana Rozmana. V 6. številki italijanske revije za splošna in kulturna vprašanja »Nor-dest«, ki izhaja v Vidmu, je kot eden osrednjih prispevkov objavljen pogovor Else Buiese s Cirilom Zlobcem na temo sodelovanja med Italijani in Slovenci s posebnega vidika možnosti in nemoznosti tesnejših kulturnih stikov med Slovenci in Furlani. Gre pravzaprav za Zlobcevo oceno odmevnega majskega srečanja, ki je pod naslovom »Furlani in Slovenci — dva naroda, dvoje kultur« potekalo v Ogleju in je na njem Zlobec sodeloval z uvodnim referatom za slovensko stran, medtem ko je furlansko zastopal Luciano Mo- randini. * Iz uredništva časopisa Sodalitas, ki izhaja v Tinjah na Koroškem v Avstriji, smo dobili tretjo številko. Martin Pandel je prispeval osrednji zapis o obisku avstrijskega zveznega predsednika Rudolfa Kirchschlagerja v kato- 1087 Sprehod po Jugoslovanskih in tujih revijah liškem domu prosvete v Tinjah. Vodja zastopanih trinajst slovaških pesnikov, Doma Jože Kopeinig je napisal pomen- ki živijo v Jugoslaviji, ljiv opomin Z oltarja prednikov ohranimo plamen in ne pepel. Časopisu je dodan spored prireditev, ki se bodo v Za pravilno izbiro vrednot je naslov Domu zvrstile to jesen. prispevka Vincenta Šikula v 5. številki bratislavskega Romboida. To je eden od šestih prispevkov, ki jih časopis po- Peta številka časopisa Socijalistička vzema z razprav na kongresu češkoslo- Čehoslovačka, ki ga izdaja češkoslo- vaških pisateljev. Jan Zambor je na- vaško veleposlaništvo v Beogradu, pri- Pisal razpravo K vprašanjem izvirne in naša poročilo o slovaškem animiranem prevodne poezije. Časopis objavlja med filmu, ki ga je z naslovom Oživele risbe drugim tudi sedem pesmi Štefana Stra- napisala Katarina Galovska. Katefina zaya. Pštrosova pa piše o Praški pomladi 1982. O mostovih kot zgodovinskih Sedemnajsta številka krakovskega ča- znamenitostih piše Jifi Brabenec. sopisa Žycie Literackie objavlja daljši Prispela je tudi šesta številka lista prispevek Jerzvja Plazewskega Politični Socijalistička Čehoslovačka. O slikar- Cannes. Njegovo festivalsko poročilo stvu Ludmile Jirincove piše dr. Ivan se kratko dotika tudi filma Zika Pavlo- Hrdina z naslovom Poezija in ljubezen viča Nasvidenje v naslednji vojni. Štiri v delih Ludmile Jirincove. Mladi film- pesmi objavlja Wojciech Kavrinski. ski ustvarjalci je naslov prispevka Run- Maria Rzepinska je prispevala Spomin ke Žaludove. Katarina Galovska pa na Tadeusza Wojciechowskega, slikarja poroča o pesniškem cvetniku Rojstni in arhitekta. kraj megle, v katerem je s pesmimi A. A.