2«. številka.
Ljubljana, v sređo 1. februvarja.
XV. leto, 1882.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak ilan »večer, izimSi notlelje in  praznike,  ter volja po pošti prejemun za avst ri j sk o-ogersko  dežolo  za vsp leto  16   p\A., za pol leta   H   #ld., za ćetrt leta 4 j»M.  — Za Ljnbljano brez  pošiljanja na dom za vhc leto  13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jo<l*n mesec   1  jild,  lo kr.  Za poSiljanje na dom raftnna se po 1O kr. za  meser, po :*o kr. za fetrt
leta. — Za tnje deželo toliko voč, kolikoi- poStnina znaSa.
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oziumilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat,   iu po 4  kr., Će se trikrat ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vvačajo. — Uredništvo in u pravn išt.vo jo v Ljubljani v Frana Kolmana hifii  „tlledaliSka atolba4.
Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati narofnine,  reklamacije, oznanila. t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutrmjega praznika iziđe prihodnji list v petek.
Nemško šolsko društvo in slovensko
narodno šolstvo.
ii.
Da nam pa nemško Šolsko društvo kljubu „Šol-Bkej matxiu zna vender le škodovati, ako ga ne za-tremo, ali vsaj njegovo delovanje omejimo, je lehko razumljivo. Obstanek tega društva sploh je uže kri-vičen, ker ono meri na našo narodno smrt — vsakdo namreč uže pozna nemčurske fraze, da ono društvo hoče le braniti nemško narodnost, katere itak nikdo ne napada — a obstanek in bramba naše narodnosti nam je v temeljnih zakonib samih od STitlega cesarja snmega zagotovljena. A čuditi se moramo, da vlada ćelo v seđanjem delovanji teg." društva ne vidi nič nepostavnega in nevarnega, in vender mora tega deloviinja neizogibni nusleđek biti popolen pro-pad vsega ufiteljstva in Sohstva. Ali si pa to tako mislimo, da vlada na naviileztio nedolžnih in pravičnih pravilih tega društva nij imela ničesar grajati, in da jej je pravo, dejansko delovanje tega društva povsem neznano.
Vender bode težko stalo, to društvo ćelo za-treti, toda, ako se mu uže dovoli, da z lastnimi troski ustanovi ja nemške privatne sole in knjižnice po slovenskih krajih in šolah, toliko pa vsaj mo-remo in moramo doseći, da se imenovanemu društvu odločno prepove, javnim, to je od države z našimi troski plačanim učiteljem dajati kakeršnihkoli na-grad za uspesno ponemčevanje, iu narobe, učiteljem, take nagrade sprejemati, da se nadalje vsem iol-Bkim nadzornikom in šolskim oblastuijam strogo pre-pove, s tem društvom stati v kakeršnejkoli zvezi, ter njemu in germanizaciji na korist posilnu — po-
sredno ali neposredno — vplivati na "icitelje, (da se pa to sedaj godi, za to nam ne manjka dokazov). Na to bi se nnj strogo parilo, in vsi, ki bi proti tej prepovedi ravnu li, oštro kaznovali in ako bi treba bilo, ćelo od službe odstavili.
Nemšf'ina je v naših ljudskih šolah res, — in to po krivici — učim predmet, (po nekaturih ćelo ueni jezik), a iz tega ne sledi, da srne javni učitelj od privatnega društva prejemati uagrad, da njegovim nakunam služi, se postavnemu učnemu Crtežu i'/neverja, ter jedino nemščino goječ, materin jijzik otrok in druge predmete zanemarja.
Res Žalostno bi bilo, ko bi smelo državne uf-i-telje in državne ljudske sole — brez ozira na njih pravi vzvišeni poklič in sinoter — privatno nemško društvo samovoljno porabljati za svoje zlobne na-mere — kot poneinčevalce iu ponemčevalna torisčn !
Žalibog, da se pri nas sploh še s(jdaj na zdravo pedagogiko vseh narodov in vseh časov malo ali nić ne o?ira, tuko, da naše ljudske sole še sedaj nijso to, kar bi biti morale, a vender smo še potrpljivi, ker vemo, da je težko bolno telo najedenkrat ozdraviti, in ker upamo, da se bodo te stare rane vender le zacelile. A z vsemi močmi moramo zabranje-vati nove rane, koje nam naši nasprotniki prizade-jati skušajo!
Naši poslanci so torej proSeni, naj smatra jo za jedno prvih svojih nalog, da se v zvezi z našimi prijatelji v državnem zberu z vsemi močmi prizade-vajo, tem žalostuim razmeram kmalu konec stonti, ter ne odjenjajo prej, da se bode nepostavno delovanje nemškega šolskega društva vsaj v zgoraj ome-njenem smislu omejilo!
In mi Slovenci ne pozabimo, da v narodnej soli leži vsa naša bodočuost, da z narodnim i floliimi mora propasti tuđi naša narodnost. Bodi nam tort'j odslej narodno šolstvo iti njegova povzdiga prva skrb! Volimo v ta nameo vselej značajne slovensko
može v okrajue šolske svete in zti poslance, poga-njajmo hh neuKtmseno in neumorno za imAo narodno ravnopravnost kiikor v uraiiih, tako tud v šolah, opa/ujmo zveato skrivno delovanje nennkega i^ol-skega društva in pred vsem: osnuj ino si svojo „Šolsko matico" ! i ......_.....       ^__^__«
Politični  razgled.
Rfotraiije <l«kr/ele.
V Ljubljani   1. februvurja.
Ker je koir.aj vlada poknzala, da bi inordu na-posled vender le tuđi Slovanom hotela pripomoći do naravnih pravic, vikajo zopet ustavoverni listi, da je iioiiiMtvo v nevaruoMU ; u uij jim dovelj, da to bedastoćo raznirjajo po svojih li.stih, posiljajo tuđi v vnanje liste članke, v katerih se f^ovori, da Slovani v Avstriji hor-ojo pri ti per aiviua ad astra, da hote popolnom za se vindici-rnti vludarstvo Ker se toivj Slovenci, ("Jehi, Poljuki ne hote popolnrin vreći v zrelo netn^kim volkovom in ker se ne puste mirno kakor jagnje vleči v mesnico, oćita sv jini ufci!, da vindu-irajo vse vladarstvo za se. Kaj tacega govoriti more le oni, k;<tereinu je sovra.št.vo do Slovanov popolnem za-timnilo um, da ne loči vefi prp.vict* od krivice. Slovanov pa, tnki bedusti glasovi ik* bodo motili zuhte-vati jednakopravnosti.
Nekaj dnij som čuje »e po listih glas, da misli vladu akcijo na jugu razširiti, da bode v to treba novih vojnih čet, novoga kredita. Ta kredit pa. se bode dovolil vojneinu ministru, a nekatert listi se uže zdaj pefujo z vprašanji-in, kaj potein, ko se udusi vstaja. Tako piše n. pr „L'esti Napio" : „Za hteva se od n»is osem mtlijonov goldinarjev. Delegacije jih bodo nedvojbeno dovolile; a neogibno vprašanje je: će bodo naše čete pomirile vstajo — /a kur pn osem milijonov ne bode zadostovalo — quid tune? Mi ne vpraAamo. kuko se num ho5e liosna vojaško ohraniti. Ne! Mi hočemo veileti, kaj se bode /godilo politično z okupiruniini de/elmni; ker imamo pravico zahtevati to, ker pri nasamo žrtve."
Natankih poročil a raKsirjonji vstaje in o moči vstašev nij, a kolikor možno   nutanko   poručilo   pri-
LISTEK.
(Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Prva kujicu.
IX.
(Dalje.)
Samo v tem bila sta si slična: imela sta oba jako rujavo kožo; toda v Valentini Mihajlovnej de-lala je ta boja kože nje roke in ramena Se divnejša; — v njenem bratu izpremenila se je ta boja v ono, katero olikani Ijudje imenujeio bronovo, v katerej pak pravo rusko oko veliko sličnost z barvo novih škorenj najde. Vrhu tega imel je Markelov kodrave lase, kljukast nos, debela ustna, suha lica, izsušeno telo in Žilave roke. Sploh bilo je v njem vse žilavo in izsušeno, njegov glas doneč, govor oster, v kratkih, raztrganih stavkih; pogled mu je bil te-man — izgledal je kratko povedano: ko prav srdit kolerik. Pri mizi, jedel je le malo, delal je skoro ves čas krogljice iz kruha, in sem ter tja pogledal na Kolomejceva,   ki se je bil ravno iz mesta povr-
nil, kjer je gubernatorja obiskal in ž njim o nekej zanj vrlo vafcnej stv;tri, o kuterej pa še do zdaj niti črhnil nij, govoril in zdaj gubernatorja v zve/.de kovah
Sipjagin ga je tuđi zdaj, kakor vedno, pošteno obrisal; smijal se je pak vender zavoljo Kolomej-cevljevih anekdot ter dobre volje rekel: nqu"il est un affreux reactionaire."
Kolomejcev zagotavljal je svoje slušatelje, da se nm priimki, katere dado kmetje — „oui, oui! les simples mongiks11 — odvetnikom, prav dopudajo. Zovejo jih „bavkače in revsake !u „Bavkačiin revsalci!" ponavljal jenavdušeno : „cepeuplerusseest delicieux!a — Nato povedal je, kako je nekoć, prišedni v neko solo, stavil učencem vprašanje: „Kaj je to struthio camelusV — in ker mu nihče, niti sam učitelj nij mo-gel na to odgovoriti, vprašal je dalje : „Kaj pa je pytecijum?u ter navel starega ruskega basnopisca verz: I Pvticij, slaboumni, predstavljat divjih živa-lij!" . . . In tuđi na to mu nihče odgovoril nij. — Zdaj naj pa šc kdo za ljudske Sole govori!"
„Dozvolite mi,a rekla je Valentina Mihajlovna, „jaz v istini ne vem, kakšna stvorenja so to."
„Milostljiva gospd!" vzkliknil je Kolomejcev, „vam  Uikšnih stvanj  niti treba nij znati."
„Za Boga, čemu je pa potem to ljudstvu znati treba?"
„Holje je, da se kuj tacega nauči, nego da kaj o Proudhonu ali ćelo Adamu Srni tu   kaj   čuje."
Tu izjavil se je zopet Sipjagin veleč, da je Adam Smit jeden iiHJvečjih mislecuv, in da bi vrlo koristno bilo, ako bi se človek njegovih princi-pij . . . (tu nalil si je kupico vina. zvanega ehateau d' I(tuem) uže z materinim mlekimi . . . (pri teli be-sedah duhal je vino) . . . nasesal. — /daj izpil je kozfirec. Kolomejcev storil je isto tako ter potem vino jako hvvlil.
Markelov se niti zmenil nij za besedičenje pe-trograškega kamerjunkerja ter damo, nekaterekrati Neždanova začuđeno pogleda!. Skoro da je. igrajoČ se s   krogljicami   iz   kruha,   jezi.'inega gosta   v   nos
zadel ....
Sipjagin brigal se je malo za svojega svaka ; tuđi Valentina Mihajlovna nij ž njim govorila; — videlo se je, da ga oba, gospod in gospu, snaatrata posebnežem, katerega ne kaže razsrditi.
Po obedu šel je Murkelov v biljanlno sobo, da
naša „N. W. T«bl.u iz Mostara: 1. V Hercegovini: Davidoue s 450 mo/mi mej Fočo in Stolcem. Oboroženi ao vsi z Martinijevimi puškami, ražen tega imujo majhen gorski top. Na severu od Bileka je Orman beg Tanovič z okolo 200 možnii; orozje je vecjidel staro, streiiva mah) Pn Nevsinji stoji okolo 650 muž, slab«* oborožen h pod pDveljništvotn vojevoda Mihajla Vojnica. Pri Kamenu je 80 ntož; kedo jim je poveijnik, s^ ne ve. Vkup 1380 mož. Ražen tega delajo to okolico nevarno številne rudarske čete. 2. V Bosni: V tej provinciji je oghjišće vstaje v dolini Železuice, južno od Sarajeva. VsUsev je okolo 1800 mož. 'S. Krivošije. Število upor nikov /naša okolo HJOO tnož, ki imujo dobre M-irti-nijeve puške. Od teh je 800 inož v okolici Ledenice pod poveljništvom Petru Lumačica, 100 mož v okolici Uhelj, pod poveljništvom Tome Lipovcu. Vkupe je blizu 5000 mož — „A»ramer Zeitung1' ima na-slednji telegram iz Trehinja od 31. ni. ni.: Dva bataljon« pespolka Schmnrling zadela sta v 28. dan t. ni. v jutio na Nedreveskih visiii'ili pnd Mostarom na 500 tu uhibosenih vstasev. Dve kompaniji sta prijeli vst.-iV. V.-l. -i be/ali so v ntesto, kjer so se vstavili pri zidanim mostu, kateri pclje rez Tre btf'ko. Po m'S't urnut irMJajoč^in boji zbezali so vstaši, /»pustivši 200 mrtvih in 53 ujetnikov. Od naših je bil 1 'astnik in (i mož težko, dva pa lehko ranjenu.
Vnaiij** <lr*ave.
I'redvčeranjim od pri je jfr.nftti kralj zbornico s prestolnim govorom, v katerem naglaša, da so vlade sklenile iz uzrokov splosinih evropskih inte-resov nekatere modifikacije v JJerolinskej pogodbi. Grška vlada, dejal je kralj, sprejela je to inoditi-kacijo, uvidevsa. da se splosnini žcljam ne more ustavljati. Prestohii govor tuđi nuglaša, da so bodo prepiri mej Turčijo in (Irsko mirnim potoni poravnali.
Iz Rr.«*!*«" dohajejn vedno bolj vznenrirljivi glasovi. Specijalni uradniki v okrajib Clare, Lime-rick in Cork poročajo o ne-varnih konspiracijah. V 6. t. m. sešlo se bodo obilo število Jrccv v Londonu in tu se bodo posvetavali, kako Angliji pripraviti zunaj komplikacije, da bi potoni oni imeli svobodne roke.
AB»ifS«iy/», kakor znano, demonstrirajo proti Rusiji zaradi preganjanj Židov; Gladstone pa se neće udeleževati teli hujskanj. To strašno boli sovražnike Slovanov. Na vso moč si prizadevajo dokazati Gladstonu, da so mu boilo tla omajala, če ne stopi proti Rusiji, da bode zvezda njegove slave kinalu zašla.
l<Vuiicozi dobili so zopet novo ministarstvo, na ćelu i»;U Frevcinet. Tako ima Franimka zupet vlado, v katero srne staviti najboljše nadeje, če se ozira na leh mož prošlost Imena, kakor Freveinet, Leon Sav in Fei ry znamenita so imena v i'raucoskej zgodovini in zanusati se srne, d«i bodu to novo ministarstvo nadaljevalo od Gambette nastopljeno pot.; a bod^ pa tuđi niijgio doseći od Gamhette postav Ijeni cilj, to je vprašanje. Novemu temu ministarstvu odr^kati se ne more sposobnost, in energija in poleg tega pomisliti se mora, da to ininisterotvo nastopa /a krepkim, vztmjiiim, neomahljivim mini-Bterstvom Gambettinim, Uatero nijso vrgli neupog-ljivi nasprotniki, marveč omahljiva masa, sestavljena iz jako razliiiiih elemen:,ov. ln iv.s »ekateri listi novemu temu ministerstvu proroku je jo uze pri porodu kratko življenje — in teh listov misel je, da potem zopet priiie na krmilo Gambetta.
IVciiiflkl dr/avni zbor se }e včeraj  zaprl,   in zda j  bode zborova'   pruski d e ž e 1 n i zbor.
Dopisi.
Iz vrliuiNBte okolice 30. j»n. [Izt. dop j Vrh niska   naša   eitalnica   razvija   sredi   zime lepo pomladaiiMko življenje!    To  domorodnej   usluzi gospoda Fr. Kotu i ka zadobila je krasne iu ukusno urei«Mi<' prostore, odbor vrlih   mož   pripravil   jej   je klavir v last, dosegel s   trudoljubivo.stjo,   da   se   je stevilo udov znatno povekšalo ter   sploh   šel  jadrno na delo.    Dobra volja vse premaga, — in  čitalnica naša živi zdaj krepko in rastno!   Sinofi bil je drug Ioji  vefter v tem  letu.    Na   fitalnifno   zabavo   se^lo se je bilo z Vrhnike, iz Borovnice in Ljubljane pre-cejAnje štuvilce  izbrane gospode,   ki   pa   vender   nij bila v tistej  njeri   „izbrana",   da   bi   prezirala   ljudi boij  priproste, ki bi se tuđi udeležili veselice. Zakuj da   priprostega   vrhui^ke^a   nanula   skoro   nifc   bilo videti nij, tega ne  vemo,        ali znano je, da   čital-nićni namen in odhnrovo delo   gre   na   to,   da   bi priprosti narod  prihajal  v dotiko z odličuejsimi sto-jjimi sorojaki ter we od teli učil omike in obnašanja. Zato bodi  vsemu narodu toplo priporofieno,   naj   ne zamujii Ippih tacih priložnostij! — „Meglene podobe", ki so se ta večer predstavljala mej   primernim   be-rilom, bile so vsem vrlo dobro vseč.   Plesni venček je bil  prav cvetau. Ijubezniv in živahen !    Vse  nam je (b'lalo veselje do svetlega jutra, čast   pa  čitalni r-neinu odboru in večera spretnim voditeljem!
,,Utile dulci" — tuđi za koroški „Mir" nu-bralo se je 17 goldinarjev. Tistih dveh gospodov, ki sta lepo to misel izproi>ila ter izvršila, imeni ?a-molćimo ter ji ne objavljamo; živimo namreč v ne znosnej tej dobi, ko se zatirajo in preganjajo inožje, ki za izobraženje naroda kaj store in tst\k hipijc smo v nevarnosti, da nam nad glnvo poći raz-burjena petarda \Vaserjeva !
Iz Prema 29. januvarja. [Izv. dop.] Včeraj ob 6. uri zvečer postala bi bila premska vas kmalu žrtev groznega plamena. Vnel se je bil iz do sedaj nt'znnnega uzroka tik tako imenovanega „avžlaka" stojeći s slamo kriti hlev Janeza Ži'oerna, po domače Zormana, kateri je v hipu bil ves v ognji. Pihul je ravno Heverni veter, tako, da je plamen in ognjene utrinke gnalo proti Smerjam in ne toliko proti vaši. Vend'T je bila nev.Minost velika, kajti ognjeni utrinki padali so na bližnji Renkotov in farovžki hlev. Oba imenovana hleva krita sta s ^lamo in gorje ubogej ^a.si, ako bi ne bila nagla pomoć in vsestranska pridnost ob pravom času na mestu.
Prihitelo je bilo tuđi obilo ljudstva h vseh bližnjih vasij; Še ćelo dekleta s škafi so bila prihi-tela. Prisrčnti hvala torrj vsem skupaj za bratovsko Ijubezcn iu poinofc! Ker uže dalje časa nij deževalo. b;lo je zlasti v tem nevarnem slučaji pomanjkanje vode. zelo občutljivo, kajti po vodnjakih se je silno mulo več nahaja,   većina   vodnjakov je pa od kraja
pogorišča bolj oddaljena. Kolikor ^e bilo še vode ▼ napajalšči za živino, se je vsa porabila, tako, da nij ostalo druze^:«  n^go blato.
Z božjo pomočjo t^r pridnostjo in požrtvoval-uostjo zlnsti domaćih fantov. katerim t<re pri ga-šenji hvala v prvej vrsti, se je nadaljno razširjanje tega groznega elementa vender zabranilo.
Dotični /avarovan je pri „Slavijiu, a k lustnej nesreći poslal je glavnomu zastupu v Lubljano za-varovalno knjižico popravit, vsled ćesar je vplaćanje ob pravetn času /.amudil, tedaj je plačilo ie od banke „Shvije" oziroma njene posebne bhigodunnosti od-visno in upnmo, da ubogi pogorelre ne ostane brez vse pomoči.
Iz lKf»š» 29. januvarja. [Izv. dop.] Slovenski jezik je samo za prostake, distingvirano ljudstvo se srne le distingviranega jezika posluževati, in ta je nemski. Tako vitez g. Waser v svojem najnovejšem ukazu uči, kateri se glasi:
„Dem k. k. Bezirksgerichte   wird   ausgestellt, dass   es   mit Ausserachtlassung   tler Vorschrift des Hot'decretes vom G. Oktober 1783 Z.  197 die   vom Advokaten   I)r. ("uček   als Vertreter   der   Gertraud Wp.siak   der Iiestimmung   des   §.   13 a. G. O. ent-gegen   in   slovenischer  Sprache   verfasste  Klage de praes.  16. Februar 1881   Z.  2855   aufrecht   verbe-sehieden   hat,   \vobei   bemerkt   \verden   ranss,   dass dieser Vorgang auch   mit Itiicksicht   auf den Mini-sterial-Erlass   vom   15. Marz    1862   Z.   865/P. als gerechtfertiget   nicht   angesehen   vverden   kann, da die   Absicht   dieses   Erlasses   njur    dahin ging und   auch   nur  dahin gehen konnte, ini innereu Amtsverkehre der Gerichtsbehbrden  mit nur   der   slovenischen   Sprache   kundigen Parteien filr   letztere Erleichterungen   eintretten   zu   lassen, der  Advokat Br. ('uček   aber   doch   sicherlich   der dentschen Sprache machtig ist.
Graz am 11. Jiinner 1882.
Waser in/p.H
Kdor ministevske naredbe objektivno presodi, mora priti do prepričanja, da je takratno niiiiister-stvo imelo dober nainen in voljo, pravićnini težnjam slovenskoga ljudstva kolikor niogoče ustreči, da so se v naredbah slučaj i, v katerih se uže sedaj, — ko še nijso vsi soduiki na Slovenskem slovenskega jezika tuđi v pisavi popolnoma zmožni, — s slo-venskimi strankami slovenski uradovati mora, le eksemplirikatorično navedli. Gospod Waser pa v svojej zagrizenosti proti slovenskemu jeziku, mini-sterske naredbe proti svojej boljšej vesti in svojemu prepričanju tako tohnači, da so slučaji, v katerih se slovenski uradovati srne, taksativno našteti, in to je velika pomota.
Dokler nijmaino jezikovne postave, je vsakako potrebno, da minister ministerskim naredbam avtentično interpretacijo da, in sodnike pouči, da je VVaserjevo tohnačenje teh naredb nepravilno.
popuši lulo tabaka, Neždanov je pek šel v svojo sobo. Na hodniku srečal je Marija.no. Hotel je inimo nje iti,  ali ona ga je ustavila.
„Gospod Neždanov," povzela je zvenečiin glasom — „naposled mi j« vse jedno, kaj o meni mislite; ali vender mislim, da je ... daje . . . (pravi izraz jej nij prisel na pamet) dostojno vam reci da, ko ste me denes /. gospodom Markelovim v gozdu videli . . . Recite mi, ali nijste si mislili: zakaj sta prišla oba tako v stisko in čemu sta semktij prišla; gotovo k rendez-vousu Vu
„Kes, nekako čudno se ini je videlo . . . ." začel je Neždanov.
„Gospod Markelov," segla mu je Marijana v besedo „me je snubil — a jaz sein mu odrekla. To j«.', kar sem vam hotela reći; in zdaj . . . zđrav-stvujte ... In — mislite o meni, kar koli vam drago."
Obrnilu .se je od njega ter brzim korakom po hodniku odšla.
Neždanov vstopil ja v svojo sobo, sedcl k oknu in tu dolgo ves zamišljen sedel. „Kako ćudna je ta devojka — čemu ta neprošena odkritosrčnost? Kaj  neki  to pomeni?    —  Jeli to morda želja, ori-
ginalna biti — ah habanje — ali ponos? Skoro gotovo je ponos! Neiznosljivo jej je najmanje surai-čenje. — Misel, da bi utegnil kdo o njej krivo so-diti, jo muči. — Čudno dekle!"
To so bile Neždanov'jeve misli; zdolej na terasi se je pa o njem govorilo — in vse mogel je on zgurej sližati.
„Moj instinkt," zagotavljal je Kolomejcev svoje slušatelje, „moj instinkt mi veli, ta je — jeden rudeoih. Za dobo ko sem bil uradnik za osobito važuu posle pri generalnem gubernatorji v Moskvi — avec Ladislav — sem se jako izvežbal v spo-znanji teh rudečkarjev. Vse po svojem iustinktu! Pri tej priliki povedal je Kolomejcev kot a propos, da je v blizini Moskve nečega staroverca, katere<?a je policija dolgo iskala, baš tedaj z&, peto prijel, ko je hotel skozi okno bajte uiti .... Lopov stdel je povsem mirno do slednjega trenutka na klopi!"
Kolomejcev pozabil je samo dodati, da oni isti sivolasi staroverec od trenutka, ko so ga temnico posadili, nij ničesar več jesti hotel ter glađu   umri.
„Novi vaš učitelj,"   nadaljeval  je   Kolomejcev
strastveno, „ta je brez dvojbe — rudečkar! Ali ste opazili, da on nikdar prvi ne pozdravi?"
„Ja:<s ne vem, čemu bi bas on prvi pozdraviti moral V" dejala je gospa Sipjaginova. „To se mi od njega ćelo dopada."
„Jaz sem gost v onej istej niši, v katerej on služi," vzkliknil je Kolomejcev, „kjer on služi, za novce, comme un salarie . . . Torej sem jaz ve£ od njega — torej   me  mora   on   prvi   pozdraviti."
„Kaj pa se, moj dragi," umeaal se je Sipia-gin v pravdo. „Vse, kar ste tu govorili, izgleda precej starinsko. Jaz sem samo njegovo delovanje kupi!, on sam je sloboden ko prej.
„On neče vajet čutiti," jezil se je Koloraej-eev, „le frein! Vsi rudečkarji so tak.sni. Kakor sem vam uže rekel, jaz te gospode poznam. Samo moj prijatelj Ladislav se more z mano meriti. Da priđe ti gospodič, vaš učitelj, v moje roke, jaz bi ga dru-gače držal! Da, da in ae kako! Čisto drugače bi piskal . . . iu kako ponizno bi se mi odkril . . . veselje bi ga bilo gledati !*'
„Lump! Babac!" je Neždanov baš hotel za-vpiti — kar so se vrata odprla in vstopil nij nihče drugi nego Markelov.                            (Dulje prih.)
Izpred porotnega sodišća na Dunaji.
Vesteneck proti „Tribttni".
(Dalje.)
V onih često citiranih besedah pa zdanje mi-nisterstvo niti imenovano nij, tuđi se z nikakerSno besedo ne meri ua isto. Govor, ki ga je moj klijent tokrat imel, bil je prouzročen vsled debate o zakonskej privolitvi od politične oblasti. Takrat se je posebno napadalo na liberalizem v obee. „Liberali/em mora biti pokončan, prej pri uas ne bode bolje", tako donelo je iz nasprotnega tabora. Na to pa je vitez Friinzl-Vesteneck odgovorili „Kar je li-beralizeni storil, bode delovalo dalje, tega trni oblaki, ki se prikazujejo ita obzorji, ne bodo uničili". Če se je Tattffejevo ministerstvo čutilo zadeto, ako se govori o fini ih oblakih, ki so se pokazali na obzorji, tiče se to sumo njega. Po mojem mneoji je to razlaganje napačno. Vitez Vesteneck na ministerstvo niti inislil nij. On menil je druge oblake, ki so se prikazali na političnem obzorji, one crne oblake, ki pokazali so se alednji čas na severu (o jerum, tu ae je modri nemšk Đemosten prav grdo spekel! Opomnja poroč.) oblaki leukcije, ki so silnejži nego vsuko posame/no irvnisteratvo, ki nijmajo niCesa opraviti z osobami, iz katerih je ministerstvo šesta vlj eno.
Zarad tega, gospoda porotniki, bodete me oprostili, da Vam ne čitam posameznih elaukov. Ako v liste pogledate, našli bodete, da oni, ki jita bere, ne ve več, nego, kar v njih stoji, da se g. vitez "Vesteneck kot leniv, ljudstvu sovražen pija-nec skriti mora, ker druzega ne dela, kakor da v krčniah pijančevanja priređuje, potem pa a pijauimi tovariši pohaju po cestuh, pobija okna, provocira Skandale. Jaz mislim, na surovejši način ne more se napadati nikdo!
To pa je storil gospod Human! On to tuđi priznala! Sicer nam ne imenuje poverjenika, a on pove, da on je porok za. ta njt'gova poročila. Kako bosta on in njegov zagovornik to opraričela, to morem paS prepustiti njima.
Ja?, pač priznavani, da pri časnikarskem pokliču, kjer se dela od ure do ure natančen pregled vsega, kar se tiska, nij mogoč. Lehko se torej pri-peti, da v dobrej veri tako očitanje objavi. Ako se mu pa potem dokaže, da se stvar nij ma tako, in ako ima priliko nntanko vse poizvedeti, a on tega ne jtoizve", ter trdovratno svoje trdi, učini mora-lično drugič delikt, ki ga je učinil prej juri-dično. To potem nij ve5 lelikomiselnost, temteč zloba.
Gospod Haman tuđi v slednjem trenutku, ko so spisi dokazali neresnico njegovih poročil, nij Ču-til potrebe, objaviti castne izjave. „Vaterland" je tuđi ponatvsnil poročilo; ko pa se ta časnik prepri-Čal, da je bil zmoten, nij več odlašal to tuđi priznati. Jaz mislim, da časti „Tribune" in gospoda Hamana ne bi bilo škodovalo, ko bi bil izdal jednako izjavo.
Zato ostajem pri pravu, ki ga smem terjati za svojega klijenta, kot moža „časti". Ponosen sem na to, da zastopam moža, ki je prejel častna spri-čevala od tako mnozih visoko »poštovanih mož, ka-teremu dal je ćelo pristas zdanje vlade, gosp. de-želni predsednik "VVinkler hvale vredno spričevalo. Vse okolnosti dokazujejo, da tu tiče se nečesa, kar je naslednje „trač", a „trač" velikega pomena, iz katerega skovalo se je najhujšo zatožbo proti mojemu klijentu in 5e boste Vam predložena vpra-sanja potrdili, dali boste mojemu klijentu zadosteuje, ki ga ima pričakovati kot časten mož! (Dalje prih.)
Domaće stvari.
— („Ljubljanskega Zvona" II. zvezek) prinaša to zanimljivo berilo: 1. X: Znamenje, pe-sen; — 2. Dr. Fr. Detela: Malo življenje, povest (Dalje); — Jos. Stare: Pisma iz Zagreba, V. (nekrolog Avg. Šenoi); — 4. Samostal: Slike iz gorenjskih planin I. V snegu; — 5. —b— Prvi sneg, peaen; —  6.  Siraon Rutar:  Jedinstvo slo-
venskih dežel   od   VII.   do   XIII.   stoletja   (Dalje):
—  7. Janko  Kersnik:   Luterski   ljudje,   povest;
—  8. Boris   Miran:   Nazaj! pesen; —   9. J. Jesenko: Zemeljski  potresi (Dalje); — 10   Fr. Le vec: Prilogi  k    Preairnovemu životopisu   2; —  11. Simon Rutur: wDie   Slovenen"   (Konet); —   12. Fr. Hlavka: Slovenske muzikalije.  —   13. Slovenski glasuik, ki objavlia zanimljive  literarno in umet-nostne   novice    iz    raznih    slovstev   slovanskih.   — Kakor smo uže jedenknU  naznanili, prošeni  so   d i-ja A ki naroćniki Ljubljanski,   da bi sami   hodil: po list v „Narodno Tiskamo', kajti  ker   ima    „Ljublj. Zvon"  samo   v  LjuMja.ni nad   400   naročnikov,   raz-naševalec pa  ne more po več   nego po   60   eksem plarov   na   jcdenkrat  jemati s seboj,  administraciji nij    mogoče,   vsern   ljubljanskim    naročnikom   takoj prvi dan lista doposlati na   dom.    Čitateljem    „Slo-venskega Narodu"  toplo   priporočamo   ta   prvi   naš beletristieni  in   znanstveni list, ki za vse leto stane 4 gici. 60 ki\, za  pol lota 2 gld. 30 kr.
—  (Odbor za Jurčičev spomenik)  raz-glaša danes v  našem listu račun o nabranih novcih in stroških,  kolikor jih je imel za spomenik. Novcev je bilo nabranih  1840 gld. i>2 kr.; »troskov je imel odbor   814   gld.  12   kr.    S   probitkom   znašajočini 102G gld. 80 kr. založili   se   bodo Jurčičevi zbrani spisi,   ki   so   se   te   dni začeli  tiskati v „Narodnoj Tiskarni".
—  (Sokolova maskerada) pustni vtorek, kakor Čujemo, oheta biti velikanska;  za njo se de-lujo   u/e   vsakovrstne   priprave.    Odbor bil je v to svrho   pomnožen   in   ima   pridno   teden za tednom svoje seje in posvt tovanja o potrebnih uredbah. Vabila   so   v   tisku in se bodo v kratkem  počela raz-pošiljati. Nadejamo se, da borno mimo drugih lepih mask imeli priliko občudovati letos tuđi več skupiu. Želcti bi bilo jako,   du   bi s« gospodje Sokoli,   mej katerimi  štejemo čvrste mladeniče, v skupine združili   ter    tako   pospeSili   zabavo   mej    pleSočim    in opMujočim občimtvom. Skrbelo naj bi se tuđi dalje, du se občinstvo inu.sk emde udeleži   kolikor   mogoče v kostumi. nikakur pa v sulonskej opravi, kajti, ako se vsakdo  poslednje  posluži,  izgubila bi  maskerada ono veljavo,   katero   si  jo doslej ohraniti vedela in znala.
—    („Vrhni&ka   posoj ilnica",)    katerej je načelnik gospod  Fr.   Kotnik   iz   Verda,   tajnik pa gospod Jos. Lenarčič na Vrhniki, prične svoje delovunje  v   sredo   1.   dan   februvarja.   Tako   šteje naša domovina zopet jeden  zavod več, da se pomaga ljudstvu, osobito kmetskemu, iz zadreg za malo od-akodnino,   in da se   obustavi   surovo   oderustvo,   ki nam preti ugonobiti vso samostalnost nifcjega našega naroda.   „Vrliniška posojilnica" bode gotovo moćna ostalu,  ker z& to so nam porok i   možje,   ki   so   na čelu človekoljubnega in domorodnega tega dela, da pa bode tuđi blagovita in v resnici  pomoč ljudstva, treba je razlagati in poučevati narod o tem, kar je dolžnost vsacega narodnjaka.   Znto nas veseli poro-čati, da se duhovniki v vrhniškej   okolici   jeko   za-nimljejo   za ta zavod, in v svojem rodoljubji opozo-rujejo narod nanj z   veljavno   svojo   besedo.    Tako morajo tuđi drugi domoljubi delati!
—     (Bralno    društvo    na    Opčinah) priredi v soboto dne 4. februvarja   t. 1. veselico   s sledečim   sporedom:   1. Zajc. — „Bože živi",   poje moški zbor.    2. Preširen. — „Železna cesta",  dvo-govor.    3. Štos.  —   „Na   ples",   poje   moški   zbor. 4. I3elly-Eržen.   —    „Štempihar  mlajši",   gluma   v jedenem dejanji, igrajo »lomači diletantje.  5. Leban. — „Sladka kislica", humoristična polka, poje moški zbor.  6.   „Ples".  Plesu in mej posameznimi točkami svira septet iz   orkestra   vojaškega pešpolka „Nadvojvoda  Albrecht1'.    Vstopnina za   neude: k besedi 20   kr.  za   osobo   —   k  plesu   80   kr. za   moške. Začetek ob 7 uri zvečer.
—  (Z Dunaja) se nam kot dodatek  k  pr-vemu vabilu piše,   da   bode   na   „Vodnikov   večeru dne 3. februvarja čital predsednik  „Slovenije" g. J. Babnik nekaj iz zgodovine Koroske,   da  bode  igral g. prof. Glaser na citre in gospica Š—ova na klaviru in da vse na Dunaji   bivajoče  Slovence   srčno   vabi
odbor.
— („Niva",; prvi ilustrotan ruski list, ki na leto prinaša do 2000 slik ter šteje mej svojinu so-delavd prve ruske pesnike ia pisatelje, imela je lansko leto tiO.000 naročnikov. ,,Niva'1, ima vsak mesec modno prilogo s 500 in več inodnimi nacrti ter svojim naročnikom daje vsako leto za nagrado lepo izvirno rusko sliko, delo kakega ime-nitnega ruskega slikurja. Za to leto odbrana je slika „Dragi gostkl od prof. J. Jakobija. „Nivau stane po 8 rubljev na leto in naroČnina se poSilja v Peterburg (boljSuja morskaja ulica d. br.   9.)
„Ljublj.   Zvon".
Telegram „Slovenskomu Narodu".
Dtmaj. (Oficijelno). Iz Sorajeva odpo-slane čete, da rekognoscirajo okolico, prelezle so v 29. dan m. m. gorsko sedlo Rogoj. 100 vstaSev je bilo tu /branih in vnel se je boj. Vstaši so se umaknili. Naše cetc so spoznale, da je glavni tabor vstašuv na Krbljini. Stotnik generalnoga štaba Babič in stotnik Tychi sta bila težko ranjena, jeden mož mrtev, jeden ranjen ; vstasi pa so izgubili pet mož. llotze kooperira sedaj z gar-nizijo v Foči. V 28. dan m. m. zadeli so panduri iz Zlebeja na roparske čete, mej katerimi so bili tuđi Krivosijanci; vnel se je več ur trajajoČ boj s puskami; roparji potegnili so se v gore; jeden Krivošijanec je obležal mrtev, jeden je bil ranjen.
I) e ž ft 1 u o % 1 e il a 1 i š ft e v L j ubijani. V četrtek 2. februvarja 1882.
D E B 0 R A H.
T/judaki i^ioka/, v 4  dojiinjili, »pisni D. MuBouthal, poslovuiiil Frjinjo (.'e><ii ;ir.
OSOHE: Lovr6, župan—  — — — — — — — go.spori l'ovoc.
Jožef, njegov ain     —  — — — —■ — tfospuii  Danilo.
Župnik     — — —  —  —  —  — — — tfospod  Rus.
Anu, njegova strijCnica— — — — —■ ^»pdć. M. Ni^rimtva,
Učitelj'-------___  — _„_ ^tispotl SrSnii.
/iilravitelj iz vaši     — — — — — — gospod I/. Kujzul.
Trgovce   — —  — — —  — —  —  — gospod Sturin.
i^ivar   — — — —  —  —  —  — —  —  goapod Satuovič.
l'ek     — ~ — —  — —  —  —  —   —  goHjHMl Vižmurski.
Duburah   — —  —  —  —  —  — —  —  ^spdt'. (1. Ni^rinova.
.Jiulovsku žena   —  — —  — — —  —  gospa (lutnikova.
Abrahiim, šlep aturčuk — — — —    -  goapod Zbilniu.
Ruben—--------—  —  —   —   —  — —  tfoapod lludoroviA.
Stara Liza     —  — — —  —  — _  —  gospa (iutnikova.
Krčmarica      — — —  —  —  — —  — gsptlć. A. Novakova.
•Jakob, t'Kiit   — — — —  —  ___  gospod Dolinar.
Kozalka, kmetska doklica — — — — khP(I£- ^  N(»vakova,
Deklieu.   Kmetje.   .ludjc    (iodci.
I^ra »e v njkv} vaši ua južnom Štajerskima v letu 1780. —
Mej drugim in  tietjim  dejanjetn je osom   dnij,   mej   tretjim
iu čutrtim pa pet let.
Vstopnina kakor po navadi. Kuaa  80  odprc  ob »/■ 7. liri. — Začetek   ob   7. uri  zvećor.
Meteorolo^ično poročilo.
Barometar: Stanju haroraotrovo je bilo ves teden zelo visoko in aploh /n 1H18 ujni višje, kot srednje Btanjo vse^a leta; /.našal je nainr< t 7:>1 48 min in je bilo vaak dan nadtiormalno / uzirom na povprećno ^tevilko vaoga tedna je bilu »tanje vtorek, sredi) iii ćetrtek nadnormalno, v poniideljek, petek, soboto in neileljo pa podnonualno. Najvišje srednje st;mje, /.A .108 mm nad nonualoni, je imel barouieter v aredo, najnižje, za 330 mm pod uuruiaioin, pa v nedeljo, največji nizloćtrk v arodnjem »tanji zna^a torej li 38 min, torej skoraj za 2 min inuiij, kot prettu'eni tedun. Najviije v eelem tod'nu aploh, nanaie«' 7f)i-i>S mm visoko, je stal barometer v četrtek zjutraj, najnižje, 747*41» inui visoko, v nedeljo opoludne; ruzločuk inej maksimom iu mi-nnnom vse^a tedna aploh »našu toroj 7*4i* min. Najvefiji razloćuk mej stanjem jednega dne, za "2"ti*> mm, je iiuol vtorek, najuiaujfii, za <)'.")4 nuu, areda.
Termometar: Srednja temperatura vsega tudna je zuašala — 2-7° C, to je za V2U (' pod noriualoui. Temperatura je bila samo v ponedeljek in vtorek hadnormalna, vae druge dni pa podnonnalna. Najvisjo arednjo temperaturo, -r- 0.2° U ali za -J-20 C nad nonnalom, je iinol ponedeljok; najnižjo, — 4*9° C! ali za '.i 3V t' pod uuruiaioin, pa četrtok", največji razloček v srednjoj temperaturi znaaal je toroj 51° C. Najviftja temperaturu vee^a tedna aploli, +• O.B° C, je bila v ponedeljek zjutraj-, najnižjii, — 6-i)" i', v potek zjutraj; največji razloćek v temperaturi vaega tedna aploh zu:iSa torej 6-8" C Teuiperatnra jo bila samo v ponedoljek zjutraj in opoludne pozitivna, Bieer pa ve» teden negativna. Najvećji razločok v temperaturi jedne^a dne, sa 2 4° V, je imela no-delja; najmanjši, za i)-W (.', vtorok. Tomporatura je bila torej v pretečenem tednu zelo jeduakomeriu.
Vetrovl zadnjega tedua uo bili vedno slabotui. Za-stopani »o bili skoraj izključljivo le suverni in vzhodni ve-trovi. Z najveciiui, nainrcć i 29"/0, je bila tastopana „burja", B po 19*7,, „gorenjec" in wbrezvetrijeu, a 14°/6 „scvet", sled-njić a po 9'T>U/O „vzhod* in jugozahod".
Vreme je bilo tuđi ta teden vsled zelo visokoga atanjii barometruvega zelo stauovitno in »uho, dežja ali snega ves teden nij palo nič. Nebo jo bilo veCiuouna, * 62°/0, oblačno; 7. ti8"5°/o megleno; z 9-5°/0 pa jasno.
13 ol <5 ULn.
o dohodkih in stroških za Jurčičev spomenik
A.   StroSki.
1. Tnksa,   da se spomenik   sme   postaviti	15	gid.	—	kr.
2. Kamen na grobu i u njega postavljanje	460		—	
3. Zlate črke na spomeniku.....	10	n	95	•
4. /elezna ograja okolo groba in nje po-				
stavljanje ...........		n	05	n
5. Streha nad spomenikom.....	H	n	40	n
6. Dve svetilnici.........	14	rt	—	n
7. Cvetice n;i grobu in lepšaujc groba	30	„	82	rt
8. Tiskovine...........	3	•	20	n
9. Poštnina...........	4	*	70	n
Skupaj    .    .    .	H14	gld.	12	kr.
li. Dohodki.				
Nabranoga je bilo a) v gotovini	1820	ffld.	92	Kr.
b) v dolžnih pisnih	20	„	—	W
Skupaj	1 »40	gia.	1)2	kr.
Ako se tedaj stroftki........	814		12	n
odStejejo, kaže se prehitka.....	1026	gi.i.	80	kr.
od katerega je pri obrtniškem društvu v Ljubljani na knjižico št. 320, B naložonih	980	n	_	*
v blagajnici je a) gotovine.....	2fi	n	80	n
b) jednu  srećka  Ijubljan-				
ekega posojila..........	20	m	—	
Vsega skupaj    .    .    .	102»;	gld.	80	kr.
V Ljubljani 31. decembra 1881.				
ZZsu odbor:
Dr. V. Zarnik,
predsudnik.
Dr, Joh. fttare9
blagajnik.
Tržne ceue v 14 ubijani
dne  1. februvarja t. 1.
	gld.	kr.
Pfienica, hektolitar.........	9	43
Rež,                n.........	6	18
Ječmen           „            .........	S	4
Ovcs,               „            .........	3	25
Ajda,              .           .........	5	4
	5	20
Koruza,           „            .........	6	20
Leća                „            .........	8	—
Grah                „            .........	8	—
Fižol               „           .........	8	50
Krompir, 100 kilogramov.......	2	68
Maslo,                kilogram........	—	96
Mast,                        „        ........	—	82
Speh frišcn              „        ........		70
„     povojon,         „        ........	—	76
	—	80
Jajca, jeden............	__	2
Mleko, liter............	—	8
Goveje          meso, kilogram......	—	5«
Teleeje             „           „           ......	__	52
Svinjsko           „            „           ......	—	54
KoStiuuovo      „            „           ......	__	30
KokoS..............	—	45
Golob..............		18
Seno,    100 kilogramov........	a	86
Slama,    „            „           .    ,......	i	96
Drva      trda, 4 kv. metre.......	7	__
,     mehka, „   „        „.......	4	50
dne* 1. februvarja. (Izvirao telegrafićno poročilo.)
Enotni državni dolg v bankovcih .    .	74	gld.	10	kr.
Enotni državni dolg v srebru         •    .	75	n	30	»
Zlata renta...........	93	D	10	
1860 državno poaojilo.......	130		—	
Akcije narodne banke.......	826		__	
Kreditne akcije.........	287		__	
London    ............	120		20	»
Srebro     ............	—		—	
Napol..............	9	n	55	n
C. kr. cekini...........	5		64	
Državne marke.........	58	7»	65	n
Ker   mi   pri   svojem odhodu iz mile ini Ljubljane nij  mogoče   ne od vseh prijateljev   in znaneev in Ijubih bratov „Sokolov" osobno poslu viti,   storira to po tem potu in jim kličem presrčno: „Z Bogom!"    „Na zdravjel" (67)                                       .Jowi|» Cvlutor.
Naznanilo.
Udano podpisani naznanja Svojini, da se je z Du-naja domov povrail in da kakor poptvj ž<>]»m<>9 Htennke in cerkvene ure, kukor tuđi Nlvalue utroje itd. dobro in po uizkej oeni popruvlja. (zdeluje ttidi nove eerkvene ure in liidne brzojave.
(37-4)
Matija Petrie,
urar v Postojni.
Hiša v Dolenjem Logatci,
Bredi vaši, blizu železnične postaje, imajoca 9 sob, 2 kuhinji, 3 kleti, mesnico, veliki zidan hlev, šupo, pripravno za go-Btilno, mesarijo, za trgovce z lesom itd., daje se o sv. Jurji za jeden ali već let po nizkej ceni v najeiu. — Natan-čneje pove gospod
•f. Itriia (46—2)                                                   v Dolonjem Lo^atci.
Zahvala.
Gospodu  Jul. pl. Trnkocsjju, lekarju v Ljubljani.
Moja   mati    so na   protliiHkej    bolesni    na   nogi
ttllno trpelf^ in razna domaća zdravilu brezuspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujfia prikajala in uže več dni nij.Ho mogli »topiti na no^'N Hti »pomnim na V*A đr. MhIIćov protinHkl cvet z» SO kr., t*:r si g* nemu-doma nuroćim. In rca, imol j«' *n«l<>riti u^peh, da so se po kratkej rabi te^a zdravii:i »prostili tnućulli bole-čln. S popnlnim prepričanjem prlximv»m torej <lr. ]M»ličev proilnetkl avet kot isvrMtii'* «<lrwvilo in g* vsiikemu bolniku v jednakoj holezni prlporoćniu. Vašej bla^orodno.sti \m i/rekam iiHJpriHrt;ne|iio zubivalo, z vsein spoStovanjeni udani (62—1)                                             Franc Jug,
posifltnik  v Šumriji p. Celji.
I^epe iu  po oenl
klobuke in eepke,
kakor tuđi
prodaja v Ljubljani,   na  kon^rusnfin   tr^u na uglu  ^ledaliških ulic.
(506—22)
Umotne                 (55—1)
izobe in zobovja
'   postavlja po najnovejšem irnnr i k an sk em   /istomu
;   t slatu,   vulkitnltn ali celulojidu bre/  botećin. >                     Plouibira a zlatom itd.
|        Zobne operacijo izvrfiujc popolnem brez bolečin
;                   s pri je In im mamilom
\ zobni zdravnik A.Paichel,
'■              poleg Ilradeckoga mostu, v I. nadstropji.
Cvet zoper trganje,
po dr. Malici, (533—19)
je   ndlouno  nujholJHe   zdravilo   xi>por   protitt   ter revmaHzrm,    trgati)«   po    urtih,    Itoleritut   v krlii  tBr   ilvcift, otrkltno,   otrple uđe in hit* itd.,   malo  čuna ćo ee rabi, iiu mino popolnom trganje, kar dokazuje obilno zaliTul. Zahteva naj se ■urno   ,,evetti toper   trganjr ju> tir, MaliH"  z travert m<\}fči*n znantrrtjrrn; i  ntoklon oa GO /tr.,  pravomu prodaje nanio
lekarna „pri smnorogii'' .1. pl. Trakoczjja
na MeHtuem tr^u At.  4  t Ljubljuni.
Uhojhiii  si p. ti. občiiiBtvu tuiznanjuti,  d:i  imuni v svojej  l'otoffrafiškej  deUvnici  v zalogi
fotografijo ii J. Blciweisa vit. Trstcniskega
v vaakej  velikosti od 30 kr. do 2 gld.; dobijo ae tuđi v prodajalnici gospoda Pnvčlun.
()b jednem tuđi naxnunjani,  da se v mojem ato-lierji   vsak   dim   in   pri  vsakeršnem  vremenu  floto« |   Krallra. (49—2)                                    vdova tbtogmfovsi.
Tujci:
30. januvarja:
Pri Klonu: Jelinek z Đunaja. — Do-linar iz Mokričke. — Israel z Dunaja. — : Kopla iz Motnika.
Pri MaliĆi: Damm z Đunaja. — Schneeberger iz Gradca. — Bergles z Dunaja. — Angres iz Berolina. — Skovron-ski iz Moravskega.
Pri avstrijskem cesarji: Jiing-ling z Duuaja.
Umrli so \ Ljubljani:
28.  januvarja: Ida Malahovskv,   žena orglarja, 32 let, sv. Petra cesta št. 57,  za plućno tuberkulozo.   —   Marija Blaž, aob-nega slikarja žena, 56 let, Dunajska cesta št. 10, za vnetjem pluć. — Barbara Schmidt, pekovska vdova,   89  let,  Foljanska  cesta št. 21, za elabostjo.
29.  januvarja: .lože Mauracher, dela-vec, zdaj prisilni delavec, 45 let, Poljanski nasip Št. 50, za jetiko.
Oznanilo.
Služba «>rg-anista ni c<krkoviiika je iz-praznenu. v Zf^ortifc^iii Tufiiiijl pri Karaniku. Prosilci n^j se ogluši pri županstru v Zgornjem Tuhinji do srede meseca svečana pismeno ali ustno.                                                                  ^66)
V. LOBENVVEIN
v hotelu „pri slonu".
Fotografira se vsak dan.
Dr. Sprangerjeve
kapljice za zelodec,
priporočane od zdravniškib avtoritet,
pomagajo takoj, će ima človek krč v želodci, migreno, febe^ đčipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, Če ima krč v pr ih, inustno zgago. Telo se hitro aćisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč crve in kislino. Davici in tifuau vzamejo vho zlobnost in vročino, če se zavživajo po '/■ žličke vsako uro, ter varujejo nalez« ljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi % niajhcnim ter se prepriča, kako hitro p om aga to zdravilo, katero prodaja lekaruar g. J. Svobođ« v Ljubljani, i flacon 30 in 50 kr. av. velj.                       (247—66)
Vsak cl«,ii risiii kroii
pri Iiing^arjeva ulioa.                   (5-f))
l<et
Drucker
D. R. P. Ko 14120. - K. Kfi(h. ajdttUefltum No. 9181. tim toentn feiner In jebfr 6tnnđ)t be»at)tten SBorjflgllA* feit toic (Itatrnt Vrtltmtbaiat nrbftpi>ram »on b« Sin* jrt auflftedinifl »erliefien luurbf, ift betein*iđfte pa t f iiti rteSopirajj^arat mittelft i8 u t^ brurf erfarBe Detfrlbf licfcrt anf  troefertrm SBJeflr  oUnt «Bre(Tr in   fari
un»r!*rftn?ter«lnaoI)I,BTfiđM*arfc,treff^inatj|e (audi buntr) inio c r n a nfl I i ri,i- «6,v1flr, m.'ltfi.- aiirti ritijfln im .im^cu fflJcIttJoftmTi-in l|5orto = !8 t-in fm-riinitugeii ticnii-iVii. 3)a- „«itfn'!iblt(r(i=DrurriT" Iđfit ullc Hi-^rriflfti (iupirapj)rttatc al«: §ecto* ?tuto= (Ho(u=> nra»j!i.n if. lucit liintrr (trti, rcrrid^t bte outoar ^'cn"e aii «j«ftiiiin-MRJiintrit. «&«tri[ft folrfjc oDre an SAfii-fr bec ••d&jSt'iK «"b cure!) eiiifadjlicit u»b sOiflinfeit 3irui»cctf BeufliiiHe unb DriBinalabađup jc. fltati« unb frci           '
W*ic^enbetfl i.KW)tn.       Steue,- a? Harntn^nn.
(7iJ2—7)
Odlikovano
s sreberno piizuansko medalijo na obrtnej razstavi v llcbu 1**1.
Odlikovan * jiri-tn.trtsko nifiliilijo.
OdlikoTan i diplomom v Oradol 1881.
Odlikovao s pri-inmisko medulijo.
Dunaj 1830.
Bittnerjev
koniferni sprit
Tešin 1880.
je naraven,   nepenarejen deetilacijaki produkt iz smereke, oživljajoče in desinfleiraječe sredstvo za otroske in tolniske
sobe, sobe za porodnice, sredstvo proti infektirajočim boleznim, kot: dipheritisi, škr-
latici, osepnicam, kozam, tjrphusu, malariji itd. "balzamično ozdravljajoče sredstvo pri boloznih dihalnih or-
ganov,
živce krepilno in tolečine zmanjeevalno sredstvo pri sabosti, migreni, reuh-
matizmu, zobnih "bolečinah i. t. d. ustna voda za ošivljanie in čistenje ust in zob, kakor tuđi
za odpravo slabega duha iz njih.
Jedino  pravi   Itillncrjev  „koniferni   sprit"   se dobi pri
Jul. BlttnerJI,
lekarji v Rihnovi (Reichenan), Dol. Avstr.
in v doli   naznanjenih   zalogah.    Cena stuklenici
konifernega sprita je 80 kr., 6 steklenicam 4 gld.,
patent, razprševalnemu aparatu gld. 1.80.
Zal«»isa v Ljubljani :
H|»rita" b  putoivt. r:izpršo valnim  a^jftratora.f          «*•  P *•    I  rilHOCZ y,    lektlt'.
' Iie pravo a varHtveno inamko.     Patent.razprševa lui aparat luia firmo : Bittuer, Keiehcnau Sl.-Oe. vlito.                  (G03—3)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".