Poštnina plačana v gotovini Ahb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja L novembra 1964 Leto XX. - Št 249 (5932) r* m« v Lrftog*,, ■ ‘ mmm Bc2?; jfi K< K/ » * 0P&3 Prvi november t« -r- ovember — Llstopad. I\l Listje rumeni in od-^ " pada. Na vse lega dol-9a senca in žarki sonca blago božajo pokrajino, če dežuje in ie dan podoben mraku, se ne budimo. Kljub vrvežu in ropo-iu se malo zamislimo, pogleda-»o sami v sebe. Pri tem se nam porajajo spomini in pred nami oživijo podobe naših svoj-°ev, prijateljev in znancev, ki Uh ni več med nami. Odšli so Va, kjer ni več težav in skrbi, k?er ni sovraštva in nevoščljivosti, izkoriščevanja in krivic, je večni mir. Tam se bo-nio vsi znašli. In zakaj se med Potjo sovražimo, preganjamo, drvimo in sopihamo, branimo, da nas sopotnik ne potlači? To ia življenje. In življenje je neprestani boj. Potem je mit, smrt. a življenje bi bilo lah-k° lepše in ne bi btlo toliko krivic na svetu, če bi bil vsak iskren sam s seboj, če bi vsak Pogledal na sosedno gomilo in razumel nauk, svarilo, ki zveni i* vsakega groba, pa naj verjar rae ali ne v posmrtno življenje. Se bolj, če v to verjame iu tako tudi uči. Svojim dragim pokojnikom Postavljamo nagrobne spomenike. Te dni še bolj okrasimo njihove grobove in se jih spominjamo, olepšamo in okrasimo spomenike naših padlih in *rtev, ki so darovali svoja živ-ljenja, da mi uživamo kolikor toliko svobode. Lepo je to. Toda pirfvi ne potrebujejo spomenikov, niti ''vetja in žalnih *oečanosti. Nagrobni spomeni-ki. venci in svečanosti, bele rizanteme, solze in črne oble-ke so za žive ljudi, žalujemo, er nam je hudo po svojih dragih. Spominjamo se jih in obiskujemo njih grobove, da se hem0 z njimi pogovarjamo in s em sami sebe tolažimo. Zase vV.'-#: DANES te iaS?>rav J* pozornost svetovnega toč Ka mnenja še vedno osredo-ceiia na pive posledice dogod-0 * v. Moskvi, prihaja danes v vi>i!ed'ie Predvsem zanimanje za Ljitve novega predsednika v ZDA, j bodo pojutrišnjem, v torek, j'•* -m. Oba kandidata — Lyndon si."5!00’ kandidat demokratske tanke in sedanji predsednik ter ,.?rry Goldwater kandidat repub-J?*anske stranke — zaključujeta r“hea in jutri svoja predvolilna tT™vanja. prvi v Chicagu, drugi S v Kaliforniji. Johnson polemi-svn-v SV0Jih govorih predvsem s JPPni nasprotnikom o vprašanjih šui ln zunanje politike ter opra. JJJJ® volivce: «Kateri prst hočete .neti na atomskem petelinu? Mo- jega pSSŠJfnokratičnq solidarnosti, človeške pogoje, da se razumejo in da sodelujejo. V Kopru pa je na slavnostni seji medobčinskega sveta občin Koper, Izola in Piran predsednik koprske občinske skupščine Dušan Barbič govoril o pozitivnih posledicah podpisa londonskega sporazuma ter dejal, da je bila z njim odstranjeno nevarno žarišče spopadov in zapletljajev v tem delu Evrope. Rekel je, da sporazum ni bil sklenjen po pre živetih načelih začasnega reševanja problemov s stališča trenutnega razmerja sil, temveč je trajna rešitev nekega problema kot rezultat poznanja in upoštevanja medsebojnih življenjskih koristi. Te težnje so na podlagi londonskega sporazuma omogočile nadaljnje intenzivno razvijanje stikov med ljudmi na meji in postopno reševanje vprašanj, ki so nastala z novo mejo. Poudaril je zlasti, da so vedno globlji in številnejši stiki med organi in organizacijami _ na obeh straneh meje bistvene »bremenili odnose da so postali dobri, sosedski in prijateljski. V Umagu pa je na razširjeni seji koordinacijskega odbora Buj-ščine zvezni poslanec Martin Duda dejal, da se lahko Z zadovoljstvom obojestransko danes ugotovi, da se osnovna načela memoranduma pozitivno uresničujejo v korist obeh narodov, kar je omogočilo poglobitev in o-krepitev odnosov med Jugoslavijo in Italijo kakor tudi uspehe gospodarskega in socialnega razvoja Bujščine. Vse te besede, izrečene v U-mag u. Kopru in v Trstu, ki so izraz vedno bolj ugodnega o-zračja v teh naših obmejnih krajih, sta za trenutek pokvarila le dva dogodka. Prvi je vsekakor dtl govora tržaškega nadškofa Santina, ki je v stolnici sv. Justa med slovesno mašo dejal med drugim, da je bil 26. oktober leta 1954 tudi — «tragičen», kajti «onstran gričev in onstran ozkega morja se je dogajala tragedija brez imena in brez luči, izgubljeno srce je stiskalo hudo tesnobo... In ta tesnoba se nada- ..................................iiimimiimiiiimimmiiiiiiiiHNimiimmiiiiiiiMii.... ZADNJI DNEVI VOLILNE KAMPANJE ZA PREDSEDNIKA ZDA V torek 70 milijonov Američanov na volitvah Čeprav vse napovedi dajejo veliko prednost Johnsonu, so republikanci še vedno prepričani v zmago tudi Zu- 4ruanminister Gromfko se je pol-govn,«i Vro «*elo prijateljsko* raz-hlst»« 8 turškim zunanjim mi-Erklmom, toda vsebina S« s;jvorov ni znana. Domneva pa za znoijsanje “‘Rko-turšklh odnosov. zboljšanje sedanjih h odnosov. *kr,°vJ laburlstični zunanji mini- roke ^alker Ima še vedno polne i? ten,' ““vek na britanski uvoz. Pri-Hls(e*nu pomaga tudi finančni mi-Pri,/.- "»Iker si bo predvsem t*»??!eval. da bo med raznimi člani/0/* omilil hladnost njenih Jo i0 “o nove britanske vlade, ki de vT?'l0 za »protievropsko*. Gle-ponn^S?transke jedrske sile pa bo g« Predlog o uvedbi dvojne-Ornii„ta za uporabo atomskega la v okviru te sile. •*datnilBtcb -le *e začela prihajati Plavil/ Pomoč za desettisoče po-v »n»*n?cv *z vse Jugoslavije ter *«ni meri tudi iz inozemstva. *U n Siciliji je zračni vrtinec bilja "“Ruse uni£n dej nekega kra-(nitv.1 .čemer so bile tri osebe bi v,»i 50 Pa ranjenih. Drugi zrač-itev,i„nec Je porušil blizu Catanie Zazrti//, tovarniške hangerje in UU,„.;u . vojaško letališče ter je *a n? delavcev ranil. Skoda zna-millJ^ Pzvih ocenitvah okrog 60 WASHINGTON, 31. — V torek bo nad 70 milijonov ameriških volivcev odšlo na volitve, da izvolijo velike volivce, ki bodo pozneje volili predsednika republike. Vendar pa bo že v torek znano, kdo bo ameriški predsednik za nadaljnja štiri leta: dosedanji predsednik Johnson ali pa republikanski kandidat Goldwater. Oba kandidata nadaljujeta volilno kampanjo po ameriških mestih. Bo-lj ko se bližamo volitvam, so napovedi vedno u-godnejše za Johnsona. Govori se samo o tem, kakšno večino bo Johnson imel nad svojim nasprotnikom. Vendar pa so na drugi strani tudi republikanci GOLDWATER prepričani, da ni ge vse zgubljeno, in še vedno upajo na uspeh. Po zadnjih anketah se napoveduje, da bo Johnson dobil od 60 do 65 odst. glasov. Ta odstotek bi se mogel eventualno še zvišati, ker je sedaj še 6 odst. neodločenih volivcev. Po podatkih ankete, ki jih je ' a, je Je izvedla demokratska stranka, je položaj danes naslednji: John- son ima prednost v 42 državah od skupnih 50. Vendar pa še vedno ostane nekaj dvoma. Razni opazovalci se spominjajo na primer položaja leta 1948, ko. so ankete napovedovale zmago republikanskega kandidata, vendar pa je tedaj zmagal demokratski kandidat Truman. Prav zaradi tega dogodka pred 16 leti vlada med javnostjo še vedno do neke mere nezaupanje do takih anket. Organizatorji anket pa danes poudarjajo, da se napaka, ki se je zgodila za časa Trumana glede napovedovanj, ne more več ponoviti. Tedaj so prehitro prenehali Intervjuje z ljudmi, t. J. približno 15 dni pred volitvami, JOHNSON ker so bili prepričani, da v tako kratkem času ne more biti večjih sprememb. Toda ne glede na vse te ankete se ugotavlja, da je Gold-water v zadnjem času zelo zgubil na svojem ugledu spričo dejstva, da se zavzema za pretirano konservativno politiko in za tako mednarodno politiko, ki bi nedvomno pripeljala do zaostritve in morda tudi do vojne. Večina volilne kampanje se je vrtela okoli vprašanja, ali v svetu, ki je poln nevarnosti, lahko ima republikanski kandidat Gold-water prst na atomskem petelinu, ki bi ga s preveliko lahkoto sprožil,, ali pa Johnson, ki mu na drugi strani očitajo, da je »premlačen do kumunizraa«. Vse pa kaže, da je tudi ameriškemu ljudstvu predvsem do varnosti pred novo vojno, in zato »odpuščajo Johnsonu razne druge pomanjkljivosti, ki jih po njihovem mnenju ima. Veliko vlogo bo vsekakor Imel tudi protirasistični zakon. Čeprav bo Johnson morda na jugu zaradi tega izgubil del glasov med belimi rasisti, bo na druugi strani pridobil glasove črncev. Poleg tega so mu tudi sindikati obljubili podporo in pozvali svoje člane, naj glasujejo zanj, čeprav Je T Nev Yorku zlasti med Itali- jani veliko število delavcev, ki niso zadovoljni s protifašističnim zakonom. Nedvomno pa je bil Jonhnsonu med volilno kampanjo prav v Nev Yorku v veliko oporo Robert Kennedy, ki kandidira za senatorja in Je spretno vodil svojo volilno kampanjo. Kar se tiče rasističnega zakona, je Johnson svoj čas izjavil, da bodo za vsak demokratični glas proti njemu v zvezi z državljanskimi pravicami, obrnili Goldwaterju hrbet trije republikanci iz strahu pred tem, kar bi Goldwater utegnil napraviti z jedrskim orožjem, če bi postal predsednik. V veliko oporo Johnsonu pa je tudi dejstvo, da so republikanski stranki po dolgih letih odrekli podporo bankirji Wall Streeta, veliki industrijei s severa ter mogočne verige tiska. Celo *He-rald Tribune«, «Time» in drugi časopisi so odločno podprli Johnsona in opustili tradicionalno podporo republikancem. Od kakih tisoč važnejših dnevnikov v ZDA jih je 300 podprlo Johnsona, 276 pa Goldwaterja. Toda če se primerja naklada (20 milijonov izvodov dnevno za Johnsona proti šestim milijonom) se lahko vidi odločilen pomen te podpore, ki jo Johnson uživa od tiska. ljuje ter bo prenehala šele tedaj, ko srce ne bo več bilo*. Drugi dogodek pa je izolirane demonstracija nekaj čez sto srednješolcev, ki jih je organizirala znana srednješolska mladinska fašistična organizacija in ki st pol ure zahtevali Istro in Da^ macijo za Italijo, kričali »/org ščavi*. ter sramotili predsednika jugoslovanske države ob splošnem bojkotu desettisočev ostale tržaške mladine, ki je imela od 10. ure dalje pouka prost dan in se kljub hujskanju in vabilom šovinistov in fašistov demonstraciji ni hotela pridružiti. Očitno je torej, da sta oba omenjena dogodka povsem anahronistična, kot je anahronistično tudi tisto, kar pripravlja poseben prireditveni odbor, ki mu načeluje bivši tržaški župan inž. Bartoli za 3. in 4. november v Trstu pod naslovom «1. radumo naziona-le degli istriani* in ki ga tedensko glasilo »settimanale dei giu-liani e dalmati* označuje kot »plebiscit proti diktatu*. Diktat naj bi bil seveda londonski memorandum. V Bartolijevem proglasu pa beremo, da se organizira to zborovanje v Trstu zaradi tega, da bi zborovalci »zahtevali od svoje vlade, naj stori potrebne korake, da bi prišlo — v boljših odnosih z Jugoslavijo — do mirne revizije pogodb in začasnih sporazumov, ki so bili podpisani v trenutkih hudega političnega nemira in ne da bi nacija protestirala proti njihovi krivičnosti*. Značilen je tudi program zborovanja: prva točka programa je namreč »romanje na grob-jamo* pri Bazovici, kjer naj bi bile pokopane nekatere tistih žrtev, ki jih omenja prav isti inž. Gianni Bartoli v svoji nedavni knjigi v seznamih, v katerih lahko najdemo imena, ki jih vsebuje hkrati tudi naj krajevni telefonski imenik iz leta 1964. in ki jih lahko vsak udeleženec tena Qartolijevega zborovanja pokliče po telefonu na njihova stanovanja, namesto da bi skupaj z njim in nadškofom Santinom molil za pokoj njihovih duš na betonski plošči, ki pokriva bazoviško •jamo*. Seveda je na sporedu še ena maša v stolnici sv. Justa, kjer ima verjetno nadškof San-tin namen ponoviti besede o *tragediji». Na sporedu je tudi govor inž. Giannija Bartolija v gledališču -Verdi* in prav nič se ne motimo, če že sedaj rečemo, da bo ponovil svojo zahtevo po reviziji »v nemirnih časih podpisanih začasnih pogodb in sporazumov*. In kot nas obvešča tedensko glasilo »julijskega in dalmatinskega iredentizma*, pripravljajo »vrli istrski predstavniki tržaške sodne oblasti* poseben dokument o »sedanjem položaju naše zemlje z mednarodnega vidika*. Seveda se vse to prav nič ne strinja z besedami omenjenega člana rimske vlade na Trgu U-ni ta v ponedeljek, kakor tudi z drugimi zagotovili, da se morajo odnosi pri nas in med sosednima državama še nadalje boljšati. Zato je nerazumljivo, da sta oba iredentistična »julij sko-dalmatin. ska* tednika ter tudi dnevno časopisje svoj čas poročali, da s« s prireditelji Bartolijevega zborovanja izrazili svojo solidarnost nekateri najvidnejši predstavniki oblasti o Trstu, kot so na pr. predsednik deželnega odbora, predsednik pokrajine, tržaški župan in drugi. Po drugi strani pa se nam zdi povsem logično, da se Z Bartolijevim zborovanjem tokrat ni solidarizirala ne tržaška krščanska demokracija, še manj pa seveda socialdemokrati tn republikanci. Namen Bartolijevega zborovanja je namreč tako prozoren, da se ni hotel z njim solidarizirati niti tako imenovani istr. ski CLN — istrski narodnoosvobodilni odbor, ter so zaradi tega njegovi liberalni delegati iz odbora celo izstopili. Jasno je torej, da Bartoltjevo in Santinovo zborovanje nikakor ne more prispevati k zboljšanju stanja v naših krajih, temveč ravno narobe: to zborovanje lahko sedanje ozračje samo kvari in nadaljnji razvoj zboljšanja odnosov ovira. V teh predvolilnih tednih pa pomeni to zborovanje zakrinkan, protivladni desničarski predvolilni shod, s to razliko, da ga prirejaj o s pomočjo materialnih sredstev, ki jih je dala za povsem druge namene država na razpolago organizad-I jam, katere vodijo prireditelji. NEKAJ NE GRE...! Delle Fave zaključil posvetovanja s sindikalnimi organizacijami Izjavil je, da je bil dosežen sporazum o povišanju pokojnin in reformi pokojninskega sistema - Ustrezen zakonski osnutek bodo predložili parlamentu še letos - Odmev v parlamentu carinskih ukrepov angleške vlade - Predvolilna kampanja socialističnih deželah, še manj pa resna diskusija o perspektivah razvoja demokracije v naši deželi (razvoj ,ki je mogoč, brez stvarnega sodelovanja komunistične stranke im milijonov delavcev, ki ji sledijo), ampak fanatičen in a-kritičen značaj te kampanje«. Zunanji minister Saragat pa ie govoril v Salernu in zavrnil med drugim obtožbo desnice, da je za sedanje gospodarske težkoče kriva vlada levega centra, io pa se enake težkoče pojavljajo tudi v drugih državah, kot npr. v Veliki Britaniji, kjer so bili konservativci na vladi trinajst let. Saragat je poudaril, da se je gospodarsko stanje v Italiji znatno izboljšalo, da-si bo verjetno potreben še kakšen RIM, 31. — Minister za industrijo in trgovino Medici je odprl danes 46. mednarodno avtomobilsko razstavo v Turinu, ki se je udeležuje 13 držav: Avst lija, Belgija, Češkoslovaška, Japonska, Francija, Izrael, Italija, Velika Britanija, ZDA, Nizozemska, švedska in Švica. Raz stavljavcev je 522, svoje proizvode pa razstavlja 71 tovarn avtomobilov in 15 tovarn avtobusov. Minister za delo Delle Fave je zaključil posvetovanja z zainteresiranimi sindikalnimi organizacijami glede povišanja pokojnin in organske reforme Italijanskega pokojninskega sistema. Minister je izjavil, da bo ministrski svet odobril in predložil parlamentu najkasneje do 31. decembra zakonski o snutek glede tega vprašanja, kakor so se sporazumeli s predstavniki sindikalnih organizacij. Nekateri demokristjanski poslanci vprašujejo predsednika vlade, ali nima za potrebno izraziti an gleški vladi svojo zaskrbljenost spričo -!ečlic, ki jih utegnejo Imeti r nedavni carinski ukrepi, ker .ešujejo obstoječe pro- tokolom.. ,.e tendence v svetu; hkrati ga vprašujejo, ali ni prepričan, da Italija ne sme sprejeti protiukrepov kot represalijo na to povišanje uvoznih carin, ampak da mora povečati v vedno večji meri konkurenčno sposobnost svojega tržišča, istočasno pa prepričati tudi druge države EGS o nujnosti take politike. V okviru predvolilne kampanje za bližnje upravne volitve so bila v vseh večjih mestih volilna zborovanja. Govorili so skoro vsi vidnejši predstavniki političnih strank. V Bariju je govoril podpredsednik vlade Nenni, ki je poudaril v svojem govoru med drugim dosedanje uspehe politike levega centra tudi kar zadeva stabilizacijo italijanskega gospodarstva, hkrati pa pripomnil, da še nismo premagali vseh težkoč, čeravno se ni pojavila katastrofa inflacije, ki so jo pred šestimi meseci napovedovali liberalci. Nadaljnjega razvoja pa ne moremo doseči, je nadaljeval Nenni, če ne pristopimo k politiki gospodarskega načrtovanja, ki mora določiti prednostno lestvico investicij, da bi tako premagali sedanja neravnovesja, neskladnosti in protislovja dosedanjega gospodarskega razvoja dežele: osnovno merilo tega načrtovanja mora biti nagelo, da morajo splošne koristi prevladovati nad zasebnimi koristmi. ukrep: vendar pa da so najhujše težkoče že prebrodili. Na koncu je Saragat zatrjeval, da ima PSDI vedno bolj odločujočo vlogo v javnem življenju, če bodo volivci v še večji meri podprli PSDI, da bo to prispevek k «združitvi v eno samo stranko vseh tistih, ki verujejo v nerazdružljivo vez med socializmom in demokracijo«, V Lucci je Cattani zatrjevat med drugim, da «kampanja KPI proti gospodarski politiki vlade postaja vedno bolj demagoška in protislovna« .in da je v tem «vzrok za jalovost njene akcije«. Kar zadeva odstranitev Hruščova, je Cattani dejal, da se že jasno vidijo razlogi, ki so privedli do teh dogod-kav. Po njegovem mnenju ni nobenega dvoma,, da se jim bo prilagodila tudi KPI, kakor so se jim prilagodili poljski in francoski komunisti. Tako bo še vedno ostala PSI naloga, da «vodi v Italiji načelno polemiko za ponovno vzpostavitev enotnosti levice na pristno demokratičnih temeljih«. CGIL napovedala nove stavke železničarjev RIM, 31. — Vsedržavno tajništvo sindikata železničarjev CGIL poroča, da je sklenilo pozvati vse nameščence pri železnicah, naj v tednu od 8. do 14. novembra začnejo nov teden stavk, ker vlada ni menjala svojega negativnega stališča do zahtev železničarjev. Strojniki in potujoče osebje bodo ustavili vlake vsak dan od 9 do 10.30, od 15 do 16.30 in od 20 do 23.30. Ostalo osebje pa bo prekinilo delo vsak dan za tri ure in pol ob koncu jutranje izmene in tri ure in pol ob koncu nočne izmene. Protestni pohodi nemških rudarjev BONN, 31. — Približno 50.000 rudarjev se je danes udeležilo v raznih rudarskih središčih Porurja »tihih pohodov« iz protesta, ker so v rudnikih premoga v Porurju zaprli 30 rovov, in sicer zaradi «ra-cioniranja« proizvodnje. Zaradi tega ukrepa je nevarnost, da zgubi delo več tisoč delavcev, in vsekakor se bo proizvodnja zmanjšala za 30 milijonov ton premoga z izgubo 375 milijonov mark mezd. Protestne pohode so vodili poslanci, župani in duhovniki s prizadetih področij, škofa iz Hesse-na in Muenstera, ki sta sedaj v Rimu, sta poslala oblastem brzojavko, v kateri izražata zaskrbljenost zaradi položaja, ki bi utegnil nastati. Poleg teh ukrepov o «racionira-nju« grozi rudarski industriji v Porurju tudi vedno večja konkurenca mineralnega olja proti premogu na nemškem trgu. Prav te dni je predsednik deželne vlade za Porenje in Vestfalijo pozval ministra za gospodarstvo, naj začne odločnejšo politiko na področju e-nergetskih virov, medtem ko so nekateri poslanci večine zahtevali, naj se uvede sistem licenc za uvažanje mineralnega olja. Na več zborovanjih rudarjev so predlagali, naj bi v primeru, da vlada ne sprejme potrebnih ukrepov na tem sektorju, organizirali pohod rudarjev na Bonn. R. Ducci pri A. Humu BEOGRAD, 31. — Član zveznega izvršnega sveta Avdo Humo je sprejel danes veleposlanika I-talije v Beogradu Roberta Ducci-ja, ki je zaprosil za sprejem. ..................................................... Dva zračna vrtinca na Siciliji Trije mrtvi, mnogo ranjenih, ogromna škoda Vrtinca z neurjem sta zajela Raguso in Catanio • Razdejano industrijsko področje in vojaško letališče v Catanii Poplave V začetku preteklega tedna je zaradi večdnevnega deževja prišlo do velikih poplav v raznih krajih Slovenije in Hrvaške. V Sloveniji so poplave najbolj prizadele področja Maribora, Celja in Ptuja in nekatere dele Istre. Najhujše pa je bilo v Zagrebu. Reka Sava je podrla nasipe in preplavila velik del mesta ter številne bližnje vasi. V nižjih predelih so se morali prebivalci zateči na strehe, kjer so ostali tudi po dva dni v pričakovanju, da so jih rešili s čolni ali s helikopterji. Na žalost, je bilo tudi 18 človeških žrtev. Poplava v Zagrebu je zajela področje, na katerem živi 183.000 Zagrebčanov. Po prvih ocenitvah je poplava na Hrvaškem povzročila 112 milijard dinarjev škode, od tega v samem Zagrebu 108 milijard. V Zagrebu je voda preplavila 45.000 stanovanj, od katerih je 10.000 neuporabnih. Pet tisoč stanovanj bodo morali porušiti. V uničenih stanovanjih je živelo okrog 150.000 ljudi. Voda je poškodovala tudi 23 šol in 121 podjetij, prizadejala občutno škodo vodovodnemu in električnemu omrežju in cestam. Samo škoda povzročena stanovanjem se ceni na 67 milijard dinarjev, gospodarska podjetja pa so utrpela nad 24 milijard dinarjev škode. V teh številkah pa ni vključena škoda na zasebni lastnini, ki je tudi ogromna. V Zagreb je prišel tudi predsednik republike maršal Tito, ki si je ogledal prizadeto področje in se razgovarjal s pristojnimi organi o najnujnejših hitrih in o dolgoročnih ukrepih. Tudi pri tej hudi nesreči, ki je prizadela prestolnico Hrvaške, je prišla do izraza mednarodna solidarnost. Po takojšnji pomoči, ki so jo nudila druga jugoslovanska mesta, je prišla tudi pomoč iz Avstrije, Zahodne Nemčije in ZDA. da je socializem nemogoč demokracije. Preteklo nedeljo se je kongres Državnega zavoda za urbanistiko GNU) v Firencah končal z odo-britvijo resolucije večine, ki je zavzela zelo kritično stališče do začasnega osnutka urbanističnega zakona, ki ga je obrazložil na kongresu minister za javna dela Mancini. Zanimiva je okoliščina, da je ta osnutek bil nesprejemljiv tako za urbaniste levice, kot za urbaniste, ki so tolmačili interese gradbeniškega kapitala in stanb-nozemljiške posesti. Vodstvo PSI, ki se je sestalo v četrtek na svoji seji in proučilo osnutek urbanističnega zakona, pa je ugotovilo, da je ta osnutek -n skladu s sporazumom, ki so ga dosegli glede tega vprašanja med štirimi strankami vladne večine, in je postavilo zahtevo, naj se o-snutek čimprej spopolni tudi glede tistih točk, ki še niso bile točno določene. Vlada naj ga odobri in predloži parlamentu, da bi čimprej postal zakon. Poslanci KPI so predložili v poslanski zbornici resolucijo, v kateri predlagajo postopek za primer, da predsednik republike Se-gni ne bi mogel prevzeti svojih funkcij 7. decembra, ko bo zdravniški kolegij dal dokončno mnenje glede njegovega zdravstvenega stanja. Po mnenju poslancev KPI bi morali ta postopek odobriti še pred upravnimi volitvami. Italija PALERMO, 31. — Danes je področje Raguse zajel zračni vrtinec, ki je popolnoma uničil del kraja Santa Croce Camerina. Tri osebe so zgubile življenje, okoli 50 pa jih je bilo ranjenih. Vrtinec je pridivjal z morja istočasno z močnim nailivom. Odkril je številne strehe, prevrnil mnogo avtomobilov, več hiš pa se je porušilo. Prvo pomoč so organizirali prostovoljci iz kraja samega. Iz Raguse so nato prišle skupine gasilcev karabinjerji in agenti javne varnosti ter bolniške ambulante z bolničarji in zdravniki. Ranjence so odpeljali v bolnišnico v Raguso in v druge kraje. Prefekt se je posvetoval z drugimi predstavniki oblasti za najnujnejšo pomoč. Popoldne pa je drugi zračni vrtinec zajel industrijsko področje Catanie. že zjutraj so bili na vsem področju močni nalivi z vetrom. Zračni vrtinec .ie jiastal ob morski obali južno od Catanie ter je napredoval v smeri Etne. Zajel , je industrijsko področje v Catanii, kjer je dobesedno porušil številne hangarje in odkril številne oddelke tovarn. K sreči se je to zgodilo na soboto popoldne, ko so bile mnoge tovarne prazne. Kjer so bili delavci na delu, je bilo mnogo od njih ranjenih. Zračni vrtinec je potrgal vse žice električne napeljave in telefonske žice. Na svojem nadaljnjem pohodu je zračni vrtinec skupno z močnim dežjem zajel letališče v Fontana Glavni urednik glasila KPI «1’U-nita» Alicata je v La Speziji za-trdil med drugim, da KD išče na vse mogoče načine, da bi se od tegnila diskusiji o «politični krizi levega centra«,! ki da je glavna tema sedanje predvolilne kampanje: «Krščanska demokracija se skuša izogniti resni diskusiji o vprašanjih demokracije, na katero smo pripravljeni. Kar odklanjamo v kampanji, ki i° je sproži; la v zvezi z nedavnimi dogodki v SZ, ni resna diskusija o perspektivah razvoja demokracije v ........................................"... Delegacija KP Italije končala razgovore v Moskvi Za danes se pričakuje objava uradnega sporočila Gromikovi razgovori s turskim zunanjim ministrom Rossa. Divjal je mimo civilnega letališča in je poškodoval samo vojaško letališče. Na svojem pohodu je povzročil veliko razdejanje. Uničil je več hangarjev s številnimi vojaškimi letali in heli-kopjerji. Kopičenje kovinskega materiala je povzročilo iskre in v trenutku je nastal velik požar. Kar nista poškodovala veter in zračni vrtinec, je potem uničil o-genj. MOSKVA, 31. — Neuradno se je zvedelo, da je delegacija italijanske komunistične stranke zaključila nocoi razgovore z delegacijo KP SZ. Domnevajo, da bo jutri objavljeno skupno poročilo. V ponedeljek bo delegacija zapustila Moskvo in se vrnila v Rim. Kakor poročajo iz Pariza, se bo 6 novembra sestal centralni komite francoske komunistične stran-ke na katerem bo delegacija poročala o svojih razgovorih v Moskvi. Ni znano, kakšno stališče bo zavzel centralni komite. Iz Amsterdama javljajo, da je politični urad nizozemske komunistične stranke sporočil, da namerava ta stranka ohraniti svojo popolno avtonomijo ob vsaki okoliščini. Pri tem dodaja, da sprejema z zadovoljstvom na znanje, da so bili sklepi, ki se tičejo spremembe vodstva KP SZ sprejeti v duhu soglasnosti. Dalje pravi sporočilo, da je stranka naklonjena mednarodni konferenci, ki naj o-krepi enotnost vseh delavskih strank, tudi če niso bila še rešena temeljna nesoglasja s kitajsko komunistično stranko. Prvi tajnik KP SZ Brežnjev je poslal vzhodnonemškemu komunističnemu voditelju Ulbrichtu pisarno, v katerem pravi, da bo sovjetska komunistična stranka storila vse mogoče v korist prijateljstva med obema deželama in v korist sodelovanja obeh komunističnih strank. Podpredsednik vrhovnega sovjeta SZ Iskenderov, ki se je ustavil v keniiski prestolnici ob povratku iz Zambije, kjer se je udeležil proslav ob proglasitvi neodvisnosti, je izjavil, da Hruščov živi v Mo-ikvi, in je ponudil tudi naslov njegovega stanovanja. Zatem je izjavil, da tisti, ki živijo izven Sovjetske zveze, «ne razumejo temeljnih načel sovjetske politike tn metod izvajanja te politike«. Dodal je: «Vsa sovjetska politika temelji na Leninovih načelih. Nai bo v Sovjetski zvezi na oblasti kdor koli, ostanejo ta načela veljavna. Tisti voditelji, ki se odteg-nejo tem načelom, se normalno kaznujejo ,in včasih strogo.« Indijska ministrica za informacije Indira Gandi se je razgovarja-la danes pol ure s Suslovom, ker je bil Brežnjev zadržan. Pozneje *e je sestala z zunanjim ministrom Gromikom. Gromiko je sprejel danes tudi Kljub velikemu nalivu so takoj organizirali pomoč na industrijskem področju in na vpjaškem letališču. Več ur so ambulante vozile ranjence v mestne bolnišnice. Medtem ko je bilo med vojaki na letališču le nekaj potolčenih, je bilo na industrijskem področju več ljudi huje ranjenih. Tudi številni avtomobilisti, ki jih je zračni vrtinec zajel na cesti med Catanio in Siracuso, so bili ranjeni, ker je vrtinec podrl več dreves ob strani ceste. Dva avtomobila «600» je vrtinec dvignil v zrak in ko sta zopet padla na zemljo sta se razbila drug ob drugem. K sreči so bili potniki le laže ranjeni. Skoda, ki io je povzročil zračni vrtinec .znaša po prvih ocenitvah približno 60 milijard lir. Neurje je povzročilo ogromno škodo tudi na drugih področjih Raguse. Veliki nalivi so povzročili poplave na poljih. Ponekod so morali zapustiti domove, ker je bila nevarnost, da se starejše hiše porušijo. Notranje ministrstvo je pooblastilo prefekte iz Raguse, Catanie in Regio Calabrie, naj odredijo vso potrebno pomoč ta>o v blagu kakor v denarju prebivalstvu, ki je prizadeto zaradi slabega vremena. Po ukrepih laburistične vlade LONDON, 31. — V Londonu so sporočili, da bo 19. in 20. novembra v Ženevi prvi sestanek sveta ministrov EFTA. Zunanji minister Walker, ki se bo udeležil sestanka skupno z ministrom za trgovino, bo poročal o uvedbi izrednega davka petnajst odstotkov na britanski uvoz. Kljub negativni reakciji v državah članicah EFTA je do sedaj samo norveška vlada formalno protestirala pri britanski vladi. S tem v zvezi je norveški poslanik izročil angleškemu zunanjemu ministru spomenico. V zvezi s sestan- Alžirija slavi danes desetletnico revolucije Danes vojaška parada in zborovanje v Aliiru turškega zunanjega ministra Erki-na, fci je na uradnem obisku v Sovjetski zvezi. Vsebina razgovora ni znana. Kakor je sporočil predstavnik turške delegacije, je Erkin obrazložil Gromiku turško politiko glede Cipra, Gromiko ua je obrazložil sovjetsko stališče v tej zadevi. Govorili so tudi o drugih zadevah. Razgovor je trajal poldrugo uro in sledilo je kosilo. Razgovor so označili za «zelo prijateljskega«. Erkin ie odpotoval nocoj za dva dni v Leningrad. V torek zjutraj se bo vrnil v Moskvo, kjer se bo ponovno razgovarjal z Gromikom. Verjetno bosta govorila o morebitni sovjetski gospodarski pomoči Turčiji. ALZIR, 31. — Alžirija bo jutri slavila 10. obletnico oboroženega upora, ki se je začel 1. novembra 1954 v vsej deželi. Na proslave je bilo povabljenih osemdeset tujih delegacij. Med temi so tudi delegacije KPI, PSI in PSIUP. Ob tej priložnosti bodo napovedali tudi amnestijo za nekatere prestopke. Nocoj je imel Ben Bela govor. Jutri zjutraj bo vojaška parada, popoldne pa bo Ben Bela predsedoval zborovanju na Afriškem trgu v Alžiru (bivši Forum). Alžirski minister za kulturo Je danes javil, da bo Ben Bela v začetku prihodnjega leta napravil daljše potovanje po državah Latinske Amerike. Obiskal bo Brazilijo. Urugvaj, Argentino, Čile, Peru, Mehiko in morda še druge države te celine. Alžirsko notranje ministrstvo je uradno javilo, da so bivši predsednik Ferhat, Abas in druge alžirske politične osebnosti internirane v notranjosti Alžirije. V sporočilu Je rečeno, da njihovi družinski člani lahko dobijo dovoljenje za obisk. Poleg Ferhata Abasa so internirani tudi bivši poslanec Bualen Usedik, bivši pravosodni minister v Ben Belovi vladi Amar Amar Bentuni, bivši predstavnik FNI na Srednjem vzhodu in bivši ravnatelj tednika «E1 Mudžahid« Brahim Mezudi. Ti so internirani v Sauri. Bivši predsednik začasne izvršilne oblasti, ki je bila ustanovljena aprila 1962 z evianskimi sporazumi, Abderahman Fares in bivši vojaški poveljnik Azedin Ze rari pa sta internirana v Oazi. Sua-ra in Oaza sta dve, na jbolj oddaljeni področji, na skrajnem jugu Sahare, približno tisoč kilometrov od prestolnice. Alžirski zunanji minister Butefli-ka, ki je sedaj na obisku v Parizu, se je davi razgovarjal s francoskim tajnikom za alžirske zadeve. Govorila sta o gospodarskem sodelovanju med obema državama in o razgovorih, ki se imajo s tem v zvezi začeti. Pozneje je ministra sprejel gene ral de Gaulle, kateremu je minister izročil Ben Belovo osebno pismo. Buteflika Je izjavil, da gre za zelo zaupno pismo in da mu je de Gaulle obljubil, da bo resno in objektivno proučil probleme, ki mu jih je predočil. rili neugodne posledice, ki bodo nastale zlasti na sektorju jekla zaradi novih britanskih ukrepov. V Londonu so danes uradno javili, da bo zunanji minister Walker obiskal 14. novembra Bonn, kjer se bo naslednjega dne razgovarjal s tamkajšnjim zunanjim ministrom. 16. in 17. novembra pa se bo Walker udeležil zasedanja zahodnoevropske skupnosti. Govorili bodo predvsem o večstranski jedrski sili NATO. Walker pa si bo tudi prizadeval, da omili hladnost držav evropske skupnosti do nove britanske vlade, ki jo imajo za protievropsko. Kar se tiče večstranske sile, bo Walker obrazložil britanski predlog, o katerem je že govoril v Washingtonu, t. j. naj bi uvedli dvojni veto glede uporabe atomskega orožja v okviru večstranske jedrske sile. kom, ki bo v Ženevi, je vlada pripravila uradno izjavo, s katero bo obrazložila britansko stališče in razloge, zaradi katerih je uvedla izredni začasni davek na uvoz. Angleški finančni minister je izjavil, da je uvedba omenjenega davka izreden kratkoročni ukrep, ki ga bodo ukinili, takoj ko se bodo pokazali znaki izboljšanja gospodarskega položaja v deželi. Laburistična vlada je bila prisiljena sprejeti ukrepe zaradi primanjkljaja 800 milijonov funtov šterlingov v plačilni bilanci. Gre torej za izreden ukrep, ki ga nova vlada ni predvidevala, a je postal potreben. Objavili so tudi sporočilo ministrstva za trgovino, ki so ga poslali evropski premogovni in jeklarski skupnosti. Sporočilo pojasnjuje, da se britanska vlada ni mogla posvetovati s to oblastjo, predčn je uvedla omenjeni davek. Dalje se poudarja, da ta ukrep ni protekcionističnega značaja ter da ga bodo omilili in pozneje ukinili, takoj ko bo britanska plačilna bilanca to dopuščala. V izjavi je rečeno, da so predstavniki visoke oblasti premogovne in jeklarske skupnosti sprejeli na znanje pojasnila britanske vlade in da bodo podrobno proučili splošno in pravno plat ukrepov z vladami držav članic. Pri tem so pouda- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiniiiiiiimiiinimiiiiimimnuiiinmiuMHmiiiHUiiiiiimiiimmiiimmiMiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiMiiuiimiiiimimimiiiiimiiimiimiiiim Pomot Zagrebu prihaja iz vseh krajev SFRJ in inozemstva V Skopju so doslej zbrali 30 milijonov din . ČARE bo poslala živila za 20-dnevno prehrano '40.000 ljudi NEW YORK, 31. — Varnostni svet OZN je soglasno priporočal sprejem Malte in Zambije (Severne Rodezije) v OZN. Malta je postala neodvisna 21. septembra, Zambija pa 24. oktobra. Njun sprejem mora odobriti glavna skupščina, ki bo začela zasedati 1. decembra. Varnostni svet je že priporočal sprejem Malavija (Njase) Glavna tema govorov v predvolilni kampanji so nedavni mednarodni dogodki: zmago laburistov v Angliji, odstranitev Hruščova tn razstrelitev kitajske atomske bombe, predvsem pa seveda dogodki v Moskvi, kjer so kar čez noč zamenjali Hruščova, na njegovo mesto v vladi postavili Ko-sigina, za prvega tajnika KP SZ pa so imenovali Brežnjeva. Vsi govorniki od skrajne desnice do socialistov se obširno zadržujejo zlasti na teh dogodkih, vsak svojega zornega kota. Med govorniki desnice, pa tudi govorniki KD na tej strani, in socialističnimi govorniki na drugi strani pa je bistvena razlika, ko gre za odnos do KPI: medtem ko prvi izhajajo iz starega sektaškega stališča, pa socialisti upoštevajo nedvomen korak naprej, ki ga je KPI napravila v težnji, da bi uveljavila svoje samostojno gledanje na nedavne dogodke in na vprašanja mednarodnega delavskega gibanja. To pa, po mnenju socialistov, še ne pomeni, da je KPI že zaključila proces politične in ideološke daamodsvojitve, da bi mogla učinkovito poseči v težaven in protisloven proces nadaljnjega demokratičnega razvoja Italiji. Tudi kar zadeva nedavne dogodke v Moskvi se avtonomno stališče KPI kaže, po mnenju socialistov, za sedaj le v tem, da je t izrazila svoje nesoglasje glede na-S sprejemom teh treh držav bo1 čina, kako je prišlo do odstranitve število članic OZN narastlo na 115. Hruščova, in v tem, da poudarja Tito in Rankovic Ahmedu Ben Reli BEOGRAD, 31. — Na vabilo vlade Ljudske demokratične republi. lee Alžirije, Fronte narodne neodvisnosti, drugih političnih in družbenih organizacij Alžirije je danes odpotovala z letalom v Alžir jugoslovanska državno-partijska delegacija, ki se bo jutri udeležila BEOGRAD, 31. — Podobno kot ob skopski katastrofi je tudi katastrofalna poplava, ki je doletela glavno mesto Hrvaške, vzbudila solidarnost po vsej Jugoslaviji in v inozemstvu s prizadetim prebivalstvom, že po prvih vesteh o posledicah poplave je iz raznih krajev države in inozemstva, poleg izrazov sočutja, pričela prihajati materialna pomoč. Številne jugoslovanske občine so iz svojih proračunskih sredstev nakazale Zagrebu milijonske zneske. Mnogi delovni kolektivi so poleg pomoči v materialu odstopili del zaslužka v korist prizadetemu prebivalstvu Zagreba. V Makedoniji so skoraj v vseh občinah u-stanovili komisije za pomoč prizadetemu prebivalstvu Hrvaške. Samo v Skopju so delovni kolektivi podjetij in družbenih organizacij doslej zbrali in poslali Zagrebu pomoč v vrednosti nad 30 milijonov dinarjev. Podobni primeri se lahko navedejo iz ostalih krajev Jugoslavije. Od inozemskih organizacij Rde čega križa so, poleg avstrijskega RK, ki je prvi priskočil na pomoč Zagrebu z materialom in zdravili, izrazili pripravljenost, da pomagajo, in nekatere so že poslale po. moč, še organizacija RK iz Švedske, Zahodne Nemčije, ZDA, Poljske in Češkoslovaške. Isto pripravljenost je izrazila tudi ameriška dobrodelna organizacija ČARE. A-meriški RK je že poslal štiri va-gpne posteljnine in znesek 5.883 dolarjev. Ameriška dobrodelna organizacija ČARE je napovedala prihod letala s tisoč odejami in z živili za 20-dnevno prehrano 40,000 prebivalcev Zagreba. Švedski RK je obljubil poslati 10-15 ton oblek. RK Zahodne Nemčije pa tri vagone posteljnine, odej in hrano za otroke. Britanski generalni konzu-lat v Zagrebu je obvestil izvršni svet Sabora Hrvaške o pripravljenosti britanske vlade, da pošlie cement, pločevino, montažne hiše in denar. Tudi veleposlaništvi Indonezije in Burme sta izrazili pripravljenost obeh držav, da pomagata prizadetemu prebivalstvu Hrvaške. Češkoslovaška vlada je poslala s posebnim letalom, ki je prispelo danes iz Prage v Zagreb, 700 odei. zdravila in perila v vrednosti 150.000 češkoslovaških kron. Organizacija «Caritas» z Dunaja je poslala kot prvo pomoč tovornik odej in drugega blaga. Predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze Kosigin je v brzojavki predsedniku zveznega izvršnega sveta Petru Stamboliču izrazil sožalje jugoslovanski vladi in prizadetemu prebivalstvu Hrvaške in Slovenije. i B. B. proslave 10. obletnice alžirske re volucije. Vodja delegacije, pod predsednik zveznega izvršnega sveta in član CK ZKJ Veljko Zeko vič je pri odhodu izrazil prepričanje, da bo tudi ta obisk, enako kot drugi prejšnji medsebojni obiski voditeljev in delegacij Alžirije. prispeval k razširitvi in poglobitvi prijateljskega sodelovanja med obema državama. Zekovič je istočasno izrazil upanje, da bodo člani delegacije imeli priložnost obravnavati z alžirskimi voditelji aktualna vprašanja, ki zanimajo obe državi. Ob 10. obletnici alžirske revolucije ie predsednik republike mar šal Tito brzojavno čestital pred sedniku Alžirije Ahmedu Ben Beli. iMMiiiiinHiHitiiiiiiiniimtiiiiiiiiiMiiuiiiiHmimiitiiitiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiHiimtiimiiiMiiitiiitiitiiiiiiiiiii Namizni tenis v športnem tednu Tavčar in Moro sta finalista V okviru športnega tedna ŠZ Bor so bile včeraj na sporedu številne igre v namiznem tenisu. Igralo se je tik do finala; finale sam bo v prihodnjih dneh. Navajamo rezultate: I. kolo. Laurenti . Zobec 2:0, Žerjal E. - Pertot 2:0, Bole . Blo-kar 2:0, Škrk - Vodopivec 2:0, Maver . Gregorič 2:0. II. kolo: Tavčar - Laurenti 2:0, Žerjal E. - Race A. 2:0, Furlan J. -šibelja 2:0, Milič Bruno - Kobal 2:0, Jančar . Petaros 2:0, Ferfolja-Kocman 2:0, Bole . Morelj 2:1, Mi-kulus - Gombač 2:0, Škrk - Košuta B. 2:0, Orel . Colja St. 2:1. III. kolo: Tavčar - Žerjal E. 2:0, Bidovec . Furlan J. 2:0, Milič Bruno - Jančar 2:0, Fabjan . Ferfolja 2:0, Bole - Mikulus 2:0, Škrk - Si-moneta 2:0, Maver . Orel 2:1. Četrtfinale: Tavčar - Bidovec 2:0, Fabjan . Milič Br. 2:0, Bole - Škrk 2:0, Moro - Maver 2:1. Polfinale: Tavčar Adrijan (Dom)-Fabjan (Dom) 2:1 (21:10. 20:72, 2116); Moro (Galeb) Bole (Opčine) 2:1 (18:21, 21:13, 21:14). Trešnjevka v Firencah Dinamo (Zgb) v Genovi FIRENCE, 31. — Jutri bo igrala Fiorentina prijateljsko tekmo z zagrebško Trešnjevko. Začetek ob 15. uri. Sodil bo Piantoni. GENOVA. 31. — Jutrišnjo prijateljsko tekmo Genoa - Dinamo (Za. greb) bo sodil Marengo. TURIN, 31. — Jutri ob 14,30 bo druga finalna tekma med Torinom in Romo za italijanski pokal 1963 1964. Ce se bo tekma končala neodločeno, bodo igrali še dva podaljška po 15 minut. Ce še ne bo odločitve, bo odločil žreb. TENIS Za kraljev pokal. V Helsinkih po prvem dnevu Francija . Finska 1:1. Leclerq (Fr.) . Saeilae (Fin.) 6:1, 8:6, Nyssoenen (Fin.) . Barclay (Fr.) 7:5, 6:2, — V Bremenu po prvem dnevu Velika Britanija Zah. Nemčija 2:0. Taylor - Kuhnke 6:3, 9:7, Sangster . Bungert 6:4, 9:7. SMUČANJE DUNAJ, 31. — Stanje smučanja Egona Zimmermanna, ki se Je hudo ponesrečil z avtomobilom, se je danes Izboljšalo. Smučar, ki ima i zlomljeno čeljust, bo moral ostati I na kliniki tri do štiri tedne. brez trgu, kjer prihajajo precejšnje odmeri drugim tudi iz Bonna. V zadnjem času so se sploh zaostrili odnosi med Parizom in Bonnom. Zatrjuje se, da je Francija obvestila ameriško vlado, da odtočno nasprotuje morebitni udeležbi Zahodne Nemčije pri večstranski jedrski sili NATO. Znano je, da je de Gaulle od vsega začetka izključil možnost udeležbe Francije pr} tem načrtu, do sedaj pa ni mkoii odkrito ugovarjal sodelovanju zahodne Nemčije. De Gaulle je namreč mnenja, da je Erhard preveč zainteresiran, da bi imel posebne odnose z ZDA tudi v škodo svojin odnosov z evropskimi zavezniki. De Gaulle je tudi nezadovoljen, ker bonska vlada ovira sporazum o skupnem kmetijskem trgu. Zatrjuje se, da de Gaulle že razmišlja o možnosti, da bi Francija “j1”' pila iz zahodnoevropske r/ospoaar-ske skujmosti in iz NATO. čeprav so to samo govorice in domneve, Ippolito Po dolgem času je rimsko sodišče prejšnji teden zaključilo razpravo proti bivšemu glavnemu tajniku državnega odbora za jedrsko energijo prof. Ippolitu in ga obsodilo na enajst let zapora, sedem milijonov lir denarne kazni in na trajno izgubo pravice do javne službe. Njegov oče pa je bil obsojen np dve leti in šest mesecev zapora. Ostali so bili obsojeni na podobne ali manjše kazni. Obsodba je izzvala ostro reakcijo in sprožila celo vrsto grenkih komentarjev. Nekateri listi so ji posvetili uvodnike. Republikanski voditelj La Malfa je v daljšem članku med drugim poudaril, da je bilo od osvoboditve dalje, Italiji mnogo škandalov in mnogo preiskav. eToda ti so se razblinili v nič, ali pa so oprostili določeni razred, kakor da bi ta imel pravico biti na vrhu oblasti v trenutku ugodnega vetra in na najmanjši stopnji odgovornosti v trenutku slabe sreče.n Dalje pravi La Malfa, da javnost dobro ve, da bi člane tega političnega razred a mogli v nekaterih primerih brez prevelikega sodnega truda zasačiti pri osebni krivdi. La Malfa pravi tudi, da zaradi resnih problemov, ki jih postavlja v odnosu med raznimi državnimi oblastmi, ni proces Ippolito še zaključen, temveč se je šele začel. Terjal bo v deželi in v parlamen. tu mnogo širšo diskusijo, kakor so ozki temelji kazenskega procesa. Pri tem dodaja, da se nered, upravna korupcija, lahkotnost, stremljenje po oblasti niso osredotočili v Ippolitu. Na žalost, so obstajali še prej in bodo še obstajali, če bo merilo, ki se hoče. uporabljati, tisto, ki je prišlo do izraza na procesu Ippolito. Zatem pravi La Malfa, da je Ippolito tudi kriv, toda svojo krivdo je drago plačal. Toda na drugi strani je skupina 70 italijanskih fizikov protestirala, a sodišče jih ni poslušalo. La Malfa zaključuje. «V naši bitki smo rajši ob strani teh znanstvenikov, med maloštevilnimi, ki delajo čast naši de-želi.n Tudi glasilo KPI «Unita» je po udarilo v svojem komentarju, da po razsodbi, oziroma prav zaradi te razsodbe, ostanejo odprti vsi problemi, ki so bili že večkrat ne-kazani. vTo pa tem bolj, ker je bil napad na CNEN plod jasne politične spletke, katere namen je bil, udariti ne po enem človeku, temveč po samem znanstvenem raziskovanju, ki ga organizira država«. «Paese sera« je v svojem komentarju ugotovil, da ni moč misliti, da so znanstveniki, ki so nastopili v obrambo Ippolita, neod govorni in da se ne razumejo kazenske zakone. Zato je po mne nju lista «jasno, da obstajata dve Italiji: na eni strani Italija upravnih določb in določb zakonikov, ki gre po svoji poti, ne da bi se ozirala okoli, na drugi strani pa Hali ja znanosti in napredka, ki se čuti vprežena po pravilnikih in samem pravosodju. Ta ločitev je znak neugodnega stanja, v katerem je Italija vsak dan bolj ki grozi s sterilizacijo njenih najbolj živih energij«. Francija - SZ Francija in Sovjetska zveza sta v petek podpisali trgovinsko po godbo za pet let, ki določa precejšnje zvišanje medsebojne blagovne izmnjave. Francija bo s to pogodbo jK>stala ena glavnih •trgovskih družabnic Sovjetske zveze na Zahodu. Polovica francoskega prodanega blaga, t.j. za vrednost 1780 milijonov frankov se bo metrala plačati v gotovini, oziroma se bodo sjiorazumeli o posojilih, vračljivih v petih letih. Za ostalo polovico pa bo Francija dovolila sedemletne kredite od dneva izročitve blaga. Važen je tudi sporazum glede izmenjave kmetijskih pridelkov, o čemer se bodo vsako leto sporazumeli na podlagi seznama, ki je priložen trgovinskemu sporazumu. Važno je glede tega dejstvo, da so se sporazumeli, da bi v primeru, da ena od držav jjogodbenic zaide v težave za oskrbovanje, druga država sprejela potrebne ukrepe, da dobavlja proizvode, ki bi jih njena družabnica eventualno potrebovala. V Bonnu so prvi ostro reagirali na to pogodbo. Podtajnik za informacije von Hase je na primer izjavil, da bonska vlada ostro obsoja dolgoročne kredite, ki jih je Fran cija dovolila Sovjetski zvezi. Dejal je, da jiomeni ta sklep eprvo razpoko v skujmi fronti držav evropskega tržišča«. Kakor je znano, so zahodne države sklenile v Bernu sporazum, da ne bodo dovoljevale komunističnih državam kreditov za dobo, daljšo kot pet let. V Wa-shingtonu pa so v vladnih krogih izjavili, da na splošno obsojajo dajanje daljših kreditov, niso pa Se zavzeli uradnega stališča, kar se tiče jnsebej pogodbe med Francijo in Sovjetsko zvezo. Nedvomno bo tudi dogovor o kmetijskih pridelkih jjomagal Franciji iz sedanjih težav, ki jih ima s prodajo svojih pridelkov, katere bo mogla sedaj prodajati Sovletski zvezi. Očitno je, da je tudi to spretna francoska poteza, ki bo zadala hud udarec pogajanjem med državami skupnega tržišča o skupnem kmetijskem so pa vendarle značilne za nape-tost odnosov v notranjosti zahoa-nega tabora. Stališče, ki ga je 0j®‘ de NATO zavzela laburistična vlada, se precej približuje francoskemu stališču, ker obe vladi zahtevata celotno reorganizacijo tega mr vezništva. Laburisti Laburistična vlada, ki je prevzel® oblast po zmagi na nedavnih volitvah, se je takoj lotila dela, da iz-dela svojo politično linijo na vseh sektorjih. Prva skrb pa ji 7® bua ozdravljenje britanskega gospodarstva in pregled sedanjega stanj“ odnosov z zavezniki. Zunanji minister Walker je prejšnji teden oo-iskal ZDA, kjer je državnemu tajniku Deanu Rusku in predsednika Johnsonu obrazložil glavne smernice politike laburistične vlade, čeprav se poudarja, da bo nova vlada potrebovala nekaj časa, da Pjf drobneje izdela svojo politiko, vendar pa so vsaj njene glavne smernice znane. Walker je poudaril, aa bo nova vlada še v večji men m iskreneje podpirala Združene narode in da se bo zavzemala za sprejem Kitajske v OZN. Prav .Vi \Valker izjavil, da Velika Britanija nima nič jiroti temu, da bi Kitajska sodelovala na ženevskih P°ua' janjih o razorožitvi, če se bodo s tem strinjali tudi drugi zaveznik*- Nova britanska vlada je tudi oa-ločno nastopila proti rasistični vladi lana Smitha v Južni Rodeziji, ki je nameravala enostransko razglasiti neodvisnost tega ozemlja, t se pravi tako «neodvisnost», kje bi 250.000 -priseljenih belcev ob poa-pori nekaterih renegatskih Vremenskih voditeljev vladalo nad več milijoni domačinov, ki ne uživajo nu najosnovnejših pravic. . Veliko -pozornost je vzbudila tudi izjava Walkerja, da bo nov vlada proučila celotno zavezništv NATO in da se bo zavzemala J? njeno reformo. V ta okvir spacw tudi načrt o večstranski jedrski si NATO, ki ji laburisti nasprotujejo. S tem v zvezi je nova vlada om vedeti, da bo dokončno izdelam svoje stališče -pred koncem tet", toda to v okviru predlogov za reformo NATO. . Največ prahu pa so dvignili go spodarski ukrepi nove vlade zu ozdravitev britanskega pospootor-stva. Glavni cilj je izboljšati P' čilno bilanco s tujino, saj je P manjkljaj v prvih devetih mesečin letos znašal 380 milijonov funt šterlingov. Načrt določa tudi ukr pe za zvišanje proizvodnosti, * ustalitev cen ter za zmanjšanje a žavnih izdatkov. , j Najvažnejši ukrep v novem via nem programu je začasna uvea°u 15-odstotnega davka na uvoz vse vrst blaga, razen prehrambenih J delkov, tobaka in osnovnih sur vin. Kot sta na tiskovni fcon/®r® ci razložila ministra za gospoa« stvo in finance Broum in ghan, je namen tega ukrepa zm~nL šati uvoz, bo pa začasne narave bo veljal tako dolgo, dokler se bo jiopravila plačilna bilanca s v* Vzporedno bo seveda britansko laburistična vlada posvetila veli pozornost tudi povečanju Tako bo proizvajalce oprostila n katerih -posrednih davščin na ta no ceno, da bodo lahko s svoj blagom močneje konkurirali na sp tovnem trgu. Nadalje namerava vj večati izvozne kredite v držav , kjer bo to v prid koristim brita ske industrije in sploh vkljuc celotno gospodarstvo čimbolj v v večanje izvoza. . h0 Nadalje je vlada naglasila, da storila odločne ukrepe za poy" nje produktivnosti v industriji uvedbo sodobne tehnologije m bo posvetila posebno jiozornosi di stabilizaciji cen na trgu. M Laburistična vlada še mem, ^ so državni izdatki pretirano vis ter da presegajo jjotrebe ekono ke in socialnih služb. ., V državah Zahodne Evrope sot ukrepi naleteli na neugoden oam ’ čeprav britanska vlada zagotav ^ da gre le za začasne ukrepe- ^ posebno močno so reagirali v žavah zahodnoevropskega skupnv tržišča m združenja za svooo^ trgovino (EFTA), kateremu tudi Velika Britanija. Med dru«^ zatrjujejo, da so britanski «jt7®P| v nasprotju s splošnimi tezm po svetu, da se trgovina nM žira. Zato je po njihovem m^nnaT. britanska vlada uvedla reaketo no politiko v trgovini. f Zdi se, da je vsa ostra glavnem izraz zaskrbljenosti zaj lastnih izgub, ki jih pričakujejo teh državah. Dejstvo je, dajo buristi podedovali težko breme ' do 800 milijonov funtov šterimv primanjkljaja v britanski meo rodni trgovinski plačilni bilanci mo v tem letu. Napovedani so vsekakor protekcionistični, da v sedanjih okoliščinah n šifrirana zaupna brzojavka ^tingfishu«. «Ostanki japonske mornarice se umikajo proti kanalu Baši st°p Brezpogojno in za vsako ceno pokončajte poškodovane letalonosilke stop Napadite pr-j ni stop Poročilo pošljite kasne-' ie stop Bistveno je, da gotovo identificirate vse potopljene lad-1® stop Podpis KOMSUBPAC» _Ko je zvedel za to brzojavko, je Usty pesno pomislil: «Zdaj bomo videli, kako se bo naš «Dolgo-dsni stric’ izmotal zaradi tega ®°velja » • • • Zgodaj zjutraj naslednjega dne „ ,Rusty najprej otrdel poleg pe-. skopa, potem je vzkliknil: »Poji31' Približuje se sovražna letalo-osiika v spremstvu dveh rušil-3PV ” — Komandant je zamenjal dstyja pri periskopu in mrmraje d 'ktiral svoja opažanja v ladijski hevnik: «Mala letalonosilka klase *umo'... kUrz 3-5-0... hitrost 20 ozlov... v spremstvu dva rušilca ase .Micuki’... oddaljenost do . saea 500 jardov...« Potem je Pustil periskop. »Potegnite perl-k°P.» je dejal. «Mister Green, Pustite se na tristo čevljev...« “Razumem, sir,« je uspel še od-* v°riti Rusty, preden se mu Je r®10, da se bo razpočil od besa. RlnKiZneje 1® «Stingfish» plul na 5 “mi periskopa in pozorno opa-. M horizont. Toda tega dne se D .ravnem in mirnem obzorju ni SoJavila nobena druga ladja. Ko tla IZginili poslednji rumeni žarki ■ nebu, je podmornica izplula dal P?Vršlno in Mac Svveet je pre- komando Rustyju. * * * 'aktl naslonjen na vlažni rob *vouandneKU m°st>čka Je Rusty s , Jim močnim daljnogledom pre-kdoVa' komaj vidno obzorje. Ne-pa . ^ stoPil iz komandnega stol-postavil pred njega ter nA KOMSUBPAC — komanda ^ubiornic na Paai/ileu. zakašljal. Rusty se je obrnil in videl, da je to Snarks s še tremi člani posadke in prav v trenutku, ko so ga obvestili o svojem namenu, da kapitana prijavijo KOMSUBPAC, jih prekine glas opazovalca: «Na vidiku neznana ladja! Položaj 0-9-5! Tam, kjer vzhaja mesec... Podobna je veliki letalonosilki...!« Rusty je zavpil: «Obvestite štab podmornice! Pripravite vse za naglo potapljanje!« Potem je upravil svoj daljnogled proti svetlemu delu obzorja in tam jasno opazil obrise dveh letalonosilk. Za njima so prihajali trije rušilci. «En nosilec klase ,Hatajaka’,» je zašepetal Rusty. «In še eden klase ,Zui-kaku’. Dve od njihovih največjih letalonosilk... in obe težko nagnjeni. Očitno so letala zelo dobro opravila svoje delo.« Iz notranjosti ladje se je pojavil komandant. Rusty mu je pokazal letalonosilki. Mac Svveet ju je dolgo opazoval, nato je poslal Rustyja v podmornico: «Potopite se na globino periskopa,« je ukazal komandant, «nato dvignite periskop.« Se preden je Rusty lahko karkoli odgovoril, je vzkliknil prisluškovalec: «Iz smeri 0-1-0 se nam približuje z veliko hitrostjo ena ,kanta’!« In tedaj so že tudi vsi ostali lahko slišali, kako drvi proti njim rušilec. Zvok njegovih vijakov je spominjal na crescendo lokomotive, ki skuša nadomestiti izgubljeni čas. V glavah vseh se je ukresalo isto vprašanje: «Ali so nas odkrili? Ali nam bo uspelo se pravočasno potopiti?« «Periskop dol!« je kriknil komandant. Toda bilo je že prepozno. Med grmenjem je japonski rušilec zdrvel preko njihovega komandnega stolpa in možje so lahko videli, kako se je periskop, medtem ko se je spuščal, nenadoma ustavil in zatresel zaradi udarca vijakov. Podmornica se je zazibala in grozljivo upadla v sled, ki jo je puščala za seboj «kanta». Rusty pa se je že podprl, da bi pričakal eksplozijo podvodnih bomb. Prešlo je pet ali deset sekund, toda eksplozij ni bilo. Brnenje se je izgubljalo v daljavi. — : STALO MALCE ATILAH... LE K)WN *AWT. PB.VIC INA V&A^fcO WA LO TI.CH6. , SVž i u.o Aosta na Po-v^Ti go niy~^ NILO.. .a E HAT NOSIL v TOfc?* J MOST « SU-VISfin Pu*T« f (»LtoV STRAHA- r AM 'SE Tl **l, SA 3A *A~ «T&Aati fIEW6 AAA ■Ž.ATO TE >7V0I MA3NE varne^Ci SEL TOTI.. Ni nujno, da bi moral biti človek naravoslovec, če bi hotel poznati rastline, ki so človeku in živalim, včasih prav nevarne. Naj omenimo rastline, ki so v naših krajih dovolj znane in razširjene, in o katerih vsakdo ve, da so škodljive. Kot na primer strupene gobe. Koliko nesreč Je že bilo zaradi tega, ker niso bili ljudje pri nabiranju gob dovolj previdni in so užili take, ža katere so mislili, da so užitne, a so bile strupene. Ali pa volčja češnja, ki je s svojim vabljivim sadežem marsikoga zapeljala, da je segel po lepih rdečih Jagodah, za kar se je potem bridko kesal. Tudi koprive, ki jih je prt nas povsod polno, niso tako nedolžne rastline. Kdor je po pomoti prišel z njimi v dotik, je verjetno precej dolgo čutil posledice, ki so bile vse prej kot prijetne. Rastlin, ki v večji ali manjši meri škodujejo našemu zdravju, je v naših krajih še celo vrsta, vendar pa jih nd moč primerjati z onimi, ki rastejo v tropskih krajih in ki imajo za človeka in za živali večkrat zelo resne posledice, kajti povzročijo pogosto prav resne poškodbe in tudi smrt. KRIŽANKA J 1 2 3 t S i J 6 7 r 9 10 L [T u 12 n vr 15 16 w~ 11 19 20 21 22 23 24 25 26 27 r r 5 26 29 Ir 31 C i J 32 33 31 35 36H p 39 40 41 L2 L3 LL ■, 45 U ■ U ■1 48 19 SO n 51 n sr mm r • 53 _ __ r VODORAVNO: 1. naselje z več tisoč prebivalci, 6. popularna pe-ruanska pevka (Yma), 11. dvodelna ženska obleka, 12. slovenski pisatelj (»Agitator«), 14. prvi part-ski kralj, začetnik dinastije Arsa-kidov, 15. vmesna pokrajina, pas, 16. ime srbskega pesnika Sopova, 17. žitna plesen, 18. reka v Istri, 18. prazen snop, 20. ljudožerec, 22. reka, ki teče skozi Rim, 24. oranje, lzorana zemlja, 25. gorovje v Bolgariji, 27. ime hrvat-skega pisatelja Matavulja, 28. vzdevek, naziv, 30. kemični znak za aluminij, 31. doba, razdobje, 32. naša značilna pokrajina, 33. konflikt, nesporazum, 35. kratica za nkonjsko silo«, 37. strnjena kri na rani, 39. napad na politično osebnost, 42. krčevina, laz, poseka, 43. ime slovenskega grafika Debenjaka, 45. velik indonezijski otok, 16. pritok Volge, 47. zgoščeni vodni nlapi, 48. znameniti flamski slikar, Van Dyckov učitelj (Hendrick van, 1560-1632), 49. portugalski otok v Atlantiku, znano letovišče, 51. kompas, 52. slap Savinje pod Okrešljem, 53. mesto na Gorenjskem. NAVPIČNO: 1. pomorščak, 2. veliko industrijsko mesto v Porurju, 3. biti na nogah, 4. trd indijski les za gradnjo ladij, 5. znamka italijanskih avtobusov in kamionov, 6. sodni zbor, 7. časo-mer, 8. avtomobilski znak Murske Sobote, 9. cerkveno izobčenje, 10. stopnja tiskarskih črk, 11. vrsta zavarovanja, 12. pletena posoda, 13. oglarska naprava, 15. znamenita italijanska sopranistka grškega rodu (Maria Meneghini), 18. kratica italijanske radijske mreže, 19. gora na Koroškem, 21. listnato drevo, 23. reka v Franciji, levi pritok Rhone, 26. zlitina bakra, cinka in niklja, 28. najdaljša reka v Burmi, 29. vrsta maščobe. 32. črn ptič, 34. moško ime, 35. železna kljuka, 36. žensko ime, 37. svetla, zelo odporna kovina, 38. dolgorepa južnoameriška papiga, 40. veliko jezero v Afriki, 41. ostanek kart po razdelitvi igralcem, 44. rimska boginja jeze, 47. barva igralnih kart, 48. nizozemski naseljenec v južni Afriki, 50. števnik, 51. kemični znak za berkelij. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: 1. polenta, 8. Evklid, 14. abonent, 15. terase, 18. devon, 17. libra, 19. Tb, 20. Aleš, 21. Pariz, 22. ara, 23. vic, 24. Tonin, 25. plat, 26. KS, 27. karta, 28. volna, 29. akcent, 31. NJasa, 33. argon, 35. Arenas, 38. rodeo, 40. jarek, 42. RI, 43. Iris, 44. silen, 45. Nal, 46. vez, 47. mavec, 48. rabi, 49. A(vgust) S(enoa), 50. tamar, 51. logik, 52. letalo, 54. Italija, 56. Ikaria, 47. akrobat. NAVPIČNO: 6. TComislav N(4-railč). rT6rfHolE.^ AOSTI KLAT-&( Sl ŽB. VE C- 1?0*.Ž4A« VSA »LO RC.S.I SLILO tlovrtf sva ie ••• . Mrve in drobiž fr POTOVANJA HRUŠČOVA Med številnimi komentarji o odstavitvi Hruščova, ki jih objavijajo časopisi po vsem svetu, so zanimivi tudi naslednji statistični podatki, ki so jih zbrali v Washingtonu. V sedmih letih, ko je bil Hruščov na oblasti, je 88-krat odpotoval iz Moskve. Skupno je bil pri tem odsoten iz prestolnice dve leti in devet mesecev. V inozemstvu je bil 55-krat in je trajalo to njegovo bivanje izven Sovjetske zveze vsega 21 mesecev. Samo v zadnjih šestih mesecih je bil izven Moskve desetkrat, skupaj tri mesece. «Kdaj je torej Hruščov utegnil napraviti toliko napak, ki mu jih pripisujejo, če pa so ves čas njegove odsotnosti dejansko opravljali državne posle namesto njega drugi?« se sprašuje list, ki je objavil to statistiko. ■fr VZGOJNA KAZEN 18-letni rudar Hans Ludwig je tako vdan alkoholu, aa s» ne more premagati. Ves svoj zaslužek sproti zapije. Pravzaprav ga je imel do sedaj celo premalo Zadeva je postala tako resna, da se je moralo z njo ukvarjati sodišče v Kolnu. In sodnik, ki je spoznal, da je Hans, kljub svoji mladosti, že kroničen pijanec, je izrekel precej nenavadno razsodbo. Obsodil je mladega Hansa I.udvviga na prisilno varčevanje. Vsak mesec bo moral vložiti od svojega zaslužka v hranilnico 124 mark. Ako tega ne bo storil, bo moral za 4 mesece v poboljševalnico. Modri sodnik upa, da se bo mladi rudar polagoma morda vendarle spametoval. fr DA NE BI POKVARIL SPOMENIKA MORA BITI MRTEV Dean Taylor se Je po 40 letih pojavil v svojem domačem kraju, v angleškem mestecu Birkenheadu. Bil je namreč v prvi svetovni vojni, in ker se ni oglasil, so ga razglasili za mrtvega. Kako se je začudil, ko je zagledal na spomeniku, ki so ga občani postavili na mestnem trgu v slavo in spomin padlim v prvi svetovni vojni, tudi svoje ime. Prosil je župana, naj bi njegovo ime zbrisali s spomenika. Ta pa ni hotel o tem nič slišati. «Ako ti ugodimo, bo spomenik popolnoma skažen. Zaradi tega je bolje, da se s tem sprijazniš, saj vsakdo ve, kako je v resnici.« In tako je ostalo. A veteran Taylor polaga vsako leto skupno z drugimi občani, cvetje na lasten grob. ■fr PONAREJENE GRAMOFONSKE PLOŠČE Varnostni organi so imeli že opravka s ponarejevalci denarja, vrednostnih papirjev, draguljev, znamk, dragocenih slik starih mojstrov, antikvaričnih predmetov ipd., toda do sedaj se še niso ukvarjali s ponarejevalci gramofonskih plošč. Prav te dni pa so zasledili tolpo te vrste sleparjev, ki so v Firencah spravili na tržišče 600 tisoč plošč Modugna, Rite Pavone, Gi* glioie Cinquetti in še nekaterih znanih popevkarjev. Njih plošče so bile tudi okoli 300 lir cenejše od pravih. Pravcati dumping-Večino članov te ponarejevalske organizacije so že spravili pod ključ. fr STAVO JE DOBIL Verona in nje okolica je znana po tem, da je tam vinski pridelek izvrstne kakovosti. Razume se, da so tudi v teh krajih «vinski bratci« na primerni «višini». To je dokazal Dome-nico Catapulto iz Quinzana, ki je stavil, da bo popil štirinajst kozarcev vina, drugega za drugim, ne da bi vmes počival. In je stavo tudi zares dobil. «Nisem verjel, da boš zmogel popiti toliko vina«, je dejal Domenicov prijatelj potem, ko n3u je plačal stavo. «No, moram ti odkrito priznati, da tudi jaz nisem bil tako trdno prepričan o tem. In zato sem iz previdnosti in, da bi preizkusil svojo zmogljivost, zavil, preden sem prišel sem, v gostilno, ki je nasproti, ter tam popil M kozarcev vina. Ko sem spoznal, da gre, sem z lažjim srcem začel tukaj tole tekmovanje.« -fr TAKSIST IN RAZBOJNIK Art Brantman je izkušen šoier, saj vozi taksi v New Torku že dolgo vrsto let. Tudi ga zlepa ne spravi kdo v zadrego ali pa celo v strah. Toda prejšnji teden Je zadeva le bila nekoliko kočljiva. Neki moški se mu Je približal, stopil v avto, potegnil izpod jopiča pištolo in jo naperil proti Artu ter zahteval, da ga zapelje izven mesta. Kaj Je hotel drugega, kot ubogati! Pri tem pa se je poslužil posebne taktike. Vozil je namreč tako, da bi ga zanesljivo morali opaziti Posebno prometni stražniki-Skozi vsa križišča s semafori je peljal tudi, če je bila rdeča luč, podrl Je nekaj pešcev, sicer brez posledic, dirjal skozi mesto s hitrostjo, ki je daleč presegala dopuščeno, vozil P° ulicah, kjer je le enosmerna vožnja, v prepovedano smer. Ves čas Je seveda upal, da ga bo kak stražnik ustavil, toda vse zaman. Imel je «srečo». Ko je že izgubil sleherno upanje, d* ga bo kdo rešil, se Je lopov, ki je sedel za njim, oglasil: »Dovolj! Ne vzdržim več! Grem raje peš!« In, ves bled naglo odprl vrata ter izginil v temi. Pred nekaj dnevi je bil v gosteh pri Gini Lollobrigidi indonezijski predsednik Sukamo, ki se je vrnil s sestanka nevezanih držav v Kairu. Skupno s svojo ženo se je odzval na njeno vabilo na sprejem, ki ga je priredila v svoji razkošni vili na cesti Appia Antiča. Goste pa je sprejemal njen mož Milko Škofič. Sprejema so se udeležile tudi razne druge osebnosti, kot na primer strastni plesalec princ Vittorio Massimo, Modugno in drugi. Z Modugnom je plesala »nacionalna« Gina zelo vihrav «surf», z drugimi gosti pa «twist». Vsi gostje so izjavili, da je bila to najbolj zabavna letošnja «party». Na sliki vidimo Gino, ki pelje Sukama v svojo spalnico, da mu pokaže svojega sinčka Milka. ni bilo nič več konec, vzel življenje. RASTLINSKI STRUPI V ZDRAVILSTVU Človek pa je znal že od davnih časov uporabiti strupe, ki so v različnih rastlinah, sebi v prid, za zdravljenje nekaterih bolezni. To so prvi uporabljali vrači pri divjih pleme ndh. Dandanes pa vse te strupe rabi tudi modema znanost. Vidimo torej, da je moč tudi tako nevarne in na videz škodljive rastline uporabiti v korist človeka. HlHA HIIOo^ OA (L VEČ Ob SVODIH^ 9AX, »EM JU. |OE-40 V/ K, &NIIC Ml JCH STOH.ll KAV,KO SEM 4 A POSLALA DREVO MANZANILLA Pri nekaterih plemenih v Srednji Ameriki so še do nedavna imeli navado, da so za določene prestopke obsodili krivca tako, da so ga privezali k drevesu manzandlla, kjer je ostal 24 ur. Posledice so bile zanj strašne. Po navadi je tako kaznovani obsojenec zaradi tega oslepel, a nemalokrat je po prestani kazni tudi umrl. V tistih krajih ni to strupeno drevo redkost, in ponekod je tega drevja zelo mnogo. Dandanes je sicer tako krutega kaznovanja vedno manj, vendar pa se še tu pa tam primeri, da posamezniki počenjajo to na lastno pest iz maščevanja nad kom ali iz zlobe. Dogaja se, da kdo še izpopolni pogubonosni učinek tega strupenega drevesa, tako da si oskrbi sok, ki se cedi iz drevesnega debla, ter ga zmešanega z vodo ob ugodni priložnosti zlije svojemu sovražniku v oči. Lahko si mislimo, da so posledice še mnogo strašnejše kot pa tedaj, ko kdo samo stoji pod drevesom. Drevo manzanella raste tudi med drugim drevjem v pragozdu. Domačini prav dobro vedo za nevarnost, ako se krlo tudi le za hip mudi b..z’i lega nevarnega drevesa. Zato se mu tudi vedno izogibajo Toda tujec, ki drevesa niti ne pozna in ki seveda tudi ne ve, kaj se mu utegne pripetiti, če obstane pod njim ali se ga nevede dotakne, postane žrtev tega strašnega drevesa, če bi slučajno naložili nekaj tega lesa na ogenj, bi bil učinek za oči vseh, ki bi jim prišlo kaj dima vanje, prav tako škodljiv. Tamkajšnji vojščaki so iz soka tega drevesa izdelovali strup, s katerim so zastrupljali konice svojih puščic. SMRTONOSNE RASTLINE VSEH VRST V tropičnih krajih pa je rastlin, ki po vroča j o človeku in drugim živim bitjem pogosto prav resne poškodbe, vča sih tudi smrt, še cela vrsta Seveda pa niso vse v enaki meri škodljive, a tudi niso pri vseh vsi deli nevarni in strupeni. Pri nekaterih je škodljiv samo sad, pn drugih samo listi, pri tretjih pa morda zgolj korenine. Včasih zadošča že samo, če kdo poduha cvet take rastline, da se zastrupi. Sicer pa Imamo tudi v naših krajih take strupene rastline, ki so pogosto tudi močno nevarne. Vendar pa so te naše rastline smrtno nevarne le v izjemnih primerih. Med rastlinami, ki jih gojimo tudi pri nas, je zlasti oleander za katerega pa marsikdo ne ve, da utegne biti našemu zdravju tudi škodljiv. To se pokaže posebno tam, kjer raste v naravi. Kdor bi se poleti, ko sonce močno pripeka, dalj časa mudil v senci oleandrovega grma in vdihaval opojni duh njegovega cvetja, bi kaj kmalu začutil, da se ga loteva omotica, začne bruhati in pojavijo se še drugi znaki zastrupljenja. Med na videz nedolžne, a prav nevarne rastline, štejemo upaš. Raste v tropskih krajih, posebno v Indoneziji, na Javi in Borneu. Sadež te nevarne rastline je za pogled lep in mikaven, a gorje bitju, ki bi ga použilo. Že dotik listov povzroči boleče in velike mehurje, kdor pa pride v dotik s sokom te rastline, dobi močne in boleče izpuščaje po vsem telesu. Domačini v teh krajih izdelujejo iz soka te rastline strup za svoje puščice. Kogar zadene taka puščica, ne uide smrti. Tudi velike živali poginejo, če jih zadene puščica, zastrupljena z upa-som. »PEKLENSKA KOPRIVA« Ta rastlina sicer ni smrtonosna, povzroča pa vendarle prav resne poškodbe na koži človeka, ki se je dotakne. Njena domovina je v Južni Aziji in na Novi Zelandiji. Ta kopriva se ne razlikuje mnogo od tiste, ki raste pri nas. Vendar pa je nje učinek mnogo hujši in opekline močnejše, ki povzročijo velike mehurje na koži. Poleg tega pa traja bolečina več dni. Pojavi se tudi mrzlica. Zanimivo je pri tej koprivi tudi to, da bolečine nič več ne prenehajo, oziroma se pojavljajo tudi pozneje. In sicer vselej, ko pride tisti del kože, ki ga je opekla tale ((peklenska kopriva«, v dotik z vodo. Marsikdo, bodisi domačin ali tujec, ki Je imel smolo, da ga je opekla ta peklenska rastlina, sl je zaradi neznosnih bolečin, ki jih REBUS Rešitev U prejšnje številke: VREMENOSLOVEC Veljaven od 1. do 7. novembra /-----v OVEN (od 21JL do f (v\ 20.4.) Za nekatere [ gri ) bodo Čustveni jdno-j si močno vplivali na \. V potek njihovih do-^^ življajev. Za druge pa bo položaj spremenljiv. 1 vezali boste nove stike in skle nili nova prijateljstva. Neki sta ri načrti, ki Jih že dolgo pri pravljate se bodo kmalu ures ničili S—\ BIK (od 21.4. do / . g\ 20.5.) Pred vami so [ ) zelo ugodni dnevi, y kajti Venera vam obeta prijetna lju-— bezenska srečanja. Je to razdobje, v katerem boste lahko mnogo obljubljali, pa tudi kovali nove načrte, Ki vam bodo prav gotovo dobro uspeli. Ne sprejmite nekega predloga za skupno kupčijo. DVOJČKA (od 21.5. i\ do 21.6.) Vaši čustveni odnosi bodo še ta teden zaradi / neugodnega vpliva zvezd nekoliko napeti Zato boste morali popustiti in ne vztrajati na svojem stališču. Po drugi strani pa vas čaka prijeten oddih ob koncu tedna. Na delu bo nastal ne-sporazum. ^ RAK (od 22.6. do / \ 22.7.) Preživljate ze- (\ lo prijetno razdob-l I je ter si boste pri- \ / dobili nove slmpa- ----- tije. Možen Je tudi flirt s prijetno, duhovito in prisrčno osebo. Uspehe boste imeli tudi v družabnem življenju. Pazite na osebo, ki vam hudo zavida vse vaše uspehe. /------x LEV (od 23.7. do / \ 22.8.) Za sedaj Je f Jb# čustveno življenje V* ( v j pod mešanimi vpli-V. rt. Odnosi z ljublje-— no osebo se bodo pokvarili, zaradi česar bo nastal neljub spor. Napetost v čustvenih odnosih pa vas ne bo potrla; nasprotno, vlila vam bo polno volje do dela. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zelo ugodni činltelji vplivajo na vaše ljubezenske odnose. Za zaljubljence so še prav posebno ugodni prvi trije dnevi v tednu. Na splošno bodo vsi, ki so rojeni pod tem znamenjem, znali vzpostaviti povsod zelo prisrčne stike. I® /TV" Cfe) Z ——- nA TEHTNICA (od 23. do 23.10.) Ta teden boste spremenljivega razpoloženja, zaradi česar bodo odnosi z vašo okolico precej napeti. Ste nezaupljivi nasproti vsem In mislite, da se vsi delajo norca iz vas. Za to bo položaj tudi neugoden na delu ali v poslovnih zadevah. ŠKORPIJON (od 24. 22.ll.) Vse. tiče čustve- /rr-v skorpi & t $SF ul —1^ vnm V življenja, je ugodnim vplivom. Vsi, s kateri- mi imate opravka, vas imajo radi. Spoznali boste pa še nove osebe in če boste podjetni, vas čaka tudi neki flirt. Pazite na nevoščljivost svojih delovnih kolegov. STRELEC (od 23. 11. do 20.12.) Konč-I no Je nehal neugod-1 ni vpliv Venere. Sedaj morate biti samo potrpežljivi m čustveno življenje se vrne na svoj stari tir Sploh ste v mah sičem prenagljeni. Znali boste osredotočiti svoje napore na stvari, ki jih hočete doseči. KOZOROG (od 21. 12. do 20.1.) Na splošno bi bil P°'°' žaj izvrsten, če n® bi ga sami s svo- — jim nerodnim obnašanjem zapletali. Premagajte svojo negotovost in predajte se življenju. Ta teden utegnete imeti zanimive sestanke * prijatelji. Na delu boste z®10 zaposleni. ^----s. VODNAR (od 2U / A \lo 19.2.) Družba, v ( T \ kateri ste sedaj, 1* J «Tr. “za« Nv—■S življate neskladnost tudi sami s seboj. Toda konec tedna vas čakajo prijetna sre Čanja s prijatelji. Ne ozirajte se na besedičenje In govorice, marveč hodite po svoji poti. RIBI (od 2(1.2. d® 20X) V začetku tedna vas čakajo n®*® zelo ugodne pnJiK®> ki vam bodo dvignile moralo. Čustvena vprašanja boste reševali * večjim zagonom. Tudi s P*}’ jatelji bodo odnosi kar dobri. Razjasnite neki nesporazum J svojimi predstojniki. Odgovorite na pisma. Rastline človeka celo umorijo Narava je ustvarila tudi zelo nevarne zeli - «Peklenska kopriva»9 ki pusti na človeku bolezen za vse življenje - Rastlinski strup za zastrup-liiiHHHi Ijanje puščic - Korist rastlinskega strupa v zdravilstvu Za čimtesnejšo izmenjavo kulturno - prosve tnih dobrin n smo že ugotovili, da du.dsko-prosvetno in kul-uio življenje ne more biti jjhrezano od sosednih področne onstran meje, kakor tudi j ,.0*1, splošnega kulturnega d_2en.ja matičnega naroda v stn 0Yir)i- Gre Pad za prepro-resnieo o veji in deblu, t. j. ki mora srkati sok iz ^ a> ce hoče živeti. To spoznanje seveda že dol-Mn* Ve<^ samo načelno in teo-sif „ •> temveč se tudi dejan-r„,_.1Zvaja, ne samo v obliki . ntn gostovanj iz Slovenije, v zadnjem času pred-dIm v dokaj tesnem in tudi B Prosvetna ib0rr,Je sodelovala z dvema tov Jr>a na reviji pevskih zbo-g0rth„ Idriji in z združenimi til na1 na reviji v Ajdovšči-r°v rt naai reviji pevskih zbo: le. Je nastopil zbor iz Izo-Vi(j6 je moral odpasti pred-tboi"? • naatop mladinskega tnertcov,12. Sečovelj. Mimo teh lovor-°jn^k gostovanj po do-!>0s6hienih Programih, pa je st°Vai ° v Poletni sezoni go-ha P° zasebnih pobudah »Usa a“i strani več godbenih ?la$hp f zabavne in plesne Pale Iter godbe, ki so nasto-lo jjv?a raznih festivalih. Ze-ciativn na s° bila ta samoini- r* . stiki ?Jl^kem, kjer so se tudi taj d odvijali v dobrem, sko- Pa agostovanja predvsem rt čel0??eYnem medsebojnem so-Petjnpkm, zlasti na glasbeno-soskem področju. Poitai?rava o vsem tem pa je Pl ula a obojestransko željo lo Soh r°’ da bi se v bodoče eiovanje sicer še vedno izražalo v izmeničnih gostovanjih vrhunskih dramskih in glasbenih ansamblov, da pa bi moralo priti tudi do smotrnejše organizacijske povezave tako, da bi se naše kulturno-pro-svetno življenje dejansko prepletalo ne samo s stiki med vrhovnimi organizacijami, pač pa tudi med posamezni društvi itd. Odgovorni tovariši iz koprskega okraja so v tem okviru poudarili veliko važnost gostovanj Slovenskega gledališča, ki naj bi v bodoče gostovalo po možnosti z istim številom letnih gostovanj kot v pretekli sezoni, predvsem v večjih krajih oz. v občinskih središčih in morda manj v o-stalih vaseh. Razlogov za ta predlog je več. V določeni meri igrajo pri tem vlogo razpoložljiva sredstva, v prvi vrsti na je vmes prizadevanje kulturno-prosvetnih organov, da se teži k podpiranju amaterske dejavnosti v teh krajih, ki ni samo možna, temveč je tudi nujna. Seveda pa to načelno stališče ne prejudicira možnosti gostovanja tudi v manjših krajih, ki bi si takih gostovanj želeli predvsem ob posebno svečanih priložnostih. So pa hkrati tov. iz koprskega okraja bili mnenja, da bi v primeru, če bi naše gledališče spričo obvez, ki ga čakajo v nOvi sezoni z otvoritvijo Kulturnega doma, ne moglo opraviti vsa predvidena gostovanja, ta odpadla gostovanja nadomestili z gostovanji Glasbene Matice, njene šole, solistov in njenega orkestra, ker je treba vsekakor težiti, da je sodelovanje na kultumo-prosvetnem področju čimbolj pestro in raznoliko. Prav tako bi lahko v tem okviru prišlo do gostovanj posameznih pevskih zborov in seveda tudi ansamblov lahke glasbe, če gre res za kvalitetne skupine. Kar zadeva gostovanja s Koprskega in iz Goriške pri nas, so možnosti prav tako znatne, saj deluje v Novi Gorici polprefesionalno dramsko dališče, v Piranu glasbena la itd., potrebno je ta gostovanja samo stimulirati in s tem stimulirati kulturno-prosvetno dejavnost na obeh straneh. Posebno pozornost ho treba posvetiti medsebojnim gostovanjem pevskih zborov, kajti zbori, ki ne nastopajo javno, se kmalu izživijo in zamrejo. Predstavnik Glasbene Matice je v tej zvezi opozoril, da imamo na Tržaškem v okrilju Glasbene šole več mladinskih pevskih zborov, katerim bi bilo nujno potrebno nuditi priložnost za nastopanje. Predstavnik iz Kopra pa je ravno v tej zvezi omenil, da bo tudi prihodnje leto v Celju tekmovanje mladinskih zborov in zbori iz zamejstva pridejo vsekakor v poštev. Prav tako bo prihodnje leto spet okrajna revija starejših zborov, h kateri so že danes vabljeni tudi zbori s Tržaškega. Kar zadeva glasbene šole je padel predlog, da bi prišlo do dvojnega gostovanja in skupnega nastopa glasbenih šol in sicer šol iz Šempetra in Solkana ter Gorice v Gorici ter šole iz Trsta in Pirana v Kopru ali v Piranu. Najboljše točke s teh dveh gostovanj bi lahko sestavljale program za eventualni nastop v tržaškem Kulturnem domu. Dirigent Kjuder je nakazal potrebo po nastopih simfoničnega orkestra Glasbene Matice. S posebnim zadovoljstvom naj na tem mestu omenimo, da se nam v najkrajšem času, verjetno še letos, obeta začetek delovanja lutkovnega odra, Izšla je nova številka priljubljenega mladinskega lista «Ga-leb», ki začenja svoj II. letnik. Naslovno stran je napravil slikar Klavdij Palčič in to v veliki meri po zaslugi in pomoči, ki jo bodo našim lutkarskim delavcem nudili kolegi iz Nove Gorice, ki imajo v tej zvrsti prosvetnega delovanja znatno več izkušenj. Lutkovni oder deluje tudi v Kopru in tudi njegova gostovanja v Trstu bi bila zaželena. Na sestanku v sredo je bilo govora tudi o predavanjih in padel je predlog, da bi prišlo do tesnejših stikov med vodstvi delavskih univerz v Kopru in v Novi Gorici ter Slovenskim klubom v Trstu in klubom «Simon Gregorčič« v Gorici za izmenjavo raznih predavanj, ki bi utegnila biti zanimiva. V zvezi z delovanjem knjižnic je bila nakazana možnost udeležbe knjižničarjev iz Trsta in Gorice na seminarju, ki bo v Kopru. Zelo lepa je tudi pobuda za pobratimstvo posameznih krajev z obeh strani meje. Padli so tudi konkretni predlogi. Na za<1»jem •torkovem večeru* v Slovenskem klubu je kot predavatelj nastopil dijak VI. Klemše s terno oDouiaca obrt na Slovenskem*. Na sliki predavatelj s svoji sodelavci-recitatorji in godbenikom Namen ter pobratimstev je seveda prvenstveno ljudsko-pro-svetnega značaja. Iz vsega tega kar smo tukaj navedli, misli, pobud in predlogov pa je bilo še mnogo več, sledi, da so možnosti medsebojnega sodelovanja res velike in da bo s požrtvovalnostjo mogoče orebroditi tudi vse ovire, ki bi lahko nastale pri praktičr n izvajanju nakazanega širokega programa. Blagodejne posledice takega sodelovanja prav gotovo ne bodo samo enkratne, temveč so lahko ob smotrnih in perspektivnih prizadevanjih tudi traj-neise. Sestanek je povedal, da dobre volje in resnih namenov ne manjka. j. k. A. Rebule «Voda sprave* na radiu Trst A V četrtek, 5. novembra ti. ob 20.30, bo tržaške radijska postaja Trst A oddajala radijsko dramo «Voda sprave«, ki jo je napisal znani slovenski pisatelj Alojz Rebula. To bo krstna izvedba dela domačega avtorja, ki je prejel drugo nagrado na natečaju za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku, ki ga je letos razpisala Italijanska Radiotelevizija. V svojem radijskem delu avtor prikazuje Nemca Ruden-skega, ki se pelje na poročno potovanje v Slovenijo, da si ogleda partizansko bolnišnico v neki globeli. Med vojno je bil poročnik in kot zemlie-pisec bi moral odkriti omenjeno bolnišnico, pa je ni hotel. Sreča se’ z bivšim ranjencem Gorazdom, ki se je zdravil v omenjeni bolnišnici in postaneta prijatelja. Ta preprosta zgodba, a razgibana in doživeta, obogatena z retrospektivnimi prizori iz druge svetovne vojne, nudi avtorju osnovo za plastične o-pise, za razmišljanja, za bogato poezijo, prežeto z globoko človečansko noto, ki izzveni v poveličanje življenja ter razumevanja in ljubezni med posamezniki in .narodi. Všečna priloga primorskega dnevnika za prosveto in kulturo . št. 10 V soboto 10. oktobra je povabila SPZ svoje pevovodje na razgovor o delu in problemih pevskih zborov. V razpravi so se prisotni strinjali, da so mladinski zbori zelo važna postavka za vsakršno nadaljevanje kulturnega dela tistih otrok, ki danes pojejo in ki bodo lahko v prihodnosti, ko bodo odrasli, mnogo laže pristopali h kulturnemu delu slovenske skupnosti v Italiji. Zato je bila poudarjena misel, da se tako SPZ in vsi njeni pevovodje zanimajo in pomagajo povsod, kjer so možnosti za ustanovitev otroških in mladinskih zborov ne glede ali vadijo v okviru šole, prosvetnega društva ali vasi. Za osvežitev sporedov naših zborov bo SPZ zbrala od 20 do 20 novih pesmi, ki bodo na razpolago vsem zborom. Isto velja za nagrobni- ce. Poleg tega naj bi bile tri nagrobniee obvezne za vse zbore. NOB predstavlja za naše ljudi velik zgodovinski poseg slovenskega naroda v kovanju lastne usode, zato je pravilno, da se tistih velikih dni upora, ki jih v Italiji zadnja leta z vedno večjim poudarkom in svečanostjo proslavljajo, spomnimo preko naše pesmi tudi mi in naši zbori. Vsi zbori naj bolj gojijo pesmi s tematiko iž NOB. Ustrezni notni material je SPZ že poskrbela. Revije pevskih zborov so prišle pri SPZ že v tradicijo. Sprejet je bil predlog, da bo naslednja revija obsegala samo narodne pesmi, ker kaže, da zainteresiranost za narodno pesem upada. Pevci pravijo dobesedno, da so te pesmi za otroški vrtec in Mh nočejo peti, češ da so prelahke. Prisotni na sestanku so ugotovili, da sd te «lahke» pesmi privoščijo kot «cukrč-ke» tudi najboljši slovenski zbori v Sloveniji in celo visoko kvaliteten Slovenski oktet. Pevcem naj velja vabilo, da se resno lotijo narodne pe- smi, ki za dovršeno interpre- tacijo mnogokrat zahteva veliko več prizadevnosti kot mogoče kakšna zahtevnejša u-metna zborovska skladba. Revija je predvidena za 17. januar 1965 v novem Kulturnem domu. Vsak zbor bo zapel dve pesmi bo prosti izbiri. dve ali tri na b >do skupne, ki jih bodo zapeli združeni zbori. Za revijo so predvideni naslednji zbori: Valentin Vodnik — Dolina, Slovenec — Boršt, Lipa — Bazovica, Slovan — Padriče, Prosek-Kontovel, Repen, Vesna — Križ, Gallus — Trst, Briški grič — števerjan, Srečko Kosovel — Ronke, Kras — Dol-Poljane, Oton Župančič — štandrež, ter še en zbor iz obmejnega pasu. SPZ bo povabila na revijo priznane glasbene strokovnjake domačine, iz Kopra in Ljubljane, ki bodo po reviji imeli skupen posvet z vsemi pevovodji. Na razgovoru je bilo še poudarjeno, da bi morali vsi pevci obiskovati vse koncerte kvalitetnih zborov v Trstu ali v Kopru. e. š. Na tretjem «torkovem večeru» v novi sezoni Slovenskega kluba je predaval ugledni gost iz Pulja P Tone Peruško o istrskem narečnem pesniku Mati Baloti (prof. Miji Mirkoviču). Pesnikove pesnu recitiral Josip Percan iz Pulja Delovanje Ljudske knjižnice in čitalnice v Gorici Ljudska knjižnica združena s čitalnico v Gorici je bila ustanovljena leta 1945, takoj po osvoboditvi. dobila v teku leta 1964 77 novih leposlovnih knjig. polare. Letna naročnina znaša 500 lir. V študijski knjižnici Njen prvi sedež je bil v pritličnem prostoru na Travniku, nato pa se je od tam preseljevala, dokler ni dobila sedanji stalni sedež v Ulici Ascoli 1. Ljubitelji lepe slovenške knjige so se v dolgih letih na ta sedež že privadili in sedaj prihajajo vanj, da bi prebirali za plajhno odškodnino slovenske pa tudi italijanske knjige. Izposojevalci niso samo iz mesta ampak tudi iz okoliških vasi, in sicer iz Štan-dreža, Sovodenj, Oslavja, Pod-gore, Dola, Vrha in iz Krmina, kajti mnogi nimajo na razpolago toliko denarja da bi si kupili knjige v knjigami. je 1.020 knjig (slovenski klasiki in druga Strokovna dela npr. zgodovinska, zemljepisna itd.). Novosti nimamo. Teh knjig se poslužujejo dva profesorja in dijaki. Prejeli smo naslednje pošiljke italijanskih knjig: v letu 1958 45 knjig v letu 1963 23Q knjig v letu 1964 50 knjig To so leposlovne in znanstvene knjige, ki se jih poslužujejo v glavnem dijaki brezplačno. Dramska knjižnica ima: a) drame, b) komedije, c) otroške igre, č) mladinske igre, d) partizanske, e) recitacije. Vse je žal zastarelo in novosti ni. Steuilo izposojenih knjig v letu 1963: Potujoča knjižnica s 115 knjigami Knjižnica je imela od novembra 1945 do julija 1964 vpisanih 542 članov. Sedaj je stalnih čita-teljev 200. Od teh se je vpisalo v letu 1963 do julija 1964 52 novih članov, po večini dijakov. Kovček s 35 knjigami ima prosvetno društvo «Jezero>> v Doberdobu, kovček s 35 knjigami ima prosvetno društvo v Sovodnjah. Nove knjige smo prejeli v letu 1962, v letu 1963 nobene in v tekočem letu 77 knjig. januar 90 od teh 34 dijakom), februar 95 (37), marec 70 (49), april 70 (20), maj 9Q (24), junij 80 (16), julij 45 (11), avgust 46 (—), september 70 (15), oktober 90 (12), november 95 (28), december 80 (45); skupaj 921 (291 dijakom). Od 921 je bilo izposojenih 291 slovenskih in italijanskih knjig dijakom brezplačno. Število knjig v ljudski knjižnici Slovenskih knjig je 3.983 (leposlovne, mladinske in za naj-mlajše). Od teh je knjižnica pri- V knjižnici imamo tudi italijanske knjige, ki smo jih prejeli v dar od Ente Nazionale per le Biblioteche Popolari e Scola-stiche, ki ima svoj sedež v Rimu. Knjižnica je včlanjena v Ente pod imenom Unione Cul-turale Slovena — Biblioteca Po- Število izposojenih knjig v letu 1964 do meseca avgusta: januar 95 (od teh 45 dijakom), februar 80 (43), marec 75 (30), april 85 (32), maj 79 (42), junij 70 (45), julij 87 (10), avgust 37. Skupaj 608 knjig (247 dijakom). Od 608 knjig je bilo izposojenih 247 slovenskih in italijanskih dijakom brezplačno. Cena za izposojanje starih knjig znaša 20 lir, za nove pa 50 lir. Starejši ljudje posegajo raje po starih knjigah. V čitalnici, ki je združena z ljudsko knjižnico, so na razpolago slovenski časopisi in revije, in sicer Delo, Tovariš, Mladina, Pavliha, Primorski dnevnik, Matajur Tedenska tribuna, Naša žena, Prosvetni delavec, Primorske novice, Gospodarstvo, Obzornik in drugi, čitalnica bi bila lahko bolje obiskovana. Ljudska knjižnica posluje vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18.00. Ob sobotah je knjižnica odprta samo v jutranjih urah. Jožica Smetova Na dragem »delovnem torkovem večeru* v Slovenskem klubu je pred številnim in pozornim občinstvom predaval prof. Josip Tavčar o »sodobnem tržaškem slovstvu* Neki režiser Je vadil ljubezenski prizor med primadono In glavnim tenorjem. Petje je šlo odlično, le v Igri tenorist nikakor ni zadovoljil režiserjevih zahtev. Poskušali so še in še a končno je režiser zgubil potrpljenje in vzkliknil: «Ne razumem kako, da ste v tem ljubezenskem prizoru tako nerodni. Ali niste bili še nikoli s kako žensko v enakem položaju?« Nakar mu tenorist odgovori: «Seveda sem bil. a takrat mi ni bilo treba prepevati«. ZANIMIVO PREDAVANJE Lepote Gorenjske sliki in glasbi Na pobudo p d. «Slavko Ska® perle« je SPZ povabila na tu ' nejo po Goriškem in Tržaškem turistično društvo Begunje Gorenjskem s predavanjem * pote Gorenjske v sliki in glas Predavanje obsega čez 400 j pozitivov ter glasbeno sprem J vo kvinteta Avsenik. -• če ne bo kakšnih nepredvidenih ovir, bodo predavanja v n slednjih krajih: sreda, 11. nov. v klubu «Sim°D Gregorčič« — Gorica; četrtek, 12. nov. v p.d. «Jezer — Doberdob; petek, 13. nov. v p.d. «S. Ska perle«; v sobota. 14. nov. ob 18. ur q1j Slovenskem klubu v Trstu ter ^ 21. uri v p.d. ( Slovenec« v štu; . v nedelja, 15. nov. ob 16. p.d. «Prosek-Kontovel», ob 18■ v p.d. «Igo Gruden« — NaD Natančnejši razpored bo ob^a ljen v dneh samega g°stova\,e Poudarjamo, da bo predava izredno zanimivo tako zaradi vlačne vsebine kot tehnične polnosti. Izposojanje knji$ Ljudske knjižni^ v Trstu (Ul. Geppa/ Ljudska knjižnica v Trstu v letu 1964 izposodila v P^._ meznih mesecih naslednje lo knjig; jannuar februar marec april maj junij julij avgust september oktober 121 U® 101 111 95 112 65 9? 123 11» t/l\VWVCl . knjiZ* Številke kažejo da niča bolj ali manj zakJjuce ^ odjemalcev, želeti pa bi b*^’ ^ bi se ta krog razširil, soj kaj • več kot 100 izP0^ ne knjigami na mesec nika moremo biti zadovoljni. Razgovor pepovodij o delovanju zborov Iz življenja naših društev ‘V Padričah spet vadi moški pevski zbor . ezko s* ie bilo misliti, da je ay prosvetno društvo «Slovan», k‘ ‘ma ze taiko staro pevsko in tradicijo, popolnoma , i jVno' V zadnjih časih je »Vladal v Padričah zaskrblju-Premor, skoraj popolno mrt-; °p Poledica razcepitve zbora adrič in iz Boršta. Razlogi ; l?eP’tve so bili popolnoma obšla 1Vn*' Premalo je bilo ženskih šai>S°v’ b* lahko uspeval me- šah j P°!em je bil° v Padri-y 1 ? nekaj vaj, katerih so se to ezeY?b predvsem moški, na-niC Ve£’ ®Pomladi je pre-VP=“ Vsakr^o delovanje prav »ih 1 t-uah’ kier sta še v P°v°j-števir- pe*a in vadi'a kar dva *boraCn° in kvalitetno močna vlad ^udneSa> da je spomladi za-jf()sa Premor. Kmeta, delavca, lo /?tar^a ie na P°lJu priganja-šča el°' Pol)sko delo pa dopu-teni pzemalo časa, da bi se po-svM„C 0Vek ®e kulturno in pro-’ 0 udejstvoval. In vendar- le je »aši ,Zel°. dobro znano, kako so jo . ]udie kleni in kako Ijubi- Padrijju knlturo in tradicijo. V Mirovi«- *1S0 “ogli dolgo časa P3drip ■■ bi se dicii^v1^ ‘zneverili blesteči tra- se pevci navadno zbirali pri «Žvankovih» ali pri «Juštu», sedaj pa so v svojem društvenem prostoru ,kjer imajo tudi bogato opremljeno knjižnico .Sicer se v Padričah še vsi ne poslužujejo knjižnice, toda ko bo urejena in bo zanje skrbel knjižničar, je upanje, da bodo vaščani pogosteje segali po lepi slovenski knjigi- In še nekaj. Omeniti je treba, da posvečajo prosvetarji v Padričah veliko skrb tudi mladini. Da bi le pritegnili mladino v društvo, mislijo opremiti prostor z mizo za namizni tenis, če se bo le dalo, pa bodo poskušali tudi z dramatiko. To so za sedaj samo želje, prepričani pa smo, da se bodo te želje kmalu izpolnile. Tu pa tam bodo v delovanju društva nastale vrzeli, ki jih ne bo omgoče spopolniti samo s tem, kar nudi «domača proizvodnja«. V Padričah so že ugotovili, da so predavanja, ki jih navadno priredijo v dvorani pri «Županu» zelo priljubljena in polnoštevilno obiskana. V Padričah je že predaval Magajna o svojih potovanjih, seveda ni prikazal še vseh, zato ga nameravajo še povabiti. Prosvetarji so mnenja, da bi bila taka predavanja ali filmski večeri bolj pogosti. Navdušeno pa bi pozdravili tudi take predavatelje, ki bi jim prišli predavat o kmetijstvu in živinoreji ali celo o gospodinjstvu. V prosvetnem društvu «Slo-van« je danes kulturno delovanje že dejstvo; sicer je še skromno .vendar je razumljivo, da se ne da pričeti takoj na veliko. Velika želja prosvetnih delavcev v Padričah je tudi, da bi čim-prej prišlo do občnega zbora društva ter da bi v odbor pristopili taki ljudje, ki bodo imeli veliko veselja in volje do dela .potem pa se bo dalo marsikaj narediti. Bila bi velika škoda, da bi v Padričah, v taki zavedni slovenski vasi, kulturno in prosvetno življenje popolnoma izumrlo. Lojze Abram | dicii; k 1 lzneverili blesteči tra-l°Va . b°gatega prosvetnega de-let, Ja v vasi Skozi dolgo vrsto . *kW,tV° mora oživeti' P°leS «' " Prosv t °ela tudi kultura in let0sna a P°trebna. S pričetkom svojei^e sezone se v Padričah, v novn društvenem prostoru, po-, lovat; zbirvaio pevci. Začel je de-doslei rn°ak' ^Pevski zbor, ki je Vod$tv ™eI ?e nekai va5 pod &rgj- 0IJ Požrtvovalnega Svetka V)iio\SeStnajst i'h ie. ki »edno ko ja k vajam in ne bo dolgo, toni]; bomo lahko poslušali in »Ost n?*bov trud in požrtvoval-Pevskiv1 nastopih in na revijah Žaven zb°rov. Začetek je teki« -aodar če je le malo do-toostijivf' vsaka ovira pre- *v0j Padričah imajo sedaj celo »uštveni prostor. Prej so Dolžnost vseh prosvetnih društev: prirediti Gregorčičevo proslavo! 15. oktobra 1844 se je rodil naš veliki primorski pesnik Simon Gregorčič, 24. novembra 1906 pa je zatisnil svoje trudne oči. Prve obletnice se je od vseh naših prosvetnih društev spomnilo samo svetoivansko «Slavko Škamperle«, pesnikov spomin pa so počastili z odkritjem doprsnega kipa tudi v Dijaškem domu v Gorici. Kot je lahko p.d. «Slavko Škamperle« vredno pohvale, tako je treba vsa ostala društva grajati in jih obenem spomniti, da je njihova dolžnost, da se vsaj s skromno prireditvijo spomnijo na «Goriškega slavčka«. Saj ni treba kdove kaj; nekaj preprostih besed o pesniku, nekaj recitacij njegovih večno lepih pesmi in morda še kakšno glasbeno točko. To lahko premore vsako društvo, marsikatero pa si lahko privošči še sodelovanje pevskega zbora. In verjemite, ljudje bodo hvaležni! Proseku pripravljalo °troško igro «Kekec» Prejj, nekajmesečnem poletnem JtVo °pU ie *udi prosvetno dru-»oVo »osek-Kontovel začelo z dela ouZ°n0 ijudskoprosvetnega je na dbor prosvetnega društva Zat*np sei» razpravljal o »bsej m delovanju in pripravi »o, £ a Program za novo sezo-zel0 *vVanie našega društva bo sltor-- sezn° in bo zavzemalo >VetJ Vsa Področja ljudske pro-Jiaj' #*»,].• J m°ramo omeniti, da je >e v ' zbor že začel z vajami in »>(jno tn° Pripravlja na medna-„ 'ekmovanje v Gorici ter »?ga . °P ob otvoritvi Kultur-sk« sk0n)a v Trstu. Tudi dram-ija zai.Pb*na ze vadi in pripravno - jVn’ vočer, ki naj bi bil videvanju 26. decembra. ie že začela z vaiami ^lAdramska skupina. Naštu-8ro (jj. 0 celovečerno otroško i-»iftior, ekec»- Po dvomesečnem Pica Zo tudi društvena knjiž-^l»teliPet °dprla vrata svojirti ih ij0 em- V najkrajšem času r°ški Ponovno začel z vajami StemPeVSki zbor' bega j se delovanje prosvet->le konjruatva Prosek - Kontovel ff|° »a 3 ^'e v tem mesecu ima-br°sl&v br°^ramu Gregorčičevo tia tei Proslavi bo pr-f»s)tj j 0P'i novoustanovl:eni «!?v*Psk‘Ket’ k' bo zaPe' vrsto *hsrnj narodnih in umetnih ^ ntcsep Sta, cu decenvru se na nro-ri prireditve, in sicer; 5. decembra bo miklavževanje z obdaritvijo vseh otrok slovenske osnovne šole na Proseku. Nasled-dnji dan, to je 6. decembra pa bo razstava slovenske knjige. Dne 26. decembra bo naša tradicionalna prireditev, ki bo letos imela bolj zabaven značaj. Konec januarja bo premiera o-troške igre «Kekec». S to igro bomo gostovali tudi po ostalih dvoranah na Tržaškem. Februarja meseca bo na programu Prešernova proslava. V naslednjih mesecih pa bomo priredili vrsto predavanj. Naša želja je, da bi v našem sedežu prirejali vsakotedensko družabno prireditev, ki naj bi obsegala predavanje, prikazovanje diafil-mov, predvajanje filmov, razne razgovore in podobno. Ti večeri naj bi bili izključno za mladino. Ce bomo v tem uspeli, bi vsekakor naredili zelo pozitivno delo, ker bi tako pritegnili v naše društvo tudi ostalo mladino, ki sedaj stoji ob strani in je za kulturno delovanje pasivna. Poleg tega najvažnejšega delovanja bo prosvetno društvo delovalo tudi na tem, da bi dobili primerno dvorano, kjer bi lahko nastopali in se kulturno izživljali. Dvorana ie nujno potrebna in glede tega smo naredili vrsto intervencij, ki upamo da bodo obrodile pozitivne sadove Marjan Pertot Ob odkritju Gregorčičevega spomenika v goriškem Dijaškem domu Zbor »Srečko Kosovel« v Ronkah pridno vadi Nedavno ustanovljeni pevski zbor »Srečko Kosovel« v Ronkah, ki ga vodi požrtvovalna pe-vovodkinja Pavlina Komelova, vadi zelo redno in kar se da požrtvovalno. Pevska disciplina je odlična. Pevci sami so se odločili, da bodo plačevali v zborovsko blagajno redno mesečno članarino, sklenili pa so tudi, da bodo skušali svoje članstvo povečati in če bo šlo, ustanoviti prosvetno društvo. Knjižnica društva «I,onjer - Katinara« Knjižnica prosvetnega društva Lanjer - Katinara ima skoro 250 knjig leposlovne vsebine. Slaba petina — 45 — so mladinske knjige Knjižnica posluje enkrat tedensko, ob sredah zve- REVIJE Galeb Prijetno je srečati se po počitnicah z novim «Galebom». Letos mu je naslikal naslovno stran Klavdij Palčič: v sončnih žarkih se belijo jadra pa tudi otroška barčica iz papirja. List je ohranil svojo živahno pestrost; med pesmicami in prozo je mnogo risb, ki so jih prispevali že starejši in novejši prijatelji revije; Hlavaty, Koporc, Sovre, Kos, Prunkova, Rogelj (to je tisti, ki je včasih imenitno skakal s smučmi), ena slika pa je delo Rosande Kralj iz III. razreda osnovne šole v Slivnem. Nekatere slike in napisi so v zeleni, modri in rdeči barvi, tako da list že s svojo zunanjo podobo zadovolji oko šolarja. Pesmi so za to številko prispevali Gustav Strniša, Ludovika Kalan, Črtomir Šinkovec, Vojan Arhar in Neža Maurer. Pisatelj Boris Pahor se je spomnil 120-letnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča. V svojem spisu obžaluje, da pri proslavi v Kobaridu meseca septembra ni bilo tudi tržaških Slovencev. Potem poroča, da je na pesnikovem domu našel album, ki so ga tržašiki dijaki pesniku darovali maja meseca 1900. Končno se Boris Pahor sprašuje, če ne bi bilo lepo, da bi naši šolarji in dijaki s slikami svojih razredov napolnili nov album in ga postavili k onemu. (Zdi se nam, da to ne bi bilo posebno težko.) Zora Rebula piše daljšo zgodbo z naslovom «V srcu Afrike«, ki se bo nadaljevala. Prav gotovo bo ta zgodba privlačevala mlade bralce od številke do številke. V naslednjem sestavku je zelo nazorno opisan boj med kačo Alo in ježem Hasanom. Zabavna je Roševa zgodba »Rožarjeva hruška«, Vlado Firm pa je prispeval zgodbo o mali Ireni in morskem psu (ki pa ni bil morski pes). Del lista ima poučen značaj; tu so sestavki o olimpiadi, kratke zanimivosti, nekaj o razstrelivih ali eksplozivih in iz filatelije. Objavljenih je tudi nekaj prispevkov šolarjev in končno še dve pesmici z notami. Solarji se jih bodo lahko v šoli naučili peti. Ne manjka pa tudi ugank; če jih bodo mladi reševalci znali rešiti, se jim obeta knjižna nagrada. Prepričani smo, da si bo «Galeb» pridobil ie novih zvestih prijateljev. Pastirček Oktobra se je pojavila tudi prva številka novega letnika ((Pastirčka«. Tudi temu listu za otroke je dal zunanjo podobo slikar Klavdij Palčič, ki je prispeval še nekaj ilustracij. V tej številki je precej prostora odmerjenega poletnim taborjenjem in spisom verske vsebine. Živahno povest «Luč z Vrhovelj«. ki se bo v prihodnjih številkah nadaljevala, je prispevala Zora Tavčarjeva. V številki sta tudi dve pesmici ter še nekaj sestavkov in ugank. Bogatijo jo še številne fotografske reprodukcije. Mladika »Mladika« je izdala svojo sedmo številko. Glavni poudarek je uredništvo dalo otvoritvi Slomškovega doma v Bazovici ter taboru Slovenske prosvete, ki je bil prav tam. Nadaljuje se tudi spis Janeza Beleja ((Nekaj dni po Afriki«, ki je mogoče najbolj dragocen prispevek v številki. Poleg nekaterih stalnih rubrik in poročil je objavljen daljši razgovor Saše Martelanca z Zorkom Simčičem, Marko Ivančič piše o osemdesetletnem arhitektu Ivanu Vurniku, Stanko Zorko o delu za izvedbo liturgične konstitucije, Maks Šah pa o novih knjigah. Pesmi ie za to številko prispevala Milena Merlak - Detela, nadaljuje se pa čudno dolgovezno pripovedovanje «Tujci povsod« Zore Sakside. Znaten je tudi v tej številki prispevek Leva Detele. Njegova «Nočna praksa« se bo še nadaljevala. Napisal pa je tudi daljši sestavek v zvezi z bivšimi ((Perspektivami«. (V «Mladiki» je večkrat kaj, kar sili k polemičnemu odgovoru. Vendar smo se v tem okviru — v «Proveti» — izogibali polemiki, ker je naš namen zgolj poročanje. Tega načela se bomo držali tudi naprej.) Most Nova številka «Mosta» se predstavlja z novelo Alojza Rebule kProcenti noči« na uvodnem mestu. Priznati je treba, da pomeni Rebulovo ime okrepitev revije, novela sama pa dviga njeno kvalitetno raven. Precej je v tej številki zastopana poezija; Stanko Janežič, Milena Merlak - Detela, Humbert Pribac, Savina Remec. Objavljeni so tudi prevodi petih pesmi Umberta Sabe. Ostala vsebina številke je bolj esejističnega in literarno kritič-nega značaja. Aleš Lokar je prispeval ((Nekaj misli o razvoju slovenskega naroda«. (Ne glede na avtorjeve trditve je treba priznati, da ne piše tako, da bi po eni strani bilo vse dobro po drugi pa vse slabo.) Sodelavec «Mladike» Lev Detela je pri «Mostu» glavni urednik, pa je razumljivo, da številka ne more biti brez njegovih prispevkov. Gotovo pa bi ža ((Mladiko« nekaterih stavkov v svojem prispevku ((Balantičev in Kajuhov svet« ne napisal. Ocenil je še pesmi Frana Zoreta, ki so izšle v Argentini. Milena Merlak - Detela pa ocenjuje pesniško zbirko «Bronasti tolkač«, ki je že pred dvema letoma izšla v Avstraliji in je njen avtor Humbert Pribac. Merlakova poroča tudi o Kocbekovem ((Slovenskem poslanstvu«, A. L. pa o «Confine orien-tale« Maria Pacorja. Vladimir Remec je napisal članek ((Perspektive in marksizem«. Ni prav jasno, čemu je objavljeno razmišljanje Guillauma Apollinaira »Novi duh in pesniki«, r. r. čer. Obisk je za mali Lonjer (400 prebivalcev, med temi nekaj Italijanov) kar zadovoljiv. So primeri, ko izposodi knjižnica 25 knjig tedensko, kakor tudi da pride po knjige le 6 bralcev. Odrasli, starejši bralci, zlasti moški, so pri izbiri knjige že zahtevnejši, zato skušajmo društveno knjižnico obogateti in jo napraviti privlačnejšo. Mladina v Borštu V zadnji številki naše »Prosvete« je bilo nekaj vesti o delovanju p.d. ((Slovenec« v Borštu. Za danes samo kratka vest, da je društvo široko odprlo vrata mladini, ki se je na nedavnem razgovoru temeljito pomenila o svojih problemih. Dne 7. novembra bodo priredili za začetek večer fiiafilmov. Društvene prostore pa bodo opremili še z raznimi sobnimi igrami, ki bodo poleg časopisov lahko zadržale marsikoga v domačem društvenem sedežu. Tekmovanje zborov v Gorici Kakor smo že javili, bo konec tega meseca v Gorici mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Kaže, da bo letos še ostrejša konkurenca kakor lani, ker bo odziv tudi avstrijskih zborov večji. Tekmovanja se bo udeležil tudi odličen, mednarodno priznani Komorni zbor iz Celja. Prišel bo tudi zbor iz Ajdovščine, ki se je že lepo uveljavil. Tudi tržaški zbor ((Tartini« se marljivo pripravlja; prav tako «Santa Maria Maggio-re», ki je menda rešila vprašanje pevovodje. Slovenski zbori naše manjšine se bodo morali res pošteno potruditi, če se bodo hoteli uveljaviti. Slomškov dom v Bazovici V nedeljo 11. oktobra so v Bazovici svečano odprli in predali svojemu namenu nov katoliški «Slomškov dom», ki bo prven-sveno služil v prosvetne namene. Dom je v rekordnem času štirih mesecev zgradilo domače podjetje Marija Lozeja. V spodnjih prostorih enonadstropne stavbe je večja dvorana in še ena manjša soba, kjer bo nekako dnevno zbirališče. V prvem nadstropju bosta v gosteh oba basovska otro ška vrtca, ki sta ostala prav letos brez strehe, razen tega pa je v prvem nadstropju še večja soba za seje, sestavke in knjižnico. Veliki prostori so tudi pod streho. od katerih služi eden skavtski organizaciji. Dom ima tudi precej obširno dvorišče. Otvoritev doma je bila v navzočnosti predstavnikov oblasti, ki so menda tudi prevzele jamstvo za dolgove v zvezi z gradnjo samo V namenu prirediteljev je bilo tudi, da bi bila otvoritev povezana z izvedbo tradicionalnega tabora Slovenske prosvete, toda zaradi neprimernega vremena se je morala celotna prireditev odvijati v notranjih prostorih in v bazovski dvorani, kar pa ni motilo slavnostnega razpoloženja, čeprav je precej ljudi izgubilo priložnost, da bi prisostvovali kulturnemu programu, ki je bil precej bogat. Prireditvi sta bili dve: za pozabljene goste in pa za domače ljudi. Program sta napovedovala mlada Bazovca Meri Berce in Karel Mezgec in kot prvi so nastopili združeni zbori Slovenske prosvete iz Bazovice. Trebč, Mačkovelj, s Froseka. iz Križa, Rojana, od Sv Ivana in z Opčin. Vseh skupaj je bilo pevcev blizu sto in so pod vodstvom prof. Zorka Ha-reja peli dovolj ubrano. Zapeli so trt pesmi. Sledil je otvoritveni nagovor, nato pa je nastopila folklorna skupina Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta, ki je zaplesala štiri narodne plese v barvitih slovenskih narodnih nošah. Tudi ta skupina je pod vodstvom Alberta Baračiča uspešno opravila svojo nalogo. JTato so nastopili najmlajši bazovski pevci pod vodstvom Sonje Mahničeve-Sain, ki so prisrčno zapah tri pesmi. Dramska skupina Slovenskega kulturnega kluba je zaigrala igro o izgubljenem sinu. Igralce je pripravil Franko Žerjal Za konec pa so gostje iz Celovca zaigrali vrsto domačih melodij. Tak je novi katoliški prosvetni dom v Bazovici Veselega razpoloženja ob zabavnih Korošcih seveda ni manjkalo. Glavno zaslugo za zgraditev doma ima domači župnik žive, ki je tudi ključe doma simbolično izročil mladini, kateri naj bi bil prvenstveno dom namenjen, da bo lahko v njem razvijala prosvetno dejavnost, ki nam je ved- no in pod vsakim okriljem potrebna, ker pomaga ohranjati in krepiti narodno zavest z gojitvijo slovenske besede in slovenske pesmi. Kolikor več bo vsega tega v novem «Slomškovem domu», toliko bolj bo dom izpolnjeval poslanstvo, za katerega je bil zgrajen. j. k.' Večer pri «Vodopivcih» Prisostvovali smo XII. redni letni skupščini Primorskega akademskega zbora «Vinko Vodopivec«, ki je ena umetniških skupin »Akademika« v Ljubljani. Zanimalo nas je, kaj bomo novega zvedeli na shodu tega pevskega društva primorskih akademikov, ki že dobrih deset let zelo uspešno deluje na področju slovenske vokalne glasbe in ki je lani meseca maja za svoje delo prejelo «In posredovanfe r>a jvišhh predstavnikov ouiasti naše ookra-iine in dežele, ^ezumllivo ie torei. da so sindikalne oreanl-zaoiie kot ed°-°ocialno odločitev že nasiednif den. se nravi v nefek, proglasile protestno stavko da po-kačeio svo’e nezadovoljstvo. V nolnvict tedna se ie pri-čela 20-dnevne doba v kateri imaio kmetovalci pravice vložiti priziv nroti aplikacij zakona 167 ki ga le gariška občinska Uprava skl en’1 e presni-čiti tudi pri nas z doio*’tvHo nodroč'a tret> roz;,Sor,eiqinih con v štpndrežu. Podturnu in Ineniku. V teku že obsežno delo. da se sestavilo prizivi in izročilo obč’nskj unravi, v tem tednu 'ta bili v štendrežu dve seli odbora, ki vodi to akciio, niegovi člani pa so storili potrebne korake, da se zagotovi nlen uspeh. Vsekakor Je nujno, da se v tem kratkem roku 20 dni napnejo vse sile. ki so potrebne za uspešno izvedbo priziva. Občinski svet v Doberdobu 1e na svoji seji ki io je imel v tem tednu, sestavil komisijo, ki bo skrbela za postavitev spomenika domačim nadlim partizanom. Odbor bo moral Izbrati lokacijo ter se z lastniki dogovoriti o odkupu zemlje, poiskati pa bo moral tudi človeka. M bo napravil načrt. V Slovenskem dijaškem domu v Gorici pa so v nedeljo odkrili doprsni kip Simona Gregorčiča, delo akademskega kiparja Kalina. Kip le gojencem doma poklonila Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Na svečanosti so deklamirali gojenci doma, zbor Dol-Poliane pa 1e zanel nekai Gregorčičevih uglasbenih nesmi. PRED UPRAVNIMI VOLITVAMI NA TRŽAŠKEM Razmere in problemi dolinske občine Kratek pregled plodnega 4-letnega delovanja občinske uprave in nekaj problemov, ki se jih bo morala lotiti nova uprava ..^ r' ' iti !L ^■ i*. m i j ■ i Pogled na Breg (Boršt in Zabrežec), v ozadju pa je Glinščica Ker je potekla mandatna doba občinskih uprav in se bližar jo volitve novih občinskih sve- tov, je potrebno, da opišemo tudi delovanje dosedanje dolinske občinske uprave, kakor smo to storili za druge podeželske občinske uprave, in da vsaj na kratko navedemo nekatere probleme, ki čakajo novo upravo. Dolinska občina, ki je precej razsežna, je imela v septembru 5225 prebivalcev, volilnih upravičencev pa 3815. Tudi v dolinski občini, kakor v miljski in nabrežinski, bo pri upravnih volitvah letos veljal proporcionalni sistem. Na ta način bo vsaka lista dobila število svetovalcev sorazmerno s številom glasov. V dolinski občini je bilo predloženih 5 kandidatnih list, in sicer (po vrstnem redu): Demokratična enotnost (KPI, PSIUP in neodvisni), PSI, PSDI, Slovenska skupnost in KD. Zaradi tega je še bolj važno, da gredo vsi volivni upravičenci na volitve in da oddajo svoj glas tistim kandidatom, ki dobro poznajo potrebe vseh vasi, ki bodo znali dobro uprav-1 se bo kdaj razvila pri Domju v občine. Gospodarske razmere Prebivalci dolinske občine se preživljajo s kmetijstvom in delom v industrijskih ter drugih podjetjih v Trstu (Italsider, ladjedelnice, Aquila, gradbena podjetja, mala industrijska in obrtniška podjetja). Brezposelnost zdaj ni občutna, pač pa je precej delavcev, ki so zaposleni pri manjših podjetjih in so po nekaj dni v tednu brez dela. To je vsekakor posledica slabe gospodarske konjunkture. Tudi stanovanjska kriza ni več tako huda, kot je bila pred leti. Občinska uprava je v zadnjih štirih letih poskrbela za izgradnjo stanovanjskih ljati in zagovarjati interese vse hiš (4 v Dolini s 16 stanovanji in 2 v Domju s 14 stanovanji) za skupno 76 milijonov lir, precej čednih hišic pa so so si zgradili domačina sami. Industrije v občini sami ni, razen kamnolomov Italcementi, v Bo-ljuncu in pri Borštu. Morda Sedež županstva v Dolini okviru Industrijskega pristanišča, toda od tega si dolinska občina ne more še kdovekaj obetati. Za zdaj pa lahko nekaj pričakuje od turizma. Dolinska občina sicer ni ob morju, ima pa Glinščico in lepe, privlačne izletniške točke. Dosedanja občinska uprava je z nekaterimi prireditvami (vinska razstava in praznik grozdja), s skrbjo za ceste, s postavitvijo javnih telefonov skoraj v vseh vaseh in razširitvijo električnega ter vodovodnega omrežja, precej pripomogla, da se je povečal dotok turistov. Postavila je tudi predlog, da bi v Glinščico po trasi zapuščene železniške proge uredili turistično cesto, gostinci pa obnovili in preuredili svoje lokale, vendar bi višle oblasti in pokrajinska turistična ustanova morale posvečati večjo skrb za razvoj turizma v tem predelu naše pokrajine, ki je tako blizu mesta in tako privlačen. Zelo pereče je v dolinski občini vprašanje kmetijstva. Skoraj neverjetno se zdi, da kmetijstvo v tej občini naglo propada. človek ne more verjeti svojim očem, ko vidi zapuščene vinograde in njive. Zdi se mu, da ne sliši dobro, ko izve, da so nekatere vasi sploh brez goveje živine. V dolinski občini je glede tega slabše kot na Krasu. Izjema je le Gročana, mala vasica, ki ima več glav goveje živine kot vse ostale vasi v dolinski občini skupaj. Po drugih vaseh je sicer še nekaj kmetov, večinoma pa so starejši ljudje, katerih sinovi zapuščajo kmetijo. V vseh vaseh obdelujejo zemljo, kolikor jo lahko večinoma kmetje-delavci. V dolinski občini pridelajo skupno še precej dobrega vina, v nekaterih vaseh so pred leti imeli tudi dober pridelek oljk, ki pa je skoraj izginil zaradi hude- tiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiin»»i"iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiu«iiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Vzreja mlade goveje živine (Nadaljevanje in konec) Glede prvega mleka — mlez-ve — je važno sledeče: to mleko ima za mlado žival posebno vrednost, ker vsebuje množine beljakovine in soli. Pospešuje pre-osnovo v telesu in počisti mlado črevesje od smolikaste črevesne vsebine. S svojo zdravilno o-brambno močjo pa varuje mlado tele pred škodljivimi klicami. Ni pa rečeno, da je uživanje tega mleka teletu neobhodno potrebno. Nekateri rejci uporabljajo to mleko v druge namene, teletu pa dajejo v prvih dnevih piti mleko drugih mladomolznih krav. V drugem tednu dobi tele dnevno tri do štirikrat po 1 do 1,5 litra mleka, v tretjem samo še trikrat dnevno po 2 do 2,5 litra mleka. Od tretjega tedna dalje dajemo teletu piti le po trikrat dnevno, toda množina mleka mora biti vedno večja, dokler naposled ne doseže 4 litre na obrok. Koliko časa naj dobiva tele mleko, je odvisno od gospodarskih razmer in od tega, v kakšne namene smo tele določili. Zapomniti si moramo le, da mleko teletu vedno koristi. Vzrejo telet delimo v tri dobe: V čas sesanja oz. napajanja, v čas odstavljanja in v dobo po odstavitvi. Cim dalje traja prva doba, tem močnejša postane žival. Dobri rejci plemenskih bikcev jih hranijo'do enega leta s SALU V kraškem vinogradništvu za-ka in napredka v tej stroki, že pred leti so se vaščani z vso resnostjo oprijeli trtoreje in vlagali vanjo velike napore. Izkušnje so potrdile, da je ta pridelek še najbolj donosen, če se pri njem uporabljajo čimbolj umni ukrepi. Seveda ne odloča pri tem le proizvodnja, ampak tudi prodajna cena vina. Te pa niso nikoli bile v skladu s proizvodnimi stroški. Ker pa .smo navajeni na skromen zaslužek, smo se zadovoljili z manj primemo ceno. že neka j let pa se je spečanje vina zatikalo in lani močno zataknilo. Spečali smo ga z osmicami. Letošnja letina pa je presegla vse prejšnje letine in vsako pričakovanje. Ni vina le dosti, ampak bo tudi dobro. Zdravo grozdje, pozna trgatev, tako da je grozdje doseglo Dolno zrelost — kaj bi s pravilnim kletarstvom — ki mu nosvečamo vedno večjo pozornost — pridelek ne bil dober! Res ie bila tuin-tam stiska .za posodo, a takih zadreg bi si želeli tudi vnaprej. Druga zadeva pa je vprašanje cene. O tem ne vemo in ne moremo še reči ničesar. Drži pa mnenje bolj razgledanih glav, in sicer, da bi se vinogradniki morali pravočasno o tem kaj pomeniti in po možnosti zavzeti določeno stališče. Mislimo, da bi takšen pomenek dovedel do dobrih in koristnih ukrepov. VAZNO OPOZORILO Prijavite vinski pridelek Tajni itvl Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov opozarjata vinogradnike, da morajo, kakor vsako leto, prijaviti količino letošnjega vinskega pridelka In zaloge lanskega. Kok za prijavo zapade 30. novembra. Člani omenjenih organizacij naj se zaradi tega zglasijo med uradnimi urami na tajni tvih v Dl. Geppa 9, kjer bodo lahko izpolnili zadevne obrazce. polnomastnim mlekom. Na vsak način ne smemo odtegovati teletu v prvih 4 do 6 tednih polnomastnega mleka. Teleta, ki jih dolgo hranimo z mastnim mlekom, razvijejo dosti bolje sirišč-nik, ki ohrani tudi pozneje večjo zmožnost za prebavo beljakovin. V naprednih živinorejskih krajih dajejo teletom 2 do 3 mesece polnomastno mleko, bikcem, določenim za pleme, pa še dalje. Nato pričnejo polno mleko nadomeščati s posnetim, katerega jim dajejo samo še nekaj mesecev, vendar je množina različna. Ravna se po telesni teži, in sicer znaša približno eno šestino teže teleta. Tako dobi na primer 35 kg težko tele do 7 litrov mleka, 50 kg težko tele okrog 8 litrov in 65 kg težko tele okrog 11 litrov posnetega mleka na dan. Ko je tele 14 dni staro, mu ponudimo malo dobrega sena. Pri štirih tednih ga že povžije približno pol kg dnevno. Tek po senu vedno bolj narašča. Po treh mesecih ga poje 1 kg in pol, s štirimi meseci 2 do 2,5 kg, s šestimi meseci 3 do 4 kg in z dvanajstimi meseci po 4 do 5 kg dnevno .Poleg sena mu dajemo po prvem mesecu iz nizkih malih jasli ali iz koritca, postavljenega na tla, dnevno po četrt kg dobrega ovsenega zdroba. Po nekaj tednih mu primešamo enako količino tudi v mleko, tako da dobi dnevno po pol kg takega zdroba. Oves in seno morata biti dobre kakovosti. Seno naj bo dobro suho, košeno na suhih, gnojenih travnikih in pomešano z deteljo ali lucerno. Z odstavljanjem začnemo s 4-6-13 tedni, kar je odvisno pač od gospodarskih prilik, na ta način, da teletu odtegnemo dnevno od pol do 1 litra polnega mleka in ga nadomestimo s posnetim. Namesto odtegnjene maščobe pride-nemo 50 do 60 gr lanenega semena na liter posnetega mleka Ko pa je tele staro 5 do 6 mesecev, prenehamo tudi s posnetim mlekom .tako da mu ga dnev- no odtegnemo po pol do en liter. Zato pa naj dobi dodatke močnih krmil raznih vrst in male množine mineralnih soli (živinska sol, klajno apno). Za teleta napravimo v hlevu majhno stajico v izmeri kake tri kv. metre z nekaj letvami ali deskami, kjer se tele lahko prosto giblje, če pa imamo več telet, napravimo za vse skupno ogrado ali stajo, seveda toliko večjo in primerno številu živali, da niso ovirane v prostosti. V talce skupne staje jih namestimo lahko že po štirih tednih ali pa vsaj po odstavitvi. Kadar koli dovoljuje vreme, jih spuščajmd na prosto, da se naskačejo in navžije-jo svežega zraka. Ko smo tele odstavili, je minil najbolj kočljiv čas. Nadaljnja reja ne povzroča več toliko dela in pozornosti. Dobro seno, žitni zdrob ali druga močna krmila naj bodo glavna hrana, ki vsebuje dovolj beljakovin. Pa tudi v tem času ne smemo pozabiti na male obroke soli in klajnega apna. Za napajanje uporabljajmo le dobro, čisto in svežo vodo, ki pa pozimi ne sme biti ledena. Krmila, ki vsebujejo mnogo vode, niso primerna za teleta (mokri ostanki sladkornih tovarn, sveže repno in pesno perje). Poživljajoče delujejo na prebavo mali obroki zrezane repe ali Pese, ki Jih primešamo rezancem ali plevam. Po 6 do 7 mesecih si oglejmo tudi teletove parklje, ali so v redu. Bikce, ki Jih ne nameravamo rediti za pleme, skopimo. Da ostane hrbtenica lepo ravna, ne krmimo mladih živali nikdar ir visokih jasli, kamor se morajo naporno stegovati in pri tem krivijo svoja mlada telesa, pač pa uporabljajmo nizke jasli ali koše, postavljene na tla. Kadar koli je mogoče, nažeriite mlade živali iz hleva, ven na pašo, ki najbolje vpliva na njih rast, razvoj in zdravje, pa tudi poceni rejo. ga mraza in pojava oljčnih mušic. Vazni problemi Nova občinska uprava se bo morala spoprijeti z vprašanjem občinskega vodovoda, da bo dosegla od višjih oblasti sredstva za kritje primanjkljala ali vključitev v širši konzorcij. Prav tako bo morala poskrbeti za gradnjo nove šolske zgradbe za slovensko in italijansko osnovno šolo v Dolini. V ta namen je zdaj na razpolago 12 milijonov lir, zgradba pa bi stala 35 milijonov. V dosedanji stavbi bi imela svoj sedež le slovenska srednja šola. Pri tem je treba omeniti, da bodo pri Domju v kratkem začeli graditi novo zgradbo za italijansko srednjo šolo, za katero je vladni komisar že dodelil 46 milijonov lir. Tako bi moral dodeliti potrebno vsoto tudi za slovensko in italijansko šolo v Dolini. Za otroške vrtce v Dolini in v Boljuncu, ki so zdaj v starih in neprimernih prostorih, bo občinska uprava tudi morala poskrbeti, da bodo dobili nove prostore, v Gročani pa bo treba zgraditi občinsko ali srenj-sko hišo, kjer bodo lahko ambulanta in prostori, ki jih potrebujejo vaščani za sestanke, predavanja itd Občinska uprava bo morala poskrbeti, da bo pokrajinska u-prava dokončala asfaltiranje ceste v Mačkovl.ie. Prav tako bo treba dokončati dela za ureditev ceste Boršt-Jezero-Reška cesta, popraviti pot Mačkovlje-Prebe-neg, dokončati ureditev ceste Ricmanje-Ključ ter popraviti in urediti razne vaške poti, ki so v slabem stanju. Lahko bi navedli še razna druga dela in potrebe vasi v dolinski občini, ki bodo prišle do izraza v novem občinskem svetu in ki jih bo morala občinska u-prava upoštevati, vsekakor pa bo moral tudi novi občinski svet podpirati vse pobude ne samo za gospodarski in socialni napredek občine, ampak tudi v okviru borbe za večjo avtonomijo krajevnih ustanov in za spoštovanje naših narodnih pravic. Glede tega gre priznanje vsem dosedanjim podeželskim občinskih upravam. Obračun delovanja občinske uprave Po vsem tem naj navedemo nekaj podatkov o štiriletnem delovanju dosedanje dolinske občinske uprave. Nekatere pobude in dela smo že omenili. V teh letih so potrošili 34.786.937 lir za vzdrževanje, popravila in ogrevanje šolskih poslopij, za izgradnjo, popravila in asfaltiranje cest 120.620.730 lir, za vodovod 17.934.771 lir, za ljudska stanovanja 76 milijonov lir, za bolniške stroške za reveže 22 milijonov 117.331, za javno razsvetljavo 18.468.338, za občinsko hišo v Borštu 8 milijonov lir, za ureditev pokopališča v Dolini 3 milijone lir, za ureditev lekarne v Boljuncu 3,800.000, za popravilo cerkve v Ricmanjih 6 milijonov lir itd. Občinska podporna ustanova pa je dodelila revežem 16.620.200 lir denarne podpore, 1,984.000 lir v bonih za hrano in obleko ter 3 milijone 972.000. lir za zavetišče onemoglih v Miljah. V teh podatkih niso seveda všteti redni stroški. Kljub težavam je tudi dolinska občinska uprava opravila v štirih letih svojega delovanja dobro in koristno delo. PRAZNI PROSTORI... Na glavnem trgu v Nabrežini je občinska zgradba, ki jo vidite na sliki, v kateri je bila pred leti šola. V pritličju so prostori, ki jih je občinska u-prava dala v najem za trgovine, gornji prostori pa niso zasedeni. Občinski svet je že lani sklenil, da se ti prostori oddajo v najem raznim ustanovam in organizacijam, ki so se prijavile in zaprosile občinsko upravo, da bi dobile prostore v najem za svoje delovanje, toda pokrajinski upravni odbor (giunta provinciale amministrativa) ni še odobrila omenjenega sklepa. Tega zavlačevanja res ne moremo razumeti. Občinska uprava nima tako nobenega dohodka od najemnine, prizadete ustanove pa so v stiski s prostori. Pri tem je najbolj prizadeta šola Glasbene Matice, ki ima lepo število gojencev in ne more razvijati svojega delovanja za glasbeno vzgojo domače mladine tako kot bi jo lahko, če bi imela na razpolago primerne prostore. Občinska uprava bi morala takoj spet opozoriti omenjeni nadzorni organ na sklep občinskega sveta, ali pa ji sporočiti, da bo prostore oddala v najem v pričakovanju odobritve. SESLJAN Javnosti je znano, kako dolgotrajna je bila «pravda» za otroški vrtec. Ta vrsta je dokaz več v dveh pogledih, in sicer: prvič, da se Slovenci kot narodna manjšina moramo boriti za enakopravnost, jezikovne pravice in vse, kar nam po človečanskih, ustavnih in drugih pravicah pritiče, in drugič, da se z vztrajno borbo nekaj doseže. Bodi glede slovenskega otroškega vrtca že kakorkoli, starši in vsi slovenski ses-ljanski vaščani smo zadovoljni, da je oblast končno uvidela, da imajo naši otroci pravico do vzgoje v svojem materinskem jeziku. Sesljan je že v tisti podobi, ki po sezoni leže na turistična naselja. Sicer nima njihovega spokojnega lica, ker je nenehni cestni vrvež in prihajajo k nam izletniki. Pred leti se je naše naselje naglo množilo in nove stavbe so rastle kot gobe po dežju. Ta naglica je popustila. CEROVLJE Želeli bi ji še mnogo zdravih let ,a najmanj vsaj še dve leti življenja, da bi bila dosegla 100-letnico rojstva. Tako govorijo vaščani o pokojni Ani 'Legiša, nreminuli v predzadnjem tednu. Redkost .ie takšna starost, a še večja redkost čilost, telesna in duševna, ki jo je ta žena ohranila do zadnjih dni. Znala je ceniti prijetno in spokojno življenje na stara leta, Samo na stara leta. Kot Pregelj, kakor se je pokoina prvotno pisala — se ie ta Tolminka na rojstnem domu borila s trdim delom, skrbmi in pomanjkanjem ter skromnostjo, ki so v njeni mladosti domovale v siromašnih domovih. Odšla je v svet in se končno omožila v Cerovi ie. Tudi tukaj se je morala trdo spoprijemati z borbo za obstoj, ker so težke takratne gospodarska prilike v delavski dmžini zahtevale veliko žrtev. Skrbeti le bi-lo tre^a za otroke (trojico), še teže ji je bilo, ko je postala vdova. Otroci so se osamosvoXVista- mr - ui. mo«i. is Tel. 29-656 BOGATA IZBIRA naočnikov, daljnogledov, SESTIL, RAČUNAL IN POTREBŠČIN ZA VIŠJE SOLE, toplomerov in fotografskega materiala. Včeraj-danes ENAL0TT0 Natečaj št. 44 ZMAGOVITI STOLPEC Bari . . Cagliari Firence Genova Milan • Neapelj , Palermo Rim . , Turin . . Benetke Neapelj II Rim II 18 75 74 7 45 2 79 76 33 86 74 13 1 2 2 1 X 1 2 2 X 2 2 1 PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 3.586.000 11 (očkami lir 244.500 10 točkami lir 16.400 Dokončne kvote določi o-srednja komisija • Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31, oktobra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 87-letna Leopoldina Augustin vd. Pohl, 74-letna Luigia Sambo vd. Dolce, 81-letni Antonio Dabinovich, 554etni Paolo M i ss, 66-letni Giovanni Rade, 82-letna Elisa-betta NSseelli, 73-letna Adele Metelko vd. Umari, 83-letni Bortolo Zac-car, 89-letna Ermenegilda D’Andrea por, Battiston, 68-letna Nabiha Farna, 87-letna Rosa Ivich vd Biccardi, 82-letna Algela Petronio vd, Lazer. OKLICI: zidar Marino Paliaga in gospodinja Vera Poropat, podčastnik vojaškega letalstva Arnaldo Simeoni in gospodinja GiuJiana Bulfon, železničar Lucio Pantanali in gospodinja Isolina Pevere, oficir Armando Postiglione in učiteljica Ebe Sarci-nelli, oficir SPE Pietro Grano in gospodinja Francesca Suber, delavec Silverio Reganzin in gospodinja Norina Serri, trgovec Marcello Marche-sich in gospodinja Pierina De Borto-li šofer Stefano Masi in delavka Maria Luigia Beiletti, študent Etto-re Dažzi in uradnica Marisa Paoli, industriiec Mario Manti-nl in gospodinja Viviana Gattegno, delavec Giorgio Caputo in prodajalka Renata de Walderstein, pomorščak Bor-tolomeo Salomone in gospodinja Maria Rosalia Maresca, uradnik Gianfranco Bertozzi in prodajalka Maria Gabriella Svardis, upokojenec Antonio Covacci in upokojenka Noemi Merluzzi, uradnik Claudio Bellini in uradoma Maria Galati, uradnik Er-nesto Demarchi in študentka Linda Giraldi, risar Sergio Barbiani in delavka Alina Dessenibus, šofer Virginio Strolego in delavka Adriana elemente, marmist Marino Mariani in gospodinja Adriana Antonucci. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <26 10. — 1. II.) Crevato, Ul. Roma 15: 1NAM A) Cammello Drevored XX, Settembre 4; Alla Maddalena. Istrska ulica 43: dr. Codermatz, Ul Tor S. Piero 2: dr. Gmeiner. Ul Giulia 14: Pizzul-Cignola Korzo Ttalia 14: Prendini Ul. T Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1 NOČNA SLUŽBA LEKABN (26 10. — 1. U ) Dr. Gmeiner. Ul. Giulia 14: Plzzut Cignola. Korzo Ttalia 14: Prendini. Ul. T. Vecellio 24: Serravallo. Trg Cavana 1. loterija UNIVERSALTECNICA RADID - TELEVIZORJI - ELEKTR0G0SP0BINJSKI PREDMETI Superavtomatični pralni stroji CANDV — REX — CGE Izredne cene za izvoz Dostava na dom brez posebnih Izvoznih stroškov v vse predele Jugoslavije UNIVERSALTECNICA trieste — trst, Corso Garibaldi St. 4 - Tel. 41243 in Trg Goldoni St. I BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN N E APEL.! PALERMO RIM TURIN BENTEKE 18 75 74 7 45 2 79 76 33 75 26 13 12 59 74 M 13 14 86 39 86 7!l 60 41 a 81 67 81 56 34 47 22 36 25 18 72 21 17 24 77 Mali oglasi KINO PROSEKJ(ONroyEL predvaja danes, 1. t. m. ob 16. uri barvni film: LA LEGGE DEL SIGNORE (Gospodov zakon) Igrajo: GARY COOPER, DOROTHY McGUIRE ln ANTHONY PERKINS VELEBLAGOVNICI ANDA STANDA veleblagovnica za družino PODI in pokrivala ta pone, preproge ln sintetične preproge za bodnlke iz plastike, gume, Moquette ln Me-raklon. Beneške zavese (tende vene-z;ane) po meri. zastori Cinz Java-tex, prevleke 12 plastike. A. R. p. ITALPLAST — Trs Ospedale St- 6 Tel. 95-919. * DARWIL — Plazza S. Giovanni it I Dobite ure, različne predmete za darila — natančna in vestna popravila ur In zlatnine. DOBITE različne štedilnike na drva in premog, na plin ln elektriko, različne peči, trajno goreče in na kerosen, pralne ctroje in hladilnike znamke REX in INDESIT. Plačilo po dogovoru, tudi na obroke PRI CARLU BRUSINI, Trst. Ul C Bat-ttsti št 29. Tel. 29041. FIAT 609 — 1959 v prav dobrem stanju prodam. Tel. 99-721. PRILOŽNOSTI; tovorniki OM — FIAT — prikolica Vibertl, Adige srednje ln velike nosilnosti, prevrg-ljivl, ohišja, nakladalo! gramoza, mehanične rabljene zajemalke — takoj Obrniti se na Rossi Guido, Udine — tel. 60888. PRI MAGAZZINU FELICE — Trst, Ulica Carduccl 41. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, Jopiče ln srajce najboljših vrst in znamk po najnižjlb cenab. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se danes dopoldne začne razdeljevanje pred-naročenih vstopnic za otvoritveno gala predstavo in za popoldansko nedeljsko predstavo baleta milanske Scale. V ta namen bo blagajna odprta tudi v torek 3. in v sredo 4. nov. od 9.30 do 13. ure. TEATRO STABILE Danes popoldne ob 17. uri v Avditoriju (vhod iz Ulice Tor Ban-dena) zadnja predstava «Komični teater Carla Goldonija. Tekst Luigi Lunar!, Režija Eriprando Visconti. Scene in kostumi Luca Sabatelli. Glasba Doriano Saracino. Kritika Je delo ocenila kot najboljši tekst na mednarodnem dramskem festivalu v Benetkah. Nazionale 13.15 «La conquista d*1 West» Henry Fonda, Carroll Baker, Gregory Pečk. Technicolor. Arcobaleno 14,00 «1 pirati della Ma-lesia» Technicolor. Steve Beeves. Ekcelsior 14.00 «La mia signoras Alberto Sordi, Silvana Mangano. Fenice 14.00 «11 oirco e la sua gram de avventura« Technicolor. Jona Wayne, Claudia Cardinale, R|ta Hayworth. Grattacielo 15.00 «La notte deH'l£ua* na» Richard Burton, Ava Gardner, Deborah Kerr, Sue Lyon Prepovedano mladini. Alabarda 14.00 »Taras Bulba U co" saccoa Technicolor. Silvia Sorren- Filodrammatico 14.30 «Lo scandalo Sibelius« Lex Barker. Aurora 15.00 «Mamie» Prepovedano mladini i Cristallo 14.00 «La signora e i sum mariti» Technicolor. Shirley Ma Laine, Paul Nevvman. Robert Mit-chum. Capitol 15.00 «11 gaucho» Technicolor. Vittorio Gassman, Amedeo Naz-zari, Silvana Pampanini. ' Garibaldi 14.30 «11 successo* Vittorio Gassman. Impero 15.00 «La vergine in colleS1®* Moderno 14.00 «A007 dalla Russia con arnore« Technicolor. Sean C°n' nery, Daniela B'anchi. Zadnji dan. Astra 15.00 «Per sempre con te». Astoria 14.00 »Mac Lintock« Tgchm-color. Jahn Wayne Abbazia 14.00 «7 gioml a maggm* Burt L?ncaster, Kirk Douglas, Ar va Gardner. , Ideale 13.30 «Pinocchio» Barvne » sanke \ Skedenj' 14.00 «1 tre della Croce del Sud» Technicolor. John Wayne. KINO ŠKEOENJ predvaja danes, 1. t.m. ob uri film od John Forda in Jonn «1 TRE DELLA CROCE DEL SUD» Wayna: (Trojica južnega križa) Technicolor PRALNI STROJI avtomatični, superavtomatifn* in ultrasuperavtomatični SIEMENS — MINERVA — NAONIS — INDESIT ter vsi elektrogospodinjski predmeti od sušilca za lase do vseh drugih elektroindu-strijskih potrebščin IZVAŽAMO V VSE DRŽA VE f.co BIVALIŠČE Radio trgovina SERGIO R0SELLI Trieste - Trst Ul. Tor San Piero 2 Tel. 31294 Darovi in prispevki V počastitev spomina PoK- p,-Sosiča daruje družina Celeste neu 5000 lir za Dijaško Matico. ^ V počastitev spomina sv°Jip jm, gih pokojnih daruje ob P1"3 j, vseh mrtvih družina Gropade 1000 lir za Dijaško M V počastitev spomina pok. dri ^ rlja Sosiča daruje Franc Dolen lir za Dijaško Matico. Dne 31. oktobra naša draga mama preibn Adele vd. Ukmar # Pogreb drage pokojnice b° ltr nes 1. nov. ob 13.30 uri it n15 lostl na Proseku št. 214. OTROCI Z DRUŽIN*1* ZAHVAL A Vsem, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili ob tragični smrti našega nepozabnega Dr. DARIA SOSIČA najlepša hvala. Posebno se še zahvaljujemo darovalcem cvetja in v®f?ceJj domačemu župniku, pevskemu zboru ln godbi iz Trebč J" Gropade ter prof. Ivanu Sosiču In Aleksandru Jeriču za leP® poslovilne besede ob grobu. DRUŽINA SOSIČ Opčine, 1 .XI.1964. lomna predvaja danes, 1. t. m. ob 15. uri Technicolor Technisco- Pe film: SFIDA AL RE ■ CASTIGLIA (Izziv kastilskemu kralju) Igrajo: MARK DAMON, RADA RASSIMOV, PAOLO GOZ LINO, MARIA TERESA ORSINI ta drugi 'ItTTkTfflTHh- V ponedeljek, 2. t. m ) 18. uri ponovitev filma SFIDA AL RE Dl CASTIGLIA (Izziv kastilskemu kralju) K1JKO 1»KOS Eli predvaja danes, 1. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: I RE DEL S OLE Igrajo: YUL BRYNNER, (KRALJI SONCA) Dramatična zgodba civilizirane dežele Maya GIORGE CHOKIRIS in CHIRLEY ANNE televizorji svetovno znanih znamk AUT0V0X, SIEMENS IN MINERVA produkcija 19 6 5 PO CENAH PRIMERNIH VSAKI ZAHTEVI JAMSTVO IN TEHNIČNA POMOČ UGODNI PLAČILNI POGOJI Izključni zastopnik: RADIO TRGOVINA SERGIO ROSELLI Tri«(e * Trat, Ul. Tor San Piero 2 — Tol. 31294 IZVAŽAMO V VSE DRŽAVE f.co BIVALIŠČE POZIV ODBORA KMETOV IZ STANDREZA Vsiprizadeti kmeto valci naj vložijo priziv! Od jutri dalje bodo prizive pisali v gostilni Lutman Odbor za obrambo področja v Standrežu, zaseženega na podlagi zakona 167, se je sestal pod predsedstvom predsednika neposrednih obdelovalcev zemlje Viljema Zavadlava ter po temeljitem proučevanju prišel do naslednjih zaključkov: Vse štandreško področje je intenzivno obdelovano ter namenjeno skoraj izključno specializiranemu vrtnarstvu, ki zahteva leta in leta del, investicij, zemljiških izboljšav in strojev, potrebnih za pridelovanje zgodnje ter iskane zelenjave za goriški in tržaški trg. Razlastitev ali pa tudi sama vin-kulacija, ki bi zavrla investicije, potrebne za takšno dejavnost, ter ovrgla tudi možnost državnih prispevkov, bi povzročila neposrednim obdelovalcem in skupnosti potrošnikov hudo škodo ter bi ustvarila socialno vprašanje, Vrtnarji tega področja, ki so povečini že v letih, bi se iz visoko kvalificirane delovne sile spremenili v navadne delavce s slabimi perspektivami, da bi se vključili v druge gospodarske dejavnosti, izgubili pa bi tudi pravico do socialnega in bolezenskega zavarovanja, ki jim ga priznava zakon št. S od 9. januarja 1963. Zaradi vinkulacije bi nastala za kmete nova škoda, ker bi prejeli odškodnino, razvrednoteno na podlagi členov 10 in T2 zakona 167 od 18. aprila 1962. >37 P to Se pomnite, tovariši...; 10.30 Mirno spavaj...; 10.40 Lajovic in šker- 6.30 Vreme na ital. morlih; 8.30 janc; 11.00 Razpoloženjske skladbe; 11.40 Reportaža; 12.05 Lepe melodije; 13.30 Slov. narodne; 14.00 Literarna oddaja; 14.15 Glas- NEDELJA, 1. NOVEMBRA 1964 Radio Trst A Nacionalni program 8.00 Koledar; 8.30 Poslušali bo- 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna nato Orkester Slatkin; 11.15 glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; rjtaaja za najmlajše; 12.00 Slov. n.25 Roditeljski krožek; 13.25 ^božna pesem; 12.30 Glasba po Vzporedni glasovi; 14.00 Operna beni portreti; 15.05 Operni kon- frjah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; glasba; 14.25 Nogometna tekma cert; 16.00 Reportaža; 16.20 Bee rov? Glasba po željah; 14.45 Ka- Torino-Roma; 16.15 V nedeljo sku- thovnova Peta simfonija; Jakteristični ansambli; 15.00 Zna- paj; 17.15 Radijska črtica; 17.30 Melodije; 17.20 Radijska ‘Pevci; 15.15 Jazz;'15.45 Pevski Toscaninijeva umetnost; 18.55 Ples- '°Ar ” 16.00 Haendlova simf. dela; na glasba; 19.15 športni dnevnik; '•w Lahka glasba; 18.00 Skedenj- 20.25 Revijski program; 21.20 Pia- » — “■ tj® Prosvetno društvo; 18.15 So- nist P. Scarpini; 22.20 Plesna simf. glasbe; 22.10 Lahko noč. .7,2. orkestri; 18.45 Komorni an- glasba, iotabli; 19.15 Nedeljski vestnik; j*"*1 Koncert; 20.00 Šport; 20.30 Dav?iov’ folw°re; 21.15 Mozart: 745 jutranja glasba; 8.40 ital. šttirf6 Patente; 2200 Nedelja v pesmj; 9.00 Oddaja za ženske; Jtartu; 22.10 Simfonija; 22.40 Cm- 935 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pesmi; 23.00 Chopin. ’ ---- 17.05 igra; 18.45 Pregled športnih dogodkov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 21.00 Iz slov. asbe; 22.10 Lahko r Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. Milanska podzemeljska železnica; 15.15 Prenos športnega dogodka; II. program 17.30 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.10 Registriran šport- beni spored. III. program Pevci; 12.10 Plošče tedna; 14.30 r..i • Aktualnosti; 15.55 Neapeljska pe- ni dogodek; 20.00 športne vesti; Isem; 16.15 Klakson; 17.00 Glasba 20.15 O volitvah; 20.30 Dnevnik; »•30 Kmetijska oddaja; 12.15 Da- in šport; 18.35 Vaši izbranci; 21.00 21.00 «1 grandi camaleonti«; 22.45 I® na športnih igriščih; 14.00 Nedelja v športu; 22.10 Pisan glas- Športna nedelja in dnevnik. °Mnpanon». beni spored. ' „ II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Šport; 22.05 «1 Tarocchi». PONEDELJEK 2. novembra 17.30 Program za najmlajše; 9.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 20.00 šport; 20.30 Dnevnik; 22.00 Glasbeni sejem; 23.00 Dnevnik. n. KANAL Zasega zemlje za specializirano kmetijstvo na podlagi zakona 167 je v nasprotju tudi s splošnimi smernicami, ki jih izvaja vlada s prispevki in olajšavami na podlagi zakonov v korist kmetov z namenom, da zadrži delovno silo na zemlji, ji omogoči primerne življenjske pogoje —ali jih ustvariti z zemeljskimi izboljšavami, pridelovanjem novih kultur in mehanizacijo — kot nas o tem prepričuje štandreški primer. Zaradi tega odbor poziva vse prizadete, naj vložijo priziv proti sklepu občinskega sveta, ki vinku-lira njihovo zemljo, ter jih obvešča, da bodo od ponedeljka 2. novembra dalje posamezni člani odbora na razpolago kmetovalcem od 17. ure dalje v gostilni Lutman, da jim bodo sestavljali prizive. Polaganje vencev na partizanske grobove Danes, na praznik vseh mrtvih se bodo organizacije bivših partizanov spomnile tudi svojih padlih tovarišev in počastile njihov spomin. Osrednja svečanost bo na glavnem pokopališču v Gorici ob Tržaški cesti kjer bodo položile vence na partizanske grobove organizacije bivših partizanov. Slovenske kultumo-gospodarske zveze in druge organizacije. Zbirališče za to svečanost je ob 10. uri na trgu v Standrežu, odkoder se bodo odpeljali na pokopališče. Tudi v števerjanu in Povrni bodo priredili podobne svečanosti pred spomenikom padlih in pri partizanskih grobovih. Podobne svečanosti bodo tudi po drugih slovenskih vaseh na Goriškem. Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da je goriški prefekt podaljšal obstoječi urnik za kratki teden v trgovinah do konca decembra t. 1. Zapora v decembru pa ni obvezna. Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Odpusti v tekstilnem obratu v Podgori bodo povzročili Gorici hudo škodo Samo svetovalci KD so glasovali za 60-odslolno podražitev vode ENEL naj bi prepustil mestno elektrarno občinskim podjetjem S SEJE OBČINSKEGA SVETA V S0V0DNJAH Dve važni zadevi sta označevali petkovo sejo občinskega sveta v Gorici, ki je trajala od 21. ure skoraj do ene ure po polnoči: podražitev vode za 60 odst. in kriza v tekstilnem sektorju. Sejo je otvoril župan dr. Galla-rotti, ki je povabil za predsedniško mizo predstavnike občinskih podjetij, predsednika prof. Vier-thalerja, administrativnega tajnika dr. Chientarollija in ravnatelja inž. Rigonata, da bi seznanili svetovalce s koncesijo, ki jo občinska podjetja nameravajo zahtevati od državnega podjetja za e-lektriko ENEL, na podlagi katere naj bi ENEL prepustil mestnim občinskim podjetjem proizvodnjo in razdeljevanje električ- 0 vprašanju industrijske cone bodo razpravljali, ko bo dozorelo Župan in podžupan sta predložila prefektu gradnjo nove šole in asfaltiranje ceste na Vrh Koper }£!*! ta 14.45 Glasba po željah; lltude,)- 153« o- —Slovenija ■80 Slovenski oktet; 16.00 Pre-laL RL- 18.30 Krajevni šport; Športna nedelja; 19.30 Pre-RL; 22.15 Plesna glasba. 8.00 Mladinska igra; 8.40 Sklad- 21.00 Dnevnik; 21.15 Film (»Gobe za mladino; 9.05 Koncert; 10.00 spa Parkington«. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 1. XI. DO 7. XI. NEDELJA, 1. novembra 9 Piknik; 9:30 Gozdni Čuvaji 10.00 Kmetijska oddaja; nli® Športno popoldne; 18,30 Na P talinah okrog Sarajeva; 19.00 TOREK. 3. novembra NI SPOREDA. Policijska postaja — film; rxj00 Dnevnik; 20.45 Koncert; 21.35 Ub*ornlk. Ponedeljek 2. novembra lši40 Tv v šoli: Ivan Grohar; l,fV Ponovitev; 16.40 Ruščina; J IU AnvleS^ino- 17 m Erancnšči- SREDA, 4. novembra .. 14.25 Berlin: Nogomet Nemčija- nlK-Švedska; 17.10 Angleščina; 17.40 Tiktak; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.50 S kamero po Afriki; 19.15 Nagrade TV naročnikom; 19.25 Sonata in trije gospodje; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Beseda in čas — lirika 20.40 Argentina glasba; 20.40 Kishon; Vsi sami sleparji; 21.40 Dan ima 24 ur — dokumentarni film; 22.10 Obzor- PETEK, 6. novembra 17.10 Angleščina; 17.40 TV šola; 18.10 Slikanica; 18.25 Obzornik; 18.46 TV tribuna; 19.15 Narodna glasba; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Verdi: Falstaff; 22.30 Življenje fresk v Manastirlh «“s SBS z&ZH. »£S>ss nača neg pregled; la« Risar...., Ltomača nega bolnika; 19.15 športni nrevled: 19.45 Cikcak; 21.50 Kulturna panorama; 22.20 Obzornik. ČETRTEK, 5. novembra 10.00 TV šola; 11.00 Francoščl- 1 uno, J.ICSIA. V IV1J iz serije Med- film; 22.55 Obzornik. SOBOTA, 7. novembra 17.40 Pravljice; 18.05 'Labodje jezero; 18.25 Obzornik; 18.45 D. šimunovič: Ogrlica — mlad. igra; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20 rm Vi Pregled; 19.4.7 likcsr.; tijvzr Dnevnik; 20.30 Glasbeni ko- 20.40 Nekal, o čemer lahko - - . - - --- --- -------- --------- “°vorlmo — drama- 2130 Kon- na; 16.40 Ruščina; 17.10 Anglešči- 20.00 Dnevnik; 20.30 Salzburški re- s» fiaSn............i ■ h i ...... Pretekli četrtek zvečer je bila v Sovodnjah seja občinskega sveta. Po čitanju zapisnika zadnje seje in uvodnem poročilu župana, so svetovalci obravnavali štiri točke dnevnega reda. Sklenili so, da bodo kupili potrebno zemljišče za razširitev občinske ceste v Rupi. Imenovali so novo občinsko volilno komisijo v kateri so Anton Tomšič, Bogomil Devetak, Jožef Tomšič in Karlo Černič. Njihovi namestniki pa so: Andrej Tomšič, Emil Vižintin, Karlo Kosič in Er-nesto Devetak. Svetovalci so odobrili nekatere spremembe v občinskem proračunu za 1964, ki jih je predlagala go-riška prefektura in tudi dopolnilo 13. plače občinskim uslužbencem za leto 1963 v skladu z obstoječimi predpisi. Pod točko razno so svetovalci manjšine postavili vprašanje v zvezi z razgovori glede industrijske cone z Gorico. Tajnik jim je pojasnil, da do sedaj še ni bilo sklenjeno ničesar, ker so ti razgovori šele na začetku in so komaj določili odbor, ki naj bi pripravil osnutek za zadevni statut med obema občinama. Ko bo vsa stvar bolj dozorela, bodo o tem razpravljali tudi v občinskem svetu v Sovodnjah. Tudi regulacijski načrt za sovodenjsko občino je treba šele napraviti. Goriški prefekt je prejšnji dan sprejel sovodnjskega župana Jožefa Ceščuta In podžupana Janka Cotiča, ki ju je spremljal tajnik Primo Cresta. Ob tej priliki so predstavniki iz Sovodenj obrazložili prefektu nujnost gradnje novega šolskega poslopja v Sovodnjah in pravtako nujno ureditev ceste Rubije-Crh, ki jo je treba razširiti in asfaltirati, ker je to najprikladnejša povezava te vasi z njenim občinskim središčem v Sovodnjah. G. prefekt je vzel na znanje njihove želje in obljubil, da se bo zavzel na pristojem mestu za obe zadevi; vendar ni mogel obljubiti ničesar konkretnega glede rešitve obeh zadev. Belli, upokojenec 66-letni Concen- I^Dario ^arin^uS zio Palla, mehanik 64-letni Fran-cesco Grauner, gospodinja 63-letna Maria Jakelj, por. Vuk, upokojenec 77-letni Francesco Pulz, upokojenec 77-letni Francesco Sau, 92-letna Maria Teresa Perco. POROKE: študent Livio Tacchi-no in gospodinja Maria Marega, trgovec Pietro Cassani in baristka Lucia Gorian, geometer Giorgio Furlani in vrtnarica Fede Zorze-non, uradnik Alfio Mihich in uradnica Maria Blasutig, uradnik An-drea Gamba in učiteljica Silva Col-lodi, uradnik Mario Comelli in gospodinja Elena Sandri, delavec Leonardo Di Giovanna in tekstilka Rosa Marzullo, oficir karabinjerjev Antonio Plataroti in gospodinja Ed-da Del Bianco. OKLICI: industrijec Mario Man-tini in gospodinja Viviana Gatte-gno, zdravnik dr. Mario Lutman in uradnica Laura Maria Luxoro, železničar Emilio Marchi in gospo- IIIIIIIIIIIIIIIIIIlIHIIIIIIIIHIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlIlllllllIKUIlUIIIIIIIIIIllimillllllllllllllllllllllllllllllllllll SPET NOVA ŽRTEV MOTORIZACIJE Danes v Doberdobu pogreb ponesrečenega Gergoleta Ubil se je z motociklom pri Tržiču, kjer se je zaletel v ustavljeni tovornik * Alvisu Lorenzutu se zdravje vrača ca Franca Maccecchini. Žena iz Pevme umrla v Novi Gorici Včeraj popoldne so v Novi Gorici pokopali rojakinjo iz Pevme, Ivano Boškin, ki je bila znana kot mati najmlajšega padlega partizana iz Pevme. Pokojnica je dočakala 68 let, bila je zavedna slovenska žena in mati ter je v tem duhu vzgojila tudi svojo družina, ki je v celoti aktivno sodelovala v narodno-osvobodilni borbi. Bila je tudi članica AFŽ. Znanci in prijatelji izrekajo ob tej izgubi družini iskreno sožalje, ki se mu pridružuje tudi naše u-redništvo. dunajskih filharmonikov; teleobjektiv; 22.40 Du- na; 17.40 Na črko, na črko; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; nesančni ansambel; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Medaljoni; humo- nat leieoDieKiiv; zz.vv um- w tako K°ncert dunajskih filharmo- 19.15 Glasbena porota;^ 19.45 Cik- ristična oddaja; 221)0 Dick Powell 23.25 Obzornik. cak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Narodna vam predstavlja; 22.50 Obzornik. RINOTECNICA RADIO-TELEVISORI ELETTRODOMESTICI strojev CASTOR Velika izbira avtomatičnih pralnih CANDY . REX - INDESIT . ZOPPAS ______________ • CGE itd. po izvoznih cenah od 95.000 lir na- ! vzgor, vštevši carinske formalnosti in prevoz. Velika izbira peči na plin, drva in kerozen. TELEVIZORJI model 1965 od 85.000 lir dalje RINOTECNICA TRIESTE-TRST Ul. Teatro Romano št. 9, tel. 38040 iPttdn priden do ongrolikogo urodo| V *"** ■■vr v.. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 25. oktobra do 3t. novembra se je v goriški občini rodilo 23 otrok, umrlo je 14 oseb, porok je bilo R in oklicev 4. ROJSTVA; Pierangela Furlan, Paolo Paesini, Chiara Marchi, Ful-vio Lestani, Silvia Gasparini, Ca-terina Princi, Manuela Belviso, Martino Marušič, Michela Rumich, Alberto Visintin, Angelo Mrakic, Cristina Lo Presti, Stefano Sabo, Roberta Fontanot, Nadia Lavrenčič, Marta Fontana, Alida Grillo, Alessandro Marchi, Marco D'Anto-ni, Massimo Casasola, Paolo Nico-letti, Andrea Matiazzi, Fabiana Ma- SMRTI: uradnica 43-letna Desoli-na Perco, gospodinja 79-letna Matilde Nardin, vd. Zanuttin, gospodinja 57-letna Paolina Custrin, por. Marassl, 20-letnl Francesco Gros-ser, upokojenka 63-letna Angelina Gervasio, gospodinja 31-letna Gem-ma Chiararia, upokojenec 69-letni Primo Posafiori, upokojenka 96-letna Maria Rosa Rapeschi, vd. Motorizacija na Krasu je zahtevala novo smrtno žrtev, tretjo v manj kot petih mesecih. Danes okoli 14. ure bodo na pokopališču v Doberdobu pokopali 22-letnega Adrijana Gergoleta iz Tržaške u-lice 15 v Doberdobu, ki se je v petek zvečer smrtno ponesrečil z motociklom v bližini gostilne Da Piero v Tržiču. Vest o smrtni nesreči se je naglo razširila po vasi in okolici, zakaj vsi so Adrijana dobro poznali, prav tako pa tudi 17-letne-ga Alvisa Lorenzuta, ki se je peljal z njim im se zdravi v bolnišnici zaradi hujših poškodb na glavi. Vzroki nesreče še niso povsem dognani, vendar pa domnevajo, da je nesrečo zakrivilo neko vozilo, ki je prišlo nasproti motociklistoma s prižganimi močnimi žarometi, Gergolet, ki je sedel za krmilom, se je ob 19. uri peljal z Lorenzutom z motociklom s področja Solvay proti kraju Anco-netta v Tržiču. V bližini športnega igrišča sta se zaletela v zadnji del ustavljenega tovornika, pod katerim sta obležala s hudimi poškodbami. Z dvema rešilnima avtomobiloma RK so ju odpeljali v bolnišnico, kjer so Ger-goleta takoj podvrgli operaciji. Vsakršna pomoč pa se je izkazala za brezuspešno, ker si je fant ob udarcu v tovornik zdrobil lobanjo; umrl je pol ure kasneje. Tudi Lorenzut si je poškodoval lobanjo in nogo, vendar se mu je včeraj popoldne zdravstveno stanje nekoliko popravilo. Prizadeti Gergoletovi družini izrekamo naše sožalje. TA TEDEN TUNINA «1* V VSEH TRGOVINAH Adrijan Gergolet Iz Doberdoba, Star 22 let, je izgubil življenje, ko se je iz pristanišča v Tržiču, kjer je bil zaposlen, vračal domov Šolske počitnice do četrtega Ob priliki novembrskih praznikov ostanejo osnovne in vse druge šole na Goriškem zaprte do vključno v sredo 4. t. m. Z rednim poukom bodo zopet začeli v četrtek 5. t. m. Isto velja tudi za otroške vrtce. ne energije. Občinska podjetja so namreč sestavljena iz treh vej: elektrarne, plinarne in vodovoda. ENEL ni pripravljen prevzeti vseh treh, ampak samo eno dejavnost, se pravd elektrarno. Delitev pa bi bila zelo zapletena, ker osebje mestnih podjetij oprav lja svoje delo pri vseh treh vejah, zanje je tudi skupen prostor itd. O zadevi je poročal predsednik prof. Vierthaler, vprašanja pa so zastavili svetovalci Battello (KPI) Gulot (KD) in Chiozza (PLI). V odgovoru je poročevalec dejal, da se bodo skušali ustvariti z ENEL boljši odnosi kot so bili s SEL-VEG, mestna elektrarna pa bo skušala razširiti svojo dejavnost tudi na desni breg Soče. Predlog so svetovalci soglasno odobrili. Diskusija se je razživela, ko je občinski odbor predlagal svetovalcem, naj odobrijo podražitev vode od 21 na 33.30 lire kub. meter. Podražitev, ki bi se izvršila prvič po skoraj 12 letih, bi vrgla občinskim podjetjem okoli 40 milijonov lir; če jih podjetja ne bi potrošila, bi se del tega zneska prenesel v blagajno občinske u-prave. Poročevalec De Simone je dejal, da bi majhni potrošniki plačali samo 8 milijonov lir, večji pa preostalih 32 milijonov. O predlogu so spregovorili številni svetovalci. Dr. Battello (KPI) je predlagal, naj se tarifa viša v skladu z višino potrošnje, medtem ko je poslanec Zucalli (PSDI), kakor poprej Chiozza (PLI), predlagal postopno podražitev. Dr. Sancin (PSI) je obsodil enkratno podražitev vode v višini 60 odst. ter zaprosil predstavnike mestnih podjetij, katerih dejavnost se je v preteklosti vedno u-godno ocenjevala, naj navedejo tehnične razloge, zakaj so se od ločili za podražitev. Želel je nadalje pojasnilo, kako je s plačevanjem vode pri kmetih. Odgovoril je upravni ravnatelj dr. Chientarolli, ki je najprej navedel tarifni režim v sosednih krajih, kjer je voda dražja kot pri nas, Podražitev je gospodarsko upravičena zaradi nizkih dohodkov plinarne. Kmetovalci plačajo na potrošnjo 15 kub. metrov vode običajno tarifo, za višjo potrošnjo pa se tarifa zniža za 20 odstotkov. Spregovoril je še župan, ki je dejal, da je podražitev vode prav tako nujna kot podražitev telefona, železniških tarif itd., ki so jo sklenile državne ustanove. Sledilo je glasovanje, ki je pokazalo, da so naklonjeni temu nepopularnemu ukrepu samo svetovalci KD (15 po številu),- medtem ko so vsi ostali (12 svetovalcev) proti njemu: PSI, KPI, PSDI, PLI in MSI; svetovalci SDZ na seji niso J bili navzoči. V nadaljevanju seje je župan poročal o potovanju in izidu pogovorov, ki jih je imela goriška delegacija, sestavljena iz župana, predsednika pokrajine in njunih tajnikov, v Milanu z delničarji Cotonificio triestino. Dejal je, da so navzlic logičnim dokazom in sklicevanju na človečanske pravice, ko številke niso več zadostovale, morali zapustiti lombardsko prestolnico z negativnim odgovorom. Togniella naj bi celo dejal, da se v interesu podjetja ne vztraja na stališču, ki so ga predlagale sindikalne organizacije. Sindikalist Zuliani (PSI) je nato prikazal razmere v podgorski tekstilni tovarni, kjer se s sedanjimi ukrepi hoče doseči popolna demoralizacija delavk, da bi za daljšo dobo ne vzpostavili sindikalne organizacije in da bi izgubile tudi voljo po borbi za priznanje svojih pravic. Odpusti pa imajo tudi politični cilj, in sicer ustvariti nezadovoljstvo med ljudstvom ter ga naščuvati proti vladi levega centra, ki naj bi bila odgovorna za to stanje. Svetovalec dr. Battello (KPI) je predlagal, naj se Tognielli odvzame naslov častnega meščana, ter je izročil županu resolucijo, o kateri bodo razpravljali na prihodnji seji, da občinski svet obžaluje, da je Togniella pokazal tolikšno neobčutljivost za potrebe našega mesta. Poslanec Zucalli (PSDI) je predlagal, naj župan skrbi za sestavo posebnega odbora, ki naj pripravi veliko javno manifestacijo, da bo Rim, ki nas izenačuje s Potenzo in drugimi mesti na jugu, spoznal potrebo po obrambi nacionalnih interesov ter nam konkretno priskočil na pomoč. Svetovalec Chiozza (PLI) pa je goiloril o splošni krizi tkalnic, ki je nastala zaradi konkurence držav v razvoju, ki po nekem naravnem zakonu gradijo na začetni stopnji svojega razvoja ravno tekstilne tovarne. Zaradi nizkih proizvodnih stroškov, predvsem nizkih mezd, izdelujejo blago, ki je za nas konkurenčno. Včeraj popoldne ob 17. url J* prišel na uraden obisk v goriško civilno bolnišnici deželni odbornik za zdravstvo in higieno dr. Er-menegildo Nardini. V družbi ravnatelja in zdravnikov si je gost ogledal naprave v bolnišnici ter se pozanimal za njeno delovanje. v Gorici VERDI. 15.00: «11 trenon, Burt Lancaster in Jeanne Moreau; a-meriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 15.00: «Viva Las Vegass, E. Presley in Ann Margret. Ameriški barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO: 14.30: «La mia signora», Silvana Mangano in Alberto Sordi. Zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 15.00: «Ercole contro i figli del Sole», M. Forest in A. Maria Pace. Italijanski barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 14.30: «Un napoletano nel Far West», Robert Tay-lor in Eleanor Parker. Cinemascope tehnikolor. Pri popravilu okvare se je ranil na cesti Prejšnji večer okrog 19.30 se je peljal 22-letni Paolo Čampa iz Gorice, Ul. Coronini 28 z avtom skozi Jamlje. Na takoimenovam smrtnem ovinku pa se je motor nekaj pokvaril in ko ga je hotel popraviti, se Je s ključem ranil na desni roki. Včeraj dopoldne je prišel po prvo pomoč v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu očistili in obvezali rano. Okreval bo v 7 dneh. v Tržiču PRINCIPE. «Schiavo d’amore», Kirn Novak, Lawrence Harvey in Robert Morlay. NAZIONALE. «1 diavoli di Sparti-vento->, John Barrymore in Scil-la Gabel. Kinemaskopski barvni film. AZZURRO. «La vendetta della si-gnora», Ingrid Bergman in An-tony Quinn. EXCELSIOK. «Viva Las Vegasti, Elwis Presley in Ann Margret. v Ronkah RIO. «La donna di pagliatt, Gina Lollobrigida in Sean Connery. Barvni film. EXCELSIOR. «L’amore č una co-sa meravigliosatt, William Holden in Jennifer Jones. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER Korzo Italia št. 10, telefon 25-76. DANES SO CVETLIČARNE ODPRTE Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da so danes, 1. novembra odprte v Gorici vse cvetličarne v dopoldanskih urah od 8. do 13. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 17 stopinj nad ničlo ob 13. uri in najnižjo 9,2 stopinje ob 2.40; povpreč-na dnevna vlaga je dosegla 70 odstotkov. KINO Modernissimo DANES PREDSTAVA a filmom la mia signora* (Moja gospa) nastopajo SILVANA MANGANO in ALBERTO SORDI Danes začetek ob 14. — zadnja ob 22.30 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPIIEVOZNŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - UL Duca d’Aosta 180 - Tel. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVUZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KONFEKCIJA M CORICA IDiu VERDIJEV KORZO 113-117 II OBVEŠČA SVOJE ZVESTE ODJE-. MALCE O PRIHODU NOVIH SE- * ZONSKIH OBLEK IN PLAŠČEV ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE immiMRifiiiiimiiJisaimMHšiaHiiii-FimaiiiHaiiHimHmincsjsnm:«!””'!-!!'.! BOGATA IZBIRA NAJBOLJŠEGA BLAGA PO ZAJAMČENO KON-☆ KURENČNIH CENAH! - VAŠA KORIST JE, DA NAS OBIŠČETE! ŠPORTNE TEST! IZ KOPRSKEGA OKRAJA Sprejem na čast tekmovalcem na izolskim olimpiadi Aleksander Blazina le rodil Jugoslovansko alpinistično odpravo v Andih KOPER, 31. — Kakor povsod po svetu so tudi v Jugoslaviji priredili sprejeme na najboljše športnike z ahmpiade v Tokiu. V Jugoslaviji sicer razen v telovadbi, rokoborbi m vaterpolu nismo do-segli medalj, vendar Je nekaj športnikov doseglo prav lepe uspehe in se s skrajnimi napori borilo za čim bolj častno uvrstitev. To velja tudi za edina primorska zastopnika na olimpiadi v Tokiu, izolska veslača Baruta in Klevo. Bila sta člana jugoslovanskega q-smerca, ki je zasedel sicer četrto mesto, toda poročevalci iz Tokia so bili polni hvale na račun borbenosti jugoslovanske posadke, ki se je borila v izredno močni konkurenci, da tako rečemo, do onemoglosti. Zato je predsednik izolske občine, kjer sta Barut in Kle-va zaposlena kot delavca v tovarni Mala oprema, priredil v njuno čast sprejem. Na njem so poudarili, da je četrto mesto v danih okoliščinah izreden uspeh, saj so našo posadko sestavljali v glavnem delavci, ki so vadili po trdem vsakodnevnem delu. Da je Izola dala dva predstavnika, je vsekakor tudi uspeh požrtvovalnih izolskih veslaških delavcev, ki so vzgojili odlične veslače v okviru naj-skromnejših materialnih in drugih pogojev. Na sprejemu je bil tudi znani izolski alpinist Aleksander Blažina, ki je vodil jugoslovansko alpinistič. no odpravo v Andih. Kakor je znano, se je ta odprava pred dnevi vrnila iz Bolivije v Jugoslavijo. Dosegla je vrsto pomembnih alpinističnih dosežkov na malo znanih vrhovih v Andih. V ilustracijo naj povemo samo to, da so preplezali 32 vrhov, med katerimi je bilo 11 takih, na katere je prvikrat stopila človeška noga. Klevi, Barutu in Blažini so predsednik občinske skupščine Viktor Korenčan in predstavniki športnih tn drugih organizacij k uspehom Iskreno čestitali. Zadnje neurje Je (melo svoje posledice tudi na športno življenje na Primorskem. Več tekem so morali zaradi tega odpovedati, med njimi tudi nogometno srečanje zahodne skupine druge republiške nogometne lige Koper-Sla-vija. Zaradi tega se je Sava iz Tacna, ki je premagala Tržič, sama znašla na vrhu lestvice. Koprčani se skrbno pripravljajo za nadaljnja srečanja. Moštvo je zdaj dobro sestavljeno in plodno vadi Nekoliko težav imajo zaradi pomanjkanja sredstev, vendar računajo na pomoč od raznih strani, zlasti zdaj, ko so dosegli več pomembnih uspehov na tujih igriščih. • * * Jesenski del primorskega roko metnega prvenstva je zaključen. Zaradi dveh zapovrstnih porazov Kopra se je Aldovščina znašla na čelu lestvice s štirimi točkami prednosti. Moštvo Luke Koper je odlično začelo, prav na koncu pa so nastopile težave zaradi nedisci pline posameznikov. Odločilno srečanje za Luko Koper je bilo v ne- SPORED 7. slovenskega športnega tedna DANES ATLETIKA 8.30 zbor 9.00 100 m moški (predtekl' krogla mladinci ln višina ženske 9 30 daljina moški 10.00 80 m mladinci 10.15 krogla ženske 10.30 višina moški ln mladinci 10.45 krogla moški 100 m moški (polfinale) 11.00 100 m ženske (polfinale) 11.15 daljina ženske 11.20 1000 m moški 11.30 hoja na 2 km 11.45 disk moški 12.00 100 m moški (finale) 12.16 100 m ženske (finale) 12.30 Švedska štafeta 14 30 košarka ln namizni tenis za ženske JUTRI 20.00 šahovski turnik V TOREK 8.30 med dvema ognjema 11.30 atletika: troboj za naraščaj 14.30 košarka (finale) V SREDO 9.00 motogimkana 9.30 namizni tenis (finale' 10.00 tekmovanje avtov 15.00 odbojka ( finale) 17.00 zaključek tedna ln razdelitev nagrad deljo na domačem igrišču, kjer so izgubili srečanje z Ajdovščino 11:12. V tehniki igre sicer ni bilo prednosti za gosi e, zato pa je odločila izredna borbenost Ajdovcev. V športu pa je marsikdaj to odločilnega pomena. * • • V ženski republiški rokometni ligi je obalni rokomet še zmeraj na vrhu lestvice. Pirančanke so v nedeljo premagale najnevarnejšega nasprotnika — Črnomelj s 5:4 in osvojile naslov jesenskega prvaka kar s šestimi točkami prednosti. To pa je že tako velika razlika, da imajo spomladi druga moštva samo še teoretično možnost, da bi jih prehitela. Z uspehi nadaljuje tudi moštvo Luke Koper, ki je v nedeljo premagalo trboveljski Rudar z 9:4 in se trenutno uvrstilo na drugo mesto. Medtem pa je moška ekipa Pi- rana zapadla v trenutno krizo. Tokrat je namreč nepričakovano izgubila na domačem igrišču s Celjem s 5:9. Reprezentanti med seboj 5:0 FIRENCE, 31. — Kandidati za reprezentanco, ki bo v sredo v Genovi igrala proti Finski svojo prvo kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo, so danes odigrali tekmo med »modrimi« in »belimi«. Modrj so nastopili v postavi: Sarti, Burgnich, Facchetti; Bul-garelli, Guameri, Picchi; Mora, Mazzola, Milani, Rivera, Pascutti. Beli pa: Negri, Furlanis, Pallotti; Tumburus, Janich, Trapattoni; To-noli, Lodetti, Andreoli, Zini, Cop-pelli. Zmagali so modri z rezultatom 5:0 (1:0). Gole so dali: Milani, Lodetti, Pascutti, Rivera, Mora. TRIESTINA DANES V MONZI Triestina danes zopet gostuje; . 27. novembra. Od turinskih orga-njen nasprotnik je Simmenthal nizatorjev dvoboja pa še ni no-Monza. Po dosedanjih izkušnjah ni | benega obvestila, kaj prida napovedovati za Triesti- no, čeprav gre tudi nasprotniku za to, da bi dosegel sploh prvo zmago v tej sezoni. Ce upoštevamo, da je preteklo nedeljo Monza prinesla točko iz Brescie, potem lahko sodimo, da je moštvo v formi in da bo kaj lahko prav Triestina tista, ki mu bo »poklonila« prvo zmago. Triestini bi se pa že tudi prilegla kaka zunanja zmaga (zlasti ko tudi domačih zmag skoraj ni) ali vsaj neodločen rezultat. Tudi spodobilo bi se, da bi se moštvo končno »zganilo« in začelo nabirati točke, da se ne bi bilo treba vedno ozirati, če je — še kdo zadaj, namreč na lestvici. Danes dopoldne bo odločeno, kdo bo Igral; dvom velja za Palcinija in Rancatija. Verjetno pa bo moštvo nastopilo v tej postavi: Colovatti; Frigeri, Ferrara; Pez, Varglien, Sadar; Palcini (Rancati), Dalio, Bernasconi, Cignani Novelli. Monza pa bo postavila na Igrišče sledeče igralce: Rigamonti; Magni, Bacis; Melo-nari, Ghioni, Bernini; Ferrero, Mag-gloni, Vivarelli, Bersellini, Vigni. Mogoče bo namesto Ferrera igral Campagnoli. Vsekakor želimo, da bi Triestini uspelo razveseliti njene prijatelje z lepim rezultatom. Japonci so pomagali Koreji in - sebi SEUL, 31. — Ko je Severna Koreja sklenila, da ne bo sodelovala na olimpiadi, je za turnir ženske odbojke bilo premalo moštev; biti bi jih moralo vsaj šest. Tedaj so Japonci takoj prosili Južno Korejo, naj pride v Tokio. Ker pa Južna Koreja ni bila finančno pripravljena za tak nastop, je Japonska pomagala z izplačilom milijona jenov (približno 1,700.000 lir). Japonci so plačali rudi stroške prevoza. Končno se je Japon. cem vse skupaj izplačalo: zmagale so prav japonska dekleta in taka priborila Japonski eno zlato medaljo več. Vse to je sporočil Min Kwan Sik, vodja olimpijske reprezentance in član parlamenta, na seji parlamentarne komisije. MUENCHEN, 31. — Včeraj zvečer je bavarska amaterska reprezentanca premagala reprezentanco severne Italije z 12:8. TENIS VARŠAVA, 31. — Po prvem dnevu dvoboja za pokal (švedskega) kralja vodi Danska proti Poljski z 2:0. T. Ulr.ch — Orlikowski 5:7, 7:5, 6:4, J. Ulrich - Rubar-czyk 6:3, 9:7. Šef gre na gotovo (Nadaljevanje s 3. strani) gladka kot zrcalo. »To je, kot bi človek meril na nepremičen cilj, oddaljen 5 do 6 metrov,« je mrmral Mac Sweet sam zase, nato pa je dejal v mikrofon telefona: »Pripravite se pri sprednjih torpedih!« V trenutku, ko se je kljun prve letalonosilke izravnal z drhtečo kompasovo iglo, je Mac Sweet besno pritisnil na gumb telefona m kriknil: »Ogenj! Ogenj!« Ko se je prva »riba« usmerila proti svojemu cilju, sta oba čutila drhtenje podmornice in slišala, kako je Smith ojačil delo motorjev, da bi spravil podmornico zopet v pravi položaj za izstrelitev drugega in tretjega torpeda. Kmalu je tudi druga «riba» šla na svojo pot, ko pa je bil tretji in poslednji torpedo v tej seriji izstreljen, je Rusty čutil ponos in veselje zaradi načina, kako je posadka upravljala s podmornico «Stingfish». »Dobro opravljeno,« je dejal Mac Sweet Rustyju. Potem Smithu: »Okrepite delo desnih motorjev, da boste postavili kljun za naslednji...« V tem trenutku se je na krmi vodilne letalonosilke nenadoma razcvetel grozljiv rdeče-rumen cvet. Rusty in Mac Sweet sta se vrgla na hrbet in takoj nato začutila podvodni udar eksplozije, nekaj kasneje pa je do njiju prišel tudi zvok. — »Zadetek s številko ena, mister Green,» je dejal Mac Sweet s svojim brezbarvnim glasom. »Ce bomo imeli srečo, bosta številki dve in tri tudi prispeli na cilj... Da — pravkar je številka dve zadela ladjo prav na sredini. Nosilka zdaj lepo gori. Ah, zdaj je prispela številka tri. Odlično opravljeno! Odpišite eno letalonosilko klase .Hatajaka’. Vzemite telefon in obvestite Smitha.« Rusty je naredil, kot mu je ukazal. V telefonski slušalki je odzvanjalo klicanje podmomiške posadke, ko so v »Stringfishu« slišali njuno poročilo. Ko Je pogle- Poifinalna tekma košarkarskega turnirja športnega tedna KLUB ZAMEJSKIH STUDEN-TOV . ŠKAMPERLE bo v torek, 3. novembra ob 14.30. Kulturni dom (Nadaljevanje s 3. strani) BOKS Za boksarski dvoboj Manca — Christensen, veljaven za evropsko prvenstvo kategorije welter, ki bi moral biti 20. novembra, je Ber-nardinello, ki pripravlja italijanskega boksarja, predlagal datum je, bi morda videl dom skoraj do tal ,a obe hiši bi ga spodaj še zmeraj nekaj zakrivali. Le iz heilikopterja bi videl vse — a kako bi' bilo s pespektivo? Ce stopiš od brkača po Ulici Con-ti do številke 32. se ti odpre na levi pogled na vso mogočno gmoto celotnega kulturnega doma od pročelja daleč v ozadje Tesnine in tesnobe glede kraja in prostora izvirajo iz oo-dobnih dejstev kakor. »nemočnost«. da bi kulturni dom pognal la ohranjene stavbe nekdanjega Narodnega doma, a tudi iz ovir in težav, ki so nastajale pri iskanju primernega prostora za sedanji novi dom. Nekatere italijanske kroge le tedaj vodila ena sama skrb: kulturni dom ne sme biti v sedini mesta, ne sme biti viden. Vidne pa so posledice takih nazorov. Bodi kakor koli oročelje vendar ni vse. Mnogo važnejša je notranjost. In ta notranlost bo. ko se kulturni dom v kratkem dogradi in se pokaže brez plotu, primerna za kulturne potrebe tržaških Slovencev, ki bodo v »Vegovem okrtllu laže pozabiiali na dolgoletne tegobe kulturnega Domanlkante. V domu naj bi vladalo ozračle ki na) amil ju ie domače nesporazume tn pospešuje možnost nagonov za vse. Prijateljstvo med Italijo ln matično državo, Id je zadnie čase rodilo toliko pametnih načrtov in Jih nekaj tudi že uresničilo, bo takim željam samo v prid. Ko stopa človek danes mimo novega kulturnega doma, se mu nehote oglašajo v zavesti raznovrstni glasovi: «Malo manj kot pol stoletja je bila slovenska skup- nost brez kulturnega doma, je bilo slovensko gledališče brez lastne strehe. Za silo si je slovenska kultura iskala zavetja po manjših, nezadostnih dvoranah, zmeraj s stalno mislijo. da krvava krivica ne bo mogla večno trajati. Svet se je uprl fašističnim in nacističnim zločinskim zasnovam, ki so se v dolgotrajni borbi zrušile. Priznanje m zahvala za to gre vsem borcem in vsem padlim za svobodo. Po zmagi pa je bilo treba čakati še dve desetletji, da se je za našo skupnost našlo vsaj delno nadomestilo za požgani in odvzeti Narodni dom. Vendar upanje ni zamrlo in ni bilo prevarano«. Vladna pomoč je bila v smislu podpisanih dogovorov zelo izdatna, a žal tudi zelo nezadostna. Za dostojno notranjo opremo in estetsko zadovoljivo uredbo dvorane in o-stalih prostorov so bile potrebne še druge velike vsote, plod požrtvovalnosti naših in drugih ljudi. Mnogo je v blagu prispevala matična država. Mnogo so velikodušno poklonili darovalci iz Slovenije in slovenski izseljenci v Ameriki. Izkazalo se je plemenito sodelovanje premnogih krogov. In zdaj se novi kulturni dom dviga pred nami kot jasen, živ spomenik najširše človeške vzajemnosti. Zdaj nestrpno čakamo, da ob bližajoči se otvoritvi in pri prvi gledališki predstavi končno le prestopi mo njegov prag in si od blizu ogiedamo, kaj nudi vsej naši skupnosti. Poslej ne bomo hodili več le mimo njega, temveč kadar koli bo mogoče — tudi vanj. ANDREJ BUDAL dal okrog sebe, je Rusty opazil, da poskuša druga letalonosilka narediti nagel obrat 90 stopinj v poskusu, da bi pobegnila pred usodo prve. Toda to je dejansko bilo obračanje boka k podmornici, nastavljanje cilja za še eno potopitev. Mac Sweet je v naglici popravil elemente, jih predal Rustyju in ponovno začel ciljati s pomočjo ladijskega kompasa. Potem je izdal ukaze za ogenj in Rusty je začutil, kako so še tri torpedi zapustili podmornico in se usmerili proti cilju. Tedaj je Mac Sweet ukazal Ru-styju, naj se vrne v podmornico, telefon pa pusti njemu, da bi lahko izdal ukaze za še kak morebitni torpedo. Ko se je Rusty vrnil v podmornico, je Mac Sweet priplaval do periskopa in se prijel zanj z eno roko. Zdaj je po telefonu govoril Rustyju: «2al mi je, toda zdi se mi, da smo s številkami štiri in pet, a morda celo šest...« Grozen .niz eksplozij na drugi letalonosilki ga je prekinil... «Ne! Dosegli smo zadetek! Užgali smo njihove magazine municije in letalskega bencina. Nosilka je šla na... že tone... Odpišite tudi drugo letalonosilko, mister Green!« «Prva letalonosilka se je zdaj spremenila v morje plamenov. Vsa paluba je v plamenih in ljudje — na stotine jih je — skačejo v goreče olje, okrog nje... Zdaj mi je jasno, zakaj je KOMSUB-PAC ukazal, naj čakamo poškodovane letalonosilke... Na njih so vojaki, ki so jih rešili s transportnih ladij, katere so potopila letala... Druga letalonosilka je že potonila... Naša naloga je opravljena, mister Green. Gotovo. Poslednji torpedo niti ne bo potreben. Dvignite se in me vzemite .Ali — ne!« Rustyjeve pesti so se stiskale, medtem ko je v telefonu še vedno odzvanjal Mac Swetov glas. Potem se je glas za hip izgubil, da bi se kasneje zopet pojavil, vedno miren, kot glas učitelja, ki predava otrokom: »Spreminjam poslednji ukaz... Eden od japonskih rušilcev prav vtem trenutku hiti proti nam. Ne morem ugotoviti, ali nas je ujel s pomočjo svojih aparatov za prisluškovanje ali s svojim radarjem. V vsakem primeru ne smem tvegati. Potopite se, mister Green!« «Toda, sir...« Je kriknil Rusty v mikrofon, »izkoristili bomo naše možnosti. Dvignili se bomo in vas vzeli na palubo... in k vragu z...« »Mister Green,« je kriknil komandant in Rusty je skozi telefon občutil hlad njegovega glasu. »Vi morate prenesti poročilo KOM-SUBPAC. Rušilec prav zdajle pričenja streljati name iz strojnic. Prekinjam telefonsko zvezo, moji* ukazi se glasijo... uh...!» Rusty je slišal, kako je komandant zastokal, kot bi dobil močan udarec v pleksus, kmalu nato pa je kapitan nadaljeval, vendar s šibkejšim glasom: »Prevzemite komando in se... potopite — na...« Rusty ni ničesar več slišal. »...na tristo čevljev,« je dopolnil poročnik Rusty Green Sepe taje in dodal: »Razumem, šef!« najnovejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini ELEKTRONIC na baterijski pogon ULTRAP1AT LUX za dinamičnega človeka cLuis D’Or> najtanjša ura na svetu Specialne ure za potapljače od 200-1000 metrov globine NAJEtEGANTNEJŠA 7^—-— ' NAJCENEJŠA ŠVICARSKA SUPERMARKA HOTEL ZVEZDA' KOBARID s sobami z eno m dvema poste ljama ter s tekočo toplo ln mrzlo vodo, centralno kurjavo — skupaj 54 ležišč • Streže s prvovrstnimi vini: specialitete: soška postrv in divjačina • V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, — Cenjenim gostom se ® priporoča za obisk. PARK HOTEL H L ED relefoni 284 338 200 ležišč, restavracija, kavarna, nočni bar Hotel odprt celo leto. V sestavu Park botela Je tudi Sporthotel na Pokljuki ln Izletniški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno MOTI! HOTEL ‘TRIGLAV* SEŽANA VeiqlW} vabi na mesec perulnlne, Id ga prireja od *•**"* 15.10. do 15.11. po globoko znižanih cenah DIVJAČINA IN DRUGE SPECIALITETE NA ŽARU IN OB DOBREM DOMAČEM VINU Priporočamo se! MADALOSSO v Trstu, Ul. Torrebian-ca 26, vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne TRST Ul. Boccaccir 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMiO TOVORNI PREVOZI & SPLOŠNA MA - PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno . potniškimi ladjam1 redno progo Jadran Južna Amerika • vla Zahodna Afrika (Rij®*8 Split . Napol! Genova • Marseille • Casablanca • Dakttr • ConakH Takoradi Tema. Rio de Janelro Santos • Montevideo • Buenos Ai res). Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo . Indonezijo Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala . sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornim1 ladjami od 8000 do 18.(100 ton nosilnosti. — Za vse informEtcij® se obrmte na upravo podjetja »Splošna plovba«; Piran, Zupančičev® d1-24, in na naše agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Piran- " lexl: 035—22, 035—23. Telefoni: 73 470 do 73-477. UGODNO UGODNO UGODNO v vse kraje tudi v inozemstvo USNJENA KONFEKCIJA (plašči, kostumi suknjiči) USNJENI IZDELKI (kovčki, potovalke, torbice) v največ Ji Izbiri VELEBLAGOVNICA Mini V LJUB LIANI Obiščite naše poslovalnice: • PRED POŠTO - Cankarjeva uj 1 • TROMOSTOVJE - Wolfova ui 1 • KONFEKCIJA - Čopova Ul. 20 ODST. POPUSTA ZA NAKUP S TUJO VALUTO UGODNO UGODNO UGODNO BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI S*® mBKM minute od glavne železniške postaje . Nudi vam: s®- g opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom nudi Jugoslovanske in inozemske spe®1* ^ hotelu «TURIST» - Ljubljana DALMATINOVA, 13 • Tel. 36-139. Je naša kuhinja, ki vam nudi Jugoslovanske ln inozemske speci* te Tudi v naših obratih: restavraciji »ZLATOROG« Župančičev« ki vam nudi lovske specialitete, gostilni »DALMACIJA« Trubar)« 23. ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitre VABI VAS ilOTtiL »TURIST« LJUB1JANA ‘hitro ib soHdn° Po!stoletja v službi slovenskega naroda Ob Čermeljev! 75-letnicia 3. Iz te osnove, iz takšnega njegovega znanstvenega obdelovanja konkretnih manjšinskih problemov so kEisneje vzrasle razprave in knjige, ki so jih y okviru evropskih narodnih manjšin med dvema vojnama prikazovali kot zgled objektiv-neea. a zato najbolj uspešnega prikazovanja o stanju narodnih manjšin. Vzporedno poljudnoznanstvenemu zborniku •Luč» je isto leto ustanovil •Biblioteko za pouk in zabavo*, ki je v rednih občasnih, skromnih ln cenenih Izdajah, podobno kot v zdašnjih časih razni tpaperbacki» in tpocket booki», prinašala razne privlačne prevod* iz tujih književnosti, izvirne domače povesti treh v tem obmejnem svetu živečih slovenskih pisateljev: Franceta Bevka. Damira Feigla in dr. *id|ej» BU0ala. »ratu je pisal nenehno stotine čfankov v najrazličnejše slovenske liste v Julijski krajini: v dnevnik •Edinost» statistične prikaze o našem stani u in o drugih, o vseh iznajdbah in dosežkih sodobne znanosti, podpiral tednik *NovieE* z zanimivim materialom, prispeval tehtng članke v • Jadranski almanah», ki Je bil nekaj časa naše najbolj kvalitetno glEtsilo intelektual- nih krogov ln še dajal za mladino ustrezne članke v mladinski «Naš glas» in tNaš rod*. Toliko so fašisti napenjali lok, da mladi ljudje v letu 1928 niso imeli več ne kam ne kod, da je počilo. Mladinske organizacije so se kratko in malo postavile po robu fašističnemu fifzičnemu ln pravnemu nasilju ter Je izbruhnilo. Fašistične oblasti so odgovorile z nasiljem m pripeljale nad Slovence in Hrvate izredni fašistični tribunal. Dr. Čermelj je opravljal toliko ilegalnega, po fašističnih zakonih nedovoljenega kulturnega dela, da je bil tudi on zrel za izredni fašistični tribunal. V zadnjem trenutku se Je izmuznil obkroževal-ni akciji O VRE ln se preoblečen kot železničar vtihotapil leta 1920 v Jugoslavijo Tu Je šele po petnajstih letih po diplomi stopil na redno pot pedagoške službe kot profesor na gimnaziji. Kot ponavadi v svojem življenju je opravljal dvoje del: učil je za ljubi kruhek na ljubljanski klasični gimnaziji, pisal učne knjige za srednje šole (Kozmogra-fijo za višje razrede srednjih šol, razne geometrije), a zraven držal tesne stike z narodno — manjšinsko stvarnostjo kljub fašističnemu kulturnemu embargu. Ljudje so bežali preko meje in se zatekali k Jugoslovanski Matici, kjer so pripovedovali, kaj se onstran dogaja. Med njimi so bili zelo itevilni učitelji. Iz Trsta so prijatelji skrivaj pisali pisma, kako raste ugonabljajoča strast fašizma. Glavni in od vseh najboljši informatorji dr. Čermelja pa so bili: M ay er jev tržaški til PicaOlo* v vseh svojih izdajah, Jutranji, popoldanski in večerni (II Piccolo, II Picco-lo della Seta, Le Vltitne), La Cazzetta dal Regno d’ltalia s prilogami, Ittituto Centrale di ttatistica v Rimu, kakršna koli druga uradna izjava, dioce-»anska glasila škofij itd., itd. Iz vsega tega Je stkal potrpežljivo dve svoji najbolj pomembni narodno - manjšinski deli: izčrpno razpravo »Die Loge der Siidslaicen (Slovoenen und Kroaten) in Italien*, objavljeno v knjigi tDie Nationa-litUten in den Staaten Euro-pas«, Wten 1931 ter «Llje and Death Struggle oj a National Minoritu (The Jugoslavs in Ita-ly>*. ki jo je izdala Jugoslovanska zveza za Društvo Narodov, Ljubljana 1930. Francoska izdaja »La minoriti slave en Ita-lie* je izšla leta 1938, a po vojni, ker je ker je fašistično-nacistična zasedba Jugoslavije s požigi uničila vse te knjige. sta izšli novi Izdaji angleške in francoske knjige, a v ruščini tSlavianskoe menjiin-stvo v Italii*. V letošnjem letu se je na pobudo Slovenske Matice, predvsem njenega odbornika prof. dr. Frana Zwitt-ra, lotil, da izda to knjigo v slovenščini, seveda razširjeno z novimi dognanji in uporabo fašističnih arhivov in antifašističnih odkritij. Rokojsis je ie oddal uredništvu Slovenske Matice, ki ga pripravlja za tisk. »Kongres evropskih narodnosti« Je dr. Cermeljevo razpravo *Die Laoe der Sildslatoen in Italien* ocenil kot nepristransko objektivno, Jo dal razmnoži'! tn poslati vsem številnim vodstvom evropskih narodnih manjšin ter Jim naročil, naj se po njej ravnajo, kadar sestavljajo poročila za Javnost ali pa mednarodne ustanove. Svoj še večji pomen pa js dosegla druga omenjena Cer-meljeva knjiga tLife and Death Struggle oj a National Mi nority*. Spričo ocen v svetovnem tisku Je predsednik »Balkan Committeč v Londonu. Sir Edward Boyle pozval dr. Čermelja, da bi predaval v krogu angleških parlamentaroev. Dr. Čermelj se Je pozivu odzval in predaval v prostorih angleškega parlamenta angleškim parlamentarcem in znanstvenim delavcem s področja politike in družbenih ved, med njimi sta bila stara strokov- njaka za podonavski prostor in slovanski svet: Henry Wick-ham Steed in Seaton Watson. Drugi za Čermelja osebno neugodni odmev Je imela ta knjiga takrat, ko so ga decembra 1941 pripeljali skupaj z vodilnimi in preprostimi Slovenci raznih političnih prepričanj, a vsemi protifašistično usmerjenimi, pred izredni fašistični tribunal, kjer ga je državni tožilec obto’il žalitve izrednega fašističnega tribunala tn njegovega predsednika, ker jih je v svoji knjigi obdolžil obsojanja popolnoma nedolžnih obtožencev, kakor Je bil primer 13 obtožencev iz Koprtvišča nad Ka nalom. V krivično tehtnico < b sodbe dr Čermelja je posebno težko padla ta pristranska obdolžitev izrednega tribunala Tretji najkoristnejši odmev pa Je dosegla knjiga na mirovnih konferencah v Londonu 1945 in Parizu 1946, ko so segale po njej številne tuje delegacije. Že med dvema vojnama so prouč /ali Italijanski antifašisti v emigraciji v Parizu to Cermeljevo knjigo in J° n* citirali v svojih pubu* jah o postopanju fašizma ^ sproti narodnim manjšinam Italiji. Znani antifašistični z» dovinar Gaetano Salvemiml J v svoji povojni Izdaji k™ «Mussolini diplomate* up . rabil Cermeljevo poglavje o nosih Cerkve do n. man' 'i po sklenitvi latej ske pogodbe. Tržaški nadšk° Santin se je zaradi teh na čutil prizadet in je tožil veminija za razžalitev Na dr. Čermelj izdal knjigo bila samo zbirka listin, k ■ • je večinoma izdal nadškof tin, drugi duhovniki in p® , v govi cerkveni predstojni , Rimu. (p bil Med dvema vojnama J ^ dr. Čermelj ali načelnik Pl licističnega odseka pri zi jugoslovanskih emigran združenj v Jugoslaviji a1 ; v vodstvu te zveze. ALBERT REJ1* (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6 II TELEFON MROt t> 94-618' — PoStni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelltoo l II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. 8V FRANČIŠKA K R - relefon 37-838 - NAROČNINA: letna 2250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -Stari trg 3/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki t Ljubljani 800-14-603-86 — OGLAftl: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice ISO Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi naročajo pri upravi. — Iz vseb drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblloitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat Za SFRJ ADH, DZS, -tržaške ln gorlške pokrajin«