Stev. 214, V Trstu, v sredo, dne 2. septembra 1914, Letnik XXXIX, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ia praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih cb 8 dopoldne. Uredništvo: Ušica Sv. Frančiška As&kega SL 20, L nadstr. — Vsi d epi-i mj se ro£:!jajo urcdniStvn I i j! a. Nefrenkirana pisma sc ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Las*nik konsordj I ista .Edinosti*. — Tbk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega Št. 20. Telefrn uredniSha in uprave Stev. 11-57. NaroCnloa znala: Za celo leto.......K 24*— za pol leta................. aa td ............................y*** Za nedeljsko Izdijo za ed» leto.......» 979 za pol teta.....• - ........ 2-flO Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst............K 5 — vsaka na4aljna vrsta............, 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti-. Naročnin« in reklamacije sc po&ljajo spravi Hala. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti". — Plača In toli se v Trst«. Upava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PrančiSka Asiikega St 20. — PoStnofaraailničnl račun SL 841.652. shem ozemlj Trdovraten od^ar Francozov. Mame i vjefi v viliodni Prusili 70.000 ruskih vojakov Angleži nadaljujejo boj z Nemci v kolonijah. Z nemšKo-iižiSljsko-rranwsk£^] bojišča. BEROLIN, I. (K.) Veliki vojni stan javila dne 31. 8.: Armada generalnega polkovnika pl. klucka je poizkus šibkih francoskih sil vpada od strani v okolici Com-besa odbila z enim armadnhn zborom. Armada generalnega polkovnika pl. Bii-lova je francosko armado pri Saint Que-tinu popolnoma premagala potem, ko je pri napredovanju ujela en angleški pehotni bataljon. Armada generalnega polkovnika barona liausena je potisnila nazaj sovražnika iz Aisne pri Rethelu. Armada vojvode VViirtemberškega je pri nadaljevanju preko Moze najprej napala s sprednjimi četami, morala se je pa po nastopu močnejših sovražnih sil deloma zopet umakniti čez Mozo. Potem je armada ropet pridobila prehod čez Mozo in napreduje sedaj proti Aisne. Utrdba Les Ayve!!es za to armado je padla. Armada nemškega prestolonaslednika nadaljuje z napredovanjem preko Moze, Ko »e bil poveljnik v Montmedv pri nekem izpadu ujet z vso posadko in je trdnjava padla. Armada prestolonaslednika Bavarskega ir; generalnega polkovnika pl. Heerlingna sta še v vednih bojih v Francozki-Lota- ringijL Generalni kvartirmejster pl. Stein. PARIZ 31. (Kor.) »Aeence Havasc poroča: Ob M ponoči Izdani uradni francoski komunike pravi: Splošni položaj ie ne- Ruprechtu križec vojaškega Maks-Jože-fovega reda. istočasno je poslal kralj prestolonasledniki lastnoročno pismo, kjer povdarja veliko zmago, v katero je vodi! prestolonaslednik bavarske čete skupno s četami ostaJih nemških plemen v velikanski boj, ki ga morajo izvojevati nemške armade proti preošabnemu sovražniku. Zaplenjeni ruski, francoski in Msfrki topovi. BERLIN, 1. (Kor.) Ob priliki jutrišnje slavnosti v spomin na zmago pri Sedariu, se bodejo jutri zaplenjeni ruski, francoski in belgijski topovi pod vojaškim spremstvom odpremili po glavni prometni cesti na grad. Pred grad se postavijo ruski in belgijski topovi, pred palačo prestolonaslednika pa francoski. Z ruslio-nemfkesa Kolišča. BEROLIN, 1. (K.) Na vshodu je že javljena zmaga armade generalnega polkov-mena, nego se je moglo prej presoditi, nika pl. iiindenburga veliko večjega po-*zi:c temu, da so nove sovražne moči na-j padle preko Niederburga, je bil sovražnikov poraz popoln. Trije armadni zbori so bili uničeni, šestdeset tisoč ujetih, med temi dva zapovedujoča generala; mnogo topov in bojnih znakov je prišlo v naše roke. Ruske čete, ki so še v vzhodni Pru-siji, se umikajo. Generalni kvartirmojster pl. Stein. BERLIN 1. (Kor.) »Wolffov urad« po- spremenjen, izvzemši na krilih. Na našem roča: Veliki generalni štab javlja: Gla-le*.c:n krilu so Nemci nekoliko pridobili na i som nadaljnih poročil, je število vjetnikov •t •?!. V centra m u ni zaznamovati no-, v bitki pri Gilčenburgu in Ortelsburgu še - f . 2 posebne spre: embe. Danes se ni vr-i večje, kakor jo bilo dosedaj znano. Vjetih i 1 i ben boi. V Lotaringijl smo izvojevali je bilo namreč 70.000 vojakov, med njimi nove uspeha. Poroča se, da je letel tudi 300 oficirjev. Ves ruski artiljerijski mate- danes reki nemški aeroplan nad Parizom rijal ie uničen. _______ in vrgel dve bombi. Ena bomba ie eksp!o-| ,!i povzroči,a nobens zna" l custrllsKo-rESksšii Bojišči. nSSkTStf srSiSZj Prl!!I nm'ms iežR0 ■«■• šketu ozemlja prodiramo polagoma na- DUNAJ, 1. (Kor.) Ritmojster dragon- prej. Tu se je pričela pred dvema dnevo- skega polka štev. 6, H u gon princ zu Thurn ma pra^a oblegovalna vojna. Pri Spin- und Taxis, je prispel danes s severnega courij in Longvovu smo vrgli armado bojišča. Princ ie zadobil težko rano vsled nemškega prestolonaslednika nazaj. V o- nekega šrapnelskega strela na rami. zemlju Neufchateau - Paliseur smo doži- Ranjenci v Brnu. \eli delni poraz, vsled česar smo bili pri- siljeni. da smo se umaknili proti MozL Glavna akcija se je pričela sedaj v ozemlju med rekama M oz a in Rethel. Francosko - angleške čete, ki jih je napadel sovražnik v ozemlju Le Chateau - Cambrai z veliko premočjo, so se umaknile proti jugu. Splošna bitka se je pričela včeraj v okolici St. Quentina - Vervinsa in istočasno v okraju Han - Peron ne. Naše desnoj BRNO 1. (Kor.) Danes dopoldne je prispel na tukajšnji severni kolodvor prvi večji transport ranjenih vojakov. Ranjence so živahno pozdravljali. Peterbnrs-Petrograd. PETROGRAD, 1. (Kor.) Na ukaz carja se bo imenoval »St. Peterburg« odsedaj naprej Petrograd. ^^^r^rotL^als^1 M med Angleži in Remci v ko«. prodiranja nemškega desnega krila smo Angleži zasedli nemške samoanske otoke se zopet umaknili. Naše armade faktično nikjer niso prišle v nered. Razpoloženje čet te izvrstno. Zadobltene izgube so bile izpopolnjene z nadomestnimi četami. Aaslaži zasedli Ostenda in sosednje okraje LONDON 31. (Kor.) Kakor poročajo v Polineziji. LONDON 31. (Kor.) Uradno se poroča: Minister za kolonije je dobil od guvernerja Nove Zelandije poročila, da se je Apia (nemški Samca), v soboto ob 10 dopoldne, udala ekspedicijskemu zboru, ki ga je listi, je mornariški minister Churchill na- voslsdsi vlada Nove Zelandije. znani!, da so angleški mornarji zasedli belgijsko pomorsko mesto Oster.de in sosednje belgijske okraje. Lord Kitschener poživlja k vstopu v drugo nadomestno armado regularne vojske, ki bo znašala 100.000 mož. Starostna meia znaša 19, oziroma 35 let. Število priglasitev k prvi nadomestni armadi je povoljno. Izza francoskega prodiranja v Alzaciji. BERLIN 1. (Kor.) »Wolffov urade poroča: Iz Alzacije se poroča, da so franco- Podaijsanje moratorija v Angliji. LONDON 1. (Kor.) V spodnji zbornici je finančni minister lord George naznanil, da je vlada sklenila, da podaljša moratorij v sedanji obliki še za en inesec. Prvi admiiai francoske mornarice prevzel poveljstvo angleške francoske mornarice. LONDON, 31. (Kor.) Časnikarski urad javlja: Prvi admiral francoske mornarice IJuy de Lapayrerc, je prevzel poveljstvo angleško-francoske mornarice v sredo- ra-posto- bausna so Francozi grozili tamošnjemu ?™*, dispOZSije ,glede "fT županu, da bodo pri umikanju za vsake-'sklh lad,J »Goeben« jn »Breslau« ,e dalo ske patrulje vzele mnogo Alzačanov, med "J!1^./ »« njimi zastopnike Rdečega križa, kot trte ^mskem morju. Admiral Sir Milne je s seboj v Francijo. Pri umikanju iz Si t povod za preiskavo, vsled katere se je ga i:>treljenega Francoza ustrelili dva1^,u" "Vi" nemška meščana Nemške oblasti so silno d°2na1?- da'e treb* odredbe, ki jih je Mil-razburiene radi Sa mednarodnega; ne zaukazal- v vsakem pogledu odobriti. prava. Javno mnenje zahteva energično najostrejše odredbe. Lelguskn kraljica spremlja svoje sinove v London. Z 'mm bojište. Nemški in avstrijski begunci iz Srbije. SOFIJA 1. (Kor.) »Dnevnik« poroča iz A.\T\\ ERPLN, 31. (Kor.) Kraljica je Niša: Semkaj je prispelo 136 rodbin iz zapustila Antwerpen, da spremi svoje si- Belgrada. nemških in avstrijskih begun-nove v London. cev> večinoma žensk in otrok, v silno de-Odlikovanje bavarskega prestolonasled- batnem položaju. Bili so izgnani iz Bel-nika grada, dočim so bili vsi moški internirani MONAKOVO, L (Kor.) .Korrespon- 1j" si^er« kak(? 3? zatrjuje, v takih poslop-denz Hofiman« poroča, da je podelil kralj J,h' kl so na,bolj ^stavljeni obstrelje-Ljudevit bavarskemu prestolonasledniku i vanju" - Delovanje porotni! sodišč ustavljeno. DUNAJ, 1. (Kor.) Uradna »VViener Zei-tung« priobčuje naredbo celokupnega ministrstva o ustavitvi delovanja porotnih sodišč v celi Avstriji. Ta odredba je utemeljena z ozirom na napredujoče dogodke. Zlasti se naglasa, da vsled vpoklica starejših letnikov črne vojske in vsled obveznosti za vojne namene, v posameznih slučajih sploh ni več mogoče sestaviti po-rotnišhih list. Dalje se je bati, da bi kljub dobri volji, manjkala porotnikom v razburljivem presojanju mir in trezni preudarek, kar je pravzaprav najboljše poroštvo za nepristranske in neodvisne pra-voreke. Vrh tega pride v poštev še okol-ščina, da je vsled vojnih dogodkov gospodarsko življenje precej zastalo in da pretežnega števila mobkih tekom večteden-skega trajanja porotnih zasedanj ni mogoče odtegniti iz pridobitnega življenja. Brzojavka nofivojvodinje Izabele nadškofu dr. Varadtfu. BUDIMPEŠTA 31. (Kor.) Nje c. in kr. Visokost nadvejvodinja Izabela je naslovila na kološvarskega nadškofa dr. Varadyja bfzojavko, v kattri pravi: Poročila, da katoliški verniki tako goreče m lijo za zmago naše hrabre aimade, me je globoko ganilo. Za ta pojav, da se prisrčno zahvaljuje, posebno pa še za molitve za svojega soproga. Končuje z besedami, da se bode nadvojvoda čutil srečnega, doznajoč, da ogrski katoličani tako krepko z molitvijo podpirajo njegovo stremljenje in delovanje. Bog nam pomagaj še nadalje. BrzojavKa kralja Fe^tiinanda mistiflksclja. BUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) Bolgarski generalni konzul priobčuje izjavo, v kateri je rečeno, da mu je kralj Ferdinand sicer naročil, da sporoči v njegovem imenu za u-danostno izjavo, ki mu jo je priredila vse-učiliška mladež, prisrčno kraljevo zalivalo in pa njegovo veliko simpatijo do ogrske akađemične mladeži, vendar pa da je v listih objavljena, od kralja Ferdinanda podpisana brzojavka mistifikacija, ker kraji Ferdinand take brzojavke ni odposlal. V Budimpešti so dali neki ulici po cesarja Viljema imenu ime „Vilmos Csaczar." BUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) V današnji seji glavnomestnega magistrata je predložil župan dr. Štefan Barczy predlog, da se prekrsti »Waiczen-Boulevard« po imenu cesarja Viljema v »Vilrnos Csaczar ut«. Ruska antarktična ekspedicija. PETROGRAD, 31. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: Ekspedicija ruskega poročnika Sedova na severni tečaj, se je potem, ko je pozimi leta 1912-13 odkrila novo zemljo, vrnila proti Franc Jožefovi deželi. Poročnik Sedov je odpotoval od tu z dvema mornarjema na severni tečaj, a je med potjo zbolel in umrl. Ruska ekspedicija se je radi tega vrnila v Arhangelsk. Bivši ruski ministrski predsednik na poti v Odesi. CARIGRAD, 31. (Kor.) Bivši ruski ministrski predsednik grof Witte je danes na krovu neke italijanske ladje iz Francije dospel sem in od tu takoj odpotoval v Odeso. Nemško avstrijsko planinsko društvo za domovinske nemške in avstrijske potrebe. DUNAJ, 1. (Kor.) Zveza za tujski promet na Koroškem naproša c. kr. kores-pondenčni urad, da izroči v svrho priob-čenja posameznim uredništvom naslednjo notico: Tajni svetnik dr. Kari Arnold v Hanov-ru, predsednik hanovrske sekcije nemškega in avstrijskega planinskega društva, je stavil predlog, da se porabi iz premoženja nemško-avstrijskega planinskega društva svota 150.000 mark v svrho domovinskih potreb v nemški državi in Avstriji. Ob jednem je povzročil, da je izročila sekcija Hanover vse svoje premoženje 3000 mark v iste svrhe Nemčiji in Avstriji. BlansMleiiie fehštnjnske koče. BAD ISCHL, 31. (Kor.) Gornjeavstrij-ski škof dr. Hittmayer, njegov tajnik, kanonik Schoesecker in pa konzistorialni svetnik, župnik Stadler so se odpotili danes iz Hallstatta na Dachstein, kjer bode jutri ob pol 6. uri zjutraj pri koči Simoni blagoslovljena dahštajnska kapela. pri odgoditvi zbornice do 9. septembra, da upa, da bo brez vsakih novih sporov mogoče doseči sporazum glede homerula. Ud angleške zbornice de Forest za vojni pomožni zaklad. BRNO 31. (Kor.) Ud angleške zbornice, Arnold M;.urice de Forest iz Londona, posestnik domen Aichhorn in Rossitz na Mo-ravskem, je podaril vojnemu pomožnemu zakladu moravskega namestništva K 23.000. Nezgoda poslanca Vazsonvja. BUDIMPEŠTA 31. (Kor.) Včeraj popoldne sta na mostu „Margit" trčila skupaj neki autotaksameter in voz cestne železnice. Posl. Viljelm Vazsonyi, ki se je vozil s taksame-trom, je bil vržen iz voza na cesto. Zadobil je na obrazu in na rokah več poškodb, vsled katerih so ga morali, dasi poškodbe niso pač nevarne, prepeljati v neki sanatorij. Uolltcu nou^o papeža. Volitev novega papeža. - Dvakratno brez-vspešno glasovanje. RIM 1. (Kor.) Ob 11.36 dopoldne je bilo opaziti iz dimnika sikstinske kapele prvi dim, znamenje, da je bilo prvo glasovanje danes dopoldne brez pozitivnega rezultata. Ob 12.45 je bilo videti drugi dim. Knez Chigi, msgr. Ranuzzi, kakor tudi druge osebnosti papeškega dvora, so bili zbrani v stebrnati dvorani svetega Petra, v sobah konklavnega maršala. Na tisoče broječa množica je čakala na trgu sv. Petra in se je razšla, ko se je pokazal drugi dim. Pruski, bavarski, ruski in argentinski poslaniški tajniki, kakor tudi drugi pri Vatikanu akreditirani diplomati, so se podali v Vatikan. Kardinala p!. Mrm pnpoznanje italijanski vladi. RIM 31. (Kor.) „Tribuna" objavlja: Več-primski škof, kardinal pl. Hornig je nasproti svojim kolegom, posebno papeškemu kardi-nalu-kanoniku izrazil svojo popolno zado-voljnost glede odredb, ki jih je italijanska vlada ukrenila radi njegove osebe. Italijanska vlada mu je namreč radi njegovega slabega z ravja, stavila na razpolago posebni rezerviran vagon od meje pa do Rima. Dogodki o Albaniji CARIGRAD, 31. (Kor.) Major Bekir, ki ga je albanska vlada pomilostila, je dospel danes semkaj. Epiroti ne napadejo Valone. RIM, 31. (Kor.) »Agenzia Štefani« javlja: Grški minister za zunanje zadeve je razglasil, da so poročila o bodisi kakršnemkoli podvzetju grške armade v Epi- krat zlahka izpodrinile ves vpliv strokovni povsem izmišljena. Grška vlada je ve- nim organizacijam, zlasti, kjer so bile sla- »Tanin« zavrača v javnosti razširjeno mnenje, da bo vprašanje otokov rešeno po rezultatih evropske vojne. List meni, da take ideje nikakor niso pripravne, da bi se obsodilo v neuspeh prizadevanja o-nih, ki delajo na to, da osvobodc Balkan od tujih vplivov, rešijo pereča balkanska vprašanja in ustvarijo na Balkanu močen mirovni element. List zastopa mnenje, da je sedanji trenotek za rešitev perečih vprašanj, zlasti vprašanja otokov, jako u-goden. Bodočnost Balkana je namreč temna, če bi se hoteli misliti še tako, kakor v preteklosti. Poštni uradi za vojno - oskrbovalne namene. DUNAJ 31. (Kor.) Organizacije poštnih uradnikov so skupno sklenile, da ustanove pomožno mesto za vojno-oskrbovalne namene, da pospešijo tozadevne akcije vojno-oskrbovalnega urada in da organizirajo enotno delovanje poštnega uradni-štva. Pomožno mesto se nahaja na Dunaju VI. Linicngasse 18. Haeckel odklonil vsa angleška odlikovanja. JENA, 1. (Kor.) Profesor Ernest Haeckel objavlja v imenu mnogih nemških u-čenjakov izjavo, s katero vsi podpisani javno odklanjajo vsa odlikovanja angleških vseučilišč, akademij in učenjaških družb in vse s tem zvezane častne pravice. Genadijev v Carigradu. CARIGRAD 1. (Kor.) Bolgarski minister za zunanje zadeve, Genadijev, je dospel na svatbenem potovanju semkaj. Princezinja Luiza belgijska odpotovala v Monakovo. DUNAJ. 1. (Kor.) Princezinja Luiza belgijska, bivša soproga princa Filipa saksonskega, je odpotovala danes v Mona-k ovo. Dunajske komunalne srečke. DUNAJ, 1. (Kor.) Pri današnjem sreč-kanju dunajskih občinskih srečk iz leta 1874, je zadela glavni dobitek 300.000 K serija 2978 štev. 72, 20.000 K serija 2745 štev. 3, 10.000 K pa serija 2112 štev. 22. Nova zvezda repatica. SOFI A 31. (Kor.) Meteorologični osrednji urad poroča: V pretekli noči med 1. in 2. uro zjutraj, je zapazil opazovalec me-teorologične postaje v Plevni s prostim očesom med velikim medvedom in dvojčki novo zvezdo repatico. L. TUMA: Spremljajoči pojavi strokovne organizacije. S tem, da vežejo v sebi vse delavce istega kraja brez razlike stroke, so več- LONDON 1. (Kor.) V spodnji zbornici je izjavil ministrski predsednik Asqnith dela, da ni nič resničnega na govorici, da bi Epiroti nameravali korakati proti Va-loni. Zbog temu je minister za zunanje zadeve v zadnjih dneh Zographosu ponovno priporočal, da naj gleda na to, da se vsaka akcija proti Valoni prepreči. Zo-graplios je dne 26. t. m. odgovoril, da odklanja vsak namen Epirotov, da bi hoteli napasti Valono, k temu pa je še pripomnil, da bi Epiroti prekoračili mejo, katero imajo sedaj zasedeno, samo v tem slučaju, ako bi jih napadli Albanci. Povdarjal je tudi to, da bi bilo umestno, da bi Italija pri pripadnikih kneza Wieda in pa pri u-staših delala na to, da bi se vzdržali vsa-cega napada na Epirote. Vstaši v Valoni. RIM 31. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Valone: Med mohamedanskimi vstaši in prebivalstvom je došlo do sporazuma. Radi tega bo v mestu razobešena črno-rdeča (albanska) narodna zastava. Vstaši pridejo jutri kot prijatelji v Valono, ker je bila odstavitev kneza in vlade pri-poznana. Valonski notabli so se z velikanskim navdušenjem prebivalstva polastili mesta.__ Grška — Turčija. CARIGRAD, 31. (Kor.) »Tasvir Efkiar« se čudi, da grške oblasti v Macedoniji, dočim se vrše pogajanja med turškimi in grškimi državniki glede poravnave grško-turških diferenc, še vedno odrejajo konfiskacijo turških posestev onih Turkov, kojih lastniki so odsotni. List meni, da gre za samolastno postopanje podrejenih oblasti in upa, da bo grška vlada te odredbe preklicala in kaznovala krivce. Razpravljajoč o Bukareškem miru, priznava turško časopisje soglasno, da je Bukareška pogodba ničeva. be. Delavci vseh strok se spoznavajo med seboj, sklepajo prijateljstva, udeležujejo se skupnih bojev in skupnih veselic, med njimi postaja razmerje mnogokrat uprav familijarno prisrčno. Poleg praktičnih nalog goje ozek osebni stik: to je dvignilo borze do njih današnjega upliva v vsem francoskem javnem življenju. Po tem zgledu sta si ustanovili Švica (1894) in Belgija svoje borze. Prvi belgijski poskus datira ravno tako iz srede minulega stoletja. Uresničil je idejo šele bruseljski župan leta 1885 in sicer jih je organiziral tako, da so strogo omejene na delavsko posredovanje. V njih vodstvu sede delavci in podjetniki kot zastopniki države ali občine. Francoskim borzam odgovarjajo nekoliko delavske zbornice, le da stoje v ožji zvezi z vlado. Nemec Schonberg je spisal o tem vprašanju knjižico leta 1871. V Nemčiji so delo prezrli; tem bolj aktualno je postalo zato vprašanje v Avstriji. Celih dvajset let je stala v Avstriji kot posebna točka dnevnega reda vseh shodov: delavska zbornica. Vse javne debate so se sukale okolu nje. Leta 1886 je izdelala parlamentarna frakcija liberalcev pod vtisom tega gibanja tozadeven zakonski osnutek, tri leta kasneje je imenovala f zbornica poseben odsek, ki se je imel pe- ' čati s tem vprašanjem. Sklicana je bila velika anketa, katere večina se je izrekla za ustanovitev takih zbornic. Kmalu nato je pričela velika agitacija za novi volilni red, leta 1896 je ustanovil Badeni peto kurijo in vprašanje delavskih zbornic čaka na rešitev do danes — ko smo dobili v Avstriji delavskega ministra. Belgijska zakonodaja je ustanovila delavske zbornice — Conseils de 1'industrie et du travail — leta 1887, Holandska svoje Kamers van arbeid leta 1897, Francija Stran II. „EDINOST" št 214. V Trstu, dne 2. septembra 1914. pod Milcrandoni svoje Conseils du Tra-vail leta 1900. Tudi Italija jih je dobila in sicer leta 1891. Že Mazzini jih je zahteval na splošnem delavskem kongresu leta 1867. Prva Camera del lavoro je bila ustanovljena v Milanu, sledile so Solona, Brescia, Creniona, Florenca, M oaza, Parma, Pavia, Piacenza, Rim, Turin, Benetke, Neapolj, Padua in San Pier dTAre-jna, Brescia, Cremona, Florenca, Monza, derazione italiana delle Camere del Lavoro, ki je kreirala svoje posebno tajništvo Segretariato nazionale del Lavoro in novega leta 1894 svoje gla-Bologni. Dobivajo letno podporo v znesku 500 do 15.000 lir, ki jim jo občine morajo izplačevati. Njih naloga je: 1. zbirati poročila o vsem gibanju na delavskem trgu. 2. ustanoviti lastne delavske posredovalnice. 3. vplivati na socialno zakonodajo, pripravljati nove zakonike in čuvati nad starimi, da se v resnici izpolnjujejo, 4. vplivati na miren sporazum v vseh vprašanjih mezdnega gibanja, 5. razširjevati zadružniško idejo, in 6. skrbeti za duševno izobrazbo svojih članov. Politična kot verska vprašanja so v obče izključena. (Pride še.) Doma fe vesti. Ganljiva zahvala odhajajočih na bojišče. sPravo Liduc priobčuje to-le pismo, došio mu od vojakov, odhajajočih na bojišče: Pred nekoliko dnevi sta odhajala naš deželnobrambni polk in črna vojska na bojišče. Ob tej priliki so nas ob mudenju v Nimburku mestni prebivalci, posebno pa žene in dekleta, tako navdušeno sprejeli in pogostili ter se tako ganljivo poslovili od nas, da smatramo za svojo sveto dolžnost, javno sporočiti vsemu prebivalstvu. posebno pa vsem ženam in dekletom. svojo iiaiodkritosrčnejo in naj-iskrenejo zahvalo. Mi. ki pokoreči se zakonu, odhajamo v neznano tujino, da iz-\ ršimo svoje dolžnosti napram državi, moremo pač v teh težkih urah najlaglje u-meti pravo vrednost naše udanosti, ker smo prepričani, da češki narod, najpleme-niteji in najpožrtvovahieji v vsej Evropi, ne zapusti naših sirot in naših preostalih, ki so izgubili oporo, ako bi se zgodilo, da mi pademo na bojišču. In s to povzdiga-jočo zavestjo, ki v tesnobnih dušah mno-gokaterega nas obnovija mir in udanost v usodo, zapuščamo svojo ljubljeno domovino. izrekajoč željo, da naše žrtve na življenju in vaše na imetju ne bi bile brez-vspešne ter da v tem največjem trenotku. kar jili pozna zgxlovina, tudi vi in z vami ves češki narod doseže zadovoljstvo in zagotovitev trajnega in mirnega razvoja v bodočnosti. Daleč od domovine se vas bomo hvaležno spominjali tudi v svoji zadnji uri in vam bo veljal naš zadnji pozdrav. če nam je usojeno, da pademo. PoJčrtujemo posebno: tako govori češki patrijotizem v > Pravu Lidu«, v glasilu češke — socijalne demokracije. Vzgledujte se!! Plevlje. 3*Neues \Viener Tagblatt« piše: Čudna so čutstva. ki so jih vzbujala oficijelna poročila o vhodu avstro-ogrskih čet v Plevlje. Zopet je plapolala črno -rmena zastava v gorovju nekdanjega Sandžaka Novipazarskega, ki so jo bili zasaeili pred tridesetimi leti. Po aneksiji Bosne in Hercegovine v letu 1908 so, kakor znano, vsled avstrijsko-turškega dogovora naše čete zapustile Sandžak Novi-pazar, kjer so imele od okupacije Bosne do rečenega termina v Pleviju, Prepolju in Bjelopoliu znatne garnizije. Bolestnimi čutstvi so avstro-ogrske čete zapustile priljubljene jim kraje in nič manje ni mo-hamedansko prebivalstvo obžalovalo odhoda Avstrijcev. In sedaj so avstro-ogrske čete zopet prišle v Plevlje v vojašnice in barake, ki so bile pred leti za njih zgrajene in so služile doslej kot bivališča črnogorskemu vojaštvu. Po balkanskih vojnah je namreč Plevlje pripadlo Crni- PODLISTEK Vihar In tišina Prcvd iz l«iOne M. C. »Sprejcmajmo jo, kakor je.* »Vse mi dokazuje,« sem odgovoril s tako emfazo, za katero si tedaj nisem dajal nikakega razjasnila, da doslej niste zaljubljeni! Ljubezen ima svoje neizogibne faze, ki jih moramo vsi prebiti. Priznavam, da more prenehati, in je celo v splošnem smislu gotvo, da preneha. Ali nikdo ljubečih nima poguma, da bi to izgovoril in istotako ne mislil. Nikoli! Za večno! to so besede, ki se neizogibno vežejo z ljubeznijo. Misli, da tisti pogledi, ki nas napolnjujejo s sladko radostjo, niso več naperjeni v nas; da tista, našemu srcu tako zaupna roka ne bo več stiskala naše; »ia bi se med nas in ljubljeno bitje, ki je del nas samih, da. celo vse naše življenje, mogla postaviti čas in prostor kakor o-graja: ta misel nas spravlja v grozo. Raje umreti! V tej ljubezenski omami ne razume nikdo smisla za življenje izven in za to ljubeznijo.« Govoril sem z zgovornostjo prepričanja, ki je tudi navadno kronano z vspe-hom, toda Fulvia se je vedno trdneje o-klepala čudne teorije in ni se mi posrečilo, da bi izpremenil nje mišljenje. gori, med tem ko je veči del Sandžaka pripal Srbiji. Pametna beseda. Glasilo češke socijalne demokracije »Pravo Lidu« graja z ostrimi besedami izvestne poulične demonstracije, ki se dogajajo v Pragi dan na dan. Je ijtKftij, ki se ob vsaki vesti — pa tudi če se naslednjega dne izkaže kot neresnična — zbirajo, demonstrirajd in prepevajo »Deutscfiland iiber afles«, »Die Wacht am Rhein« in — »Kje dom je moj?« Že namestnik grof Thun sam — naglasa »Pravo Lidu« — je izrekel grajo radi teh večnih demonstracij. Rečeno glasilo pa piše dalje: Veliko bolje bi bilo, če bi danes tisti ljudje, ki hodijo na demonstracije, vsak večer kupovali iz svojih sredstev kruha in drugih najpotrebnejših živil ter bi jih nosili na stanovanja tistih, ki so vsled vojnih dogodkov izgubili delo in zaslužek. Istotako bi bilo vsem tistim, ki svoj patrijotizem manifestirajo pri plzenjskem pivu in bifteku, priporočati, da bi se v svojih osebnih potrebah omejevali in da bi od sredstev, ki bi jim preostajali, otirali solze žensk in otrok, ki ravno danes, ko ne vedo, kam bi položili svojo trudno glavo, zaslužujejo podpore. To bi bil pravi in resničen patrijotizem, pred katerim bi se moral klanjati vsakdo. Vse drugo nima ni-kake vrednosti in je le talmi, ki more le škoditi in nič koristiti. Kdor motri stvari trezno in razumno, ve, da nam vsem, ki smo ostali doma, in ki z največjo napetostjo sledimo dogodkom na velikih bojiščih, je le to v dolžnost, da skrbimo, da bodo nasičeni oni, ki nimajo grižljaja kruha, ter da se na vseh straneh najstrožji ledeni mir. Kako je naslovljati pisma. Veliko število pisem, naslovljenih osebam, ki se nahajajo na bojišču, se ne more dostaviti, ker v naslovu ni navedena četa, v kateri se nahaja naslovljenec. Ima se torej razven številke vojne pošte navesti tudi četo osebe, kateri se pošilja pismo. V olajšanje obdelovanja polja. Letos bo obdelovanje polja radi pomanjkanja koni spojeno z mnogokaterimi težavami. Tu je potrebna najdalekosežnejša uporaba strojev. Posebno treba popolnoma izkoristiti vsa dana parna in motorna orala. Da se to doseže, je ministrstvo za poljedelstvo pozvalo deželne kulturne svete in poljedelske zadruge, naj se obrnejo do lastnikov parnih in motornih oral s prošnjo, naj svoja orala, ko opravijo svoja poljska dela, stavijo proti primerni posojilni pristojbini na razpolago udruženjem poljedelcev, kjer je njih uporaba možna, ali pa naj oni prevzamejo oranje proti plačilu. Tudi politične deželne oblasti so dobile nalog, naj delajo na to, da bi šli lastniki strojev čim bolj na roko. Kvalificirano osobje za ravnanje s stroji se more za čas neizogibne potrebe odvezati od vpoklica v črno vojsko. Izjemoma se morejo tudi že vpoklicani poslati na dopust, če niso že odšli na mesto razvrstitve. Pekovskim mojstrom na znanje. »Tržaška pekovska zadruga« prodaja svojim članom moko štev. 0 po K 55.— za 100 kilogramov.___ Ljubeznjivi ljubček. Klancičeva Ivanka — je ljubčeka imela — in to je njej b'la zanjka — ki jo je b'Ia vesela. — A ljubček je raztrgal zanjko — in zapustil Ivanko. — Ivanka pa brez ljubčeka — ni mogla več živeti — zato je včeraj k njemu šla — spet skušala ga vjeti. — A vendar bil zastonj nje trud — ker on je bil že preveč hud: — In vzel revolver je v roko — 'a pameten je bil) — in žnjim jo vdaril na glavo — in jo precej pobil. — Nato je pa Ivanka — ki tud* jej nekaj manjka — si šla zdravit glavo — bog sam nebeški ž nio! Nesreča na ulici. Ko je šel snoči ob 7. uri 151etni Gregor Molinari, ki stanuje v zagati della Scala štev. 2, po ulici delle Poste, ga je neki voz dregnil z ojesom v fiebuh, vsled česar je dečko padel nezavesten na tla. Zdravnik z zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njemu, je konstatira!. da so bila dečku čreva grozno pre- tresena, vsled česar ga je dal odvesti v mestno bolnišnico. Umrli so: Prijavljeni dne 1. t. m. na mestnem fizikatu: Stalitz Elizabeta, 76 let, ul. Ruggero Manna št 26; Perone Ida, 4 mesece, ul. di Donota št 7; Hofer Blanka, 6 mesecev, ul. F. Testi št. 5; Di Greta Roža, 2 meseca, Carboia št. 153; Guerincis Marija, 9 mesecev, Kjadin št. 801; Adis-son Sarah, 87 let, ul. delHstituto št. 17; Paier Ladislav, 6 mesecev, Skedenj št. 326; Velepić Marij, 9 mesecev, ul. delle Lodole št. 12. •— V mestni bolnišnici dne 29. m. m.: Testen Andrej, 26 let; Miiller Marija, 55 let; Batistič Marija, 8 dni; Bol-čič Ivan, 52 let. — V mestni bolnišnici dne 30. m. m.: Bongermino Marija, 42 let; Taučer Emilija, 53 let; Mozetič Ivan, 28 let; Levičer Salvator, 4 leta in pol; Planine Magdalena, 57 let; Venier Terezija, 49 let; Dezorzi Bernard, 72 let; Her-rnanover Marija, 59 let; Petarosso Ernest, 19 let; Tamaro Ivan, 4 ure. Vesti iz Gorice. Pri včerajšnji odborovi seji »Tobačnega društva v Gorici« se je sklenilo sledeče: 1) da se izplača iz društvene blagajne 20 (dvajset) kron »Rdečemu križu« in 30 (trideset) kron za družine vpoklicanih. 2) da se razpošljejo nabiralne pole okoli trafikantov po trgih, mestih in vaseh, da se bo nabiralo za »Rdeči križ« in družine vpoklicanih. Vesti iz Istre. Entuzijazem, s katerim je slikala svojo viharno ljubavno epizodo, me je silil, da sem vedno bolj izpoznaval potrebo — če sem mislil na Jurjevo ljubezen — da se to prehodno čustvo izpremeni v trajno nagnjenje. Fulvia je kazala preveč ljubezenske sile in požrtvovalnosti, da bi te misli mogle ostati nepristopne njenemu značaju. Cim je enkrat nastala v njej ljubezen, jo bo obvladovala popolnoma, zlomi vsak odpor, a ne z brezsramnostjo, ki gazi zakone nravnosti, ampak s plemenitim odrekanjem, ki vstraja in si priboruje zmago. Zdelo se mi je, da razumem, da jej katerakoli okolnost ne dovoljuje nadejati se kake trajne ljubezni; trudila se je morda, da to malo, kar jej je bilo dovoljeno, idealizira, da bo imela tudi svojo viharno epizodo. Ali ni se mi posrečilo, da bi razkril, kaka okolnost bi mogla biti to! Mlada, mnogo zaželjena umetnica, katere srce je še svobodno, zakaj naj bi ne mogla ljubiti? Zakaj naj bi ne pripadala možu, v katerega je zaljubljena? Morda je bila kaka temna točka v njeni minulosti, ki jej ni dovoljevala, da bi zlorabljala zaupanje kakega poštenega moža. Ali vse nje bistvo je govorilo proti tej domnevi. Iz menili dejanj in besed je odsevalo poštenje častitljive ženske. Vendar sem občutil potrebo, da temeljiteje preštudiram značaj Fulvie — vedno v interesu Jurja! Županstvo v Dekanih nam piše: Takoj, ko je izbruhnila vojna, izdal je podpisani razglas, s katerim se je apeliralo na one osebe, ki niso bile vpoklicane v vojaško službo, da po svoji moči zbero čim več darov za avstrijski Rdeči križ in za ostale uboge vpoklicanih k vojakom. Temu pozivu so se odzvali naši, svoji monarhiji udani podaniki z občudovanja vredno vnemo. V prvi vrsti nam je omeniti čast. gosp. župnika Frana Skvarče, ki je, akoravno je njegova fara v Kubedu siromašna, nabral lepi znesek K 141.—. Istotako se je pokazala s svojo radodar-nostjo tudi davčna občina Dekani, za kar se vsem darovateljem podpisano najsrč-neje zahvaljuje za darovane zneske. Slavno uredništvo pa se naproša, da objavi imena darovalcev kronologično za vsako davčno občino županstva zase. Polovico nabranih darov se je odposlalo okrajnemu podpornemu odboru za Rdeči križ v Koper, drugo polovico pa vpo-rabi županstvo v svrho olajšanja bede najrevnejših družin vpoklicanih. Občina Dekani za Rdeči križ in družine vpoklicancev. Nabrano po gospici Gregorič Amaliji. Darovali so: po 10.— K : Piciga (osip, nadžupan, Grižon Antonija št. 96, To-škan Anton št. 164. Po 5.— K: Slamič A. župnik, Kosmina Fran, obč. tajnik, Gregorič Anton št. 110, Mahnič Avguštin in Josipina, Valentič Josip, Valentič Nadal. Po 4.— K: Mahnič Marija. Po 3 K: Družina g. nadžu-pana, Prinčič Anton št. 69, Fur'anič Marija št. 111, Šuler Marija št. 169. Po 2 K: Gregorič Ljubica št. 158, Glušič Ana št. 140, Gregorič Antonija št. 110, Grižon Karolina št. 99, Fortuna Ana št. 92, Gracijan Marija, Mohorčič Regina Št. 53, Družina Benko, Obat Ivana št. 131, Valentič Ivan št. 39, Vrh Ivan št. 139 in Mahnič Ivanka št. 208. Po 1 K 20 v.: Piciga Ivana št. 80, Fortuna Marija. Po 1 K 10 v.: Gregorič Ana štev. 127. Po 1 K: Gregorič Frančiška, _ Piciga Marija, Furlanič Katina, Cah Roža, Štogavs Antonija. Gregorič Marija, Bertok Marjeta, Gregorič Antonija, LuŠa Josip, Župin Ivan, Valentič Silvester, Bordon Ivana, Grižon Ana Gregorič Anton, Piciga Peter, Piciga Karel, Fortuna Štefka, Toškan Marija, Prinčič Ivana, Piciga Antonija, Stančič Marija, Grižon M. Piciga Ana, Furlanič Ana, Čupin Marija, Fortuna Ivana, Mahnič Ana, Piciga Ivan, Lovriha Valentin, Družina Čurman, Kjurman Ana, Štogavs Ivan, Fortuna Ana, ToŠkan Marija, Grižon Roža, Toškan Ivana, Piciga Antonija, Družina Obat, Gregorič Ana, Ka- »Ali je Jurij zaljubljen v vas?« sem jo vprašal brez nadaljnih okolišev. »Nikdar mi ni rekel tega!« je odgovorila. »Morda ni izgovoril, pač pa dal razumeti.« »Ne vem. Ne bavim se z razreševanjem zagonetk.« »O, bodite odkritosrčni, Fulvia! Mislite li, da vas Jurij ljubi?« »Ne morem vam reči, da mislim za gotovo, ali če bi me ne ljubil, bi bil gotovo velik komedijant.« »Vam daja torej jasno razumeti svojo ljubezen. »Izkazuje mi globoko, spoštljivo nagnjenje.« »Spoštljivo?« »Ali vam ni nikoli govoril besede o ljubezni?« »Nikoli!« »Ali vam Jurij ne ugaja?« »Da, simpatičen mi je. Posebno mi je šel do srca njegov glas.« »Ali so to minoli časi? In potem?« »Potem.....je moja usoda, da ljubim romantične strasti. Želela bi, da bi bila ljubezen v resnici taka, kakor jo opisujejo romani. Ali tu je povsem drugačna. Ko mislim, da sem našla resnično nagnjenje, kakršnega bi si želela, pa se mi dogaja tako, kakor s krogljico živega srebra: u-haia mi, predno sem jo prijela. (Dalje.) ligarič Ivanka, Fortuna Antonija. Štefanćić Marija, Gregorič Marija, Piciga Ivan, Mahnič Ivana, Brajnik Josip, Obat Ivan (2 krat) Gregorič Dragica, Košanc Anton, Mahnič Marija, Cupin Marija. Po 80 v. Obad Ana. Po 60 v. Stefančič Josip, Toškan Ana, Košanc Mar. Mahnič Andrej. Po 50 v. Stefančič Marija. Po 40 vin.: Kebec Anton, Stefančič Ana, Grohar Mid, Fortuna Marija, Zahar Peter, Kebec Amalija, Grižon Ivan, Toškan Ivana, Jakončič Ivana, Cupin Marija. Po 30 vin.: Valentič Ana, ToŠkan Antonija, Fortuna Ivan, Toškan Ivana. Po,20 vin.: KaligaričMihaela Vatovec Marija, Štogavs Ivan. — Nadal]e so darovali iz d. o. Dekani: Cupin Rozalija K 1—, Srefančič Ana K 1, Stefančič Ivana 60 v., Valentič Josip K 5, Mahnič Marija Št. 174 K 1, Gregorič Fani K 1. N. N. 14 vin. Valentič Ana K 2, Piciga Matej K 2, Prinčič Antonija K 2. — Skupno torej K 18074. Davčna občina Hrastovi je: Nabrano po g. Josipu Kocjančič. Darovali so: Po K 1.— Kocjančič Krištof, Kocjančič Iv, Korjan-čič Ana, Franca Ivan, Kocjančič Ivan, Sav Antonija. — Kocjančič Ivan 50 vin., Šav Marija 60 vin. Po 40 v.: Kocjančič Ivan, K« ren Josip, Kocjančič Anton, Koren Ivan, Kocjančiš Ana, JuriŠeviČ Ana, Piško Marija, Piško Tereza, Rihtar Marija, Šav M>rija — Po 30 vin.: Franca Ana, Kocjančič Antonija. Po 20 vin.: Kocj nčič Andrej, Marija, Keren Ana, Piško Antonija, Juriševič Marija, Rihtar Antonija, Rihtar Antonija, Josip, Marija, Marija, Šav Mihela, Kocjančič Marija, Jakomin Anton, Kocjančič Marija, Šav Josip, Kocjančič Marija Po 10 vin.: Franca Ana, Šav Marija, Piško Marija, Kocjančič Antonija — Skupaj K 15.80. Davčna občina P o d p e č: Nabrano po g. Josipu Botdon. Darovali so: Po 1 K: Roje Josip, Josip, Ivan, Josip, Bordon Matija, Rožnik Josip, Plenik Anton, Andrej, Bordon Ivan, Bordonjosip obč. svet., Lazar Josip. Po 60 vin.: Stefančič Andrej, Lazar Josip, Bordon Ivan. Po 40 vin.: Flandija Anton, Mčrsetič Josip, Anton, Ivan, Lazar Andrej, Flandija Urša, Primožič Andrej, Lazar Ivan. Po 30 vin.: Flandija Josip, Marsetič Ivana, Kocjančič Andrej. Po 20 vin.: Marsetič Ant. Marsetič Anton, Lazar Matija, Olenik Josip. Skupaj K 17.70. Davčna občina Č r n i k a 1. Nabrano po g, losipu Andrljašič. AndrijaŠič Jnsip št. 1 K 5.04, Žigante Ana št. 79 K 5. . Po, 2 K: Sever Marija št. 7, Cah Ana št. 16, Šal Marija Št. 82, Gombač Ivan št. 80, Kofov Anton št. 75, Cah Ana št. 74, Semec Josip št. 2. Po 1 K: AndrijaŠič Josip, Sever Ant. Cah Andrej. Sever Karolina, Slavec Andrej, Pavlič Urša, Pavlič Ana, Cah Marija, Stare Marija, Stare Ivan, Lazar Ana, Pavlič Jakob, Škorja Josip, Bažec Ana, Bažec Anton, Bažec Marija, Cah Urša, Repič Lazar, Primožič Josip, Kofov Ivan, Sever Ivan, Semec Jožefa. Po 80 vin.: Stare Marija, Cah Urša, Stare Ana. Po 60 vin.: Cah Ivanka, Cah Mariia. Semec Josip 50 vin., Bažec Marija 48 vin. Po 40 vin.: Cah Beoedikt, Stare Andrej, AndrijaŠič Ana, Škorja Ana, AndrijaŠič Ana 33, Cah Jakob, Cah Miha, Cah Ivanka, Bažec Rozalija, Pavlič Marija, Škorja Marija. Po 20 vin.: Andrejašič Andrej, Cah Josip, Semec Rudolf, Sever Marij?*, Cah Andrej št. 9, Cah Andrej, Cah Josip, Križmančič Anton, Andrej, Ojo Ana. Skupaj K 60.—. CESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štv. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Dnevnik „Edinost" v Trstu je izdal ia založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest h gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1-60. 8. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. C