Književnost. Zeitschrift iur das osterreichische Volksschulwesen, lierausgegeben unter Mitwirkung hervorragender Facbmanner von Karl Rieger. Wien und Prag, Verlag von J. Tempsky. — Tako se inienuje strokovDi časopis, katerega je letošnjo jesen začel izdavati gimnazijski profesor in vseuijliški dotent Karl Rieger, zdaj c. kr. okr. šolsti naiizornik v Hernalsu pri Dunnji. Namon svojega novega časopisa urednik označuje s temi besedami: Die Volksund Biirgorsclfulen erfreuen sich in Osterreich der allgemeinen Aufmerksamkcit und die regste Theilnahme an allen Vorgangen des Schullebens bi-schaftigt die Gemuther aller B(.volkerungsschichten in lebendiger, der Wicbtigkiit der Volksbildung (ntsprecbender Weise. Diese bedeutungsvolle Thatsache legt den Frrunden und Forderern dcr Volksbildu.ng dio Pflicht auf, das rege Interesse durch Sammlung aller Krafte in die rechte Bahn ruhiger Beobachtung und Erwagung zu lenken, damit eine gelauterte Einsicht in dle ersten Bedingungen gedeihlicher Entwicklung und stettr Vervollkommnung des Volksschubvesens tiefer uud tiefer dringc und frei von jedem Vorurtheil die muhevolle Thiitigkcit der dabei Betheiligten beurtheilen lerne. Diesem Endzweck hat dit1 gegenwartige Zoitschrift zu dienen. Ruhige und saehliche Erorterungen aller einschliigigen Fragen wciden zum Ziele fiibren, weil vornehmlich den gemeinsamen InUressen sammtlicher Schulen und Sihulkategoiien von der einclassigen Volksschule im abgeschlossenen Gebirgsthale bis zn den Lebrerbildungsanstalten in grossen Stadten Rechnung getragen verden soll. Den Lehrern aller Gegenden wird dadurch Gelegenheit geboten, weitern Kreisen zu zeigen, was sie leisten und was sie erreichen wollen ; sie konnen hicr die Hindernisse darlegen, welche sich ihrer Thatigkeit entgegenstellen, und die Mittel besprechen, um die Aufgaben der innereu Organisatiou dcs Schuhvisens mit dauerndtm Erfolge zu losen; sie konneD durch Darsti llung ibrer Erfahrungen und Erlebnisse anfklarend und belehrend auf die Fachgenossi n und auf die Bevolkerung finwirken und durch rege Bethatigung ihrer Berufstreue die Schule vor allnn Anfechtungen wahren. Sie sollen aber auch die Envartungen und Wuuache aller Stande erfabren und durch freiumthigsachliche Besprechuug dieser gerechlen und billigen Anforderungen an die Scbule die moglichste Ubereinstimmung zwischen der Scbule und dem Leben herbeifiihrcn. Die »Zeitschrift" soll der Mittel- und Sammelpunkt aller Bestrebungen werden, deren Ziel der Ausbau des osterreicbischen Volksscbulwesens ist. Der Herausgeber gibt sich der Hoffnung hin, d;iss dem vereinten Wirken hervorragender Fachmanncr, wilrhe sich zu gemeinsamer Thatigkeit im Interesse der Geistesbildung des osterreichischen Volkes vvibunden haben, gelingeu werde, der guten Saclie mit Erfolg zu dienen, wie schon seit Jahrtn an allen Orten sich Sthulmiinner erfolgrcich bemithen, in engorn Gronzen durch Sohrift und Wort filr die Schule cinzutreten. Er ist ubiTzeugt, dass alle diese Stimmen gehort wrrden mtissen, snbald sie durch ihre Beitrage darthun, dass ihr Streben nicht localen, sondern allgemeineren und hoheren Interessen gilt." Dosb-j sta izšla dva zvezka, in reči moramo o obeh, da urednik v njiju točno izvršuje zgoraj navideni program. Vsak zvozek so deli v dva glavna dela ; prvi del objavlj.i iz peresa priznanih učenjakov in veščakov zanimive razprave o osnovi in napredku našega šolstva in njcga disciplinah; drugi del je namenjen ukazom, odredbam in uradnim poročilom osrednjib in deželuih šolskih oblastev, dalje osobnim preniembam v učiteljstvu po vseb avstrijskih krono ¦ vinah, šolski književnosti in obče n;iznaniloni in dogodkom iz šolskega življenja. — Izmed doslpj priobčeuih razprav omenjam zlasti te: rDer Unterricht iiber erste Ililfe bei Uiigliicksfallen an den Volksschulen und veiwandten Anstalten"; spisal jo je znani dunajski operater prof. dr. Th. Billroth. Pisatelj pravi, da prvo pomoč ob nesrečah in hitrih obolenjih more uspešno dejati samo takšen učitelj, ki je v tem oziru praktično izufien; zatorej zabteva, naj se v ta naracn ustanove za ljudskc učitelje posobni učni tečaji. — V drugem članku rGosetzliche Regelung des Unterrichtes taubstumraer und blinder Kinder" opisuje neimenovan pisatelj, kaj se je doslej v naši državi na ljudskih šolah že storilo za pouk gluhonemih in slepih otrok in kaj bi bilo še storiti. Tudi ta pisatelj zahteva, da bi se ljudski učitclji usposobili za takšen pouk na državne stroške v posebnih zavodih za gluhoneme in slcpe otrokc, da bi potem mogli na svojih šolab takšne ubožce poučevati — Jako zanimiva je tretja razprava iz peresa dunajskega vseučiliškcfra profesorja A. Kernerja pl. Marilauna nUber den Schulgarteu an Landschulen". Pisatelj lepo opisuje, kakšno važuo nalogo ima v ljudski šoli šolski vrt ter našteva vse rastlinu, ki bi morale rasti v njcm; pravi, da šolski vrt ne zadostuje svojemu namenu, če m"ma vsaj 3000 ms obsega; izreka se v obče zoper to, da bi se šolski otroci praktično poučevali v šolskem vrlu, ker so še premladi, ker narede preveč škode in je težko vzdržati disciplino; izreka se tudi zoper to, da bi se šolski vrti izročali v oskrbo Ijudskim učiteljem, ki niso prebili preskušnje iz vrtnarstva ali ki za ta posel niso praktično usposobljeni, ter končuo zahteva, da bi mnralo vsako učiteljišče imeti vzgleden šoski vrt, na katerem bi si učiteljski kandidatje pod vodstvom dotičnega glavnega učitelja pridobili potrebnih praktičnih vednostij in kateri bi služil za vzor vsem šolskim vrtom dotičnega okraja. — Članek ntiber Fortbildungscurse fur Volksschullehrer" razpravlja obširno, kaj se je v naši državi zadnja leta storilo za nadaljno iznbraženje ljudsko-šolskih učiteljev, ter našteva vse učne zavode, katere je visoko naučno ministerstvo poklicalo v življcnje na podstavi znanega ukaza z dne 31. malega srpana 1886. 1. Ta članek bralcu prav prav živo stavi pred oči, kako malo se je v tem oziru storilo še na Kraujskem, kjer učitelji nimajo nobenega nadaljevalnega tečaja nego onega v Grmu pri Rudolfovom. Tudi drugi del Riegerjevega časopisa je jako bogat in zanimiv po svoji vsebini Iz nmogih stvarij, katere objavlja, zanima bralca zlasti uradno poučilo, kako je ravnati pri statističnem popisovanji ljudskih šol dnč 30. malrga travna 1890. 1. in potem letno poročilo c. kr. deželnega šolskega sveta za Štajersko o stanji Ijudskega šolstva v tej kroaovini 1. 1888/9To poročilo je doslovno priobčeno. ,,Zeitschrift fur das osterreichische Volsschulwesen" izhija po jedenkrat na mesec v zvezkih po 2 poli obsežnih ter stoji za celo leto po pošti samo 1 gld. 50 kr., kdor si jo pa naroči v kakšni knjigarni, dobi jo za 1 gld. 20 kr. Naročnina se pošilja pod naslovom: F. Tempsky, Wien, I. Tuchlauben, 10. Riegerjev časopis se more z dobro vestjo pripoiočati rsem c. kr okrajnim šolskim nadzornikom, c. kr. šolsklm oblastvom in sploh vsemu učiteljstvn, ki se kaj briga za napredek av-trijskega Ijudskega šolstva. Fr. L. Nanki o varstvu živali za mladino, z dovoljenjem graškega društva za varstvo živali preložil Anton Poroger, nadučitelj na Hurau, tiskal in založil W. Blanke v Ptuji. Cena? To je učilo, katero bi moralo kakor nšolske postave'1 viseti v vsaki šolski sobi. Na veliki poli močnejšega papirja, ki je pripravna, da i=e dene v okvir pod šipo, nitisnjeiiih je prav ukusno deset točck o varstvu živali z nadpisom: nŽivali varovati se pravi Ijudem koristiti." Kakor se sp.jminjamo, videli smo na Stajerskem v več šolah tn ufilo (v nemškem jeziku) na stenah obešeno. Gospod Poreger je prav dobro pogodil, da je ta nnauk" pieložil na slovensko. Priporočamo ga šolskim vodstvom.