OSREDNJA
KNJIŽNICA
CIMI
Leto X	številka 6/7	cena 1,46 EUR / 350 SIT	24. junij 2008

z vsebine
Mreža obnovljenih lokalnih cest se širi.........................str. 8
Žovnek ima odlično zgodbo......................................str. 26
,<&'v
pednja .
<s>
A
v-“.
tff
' goo8
st»'*
p
4?
od *
«SOProMotOl"
Drešinja vas 15, Petrovče, tel.:03/ 5707-151
•	Fazer 600 N
•	5950.- EUR
Možen nakup na Leasing
1/3+ 1/3+ 1/3 (na2leti)
771580
D 9 6
04
V soboto slovesno v Šempetru
upravo oziroma vračal občine, ki so nekoč že delovale. Žalska občina je izpadla iz procesa razdruževanja in ostala enovita. Projekt ustanavljanja novih občin takrat ni dobil zelene luči, zato pa je poskus štiri leta kasneje, ko je državni zbor julija 1998 izglasoval ustanovitev petih občin Spodnje Savinjske doline. S tem so občine ponovno dobile tisti pomen, ki so ga nekoč že imele, poudarjajo zaslužni člani iniciativnega odbora na čelu z Ivanom Faletom, ki je bil pobudnik junijskega srečanja vseh tedanjih akterjev in županov.
Poglavitni razlog za ločitev od skupne občine Žalec je bilo premalo sredstev, ki so jih bila pred desetletjem deležna posamezna območja. Toda sodelovanje med občinami in s tem skupni projekti so tudi po tem obdobju nujni. Sodelovanje daje možnost, da se pride do evropskih projektov in sredstev, so poudarili župani. T. T.
Večji razvoj in napredek
Po desetih letih za skupno mizo
Letos mineva deset let od referenduma za ustanovitev samostojnih občin, ko je svoje, nekaj več kot štiriletno delovanje zaključil Iniciativni odbor za ustanovitev samostojnih občin v Spodnji Savinjski dolini. Ustanovitev občin Braslovče, Polzela, Pre-
bold, Tabor Vransko in nekoč enovitega Žalca je julija leta 1998 izglasoval državni zbor. Župani novo nastalih občin po desetih letih samostojnih občin poudarjajo večji razvoj in napredek.
Pred 14 leti je državni zbor na novo ustvarjal lokalno samo-
V počastitev dneva gasilcev Gasilske zveze Žalec in še posebej ob 130-letnici PGD Šempeter bo to soboto, 28. junija, v Šempetru velika gasilska parada mladine, gasilk in gasilcev. Udeležilo se je bo več kot 900 gasilcev iz GZ Žalec in sosednjih gasilskih zvez in prostovoljnih gasilskih društev.
Vodja parade bo poveljnik GZ Žalec Franci Rančigaj s pomočnikoma Edvardom Krkom, poveljnikom PGD Šempeter in Primožem Vasletom, poveljnikom GOP Žalec. Gasilske ešalone pa bodo tvorili gasilci GZ Žalec iz
občin Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec ter gasilci iz Gasilske zveze Prebold in sosednjih občin Zgornje Savinjske doline, Velenja, Celja, Hrastnika, Šentjurja, Slovenskih Konjic, Križevcev in Vojnika-Dobrne. Parada se bo začela ob 16. uri, potekala pa bo od Rimske nekropole do blagovnice Hura v Šempetru, kjer bo tudi prireditveni prostor. Sle-
dila bo slovesnost s prevzemom novega gasilskega vozila in podelitvijo priznanj. Gasilci obljubljajo tudi obširen prikaz gasilke dejavnosti in tehnike.
Kot se za tako svečane dogodke spodobi, bo po uradnem delu sledil tudi družabni del. GZ Žalec, šempetrski jubilanti in gostitelji obljubljajo, da bo veselo.	L. K.
mcitjaz
Ustvarjamo pozdrave
vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo naših storitev:
•	svetovanje in meritve
•	montaža
•	servis in vzdrževanje
In kakovostnih izdelkov Hörmann:
•	garažna vrata
•	industrijska vrata
•	motorni pogoni na daljinsko upravljanje
•	notranja, zunanja in protipožarna krilna kovinska vrata
•	nakladalna tehnika
Matjaž d.o.o.
Petrovče 115b 3301 Petrovče
t. +386 (0)3/71 20 600 f.+386 (0)3/71 20620 www.matjaz.si • info@matjaz.si
TRGOVINA VERONIKA
Sv. Lovrenc 24, Prebold, tel.: 031 705 109, 572 43 25
NUDIMO VAM
* VSE ZA STREHO, OPEČNE IN BETONSKE KRITINE,
PLOŠČE ESAL, TEGOLO,
ZELO UGODNA CENA SEKUNDARNE KRITINE: GRAMAPLEKS. TYVEK,
* KRIVLJENJE OBROB, ŽLOT do 6 ni
(možna dostava na dom),
* ŽI.EBOVE IN OSTALA KLEPARSKA DELA,
* VSE VRSTE PLOČEVIN,
‘«"UGODNE CENE - PREPRIČAJTE SE!««
Del. čas: vsak dan od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure.
Sladoleda in iger
Ali ste se kdaj vprašali, v čem je skrivnost sladoleda? Zakaj smo zanj pripravljeni počakati
tudi v dolgih kolonah? Odgovor je preprost: Vzamemo si ga, kadar si ga želimo. Dobimo ga toliko, kot ga želimo, in takšnega, kot želimo, v številnih okusih in barvah, po želji. Na drugi strani nas pospremi prijeten nasmeh, ki mu že 1 evro za kepico pomeni bogastvo, kije vredno prijaznosti. In potem nas nihče ne preganja, da moramo polizati na hitro, saj smo pri lizanju gospodar svojega časa sami. Sladoled vedno poližemo gladko. Na koncu smo zadovoljni in si zaželimo, da bi še, kajti vse drugo ne steče tako sijajno po grlu. Sladoled uravnava temperaturo pozimi, poleti pa nas prijetno ohlaja. Sladoled ne ugovarja našemu lizanju. Mi pa mu lahko ugovarjamo po mili volji, brez penalov in tožb. Je nekaj, kar ne potrebujemo nujno za svoje preživetje in nam zato kljub svoji nizki ceni daje občutek nečesa nadstandardnega. Sladoled ne zameri, če se nekaj časa ne spomnimo nanj, in vedno nas s svojo prisotnostjo razveseli in osladi.
Zato ga imamo radi. Naj bo takšno kot v pravem trenutku, na pravem mestu izbran sladoled tudi poletje, ki smo ga povabili medse minuli vikend in ga krstili z odločitvijo o pokrajini, v kateri bomo živeli. Kaj mislite, da so ob takšni ponudbi sladoledov, različnih okusov, barv in ob svobodi izbire vseh sladkosti o tem kaj razmišljali naši šolarji, ki so ravno danes za dobra dva meseca zaprli šolska vrata?
Figo! Sladoleda in iger, so rekli, in se potopili v počitnice. Naj bodo sladoledne.
Lucija Kolar
Plaz v Stebovniku
Plaz ogrozil tudi hišo
Sredi junija je narava spet pokazala svoj neprijazni obraz, tokrat v Stebovniku pri Studencah v žalski občini, kjer se je sprožil kakih 100 krat 50 metrov velik plaz. Ker je ogrožal tudi stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, se je morala k soro-
dnikom začasno preseliti sedemčlanska družina Banovšek. Plaz so si v naslednjih dneh ogledali pristojni iz Občine, geologi in predstavniki okoljskega ministrstva iz Ljubljane, pri saniranju in preprečevanju še večje nesreče pa so pomagali gasilci.
Gasilci iz Ponikve in Žalca so teren začasno zavarovali, hkrati pa v najhujših dneh tudi redno dežurali pri plazu. V nedeljo, 15. junija pa so po ogledu strokovnjakov in prvih ocenah stanja že pričeli z interventnimi deli. Kot nam je povedal Aleksander Žolnir, vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Žalec, so v prvi fazi zabili pilote na spodnjem in zgornjem delu plazu. Sredi prejšnjega tedna so pričeli z vgradnjo odvdodnih cevi in izgradnjo kamnitega rebra za stalno odvodnjavanje plazu. Ob ponovnem ogledu strokovnjakov prejšnjo sredo ni bilo potrebno uvesti dodatnih ukrepov. Če bodo vremenske razmere normalne, lahko pričakujemo, da se bo družina Banovšek lahko že v 14 dneh preselila nazaj na domačijo. Sicer pa po interventnih ukrepih sledi celovita sanacija plazu, ki bi naj po prvih ocenah znašala med 200 in 300 tisoč evrov. L. K.
Gasilci še vedno ljudem v pomoč
Med podpisom pogodbe
V sejni sobi Občine Žalec so podpisali pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe v Občini Žalec za letošnje leto. Pogodbo so podpisali v imenu Občine Žalec župan Lojze Posedel, v imenu Gasilske zveze Žalec poveljnik Franc Rančigaj in petnajst predsednikov pro-
stovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v žalski občini.
Župan Lojze Posedel se je gasilcem zahvalil za uspešno in učinkovito delo pri preprečevanju požarov, preventivni dejavnosti, vzgoji članstva in občanov, predvsem otrok, ter pri posredovanju ob požarih in drugih nesrečah.
Še posebej se je zahvalil dosedanjim članom gasilskega poveljstva Občine Žalec Zvonetu Kotniku, Franciju Na-raksu, Janiju Štuseju, Janku Grobelniku, Miru Lovreku, Damjanu Lupšetu in Romanu Kuglerju za opravljeni petletni mandat ter jim izročil grafike akademskega slikarja Rudija Španzla. Poveljnik in predsednik Gasilske zveze Žalec Franc Rančigaj in Edvard Kugler sta se zahvalila za sodelovanje in pomoč ter poudarila, da si takšnega sodelovanja želijo tudi v prihodnje.
V Občini Žalec je letos za to dejavnost iz proračuna namenjenih 258 tisoč evrov, najpomembnejši dogodek v letošnjem letu pa bo praznovanje 130-letnice Prostovoljnega gasilske društva Šempeter v Savinjski dolini. T. Tavčar
V Grižah 7. Unescov tabor
Unescovega tabora seje udeležilo dvajset šol
Na OŠ Griže je od 21. do 23. maja potekal 7. Unescov naravoslovni tabor. Delo v taboru je potekalo v trinajstih naravoslovnih delavnicah. Tokratnega tabora se je udeležilo 20 šol, in sicer 16 Unescovih in 4 šole savinjske regije. Za delo v delavnicah je skrbelo 35 mentorjev v povezavi z desetimi zunanjimi ustanovami, ki so jih povabili k sodelovanju.
Poleg dela v naravoslovnih delavnicah pa je Unescov tabor spremljal tudi bogat spremljevalni program. Po uradnem začetku tabora, kjer sta udeležence pozdravila in nagovorila ravnatelj Franci Žagar in koordinatorica tabora Martina Petelinek, so udeleženci tabora svojo kreativnost in domiselnost lahko izrazili v ustvarjalni delavnici, kjer je nastala tudi scena za zaključno prireditev. Rudi Ocepek je naslednji dan predstavil model, kako odpraviti predsodke pred nekaterimi živalmi. Udeležence tabora je obiskal tudi umetnostni zgodovinar in fotograf Iztok Bončina, ki je tudi predsednik društva popotnih fotografov in fotoreporterjev ter urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographie Popotnik. Večer je s predavanjem zaokrožila dr. Žalika Črepinšek, asistentka za agrometeorologijo na biotehnični fakulteti, ki je občin-
stvu spregovorila o podnebnih spremembah in posledicah segrevanja ozračja. Zadnji dan tabora so sledile dopoldanske delavnice, ob 12. uri pa so se zbrali na zaključni prireditvi, ki so jo tokrat pripravili v dvorani Doma Svobode Griže. V avli dvorane so pripravili razstavo o svojem delu v 13 tematskih de-
lavnicah oziroma skupinah. Na zaključni prireditvi so podelili tudi priznanja sodelujočim šolam in mentorjem. Pomemben prispevek so dali tudi z nekakšno različico televizijske oddaje Piramida, ki seje nanašala na ravnanje z odpadki in skrbi za naš planet v lokalnem okolju.
D. Naraglav
Šempeter praznuje
V	tem času praznuje svoj krajevni praznik KS Šempeter. V času od 18. do 28. junija se je oziroma se bo zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev.
V	sredo, 18. junija, so pripravili delavnice izdelave aranžmajev iz rimskega obdobja in odprli razstavno hišico za rimska oblačila. V četrtek so v Rimski nekropoli pripravili prireditev Ob knjigi. V petek so praznovali zlati jubilej kulturniki KUD Grifon Šempeter. Sobota je poskrbela za dan odprtih vrat Krajevne knjižnice Šempeter, tenis turnir žreba-nih dvojic in košarkarski turnir U3 z bratoma Samom in Benom Udrihom. Danes ob
9.	uri bodo v Gasilskem domu Šempeter odprli razstavo ročnih del, merili krvni tlak, holesterol in sladkor. Jutri, na
praznik državnosti, bodo ob
17.30	počastili obnovo gasilskega doma in pripravili slavnostno sejo PGD Šempeter ob 130-letnici delovanja. Četrtek bo v znamenju športa in glasbe. Organizirano je kolesarjenje do Sv. Lovrenca in nato peš na Golavo. V dvorani Elektra Šempeter bo potekal hitropotezni turnir ob 60-letnici ŠD Savinjčan, v Cafe Salsa bodo odprli razstavo Šempeter skozi čas, ki bo na ogled do 31. avgusta. Ob 20. uri pa bo v cerkvi sv. Petra koncert MPZ Savinjski zvon.
Petek, 27. junija, bo v znamenju osrednje gasilske vaje, odprtja obnovljenih stopnic, nastopa folklorne skupine KUD Grifon Šempeter in slavnostne seje KS Šempeter. Sobota bo v znamenju pohodnikov in gasilcev.	D. N.
Obnovljena cesta in del vodotoka
Novo pridobitev so s prerezom traku predali namenu Dora Žgank, Lojze Posedel in Ivi Krašovec
V nedeljo, 1. junija, so odprli obnovljeni del ceste Zabukovica-Matke in del vodotoka Artišnica. Cesta Zabukovica-Matke je bila na odseku skozi Pongrac poškodovana v neurju avgusta leta 2005. Obnovitvena dela so se začela leta 2006 in nadaljevala leta
2007.	Obnovili so več kot 2 km ceste, obnova pa je zajemala tudi ureditev meteornega odvodnjavanja ter popravilo zajed in pre-pustov, za kar je bilo potrebno zagotoviti 500 tisoč evrov.
Zbranim so na slovesnosti govorili predsednik Krajevne skupnosti Griže Ivi Krasove, vodja oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir in župan Lojze Posedel. Kratek kulturni program so pripravi-
li harmonikarja in učenci OŠ Griže. Obnovljeno cesto so s prerezom traku predali namenu krajanka Dora Žgank, župan Lojze Posedel in predsednik Krajevne skupnosti Griže Ivi Krašovec. Namenu so predali tudi urejeni odsek vodotoka Artišnica pri Štar-
klu in obnovljeni most pri Drugovičevih, del sredstev za obnovo je zagotovila tudi lastnica. Vrednost del ocenjujejo na 100 tisoč evrov. Investitorji so bili Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje in Občina Žalec.	T. T.
Kar 30 priznanj več kot lani
Župan Občine Žalec Lojze Posedel je na tradicionalni sprejem ob koncu šolskega leta povabil učence, ki so vsa leta osnovnega šolanja zaključili z odličnim uspehom, tiste, ki so v tem šolskem letu osvojili zlata ali srebrna priznanja na državnih tekmovanjih ali so sodelovali v projektu zbiranja odpadnega papirja in odpadnih baterij.
Uvodoma je podžupanja Ivica Čretnik podelila nagrade in priznanja šolam, ki so sodelovale v projektu zbiranja odpadnega papirja in odpadnih baterij v tem šolskem letu. Prvo nagrado za zbiranje odpadnega papirja in baterij sta prejeli Osnovna šola Griže in POŠ Liboje, ki sta zbrali 143,2 kg papirja in 52,4 bateriji na učenca. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Griže. Predstavili so se z igrico Internat v režiji in scenografiji Andreje Konovšek.
Učence, učitelje in starše je v nadaljevanju nagovoril župan Lojze Posedel. Učencem je čestital za dosežene uspehe in se jim zahvalil za trud, staršem in učiteljem pa za spodbudo in podporo. Zaželel jim je veliko uspehov tudi v prihodnje, predvsem pa, da bi bili zdravi in zadovoljni v življenju. Posebna zahvala je bila izrečena tudi mentorjem in ravnateljem šol. V generaciji, ki letos zaključuje osnovno šolanje v žalski občini, je bilo 51 odličnjakov, od tega na OŠ Griže 11, na OŠ Pe-
trovče 13, na OŠ Šempeter 2 in na I. OŠ Žalec 25. Vseh tistih, ki so dosegli zlata ali srebrna priznanja na državnih tekmovanjih iz matematike, logike, fizike, kemije, zgodovine, zemljepisa, slovenščine, tujega jezika in Vesele šole, je bilo skupaj 80, kar je 30 več kot lani. Knjižne nagrade je prejelo 6 učencev II. OŠ Žalec za uspešno tekmovanje na državni ravni in 9 učencev Glasbene šole Rista Savina Žalec za državna in mednarodna priznanja na glasbenem področju. T. Tavčar
S podelitve priznanj
Ureditev rekreacijskega centra
Člani društva upokojencev pri prostovoljnem delu.
Veliki delovni vnemi skupaj z občino Žalec pre-članov DU Gotovlje in vzela patronat nad končno ŠRD Borut Gotovlje gre ureditvijo večnamenskih zahvala, da je KS Gotovlje športnih in rekreativnih
objektov v Gotovljah. K ureditvi sodi asfaltiranje balinarskega igrišča, parkirišč in povezovalnih poti znotraj objekta ter njihova osvetlitev in osvetlitev igrišča na mivki.
Ureditev sodi v okvir praznovanja krajevnega praznika KS Gotovlje, ki bo 25. junija. Kot sta povedala predsednik KS Petra Janiča in predsednik DU Rudi Trobiš, bo ta pridobitev zagotavljala še bolj množično udeležbo članstva in drugih rekreacije željnih krajanov, od najmlajših pa do 100 let starosti, na skupnih površinah.	T. T.
OBČINA ŽALEC
junij 2008
4%
3
Sprejeli že rebalans proračuna 2008
Drugo junijsko sejo, 16. po vrsti, so žalski svetniki pripravili v prostorih PGD Šempeter v Šempetru, na njej pa so med drugim potrdili predlog priznanj Občine Žalec za leto 2008, predlog rebalansa proračuna za tekoče leto 2008 in predlog pravilnika o sprejemu otrok javni zavod Vrtci Žalec ter dali soglasje k predlogom za enkratno nagrado za delovno uspešnost direktorici Medobčinske splošne knjižnice Žalec in k izplačilu višjega odstotka sredstev za plače za delovno uspešnost v JZ Zdravstveni dom Žalec in UPI-Ljudska univerza Žalec.
Svetniki so potrdili sklep o podelitvi priznanj Občine Žalec, ki bodo podeljena na slovesnosti ob praznovanju praznika Občine Žalec septembra. Grb Občine Žalec bosta prejela PGD Šempeter ob 130-letnici ustanovitve in Moški pevski zbor Ponikva ob 30- letnici delovanja. Plaketo Občine Žalec pa bodo prejeli Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije za prizadevanja ter uspehe na področju promocije in vzgoje za zdravje v občini in širšem prostoru, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija za okolje za prizadevanje pri odpravi posledic neurja v Občini Žalec, Razvojna agencija Savinja ob 10-letnici delovanja, Jože Kruleč iz Galicije za uspešno delo pri
sanaciji lokalnih in krajevnih cest po poplavah v KS Galicija in Peter Kavčič iz Petrovč za dosežene uspehe in aktivnosti na področju športa.
Svetniki so opravili tudi prvo in drugo obravnavo rebalansa proračuna za leto 2008 in ga kljub nekoliko širši razpravi in pripombam nekaterih svetnikov potrdili. Predhodno na predlog rebalansa ni bilo vloženega nobenega amandmaja. Višina proračuna se ne bo bistveno spremenila, njegova značilnost pa so nekatere prerazporeditve. Prihodki bodo višji za nekaj več kot 124.000 evrov in bodo znašali 26.885.209 evrov, odhodki pa bodo višji za dobrih 191.000 evrov in bodo znašali 29.543.465 evrov. V rebalansu bodo za razliko od marca sprejetem proračunu prikazani vsi načrtovani prihodki in odhodki KS in MS. Skupno bodo mestna in krajevne skupnosti z rebalansom dobili približno 130.000 evrov več. Spremembe v normativnem delu pa prinesejo nekaj sprememb glede izvrševanja tega načrta. Zanj je odgovoren in o njem neodvisno odloča Svet ožjega dela občine (KS in MS), pri zneskih za naložbe in posle nad 2000 evrov pa potrebuje soglasje župana.
Bistvena sprememba je tudi pri zadolževanju Občine Žalec, ki se po rebalansu ne bo zadolžila za
150.000	evrov za namene Dvorca Novo Celje, ampak bo ustrezno povečala delež za urejanje povodja Savinje.
Dodatne ali povečane postavke v proračunu so med drugimi dodatnih 223.000 evrov za 2. fazo mreže lokalnih cest, 90.000 evrov za plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev, 38.000 evrov za Rimsko nekropolo iti projekt Rimske ceste, obnova pločnika na Levstikovi ulici v znesku 40.000 evrov in ceste skozi Arjo vas 20.000 evrov, nekaj več kot 18.000 evrov za Ekomuzej hmeljarstva, 15.000 evrov za prireditve v sklopu Poletja v Žalcu in prav toliko za programe samostojnih kulturnih izvajalcev v Savinovi hiši, 10.000 evrov za mednarodno poletno harmonikarsko šolo, 12.400 evrov za organizacijo prireditve Mlada kmetica 2008 idr.. Med zmanjšanji na strani odhodkov velja omeniti za dobrih
160.000	evrov manjša sredstva na postavki obnove Dvorca Novo Celje. Na strani prihodkov pa občina pričakuje v letošnjem letu ne: kaj več denarja od najemnin, iger na srečo, Ministrstva za šolstvo in šport iz državnega proračuna za investicije, idr. Svetniki so potrdili tudi predloge za postavitve letnih in zimskih vrtov pri gostinskih lokalih ob opombi, da morajo odgovorni gostinci poskrbeti za spošto-
Vroča majska seja v občinskem svetu
Zadnji ponedeljek v maju je bila v Žalcu 15. redna seja občinskega sveta. Po pričakovanjih je bila razprava najbolj razgreta v zvezi z dokončnim poročilom nadzornega odbora o izvedbi nadzora v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec - o poslovanju časopisa Utrip. Pri tem pa ni bilo govora o samem poslovnem rezultatu časopisa, ampak o izvedbi postopkov javnega naročanja, o sodbi v gospodarskem sporu med izvajalcem oblikovanja časopisa Marginalijo in zavodom oziroma Občino Žalec ter o samih pogodbah o oblikovanju, tisku in distribuciji časopisa.
Predsednik nadzornega odbora Gvido Hribarje podrobno predstavil poročilo za vsa leta delovanja časopisa Utrip. Po mnenju nadzornega odbora je najspornejša pogodba o oblikovanju časopisa z Marginalijo, ki je bila podpisana s strani župana za nedoločen čas, v primeru odpovedi pa je bil izvajalec upravičen do plačila šestih številk. To določilo pogodbe je Marginalija leta 2005 ob izbiri novih izvajalcev po zaključenih javnih razpisih tudi uveljavila, zaradi česar je prišlo do sodnega postopka. Sodba je postala pravnomočna, potem ko se občina ni pritožila na sodbo. Nadzorni odbor je zaradi tega občinskemu svetu priporočil, da sproži postopek zoper odgovorno osebo oziroma župana kot podpisnika pogodbe za nastalo škodo. To škodo je nadzorni odbor izračunal tako, da je primerjal izračun za oblikovanje časopisa pri starem
izvajalcu in pri novem izvajalcu. Dodal je stroške odvetnika in izračunal za nekaj manj kot 40 milijonov tolarjev oškodovanja javnih sredstev oziroma 165.573 evrov, ki naj bi jih povrnil župan. Župan je pripravil pisni odgovor, v katerem je med drugim očital nadzornemu odboru, da med samim postopkom nadzora ni imel možnosti pojasniti ugotovitve nadzornega odbora, lahko je samo posredoval dokumentacijo. Prav tako pojasnila nista mogli dati dve prejšnji odgovorni osebi zavoda. Ugovor na vmesno poročilo je kot odgovorna oseba zavoda podala takratna direktorica Tanja Razboršek Rehar.
Sledila je razprava o samem postopku nadzora, o tem, ali je nadzorni odbor pristojen za izračun odškodnine in zakaj poziva občinski svet, naj sproži ustrezne postopke pri pristojnem ministrstvu ter Računskem sodišču, ko je to dolžan storiti sam v 15 dneh po sprejetju končnega poročila. Marijan Turičnik je predlagal sklepe v zvezi s tem poročilom, ob koncu pa je Tanja Razboršek Rehar ponovno pozvala župana, naj da na glasovanje predlog, da občinski svet sproži ustrezne postopke. Župan je povedal, da takega sklepa ne bo dal na glasovanje. Svetniki opozicije - Socialnih demokratov, dela Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, liste Gvida Hribarja, Slovenske ljudske stranke in Slovenske nacionalne stranke so sejo zapustili. Ker svetniki niso bili več sklepčni, je župan sejo prekinil. Vendar pa
sta se po nekaj minutah vrnila dva svetnika, tako da je bil občinski svet s 16 svetniki ponovno sklepčen. V nadaljevanju seje je tako sprejel sklepe, ki jih je predlagal Marijan Turičnik: da občinski svet ni pristojen za uvedbo postopka za vračilo nastale materialne škode, da nadzorni odbor ni pristojen za izračun odškodnine in da bi moral on podati prijavo z dokazi pristojnim organom, o tem pa obvestiti občinski svet. Z aktualnimi informacijami in pobudami ter vprašanji svetnikov so tudi končali dnevni red 15. redne seje.
Sicer pa so žalski svetniki obravnavali in sprejeli tudi nekaj drugih zadev. Soglasje k imenovanje direktorice Žalskih lekarn so umaknili z dnevnega reda, KVIAZ pa je svetnike seznanil s pozivom za imenovanje člana nadzornega odbora. Že četrtič so svetniki zavrnili spremembe poslovnika občinskega sveta, po katerih bi bilo mogoče glasovati z elektronskimi napravami, ki so že kupljene. Sprejeli so odloke o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so se tako uskladili s spremenjeno zakonodajo. Pri tem se je povečal ustanoviteljski delež Občine Žalec v Glasbeni šoli Risto Savin s 53 na 57,5 odstotka, ker je Občina Žalec prevzela finančne obveznosti občin Tabor in Vransko. V nadaljevanju so potrdili 7-odsto-tno povišanje cen vrtcev, ki že velja s 1. junijem letos. V drugi obravnavi je bil sprejet odlok o zavarovanju ribnika Vrbje z zaledjem.	K. R.
vanje zakonov, obratovalnega časa in drugih predpisov.
Po sprejetju rebalansa in dveh premoženjsko-pravnih zadev je bila seja prekinjena, zatem pa se je nadaljevala z informacijo o poslovanju javnih zavodov s področja negospodarstva in o delovni uspešnosti njihovih ravnateljev oziroma direktorjev. Vsi ravnatelji so poročila predstavili 5. junija, ko so bili od vseh vabljenih prisotni samo trije občinski svetniki, novinarji pa s to predstavitvijo niso bili seznanjeni. Občinski svet je sprejel informacijo in soglašal o izplačilu višjega odstotka mase sredstev za plače za delovno uspešnost, kot jo določa zakon o razmerjih plač za leto 2008 za Javni zavod Zdravstveni dom Žalec in UPI-Ljudska univerza Žalec. Žalski svetniki so dali soglasje k izplačilu dela plače za delovno uspešnost direktorici Medobčinske splošne knjižnice Žalec v bruto znesku 3.849 evrov. V nadaljevanju seje so potrdili pravilnik o sprejemu otrok v žalske vrtce, enega od dveh predlaganih odmikov od veljavne prostorske dokumentacije. K. R., L. K.
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM, BRALKAM IN BRALCEM UTRIPA
ČESTITAMO
OD DNEVU DRŽAVNOSTI.
sodelavci inski svet
Vsem prebivalkam in prebivalcem Spodnje Savinjske doline, ter bralkam in bralcem Utripa čestitamo od dnevu državnosti.
Lani zbrali več papirja in baterij
Lani so na ekološkem področju z Oddelkom za varstvo okolja in urejanja prostora pridno sodelovale vse osnovne in podružnične osnovne šole žalske občine. Skupna količina zbranega odpadnega papirja je znašala 147.760 kg, kar je 31 odstotkov več kot leta 2006. Zbranih je bilo 55.468 baterij, to je 36 odstotkov več kot leta 2006. Največ odpadnega papirja (143,2 kg na učenca) je zbrala OS Griže s POŠ Liboje, prav tako največ baterij (52 komadov na učenca) je zbrala OŠ Griže s podružnično Liboje.
Prve tri najuspešnejše osnovne šole, po kriteriju zbrani odpadni papir v kg oziroma zbrano število baterij na učenca, so nagradili z denarnimi nagradami, in sicer v višini 150, 100 in 50 evrov. Vse ostale sodelujoče šole so prejele priznanje za sodelovanje.
Rezultati kažejo zelo po-
memben delež sodelovanja na vseh osnovnih in podružničnih osnovnih šolah, ki skupaj zberejo skoraj 40 odstotkov vsega zbranega papirja in skoraj 80 odstotkov vseh zbranih baterij v občini (na ravni gospodinjstev, brez dejavnosti).
En sklop ekološkega dela šol je vzgojno-izobraževalni, in sicer vzgoja za okoljsko odgovornost, okolju prijazen način življenja, razvijanje pozitivnega odnosa do narave, do oko-
lja.	V drugi sklop pa spadajo ekološke dejavnosti, s katerimi se skuša izboljšati okolje: zbiranje odpadnega papirja in baterij na šoli in v gospodinjstvih, ločeno zbiranje odpadkov na šoli, razne raziskovalne dejavnosti.
Rezultati poročila kažejo veliko ekološko motiviranost, osveščenost naših šol ter zelo intenzivno delo, široko sodelovanje mentorjev, učencev ter posredno staršev in tudi dru-
gih občanov. Ločeno zbiranje odpadnega papirja in baterij je postala zelo dobro organizirana praksa šol in v večini poteka vse leto. Leta 2007 je občina za donacije in nagrade šolam skupno razdelila več kot
11.000	evrov, kar je zagotovo pomembna spodbuda za dobro in učinkovito delo tudi v prihodnje.
V občini vzporedno poteka ločeno zbiranje papirja, stekla, plastenk in pločevink po
t.	i. prenašalnem sistemu -EKOLOŠKI otoki. Trenutno je v občini 85 ekootokov, v katerih se je lani zbralo skupaj
211.800	kg odpadnega papirja, kartona. To je kar 37 odstotkov več kot leta 2006. Če upoštevamo, da v občini živi
21.019	prebivalcev, pa znaša zbrana količina le 10,1 kg papirja na prebivalca. Zato sta razvoj in spodbujanje tovrstne dejavnosti mladih na šolah še toliko pomembnejša. T. T.
Aktivni griški svobodaši
Kulturno društvo Svoboda Griže ima dolgoletno in bogato zgodovino, nič manj ali še bolj pa je bogata sedanjost. To so dokazali tudi junija, ko so pripravili razstavo Karla Zeliča, krstno uprizoritev veseloigre v desetih slikah Med knapi ali Jakec se ženi, avtorja in tudi predsednika društva Martina Gorška, sledi še nekaj prireditev. Skupaj z etnološkim društvom in rudarskim muzejem ter s pomočjo donatorjev so poskrbeli za ureditev avle Doma Svobode.
Ureditev avle Doma Svobode so pospremili z razstavo domačina Karla Zeliča in jo tako slavnostno predali svojemu namenu. »Prvenstveni cilj, ki ni povezan toliko z denarjem, ampak z voljo in entuzi-
azmom, je ohraniti in razširiti kulturno dejavnost društva. Naj večji finančni zalogaj bo obnova več kot 50 let starega Doma Svobode. Poleg tega želimo obnoviti tudi letno gledališče Limberk in v njem v poletnem času organizirati čim več prireditev. Začeli smo z obnovo avle dvorane in danes je rezultat že viden.« Za ta korak so se odločili na osnovi razstav, ki so bile v tem prostoru in so pokazale velik interes krajanov. »Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem izvajalcem, ki so tako ali drugače pripomogli, da vsa opravljena dela niso presegla še vedno visokega stroška,
10.000	evrov. Glavni zalogaj smo si razdelili z Etnološkim društvom Srečno, Rudarskim muzejem oziroma dr. Jožetom
Hribarjem, saj so prispevali za svetlobno in drugo opremo, potrebno za razstave in druge prireditve. V avli bodo lahko potekale različne prireditve, saj bo prostor opremljen z opremo za avdiovizualno predstavitev,« je med drugim povedal Martin Goršek, ki je v soboto, 21. junija, doživel tudi krstno uprizoritev svoje veseloigre v desetih slikah Med knapi ali Jakec se ženi.
V Grižah bo zanimivo tudi to soboto, 28. junija, ko bodo na dobrodelnem koncertu za obnovo Doma Svobode nastopili narodno-zabavni ansambli, in v četrtek, 3. julija, ko bodo v Limberku že drugo leto zapored praznovali dan rudarjev pod organizacijskim vodstvom KD Svoboda Griže. D. N.
Sanacija nabrežja Savinje na Polzeli
Z Žovnekom veliki načrti
V sklopu izvedbe sanacijskega programa so bila, skladno s programom Agencije za okolje, maja 2008 zagotovljena tudi sredstva za sanacijo leve brežine Savinje od polzelskega
mostu gor vodno v dolžini 470 m, in sicer na območju naselja individualnih hiš med strugo Savinje in železniško progo Celje-Velenje.
Do leta 1990 je obravnavani
odsek stabiliziral jez pod mostom, ki so ga visoke vode v ujmi 1990 odnesle, korito se je na tem odseku poglobilo tudi do 3 m in več, posledično pa se je pojavila erozija laporne osnove, ki je predstavljala oporo takratnemu zavarovanju brežine. S porušitvijo jezu in postopno erozijo dna se sicer izboljšuje poplavna varnost obravnavanega območja, povečuje pa se erozijska ogroženost objektov tik ob Savinji.
Projekt sanacije je izdelal Inženiring za vode iz Ljubljane. Vrednost del po pogodbi znaša približno 590.000 evrov. Izvedba bo predvidoma zaključena do konca meseca julija.	T. Tavčar
Predsednik odbora za kmetijstvo Janez Štusej
V Braslovčah so pred dnevi predstavili razvojne možnosti 40 hektarov velikega kompleksa Žovnek.
Na posvetovalni seji odbora za kmetijstvo so s pomočjo strokovnjakov s področja kmetijstva, gozdarstva, kemije in ekopridelovalcev predstavili videnja za organizacijo Evropskega učnega centra za ekološko in sonaravno kmetijstvo in ob tem možnosti višinskih kmetij na Dobrovljah.
“Velik poudarek je torej na kmetijstvu in turizmu, kjer imamo največje načrte z gradnjo golf igrišča,” pojasnjuje predsednik odbora za kmetijstvo Občine Braslovče
Janez Štusej. Velikopotezno so zastavili tudi načrte z borzo ekokmetijskih pridelkov, s katerimi naj bi oskrbovali ekološke hotele doma in po sosednjih državah. Iskali so tudi načine za izkoriščanje naravnih danosti, zgodovinske in kulturne dediščine Žovneka in Žovneških. Za uresničitev načrtov pa bo najprej potrebna ustanovitev odbora za zbiranje sredstev iz evropskih skladov, saj jim do zdaj višina za to potrebnih sredstev še ni znana.
T. T.
Popravilo občinskih cest
Sprejet odlok za komunalni prispevek
Braslovški svetniki so se sestali na 13. redni seji občinskega sveta in obravnavali devet točk dnevnega reda. Po sprejetju dnevnega reda, razširili so ga za dve dodatni točki, eno točko, in sicer povišanje vzgoj-nine v Vrtcu Braslovče, pa so umaknili z dnevnega reda, in poročila o sprejetju sklepov prejšnje seje so najprej razpravljali o odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Braslovče v drugem
branju.
O tem so svetnike seznanili predsednik odbora za okolje in prostor Vino Drča, župan Marko Balant in Lucija Poličnik z Geodetskega zavoda Celje, ki je odlok tudi pripravila. Ta odlok vsebuje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo in predvideno komunalno opremo, podrobnejša merila zanj in obračunska območja komunalne opreme, ki so določena v programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine. Na predlagani odlok
svetniki niso imeli pripomb, zato so ga sprejeli. Po novem bo potrebno za gradnjo nove stanovanjske hiše na 600 kvadratnih metrih veliki parceli plačati v naselju Braslovče 5817 evrov komunalnega prispevka, na Go-milskem, v Kamenčah, Grajski vasi, Poljčah, Preserjah in Malih Braslovčah 4516, v Letušu deset evrov več, v Topovljah, Trnavi in Parižljah 4676 ter najmanj, 4119 evrov, na Dobrovljah. Odlok je bil v enomesečni javni obravnavi, nanj pa ni bilo pripomb, kar kaže na to, da je bil dobro pripravljen.
Svetniki so nato obravnavali spremembo pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Braslovče. Predlog pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči je Občina Braslovče na ministrstvo za finance prijavila že lani, vendar je bila shema zavrnjena, ker obstoječi pravilnik ni dajal pravne podlage za dodelitev tovrstnih pomoči. Za izvedbo programa štipendiranja v letošnjem letu je bilo potrebno sprejeti dopolnitve pravilnika in shemo državne pomoči in ga na ministrstvo za finance prijaviti še enkrat. Med pomembna dopolnila sodi tudi to, da se državne pomoči iz tega pravilnika dodeljujejo kot nepovratna sredstva po pravilu »de minimus«, višina državne pomoči, dodeljene posameznemu upravičencu, pa lahko znaša do 50 odstotkov upravičenih stroškov za posamezen namen.
Eno od dveh dodatnih točk dnevnega reda je predlagal svetnik in podžupan Vinko Drča, nanašala pa se je na popravilo obcestnih bankin, iz izkušenj pa vedo, da bo veliko težav z nekaterimi lastniki zemljišč ob cestah in s tistimi, ki si neupravičeno lastijo del obcestnega zemljišča. Pričakujejo tudi druge spore s krajani. Razprava je bila precej dolga. Vsi svetniki so se strinjali, da je to problem, ki ga je potrebno rešiti v korist uporabnikov občinskih cest. Po odloku o cestah je občina dolžna ceste vzdrževati. Po razpravi so bili
sprejeti trije sklepi. Na krajevno običajen način bodo obvestili občane, da se bodo izvajala dela ob občinskih cestah in da bodo odstranjevali material v širini 70 cm ob cestah. Pripraviti je potrebno predlog pravilnika o dajanju občinskih zemljišč (javnih površin) v najem, obvestiti morajo predstavnike krajevnih odborov, da se bodo dela na bankinah izvajala, in zagotoviti predstavnike za vsak kraj za celotno območje, ki bodo sodelovali pri izvajanju del. T. Tavčar
Občina Polzela vsako leto nameni kar nekaj sredstev za investicijsko vzdrževanje
in gradnjo občinskih cest. Letos je za ta namen zagotovljenih 355 tisoč evrov.
Na občinskih lokalnih cestah upravljavec VOC Celje že izvaja dela, v sklopu katerih je predvideno krpanje večjih poškodb na voziščih. Obnavljajo tudi bankine na lokalnih in javnih poteh. S temi posegi se bo vsaj delno izboljšala prometna varnost. Na vseh lokalnih cestah in tudi javnih poteh zamenjujejo prometne znake, ki niso skladni s pravilnikom o prometni signalizaciji. T. T.
Pod streho
Gradnja dela I. faze za novo stanovanjsko sosesko Na novinah se počasi končuje, potem ko so temeljni kamen zanjo položili v začetku leta. Nova stanovanjska soseska s tremi bloki, ki bodo imeli skupno 90 bivalnih enot z garažno hišo, že dobiva tudi delno podobo.
Naložba je vredna 5,5 milijona evrov. Stanovanjski kompleks bo imel 118 parkirnih mest, otroško igrišče, prostor za počitek, sprehajalno pot, kolesarsko stezo in še kaj. Skratka vse pogoje za prijetno bivanje.
Ta naložba pa ni edina velika naložba podjetja Veltrag, ki bo v Nišu v Srbiji, kjer ima svoje podjetje, na približno 6 tisoč kvadratnih metrih zgradil še trgovski center.
D. N.

VSEM DELOVNIM LJUDEM IN W OBČANOM ČESTITAMO občina prebold OB DNEVU DRŽAVNOSTI.
Župan
Vinko Debelak
	Župan Občine Braslovče
	čestita vsem občankam
	in občanom
OBČINA BRASLOVČE	ob dnevu državnosti.
OBČINA TABOR
Na dan državnosti, kije največji slovenski praznik, spomin na 25. junij leta 1991, koje Slovenija postala neodvisna, čestitamo vsem občankam in občanom Občine Tabor.
	Vsem občankam in občanom Občine Polzela, čestitam ob rojstnem dnevu naše
	slovenske države -DNEVU DRŽAVNOSTI.
OBČINA POLZELA ŽUPAN Ljubo Žnidar	
OBČINA BRASLOVČE
Braslovče 22, 3314 Braslovče Tel.: (03) 703 84 00
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih Občine Braslovče (Ur. list RS št. 69/2000,116/03)
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2008
1.
Priznanja Občine Braslovče so:
-	zlata plaketa Občine Braslovče z zlatim cekinom,
-	srebrna plaketa Občine Braslovče s srebrnim cekinom,
-	bronasta plaketa Občine Braslovče z bronastim cekinom,
-	naziv častni občan,
-	častni znak Občine Braslovče.
I.	ZLATA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE
Zlata plaketa Občine Braslovče je najvišje priznanje občine. Podeljuje se za večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena ter za večletne uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.
II.	SREBRNA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE
Srebrna plaketa Občine Braslovče se podeljuje ob izjemnih enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem in delovnem jubileju ter ob drugih utemeljenih podobnih priložnostih.
III.	BRONASTA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE
Bronasta plaketa Občine Braslovče se podeljuje za dosežke in uspehe na področju izobraževanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in športa ter za dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do sočloveka.
IV.	ČASTNI ZNAK OBČINE BRASLOVČE
Častni znak Občine Braslovče se podeljuje posameznikom, skupinam občanov ali društvom za posebne . dosežke in uspehe na vseh področjih družbenega življenja ter uglednim gostom in delegacijam.
V.	NAZIV ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan Občine Braslovče se podeljuje občanom občine in drugim državljanom RS, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda občine.
2.
Priznanja se izročijo na svečani seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika, lahko pa tudi na svečan način ob posebnih slovesnostih ali s svečanim sprejemom ob dogodkih in datumih, pomembnih za občino ali dobitnike priznanj na dan, ki je čim bližje takšnemu datumu.
3.
Postopek podeljevanja priznanj
Pobudniki oz predlagatelji za podelitev navedenih priznanj so lahko:
-	občani Občine Braslovče,
-	politične stranke,
-	krajevni odbori,
-	podjetja,
-	društva,
-	druge organizacije in skupnosti.
4.
Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati:
-	naziv in ime pobudnika,
-	ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke,
-	obrazložitev pobude,
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.
5.
Pobude za podelitev priznanj Občine Braslovče sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Braslovče 22, 3314 Braslovče, do 13. 7. 2008.
Prepozno vložene vloge se zavržejo.
Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Rudi Sedovšek, 1. r.
V juniju praznovanje
Zadnji četrtek v maju so zasedali svetniki Občine Prebold. Na dnevnem redu 17. seje je bilo 14 točk, med njimi zaključni račun proračuna za lansko leto in predlog letošnjih občinskih nagrajencev. Ta petek se bodo preboldski svetniki z gosti in občani sestali na slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku.
Svetniki so se seznanili s poročilom o notranji reviziji poslovanja občine za lansko leto in poročilom o nadzoru zaključnega računa proračuna občine za lansko leto. Reviziji sta ugotovili nekaj napak, ki pa so bile v postopku revizije odpravljene oziroma niso vplivale na končni izid poslovanja. Zatem so preboldski svetniki potrdili še zaključni račun občine za leto 2007. Prav tako so potrdili premoženjsko bilanco občine na zadnji dan lanskega leta. Vrednost premoženja je bila po besedah župana Vinka Debelaka 10 milijonov evrov.
Sledila je obravnava rebalansa letošnjega proračuna. Z rebalansom se povečujejo prihodki in odhodki. Prihodki tako znašajo dobrih 9,3 milijona evrov, odhodki pa nekaj manj kot 9,97 milijona evrov. Zaradi projekta kanalizacije ostaja načrtovana zadolžitev, ki pa, kot kaže, ne bo uresničena, je povedal župan Vinko Debelak, saj naj bi letos izpeljali samo 26 odstotkov vrednosti projekta gradnje kanalizacije. Z rebalansom je predvidena tudi druga faza projekta mreže lokalnih cest Savinjske doline, v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov, od tega za Občino Prebold 258 tisoč evrov. Prav tako sta v rebalansu na novo predvidena ureditev toplarne na plin v šoli in izdelava projektne dokumentacije za nov vrtec, vključena pa so tudi sredstva za odpravo posledic lanskih poplav in neurja leta 2005 v skupni višini 80 tisoč evrov.
V drugi obravnavi so pre-
boldski svetniki potrdili odloka o podelitvi koncesije in načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. V odlok so vključili tudi dopolnilo, da je lahko na krajšem odseku investitor gradnje plinovoda tudi občina. V nadaljevanju so potrdili pokroviteljstvo nad jamarsko odpravo Filipini 2008. Avgusta se namreč preboldski jamarji ponovno odpravljajo na Filipine, občina pa jih je podprla z 2.100 evri. Občinski svet je pooblastil župana za podpis pogodbe o sofinanciranju izvajanja nalog spodbujanja regionalnega razvoja, ki so v javnem interesu.
Kar precej razprave je bilo glede predlogov podelitve priznanj Občine Prebold v letu
2008.	Med drugim svetniki v razpravi niso podprli mnenja, da naj bi občinsko priznanje ob 10-letnici delovanja prejel tudi Občinski odbor Slovenske demokratske stranke. Občinska priznanja bodo podeljena 27. junija na slavnostni prireditvi, ki bo posvečena tudi držav-
Slovo od devetošolcev
Najboljši devetošolci, župan Marko Balant, ravnateljica Andreja Zupan in razrednika Ivana Preskar in Viktor Furman
V športni dvorani OŠ Braslovče je potekala svečana podelitev spričeval, pohval in priznanj ter posebnih nagrad
za izjemne dosežke devetošol-cem, generacije 93/94. Ravnateljica šole Andreja Zupan je podelila priznanja, pohvale in
Župan Polzele sprejel odličnjake
nemu prazniku in 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Zlati grb bo prejel Rudi Herman, zlasti za svoje delo na kulturnem področju. Srebrni grb bo podeljen dolgoletnemu ravnatelju preboldske šole, ki se je letos upokojil, Milanu Jezerniku in Silvu Ramšaku za delo in uspehe v jamarskem klubu Črni galeb. Bronasti grb bodo prejeli Ivo Dežnikar za delo v preboldskem planinskem društvu, Jože Jager za več kot 50-letno delovanje v gasilstvu in Zvonko Romih za delo v gasilstvu in več društvih v Matkah. Priznanja bodo prejeli Alojz Kranjec, Marija Bučar, Dragica Naraglav, Franc Grenko, Ivan Pilko in ob 90-letnici delovanja tudi PGD Sv. Lovrenc. K. R.
Krvodajalci na sprejemu
Krvodajalci, ki so kri darovali 50- in večkrat, so v tem jubilejnem letu deležni še posebne pozornosti. Tretjega junija, dan pred svetovnim dnevom krvodajalstva, jih je v sodelovanju z Območnim združenjem RK Žalec in KO RK Prebold sprejel tudi preboldski župan Vinko Debelak.
Na slovesni podelitvi v Občini Prebold so za 50-krat darovano kri priznanje prejeli Jože Baloh, Marjan Komes in Darko Naraglav, za 60-krat pa Vlado Prevoršek in Niko Rak. Priznanje sta jim podelila predsednik
OZ RK Žalec Vlado Rančigaj in župan Vinko Debelak in se jim zahvalila za njihovo humano dejanje. Poudarila sta tudi pomen krvodajalstva in delovanja RK.
Vsi dobitniki priznanj so prejeli tudi knjižno darilo, in sicer knjigo Desetletje Slovenija država. V prostem pogovoru je župan dobitnike seznanil tudi z delom in načrti Občine Prebold in povedal, da bo v prizidku, ki ga bodo zgradili ob občinski zgradbi, dobila svoje prostore tudi KO RK Prebold, ki jo že vrsto let vodi Marija Kapus.	D. N.
Najuspešnejši pri županu
nagrade v navzočnosti razrednikov Viktorja Furmana in Ivane Presekar. Vsem deveto-šolcem je zaželela prijetne počitnice in uspešen nov začetek.
Posebno pohvalo za lep odnos do šolskega dela in delavcev šole sta prejela Matija in Janez Vodlak. Neja Tkalec in Darja Dobnik sta za številne dejavnosti in uspehe na različnih področjih prejeli knjižno nagrado šole.
Učencem, ki so bili odlični vseh osem let šolanja ali so dosegli rezultate na državnem nivoju, je župan Občine Braslovče Marko Balant podelil pohvale in knjižne nagrade.
Osnovnošolsko obveznost je uspešno zaključilo vseh 47 devetošolcev in ti bodo septembra nadaljevali šolanje na srednjih šolah.	T. Tavčar
Najuspešnejše učence OŠ Prebold je v Garnem šport hotelu Prebold sprejel župan Vinko Debelak. Sprejema so se udeležili učenci, ki so se v iztekajočem se šolskem letu uvrstili na državna tekmovanja, in tisti, ki se lahko pohvalijo z odličnim uspehom ves čas šolanja.
Na srečanje je bilo tokrat povabljenih trinajst učenk in učencev.
Zbranim je najprej spregovoril župan Vinko Debelak. Izrekel jim je čestitke za doseženo, jim zaželel uspehe tudi v prihodnje in izrazil željo, da ostanejo čim bolj povezani ž domačim krajem, da se tudi kot srednješolci vključujejo v krajevno življenje in s tem bogatijo življenjski utrip občine. V nadaljevanju je učencem spregovoril tudi podžupan Franc Škrabe, kije izrekel čestitke dobitnikom priznanj in jim zaželel uspešno šolanje tudi v prihodnje. Poudaril je, da se občina zaveda pomena znanja in zato tudi veliko vlaga v to.
D. Naraglav
cem, letos jih je bilo na polzelski osnovni šoli skupaj 49, so uspešno končali devetletno šolanje, pa zemljevid Slovenija te pozna.
V imenu odličnjakov se je za sprejem zahvalila Tina Korošec, ob torti in soku pa so nadaljevali v sproščenem pogovoru, kam na srednje šole, na počitnice ... T. Tavčar
Telefon: 03/712 12 80
MALI OGLAS
Oddam več dobro opremljenih sob z ležišči na ugodni lokaciji na Polzeli.
Inf.: 041 64 55 55.
Ljubo Žnidar z odličnjaki
Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar jez direktorico občinske uprave Alenko Kočevar pripravil sprejem za učence Osnovne šole Polzela, ki so zaključili devetletno šolanje in se lahko pohvalijo z odličnim uspehom vseh devet let. Teh je letos dvanajst, nekateri izmed njih pa so na državnih tekmovanjih osvojili tudi zlata ali srebrna odličja.
Sprejema so se udeležili tudi ravnateljica Valerija Pukl, njena
pomočnica Simona Tomič, psihologinja Tatjana Kroflič in razredničarki 12 odličnjakov Mojca Cestnik in Regina Mratinkovič.
V svojem nagovoru je Ljubo Žnidar poudaril, kako pomembno je znanje za življenje in izrazil zadovoljstvo nad uspehi učencev ter jim zaželel, da bi bili tudi pri nadaljnjem šolanju tako uspešni. Zahvalil se je tudi ravnateljici, učiteljicam in staršem. Vsem odličnjakom je izročil slovensko-angleški slovar, vsem devetošol-
TRGOVINA
Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003
SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD
Soseska 12, 3312 PREBOLD
Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51
GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net
Letošnji dobitniki priznanj z županom V. Debelakom, podžupanom F. Škrabetom, ravnateljem Otonom Račečičem in organizatorko srečanja
OBČINA POLZELA
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, skladno z Odlokom o priznanjih Občine Polzela (Uradni list RS št. 72/99) razpisuje
POGOJE IN ROK DAJANJA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE POLZELA V LETU 2008
I.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, razpisuje pogoje in rok za dajanje predlogov za podelitev priznanj Občine Polzela.
1.	ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan Občine Polzela podeljuje občinski svet za posebno pomembna dejanja, dela in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Polzela v Republiki Sloveniji ali na mednarodnem področju. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svetu največ en predlog za častnega občana Občine Polzela.
2.	GRB OBČINE POLZELA
Grb Občine Polzela podeljuje Občinski svet posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Polzela. Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, lahko predlaga Občinskemu svetu največ en grb Občine Polzela.
3.	PLAKETA OBČINE POLZELA
Plaketo Občine Polzela podeljuje Občinski svet posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v krajšem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje delo.
Komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, lahko predlaga Občinskemu svetu praviloma tri plakete Občine Polzela.
4.	PODELITEV NAGRADE INOVATOR
Priznanje »Inovator» podeljuje Občinski svet posamezniku ali skupini posameznikov za dosežke na področju inventivne dejavnosti.
II.
Predlog za podelitev priznanja Občine Polzela lahko podajo fizične in pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja.
III.
Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati:
-	ime, priimek in naslov predlagatelja
-	ime, priimek ter naslov predlagane osebe oz. družbe zavoda, skupnosti, društva ali pravne osebe.
Utemeljitev predloga za priznanja mora vsebovati:
-	za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel), s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje predlog za priznanje;
-	za družbe, zavode, skupnosti, društva in pravne osebe: kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno), z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje.
Predlog za podelitev priznanj Občine Polzela sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Polzela 8,3313 Polzela, do 01. 08. 2008.
OBČINA POLZELA
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Predsednik Franc Bašič, 1. r.
Nova avto cisterna za gasilce Zavrha
Počastili poboj talcev
Predsednik PGD Zavrh Ivan Šmarčan in poveljnik Janko Ograjenšek ob novi avtocesterni
V okviru galiških dni so se veselili v Zavrhu, kjer se člani prostovoljnega gasilskega društva ponašajo z novo cisterno. Ob uradni predaji so pripravili bogat kulturni pro-
gram, druženje pod šotorom pa, kot se spodobi za gasilce, zaključili z veselico.
Kot je poudaril predsednik završkih gasilcev Ivan Šmarčan, je bil nakup cisterne pre-
cejšen finančni zalogaj, pri zbiranju denarja pa je poleg 35 botrov in 10 donatorjev največ vrat odprl poslanec s Ponikve Ivan Jelen. Nadgradnja je namreč veljala 36 tisoč evrov, saj je cisterna izdelana posebej za hribovit teren ter opremljena s posebno tehnologijo, ki vzdrži strme nagibe in vzpone ter omogoča dostop do težko dosegljivih naselij.
Na slavju so podelili več priznanj, nekateri pa so pričakovali tudi ministra za obrambo Karla Erjavca, ki se dogajanja zaradi drugih obveznosti ni udeležil, je pa gasilcem v Zavrhu poslal pozdravno pismo. Novo cisterno je blagoslovil polzelski diakon Tone Završnik.	T. Tavčar
Najboljši mladi gasilci z Gomilskega
Skupna slika vseh udeležencev gasilskega mladinskega državnega tekmovanja iz GZ Žalec
Na Ravnah na Koroškem prvakinje, mladinci istega dru- PGD Andraž zasedli 4. me-
je 17. maja potekalo državno gasilsko mladinsko tekmovanje. Med društvi, ki so zastopala Gasilsko zvezo Žalec, so se najbolje odrezali mladinke PGD Gomilsko, ki so postale državne prvakinje, in mladinci istega društva, ki so zasedli
3.	mesto. Pri pionirjih so najvišje posegli pionirji PGD Andraž, ki so zasedli 4. mesto.
Pravico nastopa na državnem tekmovanju so si pridobile enote prostovoljnih gasilskih društev, ki so na regijskem gasilskem tekmovanju jeseni 2007 v Velenju zasedle prva tri mesta. Gasilsko zvezo Žalec in občine Polzelo, Vransko, Žalec, Tabor in Braslovče so zastopali PGD Gomilsko, PGD Andraž nad Polzelo in PGD Dobriša vas Petrovče. Mladinke PGD Gomilsko so postale državne
štva so zasedli 3. mesto, mladinke PGD Dobriša Vas Petrovče pa so osvojile 22. mesto. Pri pionirjih so pionirji
sto, pionirke z Gomilskega so bile 8., pionirke PGD Andraž pa so pristale na 39. mestu.	L. K.
Pohvala hmeljarjem
S srečanja
Na ranču Mustang v Grajski vasi so se v petek, 13. junija, na četrtem srečanju zbrali člani društva Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije.
V poročilu o izvajanju programa dela sta predsednik društva Milan Lesjak in starešina Ferdo Kunst povedala, da je program dela za prvo polletje v celoti izveden. Pohvalila sta hmeljarje, ki so brez dodatnih finančnih sredstev, z lastnimi sredstvi in napori, ponovno obnovili hmeljišča in postavili žičnice.	T. Tavčar
SDS
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA OBČINSKI ODBOR SDS ŽALEC
Slovensko demokratsko stranko
Kadar hočemo ustvariti nekaj velikega, moramo tudi sanjati in ne le delovati; treba je verjeti in ne samo načrtovati.
Anatole France
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENE ČESTITKE
OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Izvršilni odbor SDS Žalec
Obeležili praznik, srečanje starejših
Prvega junija sta Občina Žalec in Združenje borcev za vrednote NOB Žalec v sodelovanju s krajevno borčevsko organizacijo iz Griž organizirala spominsko slovesnost ob 65. obletnici poboja talcev pri spomeniku ob Artišnici pod Gozdnikom.
Poleg številnih udeležencev so bili prisotni tudi praporščaki vseh 13 borčevskih organizacij Spodnje Savinjske doline in partizanska skupina Triglav. Posebno sporočilno vrednost in svečan uvod v spominsko slovesnost je imel prihod pohodnikov od Starega piskra iz Celja. Po odigrani himni in položitvi venca je spregovoril edini še živeči osvoboditelj zapornikov v Starem pi-
S svečanosti pred spomenikom
skru Ivan Grobelnik - Ivo. V kulturnem programu, ki ga je oblikovala in povezovala Danica Veligošek, so sodelovali Godba Zabukovica, Olga Markovič, Božo Trno-všek in Januš Grobelnik ter OŠ Griže.
Slavnostni govornik in tudi pohodnik je bil župan Občine Žalec Lojze Posedel. Spominska slovesnost se je nadaljevala z druženjem in pogostitvijo, kjer so sodelovali člani Gasilskega društva Zabukovica.	T. T.
Viktor Zorec čestita najstarejši krajanki na srečanju, 95-letni Zofiji Mogu, ob njej predsednica KO RK Letuš Cvetka Kočevar
V počastitev krajevnega praznika so v dvorani Kulturnega doma Letuš pripravili slavnostno sejo Krajevnega odbora Letuš in srečanje občanov, starih sedemdeset in več let. Za kulturni program so poskrbeli otroci iz vrtca in podružnične osnovne šole in pripravili razstavo likovnih del.
O prazniku in delu je govoril predsednik Krajevnega odbora Letuš Viktor Zorec. Poudaril je, da je letošnji praznik že 33. po vrsti, praznujejo pa ga v spomin, ko so Letušani v noči z 12. na
13.	julij pred šestinšestdesetimi leti množično odšli v partizane. Naj večja dosežka v zadnjem letu dni sta, po njegovih besedah, razširitev priključka makadamske
ceste na magistralno cesto Letuš-Mozirje pri Nandl in nov bencinski servis. Pohvalil je tudi tesno sodelovanje med društvi v kraju. Zbrane je na slavnostni seji v imenu Občine Braslovče pozdravil svetnik Franc Škruba. S pesmijo, z recitacijami in igrico
so kulturni program obogatili učenci POŠ Letuš in ženski pevski zbor pod vodstvom Anje Jezernik. Med pogostitvijo je bilo dovolj priložnosti za pomenke in obujanje spominov. Najstarejša na srečanju je bila 95-letna Zofija Mogu.	T. Tavčar
ipiP^	bo junija 2009 zgrajena
nova stanovanjska soseska Na Novinah. Kupci lahko izbirate med izredno funkcionalnimi tlorisi v velikosti od 24 do 70 m2. Cene stanovanj so od 38.765,00 do 102.968,00 EUR in vključujejo shrambo ter dve parkirni mesti.
;a je locirana na sončni parceli v zelenem okolju reke Savinje, do katere vodi sprehajalna pot.
te Metropolinega predstavnika, ki vam bo pomagal izbrati
vaše novo stanovanje.
Informacije:	'	~	'
Metropola d.o.o., Ljubljana, Latkova vas 221 a,
3312 Prebold, tel. 03 570 27 11,041 676 585 , www.metropola.si
METROPOLA
NEPREMIČNINSKA DRUŽBA
¥ '		ä j I—SJ gü — W/F pTj ^■*'''1^ 3U (UH			
;>J3		Mir" ‘_ 'v			
PO DOLINI
junij 2008
7
Izgradnja začeta in ustavljena
V začetku maja so zahrumeli gradbeni stroji za izgradnjo doma starejših občanov v Preboldu. S tem se je začela uresničevati želja po tovrstnem domu v občini Prebold, ki ima kar precejšnje število svojih nekdanjih občanov v domovih za starejše po raznih krajih Slovenije. Z izgradnjo doma v Preboldu bi se lahko vrnili v domače okolje, potreb in želja po tovrstni nastanitvi pa ne manjka tudi med starostniki, ki so zdaj še v domači oskrbi.
Pogodba med županom Občine Prebold Vinkom Debelakom in direktorjem podjetja SGP Kovač, d. o. o„ iz Zagorja za prodajo zemljišča za izgradnjo doma starejših je bila podpisana
27. septembra 2006, izgradnja pa naj bi bila končana do konca leta 2008. Zadnji rok za začetek gradnje je bil letošnji maj, saj bi drugače Kovač izgubil ugodnost za odlok plačila za mestno zemljišče za dobo štirih let. Kljub temu, da še ni bila pridobljena koncesija, so tudi iz tega razloga začeli z gradnjo. Vse je teklo po predvidenem načrtu, a se je nenadoma zapletlo pri lastništvu dela zemljišča, ki je predmet denacionalizacije in že tudi vrnjen upravičencem - dedičem družine Pavlin, ki so dobili vrnjeno v naravi preboldsko graščino in več kot 100 hektarjev zemljišč. Ti so od občine in graditeljev zahtevali takojšnjo ustavitev gradnje, ko so ugotovili, da je
ena parcelna številka še v njihovi lasti.
Gradnja doma je bila tako ustavljena, graditelji pa v tem času sanirajo brežino, ki se je udrla in bi jim lahko delala preglavice pri nadaljnji gradnji doma. Lahko pa je nevarna tudi za stanovanjski blok, ki stoji nedaleč stran od poškodovane brežine.
Na občini in v podjetju Kovač upajo, da se bo zaplet uspešno in hitro rešil in da bodo lahko nemoteno nadaljevali z izgradnjo, ki se bo zaradi tega zagotovo nekoliko zavlekla. Upajo pa tudi na pridobitev koncesije, ki jo mora podeliti država oziroma ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. D. Naraglav
Zares tudi v Žalcu
Vojko Zupanc in Lojze Posedel
Do konca julija bo stranka Zares ustanovila tudi svoj občinski odbor v Žalcu, sta na novinarski konferenci minuli teden v Novem Celju povedala ustanovni član stranke Lojze Posedel in sekretar savinjsko-šaleškega odbora stranke Vojko Zupanc. Hkrati sta potrdila kandidaturo Lojzeta Posedela v 4. okraju 5. volilne enote na jesenskih vohtvah v Državni zbor in za pojutrišnjem, 26.
6.,	napovedala srečanje somišljenikov in članov stranke ob ribniku v Vrbju.
Lojze Posedel, ki je tudi vodja iniciativnega odbora Žalec, pra-
vi, da si želi tudi voditi lokalni odbor, saj je prepričan, da lahko z bogatimi izkušnjami in širino marsikaj naredi. Zares želi biti nova politika in to ni le njihov slogan, je povedal, saj želijo delovati povezovalno, ko gre za probleme, ki tarejo sodobni čas. Zato postavljajo v ospredje problem okolja, prometa, konkurenčnosti gospodarstva, razvoja znanja in medsebojne komunikacije. Posedel pravi, da povezovalno politiko stranke'Zares pravzaprav že uveljavlja v lokalnem okolju in kot primer navedel to, da ima kot župan podžupane različnih političnih prepričanj in strank,
ki pa se vendarle usklajujejo, ko gre za skupne lokalne probleme. Na vprašanje, kdo bo stranko Zares na septembrskih volitvah zastopal v 5. volilnem okraju, pa je Lojze Posedel povedal, da bodo to sporočili konec avgusta na posebni novinarski konferenci, sicer pa, da gre za v javnosti poznano osebo.
Vojko Zupanc je povedal, da se v stranki Zares ne gredo masovnega včlanjevanja novih članov, pa vendar je njihovo število s 400 na ustanovnem zboru zraslo že na okrog 4000. V Žalcu je trenutno že 20 članov (na območju savinjsko-šaleškega odbora okrog 300), do konca leta naj bi jih bilo 40.
Lojze Posedel je na novinarski konferenci govoril tudi o stališču do nedeljskega referenduma o pokrajinah. Rekel je, da tako sam osebno kot v stranki za pokrajine so, vendar pa ne tako, da za vsako ceno pristanemo na predlog, ki je nestrokoven in izrazito političen. Sicer pa smo se lahko minulo nedeljo že prepričali, če je držala trditev, izrečena na novinarski konferenci, da bo na referendum šel, a bo glasoval proti.	L. K.
Pestro praznovanje v Preboldu
Občina Prebold je v okviru praznovanja svojega praznika pripravila vrsto prireditev. Začelo se je 1. junija s tradicionalnim memorialnim Tončevim pohodom v Marijo Reko. 7. junija so praznovab v Šeščah in v Kaplji vasi, kjer so pripravili tekmovanje s starimi gasilskimi brizgalnami. V nedeljo, 8. junija, je nastopil MPZ DPD Svoboda Prebold. V petek, 13. junija, je potekalo medobčinsko športno srečanje upokojencev. Dan zatem so dan obogatili čebelarji, ki so pri društvenem čebelnjaku opravili prikaz in točenje medu.
Minulo soboto, 21 junija, je potekala športna prireditev Tek
skozi gaj in po trim stezi, podelili pa so tudi nagrade izžrebanim v akciji Vabljeni na šport. Ta dan je na ribniku v Preserjah potekalo ribiško tekmovanje za prehodni pokal Občine Prebold» v cerkvi sv. Pavla so nastopili člani zbora Societas Cantina iz Vranov na Slovaškem, tradicionalna prireditev Pod Reško planino veselo živimo pa se je začela že dan prej s športnim srečanjem, nadaljevala pa s kolesarskim vzponom do planinskega doma v Marija Reki, 12. srečanjem ljudskih pevcev in godcev Pojemo in godemo in 2. predizborom za 28. Zlato harmoniko Ljubečne. V nedeljo so poskrbeli za 8. srečanje šolarjev in učiteljev nekdanje marijere-
ške šole in 6. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline.
Danes zvečer ob 19. uri bo maša za domovino, po maši pa blagoslov župnijskega parka s kulturnim programom. Na praznični dan se bodo s kolesi podali na 3. kolesarski vzpon na Golavo. V petek, 27. junija, ob 19.30 bo slavnostna seja ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj Občine Prebold, slovesnost ob dnevu državnosti ter 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Praznovanje občinskega praznika bodo zaključili z dnevom gasilca GZ Prebold in praznovanjem 90-letnice delovanja PGD Sv. Lovrenc v soboto, 5. julija.	D. Naraglav
Blizu 300 pevcev za 30 let
Zadnjo majsko sredo so se na jubilejnem letnem koncertu ob tridesetletnici prepevanja predstavile vse zborovske zasedbe, ki prepevajo na I. OŠ Žalec in na podružničnih šolah na Ponikvi in v Goto-vljah, ter tokrat posebej za to priložnost sestavljen mešani zbor nekdanjih učencev, učiteljev in staršev. Na koncertu je tridesetletnico vodenja zborov obeležila tudi Zdenka Markovič, ki je tudi tokrat dirigirala kar štirim od šestih zborov.
Žalska osnovna šola se ponaša s kakovostno tradicijo zborovskega udejstvovanja, kar gre v veliki meri zahvala Zdenki Markovič, ki ima za seboj že trideset let tovrstnega ustvarjanja na I. OŠ Žalec. Zdenka Markovič, ki se je na koncertu predstavila s svojimi pevci
OPZ Podružnične osnovne šole Ponikva, otroškega zbora Kobulka in Mladinskega pevskega zbora I. OŠ Žalec, je bila tudi avtorica scenarija prisrčne prireditve. Z OPZ Pedenjped in OPZ POŠ Ponikva sta se predstavili tudi Anja Zakonjšek Krajnc (s prvim) in Andreja Pušnik (z drugim zborčkom). Zboru s Ponikve je pri venčku ljudskih pesmi pomagala tudi folklorna skupina POŠ Ponikva. Na prireditvi smo izvedeli marsikaj o tridesetletni zgodovini in lepoti prepevanja danes, zgodbo pa so pomagali soustvarjati nekdanji učenci in pevci žalske osnovne šole: Boštjan Romih, ki je prireditev povezoval in se preizkusil tudi v solističnem vložku, Nataša Krajnc, ki je zapela z zborom, in Gregor Deleja, ki je zbore spremljal na klavirju.
Iz že omenjenih in tudi drugih nekdanjih pevcev, učencev, učiteljev in staršev zdajšnjih učencev so na pobudo Zdenke Markovič posebej za to priložnost sestavili tudi več kot štiridesetčlanski mešani zbor. Pri ustvarjanju dveurnega koncerta so pomagali Jože Škorjanc s spremljavo na klavirju, Boštjan Čuvan in Vili Kotnik na sintetizatorju, Gašper Kundih na harmoniki ter mnogi drugi v zakulisju. Na zaključnem letnem koncertu se je, kot je to že v navadi, od zbora poslovilo tudi 23 pevcev devetošolcev. Večina izmed njih je prepevala vsa leta šolanja in slovo od zbora ter od mentorice Zdenke je bilo prav ganljivo. Združeni zbor vseh šestih zasedb s skoraj 300 pevci pa je za zaključek pod vodstvom Zdenke Markovič zagrmel v prijetnih zvokih priredbe pesmi skupine Pepel in kri Dan ljubezni in s tem zaokrožil tridesetletni jubilej.
L. K.
Otroška zbora POŠ Gotovlje in POŠ Ponikva z Boštjanom Romihom in Zdenko Markovič
Z drznim programom na volitve
Katarina Kresal
Dan potem, ko je predsednik države dr. Danilo Türk razpisal državnozborske volitve za 21. september, je Lokalna pisarna LDS za spodnjo Štajersko v celjskem hotelu Štorman pripravila tiskovno konferenco, na kateri je predsednica stranke Katarina Kresal predstavila volilni program stranke in vse kandidate na območju celjske regije.
Kot je povedala Katarina Kresal, je bila stranka na zadnjem kongresu po dolgem času zelo enotna, njen program za obdobje do leta 2012, objavljen v tako imenovani Modri knjigi, pa se imenuje Prihodnost je v dobrih ljudeh in mladih očeh. Program je zelo konkreten in ambiciozen, cilj pa en sam, in sicer da bi Slovenija v petih do desetih letih postala ena od treh najbolj razvitih evropskih držav.
V četrtem volilnem okraju
5.	volilne enote (večji del obči-
ne Žalec in občina Polzela) je kandidat stranke LDS Slavko Resnik, vodja Oddelka za okolje in prostor na Upravni enoti Žalec. Njegove prednosti na lokalni ravni so ureditev vodotokov oziroma večja poplavna varnost, tretja razvojna os in predvsem skrb za nova delovna mesta.
V 5. okraju (občine na desnem bregu Savinje) kandidi-
ra za poslanca Franci Škrabe, poklicni podžupan Občine Prebold. Kot je povedal, se zavzema predvsem za boljšo življenjsko raven občanov, uspešno delovanje društev, visoko komunalno opremljenost, urejeno izobraževanje in predšolsko vzgojo, skrb za mlade ter za pravično socialno politiko, v kateri je osnovna vrednota solidarnost.	K. R.
: 041 638 389, E-f
na obroke. Cene vseh
8
junij 2008
OSREDNJE TEME
Mreža obnovljenih lokalnih cest se širi
Dela na odseku ceste pri cerkvi v sv. Lovrencu, ki sojo razširili - Franc Škrabe na ogledu
Kar nekaj lokalnih cest v Savinjski dolini je poletje pričakalo v novi preobleki. Te dni se končujejo še zadnja dela na odsekih lokalnih cest, ki so bili vključeni v prvo fazo projekta Mreže lokalnih cest Spodnje Savinjske doline z izvedbo v letu 2008. Včeraj pa so že odpirali ponudbe za izvajalce del v drugi fazi, v kateri bo do leta 2010 obnovljenih še približno 13 kilometrov lokalnih cest.
Nosilec projekta je Občina Prebold, zanj je zadolžen podžupan Franci Škrabe, koordinatorji po občinah pa so: Slavko Šketa (Občina Žalec), Alenka Kreča (Tabor), Marjana Jerman (Vransko) in Vinko Drča (Braslovče). Kot je povedal Franci Škrabe, bo
Zaključna dela v Grižah
v prvi fazi obnovljenih 15.894 metrov cest v skupni vrednosti 3.577.329,74 evra (brez DDV). Država in evropski sklad bosta preko Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj zagotovila 2.979.578,00 evrov, ostalo morajo zagotoviti občine same.
O poteku prve faze projekta
je Franci Škrabe povedal: »Prva faza poteka v skladu z načrtom, do manjših zamikov je prišlo na začetku zaradi zelo slabega vremena in potem tudi zaradi delnih sprememb projektne dokumentacije, ker so se na določenih odsekih pokazale potrebe po obnovi vodovodov, kanalizacij, tudi kakšna javna razsvetljava je bila postavljena dodatno. Pri mostovih so se ponovno pregledali in naredili projekti PZI, tako da se zamuja predvsem v Preboldu na mostu čez Bolsko pri tekstilni tovarni, saj smo se odločili za razširitev mostu. V Grajski vasi bo v celoti obnovljena cesta z vodovodom in novo kanalizacijo, tudi Elektro opravi svoja dela in položi cevi v cestišča oziroma
prestavi omrežje v cestišče, kjer je to potrebno. Tudi v Preboldu pri cesti preko tekstilne tovarne se prestavlja vodovod s cestišča v zemljino, ker smo ocenili, da je to ceneje, prav tako so bila dodatna dela opravljena v Svetem Lovrencu na odseku proti Zmet, kjer smo obnovili vodovod, zgradili kanalizacijo in javno
razsvetljavo, obnovili bomo tudi škarpo, ki se nam je porušila. Vsa ta dodatna dela plača občina iz svojih sredstev. Evropskega in državnega denarja je za prvo fazo približno 3 milijone evrov oziroma 85 % upravičenih stroškov. Ostalo poteka po načrtu in večina del je dokončana, konec tega meseca bodo vsi odseki še asfaltirani, razen seveda tistih, ki so tudi načrtno prestavljeni v julij ali prihodnje leto.«
V Občini Žalec je od tega 8.259 metrov lokalnih cest na odseku Kasaze-Petriček, makadamski del, razširitev in viseči most, odsek ceste Dolenja vas-Griže skozi Griže, prva faza ceste Dolenja vas-Griže, križišče Migojni-ce-križišče Griže, odsek lokalne
ceste od križišča poslovnega centra Vrbje ob Strugi, križišče v Mi-gojnicah za odcep Lurd, križišče Kasaze, odsek ceste Žalec-Griže od mostu do križišča Migojni-ce. Skupna vrednost prve faze je 1.450.584,69 evra.
V Občini Prebold je bilo v prvo fazo vključenih pet projektov v skupni dolžini 2.620 metrov in
vrednosti 679.404,81 evra. To so lokalne ceste Kaplja vas-Dolenja vas, most čez Bolsko pri tekstilni tovarni, cesta Dolenja vas od tekstilne tovarne mimo graščine in bazena, lokalna cesta Sveti Lo-vrenc-Zmet in lokalne ceste Dolenja vas-Sveti Lovrenc-Griže.
V Občini Braslovče bo obnovljenih 1.895 metrov cest oziroma Laznikov most, odsek lokalne ceste Tabor-Miklavž-Grajska vas, počivališče, pet odsekov lokalne ceste Gomilsko-Grajska vas-Kaplja vas, prometna signalizacija, most Zelič, most Kopri-vov (oba še leta 2009) in odsek lokalne ceste Tabor-Šmiklavž-Grajska vas. Skupna vrednost je 701.288,88 evra.
Dela v Grajski vasi
V Občini Tabor je bil obnovljen kilometer lokalne ceste Čeplje-Pondor v vrednosti 268.827,61 evra, v Občini Vransko pa odseki lokalnih cest Vransko-Lipa-Šmartno, Vransko-Brode in Ločica-Zahomce v skupni dolžini 2.120 metrov in vrednosti 477.223,75 evra.
Izvajalci del prve faze so CM Celje (40 %), VOC Celje (25 %) in Kranjc VNG (35 %), ki so oddali skupno ponudbo in imajo sklenjeno skupno pogodbo o delitvi del.
Kako so bila izvedena dela in vse postopke bo podrobno preverila tudi Služba Vlade RS za lokalno samoupravo, preden bo denar dejansko nakazan občinam. »Prvo situacijo smo že oddali na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, v teh dneh pričakujemo tudi kontrolo na terenu, kontrolo postopkov oddaje javnih naročil,
izvedbe del in fizičnih kazalnikov,« je povedal Franci Škrabe.
Ob zaključku prve faze pa Občina Prebold v imenu petih spodnjesavinjskih občin (Polzela ne sodeluje v tem projektu) že pripravlja prijavo druge faze na tretji razpis za sofinanciranje projekta. »Na tretji razpis za izvedbo druge faze smo se že prijavili, vlogo pa moramo še dopolniti s podatki o tem, kaj bodo obnovljene ceste prinesle gospodarskim in javnim objektom. Ta vlaganja v prometno infrastrukturo so namreč upravičena do evropskih sredstev takrat, kadar omogočajo dostope do gospodarskih objektov in do objektov, ki se javno tržijo. Potrebno je pripraviti analizo stroškov in koristi. Če povem za prvo fazo: stroški vzdrževanja lokalnih cest z običajnim »krpanjem« znaša-
jo na kilometer 4.000 do 5.000 evrov letno, to je za 15 kilometrov cest iz prve faze projekta približno 71.000 evrov. Z modernizacijo cest se bodo ti stroški zmanjšali za polovico, seveda pa se bodo po dvajsetih letih stroški vzdrževanja povečali na sedanjo vrednost. Predvidevamo tudi 25 dodatnih mest pri gospodarskih subjektih, ki jih povezujejo te ceste, dodaten obisk v povprečju 300 obiskovalcev na vikend, kar je 30 tisoč obiskovalcev letno, če ob tem vsak obiskovalec zapravi 10 evrov, to pomeni dodane vrednosti 300 tisoč evrov letno.«
In katere lokalne ceste oziroma njihovi odseki v skupni dolžini 13 kilometrov so vključeni v drugo fazo projekta?
V Občini Braslovče bodo razširili odseke lokalnih cest s kolesarsko stezo Rakovlje-Kamenče (še letos), Kamenče-Šmatevž (2009)
in Šmatevž-Gomilsko (2010), v Občini Prebold bodo letos urejali cesto od trga v Gaj, letos in prihodnje leto lokalno cesto Še-šče-Sveti Lovrenc, nato pa bo na vrsti prvi odsek ceste Šešče-Griže (2009, 2010). V Občini Tabor bo do leta 2010 izvedena obnova prvega odseka ceste od lovske koče do Matko, v Občini Vransko pa še v tem letu druga faza obnove lokalne ceste Vransko-Lipa-Šmar-tno in obnova javne poti Ločica-Zahomce ter v prihodnjem letu lokalna cesta Vransko-Brode. V Občini Žalec se bo nadaljevala obnova dveh odsekov lokalne ceste Žalec-Vrbje, letos in prihodnje leto načrtujejo obnovo lokalne ceste Gotovlje-Podlog-Šempeter in lokalne ceste Podlog-Pekel-Poni-kva v skupni dolžini 1.154 metrov, prav tako bodo uredili cesto, pločnik in krožišče v Podlogu. Priho-
dnje leto se bodo dela nadaljevala na cesti Gotovlje-Podlog-Šempeter v dolžini 480 metrov, uredili bodo tudi 1.030 metrov dolg odsek ceste Žalec-Griže z mostom čez Savinjo. Za leto 2009 in 2010 je načrtovana tudi obnova glavne napajalne ceste Žalec zahod v dolžini 205 metrov, leta 2010 pa še obnova 2.400 metrov dolgega odseka lokalne ceste Podlog-Ka-le-Ponikva. .
Skupna ocenjena vrednost del druge faze znaša skupaj z nadzorom 4,38 milijona evrov. Sofinanciranje EU in države bo tako kot v prvi fazi približno 3 milijone evrov.
Včeraj je bil rok za oddajo ponudb za izvajalce druge faze, še isti dan je bilo odpiranje ponudb, dela pa se morajo začeti po podpisu pogodbe oziroma najkasneje do 1. avgusta letos.
K. R., foto: D. N.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041 / 612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, 2AK0LIĆBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
G PS MERITVE, NEPREMIČNINE


Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
Anketa
Juhuhu, počitnice so tu
Včeraj je bil zaradi praznika zadnji dan pouka v šolskem letu 2007/2008 za osnovnošolce in srednješolce. Za večino se začenjajo brezskrbne počitnice, ko zjutraj ne bo treba vstati in se odpraviti v šolo, popoldan pa učiti. Ves dan bo lahko njihov, preživljali ga bodo, kakor bodo hoteli oziroma v dogovoru s starši. Časa za igro, kopanje v bazenih, jezerih, rekah in seveda v morju ter za vrsto drugih aktivnosti ne bo manjkalo. Šolski dnevi bodo v teh tednih le še bežen spomin, da pa ne bi povsem zbledeli, smo se ob koncu šolskega leta odpravili med osnovno- in srednješolce in jih povprašali, kako so preživeli letošnje šolsko leto, kako so zadovoljni z učnim uspehom, kaj so se novega naučili, kateri dogodek jim je ostal najbolj v spominu in kaj bodo počeli v počitniškem času. In kaj so nam povedali?
Nace Pogačar, 3. b-razred OŠ Šempeter: »V tem letu sem se marsikaj novega naučil, še posebno pa sem vesel osvojitve poštevanke in pisave s pisanimi črkami. Spoznal pa sem tudi Albanca, ki je zdaj moj sošolec. Najlepše mi je bilo, ko sem na sredini šolskega leta dobil spričevalo in bil odličen. Takšen uspeh
pa bom imel tudi zdaj. Med počitnicami bom odšel na morje na Rab, kjer bom deset dni. Na Rabu sem bil že velikokrat, tako da se tam počutim kot doma. Ker pa se lahko veliko kopam in brezskrbno uživam prosti čas, je še toliko lepše. Počitnice so res enkratne, z veseljem pa bom jeseni spet šel v šolo.«
Lara Kralj, 3. a-razred OŠ Šempeter: »Tudi v tem šolskem letu je bilo zelo lepo obiskovati šolo v Šempetru.
Veliko se je lepega dogajalo, imeli pa smo tudi učiteljico, ki jo imamo zelo radi in nam je zelo žal, da v novem šolskem letu ne bo več naša razredničarka. V letošnjem letu smo se veliko naučili, od poštevanke, deljenja do pisanih črk. Vse predmete imam rada, še posebno všeč pa mi je glasba. Mislim, da bom razred izdelala z odličnim uspehom. Med počitnicami bom odšla s starši na morje, tja pa bom šla za en teden tudi po počitnicah, ko bomo odšli v Grčijo. Sicer pa se bom igrala s prijatelji, z mojo majhno sestrico, praznovala bom tudi rojstni dan in še marsikaj.«
Aleksdandra Potočnik, 7. c-razred I. OŠ Žalec: »Menim, da je bilo to šolsko leto lepo. Marsikaj sem doživela in se tudi marsikaj novega naučila. Tudi s prav
dobrim učnim uspehom sem zadovoljna in mislim, da bodo z njim tudi starši. Veselim se počitnic in še. zlasti morja, ko se bom kopala, kolikor bom hotela. Ko bom doma, bom prosti čas preživljala s prijatelji in se posvečala športu. Zelo rada imam atletiko, še posebno tek, kjer tudi dosegam najboljše rezultate. V tem šolskem letu jih je bilo kar nekaj in prav to mi bo ostalo v najlepšem spominu. Pred mano sta še dve leti osnovne šole. Upam in želim si, da bom uspešna in da bom morda pozneje postala zdravnica.«
Kamila Marta Novak, 7. c-ra-zred I. OŠ Žalec: »Razred bom izdelala z odličnim uspehom in upam, da bom tako uspešna tudi v prihodnje, saj si želim na gimnazijo. Kateri bo moj poklic, pa se bom odločala po opravljeni gimnaziji. Sicer pa je do tja še kar nekaj let. Vsako leto osvajam nova znanja in tudi v tem šolskem letu sem marsikaj novega pridobila in si razširila svoje obzorje. Pred vrati so počitnice in z njimi čas, ko bom uživala, kolikor
bom hotela. Družba s prijatelji, počitnice na morju in še marsikaj bo zapolnjevalo moj čas, tudi glasba, saj hodim v glasbeno šolo, kjer igram flavto in violino, zdaj pa bom še tolkala.«
Marko Fijačko, srednja poklicna šola elektro smeri v Celju: »Prehod iz osnovne v srednjo šolo mi ni delal težav, razen tega, da sem se moral navaditi na zgodnejše vstajanje in vožnjo z avtobusom. Šolsko leto je minilo uspešno in sem povsem zadovoljen z uspehom in vsem, kar se je dogajalo v tem času. Med počitnicami bom opravljal tudi počitniško delo in zaslužil nekaj denarja. Upam, da mi bo uspelo nekaj časa preživeti tudi na morju in tako z novimi močmi začeti novo šolsko leto. Želim si, da bi bil tudi v drugem letniku tako uspešen. Vem pa, da se bo potrebno pošteno potruditi, saj drugače ne bo želenega- rezultata.«
Simon Tratnik, 8. razred OŠ Prebold: »V tem šolskem letu je bilo lepo hoditi v šolo in se vsakodnevno videvati s sošolkami in sošolci.
Zgodilo se ni nič pretresljivega in nenavadnega. Bilo je povsem običajno šolsko leto, razen tega, da smo s 1. aprilom dobili novega ravnatelja in se poslovili od dosedanjega, ki je od-
šel v pokoj. Tako kot vsako leto je tudi po tem letu moja glava bistrejša za marsikaj novega. Razred zaključujem s prav dobrim uspehom in sem s tem uspehom povsem zadovoljen. Od vsega pa so mi bili najbolj v tem letu všeč športni dnevi, saj rad igram nogomet, košarko. Tega bo veliko tudi med počitnicami. Sicer pa grem 14. julija v Ribno taborit s taborniki.«
Karin Flere, 8. razred OŠ Prebold: »To šolsko leto ni bilo nič posebnega.
Mislim, da smo ga uspešno prestali in se tudi marsikaj naučili. Osebno sem zadovoljna tudi z uspehom in bodo tako počitnice še prijetnejše. Tako kot večina učencev imam tudi jaz rada športne dneve in druge obšolske dejavnosti, zlasti pa rada igram odbojko, se ukvarjam z glasbo in igram sintetizator. Letošnje počitnice bodo kar pestre in verjetno tudi zanimive, saj bom dvakrat na morju. Najprej grem 19. julija na morje v kolonijo DPM, nato pa s starši na hrvaško obalo. Vsekakor mi ne bo dolgčas. Prebrala bom tudi kakšno knjigo in risala.«
Anja Laznik, 9. razred OŠ Prebold: »To šolsko leto je bilo zame in za moje sošolce nekoliko drugačno kot prejšnja leta, saj smo vedeli, da zadnjič sedimo v osnovnošolskih klopeh. Najprej smo bili tega veseli. Bolj ko se je bližal dan slovesa, pa si je večina od nas želela, da tega trenutka ne bi bilo. Jeseni se bo začelo novo poglavje
v našem življenju in izobraževanju. Odločila sem se za zdravstveno šolo. Če malo premislim, je bilo za nas učence in še bolj za učitelje to šolsko leto posebno zaradi menjave ravnatelja. Počitnice bom preživela kar nekaj časa na morju. Tja grem najprej s starimi starši, nato pa s starši. Kopala se bom tudi na bazenu, s klubom Aljesan Šempeter pa se bom pripravljala na novo tekmovalno sezono.«
Tadeja Tratnik, Poslovno-ko-mercialna šola Celje: »Živim v Mariji Reki in vsako-dnevno moram najprej do Prebolda in nato z avtobusom do Celja in nazaj. Vsekakor se je z vstopom v srednjo šolo marsikaj spremenilo. Končujem prvi letnik šolanja na tej šoli in rečem lahko, da je šolsko leto hitro minilo. Bilo je zanimivo in pestro, pa tudi naporno, če ne drugega zaradi vsakodnevne vožnje, pa tudi učiti se je bilo potrebno. Spoznala sem tudi veliko novih sošolcev, kar je bilo zelo zanimivo. Sem zadovoljna z doseženim uspehom in če bo tako tudi v ostalih letnikih, bom zelo vesela in mislim, da tudi moji starši. Del počitnic bom preživela na morju, večino časa pa v domačem okolju. Tudi dela ne manjka pri hiši, tako da mi ne bo dolgčas.«
D. Naraglav
Ohraniti delovne navade naših prednikov
Slavko Resnik
Po poti mimo nas ali ob nas hodijo različni zanimivi ljudje. Eden izmed njih je tudi Slavko Resnik, vodja Oddelka za okolje in prostor na Upravni enoti Žalec. Po končani osnovni šoli v Žalcu in kasneje gimnaziji v Celju je zaključil študij prava v Ljubljani, leta 1991 pa opravil tudi pravosodni izpit. Kljub študiju pravosodne smeri je svojo poklicno pot nadaljeval v gospodarstvu in državni upravi. Njegova prva zaposlitev je bila v Tovarni nogavic Polzela. Kasneje ga je pot vodila v podjetje Zarja Petrovče, kjer je v tesnem sodelovanju s takratnimi organi upravljanja pridobival potrebne izkušnje za delo z ljudmi in s tem povezano strpno reševanje vsakodnevne problematike, s katero se v boju za preživetje soočajo podjetja. V nekdanji občinski in sedaj državni upravi dela zadnjih 25 let. Nekaj let na področju premoženjskih zadev,
od leta 1985 do 1990 kot sekretar IS SO Žalec, po letih, ko je opravljal funkcijo družbenega pravobranilca samoupravljanja v Celju, pa je od leta 1995 zaposlen na UE Žalec kot vodja Oddelka za okolje in prostor. Pridobljene izkušnje so raznolike, od poznavanja delovnopravne zakonodaje do problematike lastninjenja v času tranzicije. Kot večletnemu predsedniku KS Polzela mu ni neznana niti problematika lokalne skupnosti. Slavko Resnik je bil tudi med prvimi pobudniki za ustanovitev Občine Polzela kljub nasprotovanju takratnih občinskih veljakov. Velik izziv mu skupaj s sodelavci na upravni enoti predstavlja izvajanje gradbene in okoljske zakonodaje, ki jo uresničujejo v korist strank. Star je 56 let in živi na Polzeli, kjer skupaj z ženo, s tremi otroki in taščo skrbi za srednje veliko kmetijo, predvsem s ciljem, da pri otrocih ohrani delovne navade, kot jih je sam podedoval.
Kaj vam pomeni delo?
Ljudje, ki me poznajo, vedo, da je moje življenje povezano z delom in da se dobro počutim tedaj, ko je delo opravljeno, cilj dosežen, z rezultati dela pa zadovoljni ljudje, s katerimi sodelujem pri uresničevanju teh ciljev. Od sodelavcev pričakujem korektne odnose, sam ne maram potvarjanj, skrivanja za drugimi. Sem za odprt dialog s sogovorniki. Po
mojem mnenju je boljša prva zamera kakor kasnejše, ki so plod neuresničenih nalog, ker ni bilo nobenih realnih osnov za njihovo uresničitev. V tem pogledu sem še vedno idealist in se moram v življenju še dosti naučiti.
Ste strokovnjak, pravnik, ki se zadnja leta profesionalno ukvarja predvsem z okoljskimi problemi. Kje vidite glavne probleme in priložnosti za prebivalce in kraje v Spodnji Savinjski dolini?
Na lokalnem nivoju so znane prioritete, za katerih uresničitev se bo potrebno boriti. Največjo škodo prebivalcem povzročajo neurejeni vodotoki, ki ob večjih nalivih prestopijo bregove. Tu mislim predvsem na Savinjo, Ložnico, Bolsko in druge. Tretja razvojna os postaja problem celotne doline. Njena umestitev mora izhajati iz potreb prebivalstva, ne pa, da postaja poligon za razprtije različnih interesov, kar povzroča zgolj izgubo energije, ne pa iskanje tvornih rešitev. Pohvalna je stopnja razvoja stanovanjske gradnje. Menim, da je te glede na naravni prirastek prebivalstva v dolini dovolj, da pa je potrebno poskrbeti za nova delovna mesta. Preko fiskalne in davčne politike je treba predvsem spodbuditi mala in srednje velika podjetja, na ta način povečati njihovo konkurenčnost ter s tem pridobiti nova dobro plačana delovna mesta, ki bodo zadržala mlade, da ne bodo odhajali drugam.
Kaj pa turizem? Veliko se govori o trajnostnem turizmu kot novi paradigmi turistične politike, to je ekonomski učinkovitosti, družbeni uspešnosti in okoljski varnosti.
Potrebno je gledati na turizem skozi povedano v zadnjem stavku prejšnjega odgovora. Država mora ohranjati in zagotavljati dobre pogoje za poslovanje. Z nekimi zakonodajnimi ovirami in z neučinkovito administracijo ne moremo razvijati turistične podjetniške kulture in stabilnega poslovanja. Prav tako bi država morala poskrbeti za vzpostavitev poštenega davčnega sistema. Zdi se mi, da imamo v dolini kaj pokazati. Tudi odnos do okolja, razen v redkih primerih, je profesionalen in odgovoren. Zato bi se izplačalo maksimizirati prispevek turizma (kot pomembne veje nacionalne ekonomije) h gospodarskemu napredku gostiteljskih destinaci, torej nočitvenih kapacitet in turistične infrastrukture, vključno z deležem zaslužka, ki ostane v lokalnih skupnostih. Osebno podpiram podjetja z lokalnim lastništvom. Zelo se zavzemam, da se lokalnim skupnostim zagotovi pošten delež turistične pogače. In nenazadnje podpiram zaposlovanje lokalne delovne sile.
Na junijski tiskovni konferenci LDS-a v Celju je javnost izvedela, da boste kandidirali v vrstah te stranke na jesenskih državnozborskih volitvah. Kako to, da ste se odločili podati se v politični boj?
Sem pristaš svobodomiselnosti in človekovih pravic in v tem kon-
tekstu v celoti podpiram programske cilje stranke LDS, kot to izhaja iz njenega programa za obdobje od 2008 do 2012, ki smo ga poimenovali Prihodnost je v dobrih ljudeh in mladih očeh. Pričakujem, da bo moja stranka del bodoče koalicije, ker bo le tako mogoče uresničevati zadane cilje na nacionalni ravni kakor tudi zadovoljevati potrebe državljank in državljanov na lokalnem nivoju. Zgodovinski pregled uspehov poslancev, ki so do zdaj sodelovali v parlamentu, pokaže, da so uspešni zgolj tisti, ki sodelujejo v in z vlado, za vse preostale opcije je štiriletni mandat prekratko obdobje za uresničitev obljub volivcem.
In kaj jim boste obljubljali vi?
dela občine Žalec se bo v jeseni nanašal na vse, ne glede na spol, prepričanje, privrženost, pripadnost ali kaj drugega. Verjamem, da bodo mene in stranko LDS volili tisti, ki verjamejo v moje in naše delo, ki verjamejo našemu iskrenemu prizadevanju za uresničitev ciljev, ki sem si jih zadal kot resen človek in h katerim me zavezuje strankin program. V prihodnosti si Slovenijo predstavljam kot deželo brez strahu, kot med Alpe, morje in panonsko nižino ukleščeno evropsko oazo svobodomiselnih ljudi, ki bodo v sproščenem in ustvarjalnem vzdušju zagovarjali in uresničevali svoje ideje. Naša država pa se bo ponašala s konkurenčnim gospodarstvom in z zadovoljnimi ljudmi.
Kdor me pozna, ve, da nerad obljubljam nemogoče. Raje se takoj lotim reševanja nastalega problema in gaz vsemi razpoložljivimi sredstvi ter dogovorno s timskim delom s svojimi sodelavci poskušam bodisi zmanjšati ali, če je le mogoče, tudi razrešiti. Moj apel prebivalcem občine Polzela in
Veliko sreče jeseni!
Hvala lepa in prijetne in mirne počitnice želim vsem bralkam in bralcem Utripa Savinjske doline.
GVP
Promocijsko besedilo -Naročnik je Slavko Resnik
Slavko Resnik in Katarina Kresal
Razvojna agencija Savinja,
GIZ
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si
AKTUALNE INFORMACIJE - JULIJ 2008 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za gospodarstvo
-	Javni razpis za postavitev javnih e-točk z brezžičnim dostopom (UL RS, št. 56/08) Rok za oddajo vloge je 7. 7. 2008 do 12. ure. Informacije: Zvonimir Unijat, tel.: 01/400 37 59, e-pošta: gp.mg@gov.si.
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva Turistična infrastruktura (UL RS, št. 51/07) Razpis bo odprt do porabe sredstev. Dodatne informacije so na voljo na naslovu: infoerdf2.mg@gov.si.
-	Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, 2 razvojna prednost: gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev; 2.2 informacijska družba, projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti (UL RS, št. 115/07) Rok za oddajo vlog je 14.11.2008 do 12. ure. Dodatne informacije na spletni strani: www. mg.gov.si.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
-	Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše (UL RS, št. 53/08) Rok za oddajo vloge je 29. 8. 2008 do 14. ure. Razpisno dokumentacijo lahko dobijo interesenti na recepciji Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
-	Javni razpis za podporo malim in srednje velikim podjetjem, ki izvajajo raziskave in razvoj - program Eurostras, v okviru iniciative Eureka (UL RS, št. 53/08) Rok za oddajo vloge je 21.11.2008. Dodatne informacije po e-pošti: eurostars.mvzt@gov.si.
Ministrstvo za šolstvo in šport
-	Javni razpis za centre vseživljenjskega učenja - CVŽU in odpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja v širše okolje - partnerstvo (UL RS, št. 59/08) Rok za oddajo vloge je 1. 7. 2008. Informacije: Katarina Judež, e-pošta: katarina.judez@gov.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje izobraževanja odraslih v letu 2008 (UL RS, št. 59/08) Rok za oddajo vloge je 11. 7. 2008. Dodatne informacije: Marina Horvat, tel.: 01/400 54 42.
-	Javni razpis za podelitev priznanj Stanka Bloudka'za leto 2008 (UL RS, št. 59/08) Rok za oddajo vloge je 15. 12. 2008. Informacije po e-pošti: zoran.verovnik@gov.si.
Ministrstvo za okolje in prostor
-	Javni razpis za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud po pravilu »de minimis« za izvajanje energetskih pregledov in pripravo investicijske dokumentacije v fazi načrtovanja za projekte učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (UL RS, št. 56/08) Prvo odpiranje vlog bo 30. 6. 2008, morebitna druga odpiranja bodo: 11. 8. 2008,15. 9. 2008 in 9. 11. 2008. Informacije: Dragotin Živkovič, tel.: 01/478 70 62.
-	Javni razpis za finančne spodbude za naložbe v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 21/08) Roka za oddajo vloge sta 8. 7.2008 in vključno 6.10. 2008, vendar najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Dodatne informacije po telefonu: 01/478 71 00 vsak ponedeljek in vsako sredo od 9. ure do 12. ure.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
-	Javni razpis za podelitev koncesij za izvajanje ribiškega upravljanja v 67 ribiških okoliših v Republiki Sloveniji (UL RS, št. 59/08) Rok za oddajo vloge je 29. 8. 2008. Informacije: Dušan Bravničar, tel.: 01/478 90 71, e-pošta: dusan.bravnicar@gov.si, in Urška Srnec, tel.: 01/478 93 27, e-pošta: urska. srnec@gov.si.
Ministrstvo za notranje zadeve
-	Javni razpis za izvajanje programov za vzpodbujanje medkulturnega dialoga z državljani tretjih držav ter izdelavo dveh raziskav, in sicer s področja družbene vključenosti tujcev v RS in analize politik vključevanja v EU, financiran iz sredstev Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in sredstev ministrstva za notranje zadeve (UL RS, št. 59/08) Rok za oddajo vloge je 14. 7. 2008 do 10. ure. Informacije po e-pošti: jr.mnz@gov.si, ali po faksu: 01/428 57 91.
Ministrstvo za kulturo
-	Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada in Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju Javni razpis 28, oznaka JPR-ESS-2008-09) 4 razvojne prednosti: »Enakost, možnosti in spodbujanje socialne vključenosti« in prednostne usmeritve: 4.3 »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti« (UL RS, št. 56/08) Rok za oddajo vloge 7. 7. 2008. Informacije: Simona Berden, tel.: 01/400 79 36, faks: 01/400 79 95, e-pošta: siniona.berden@gov.si.
Občina Žalec
-	Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Žalec v letu 2008 (UL RS, št. 38/08) Vloge za ukrepe 1, 2,4, 5, in 6 (ukrep 1: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, ukrep 2: Varstvo tradicionalnih krajin in stavb, ukrep 4: Pomoč za zaokrožitev zemljišč, ukrep 7: Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu, ukrep 8: Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah) točke poglavja V. morajo biti oddane v zaprtih ovojnicah od začetka razpisa do 30. maja 2008, oziroma do porabe sredstev na posameznih postavkah, najpozneje pa do 15. septembra 2008. Vloga za ukrep 3 (Pomoč za plačilo zavarovalnih premij) mora biti oddana v zaprti ovojnici od začetka razpisa do 7. julija 2008, oziroma do porabe sredstev na postavki, najpozneje pa do 20. novembra 2008. Dodatne informacije: Tilka Potočnik, tel: 03/713 64 36.
Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad
-	Javni razpis za nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb 1SUB-OB08 (UL RS, št. 53/08) Datum prvega odpiranja je 16.6.2008 ob 8. uri, nato pa vsak teden, prvi delovni dan v tednu ob isti uri, do objave zaključka razpisa zaradi porabe sredstev. Dodatne informacije: vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 12. uro po telefonu: 01/241 48 60.
-	Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 40 PO08A (UL RS, št. 25/08) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najpozneje do 19. 12. 2008. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani ekosklada: www.ekosklad.si.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
-	Krediti za študij v tujini (UL RS, št. 12/08) Rok za zbiranje prijav je začel teči 2. februarja 2008 in bo trajal do 31. januarja 2009, oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 1.250.000,00EUR. Informacije: krediti@sklad-kadri.si.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Bolgarijo v letih 2009-2010 (UL RS, št. 47/08) Rok za oddajo vloge je 17. 7. 2008 do 12. ure. Informacije: Aleksandra Panič, tel.: 01/400 59 76, e-pošta: aleksandra.panic@arrs.si.
-	Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2009 (UL RS, št. 47/08) Rok za oddajo vloge je 17. 9. 2008 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http:/www.arrs.gov.si/si/razpisi. Informacije: Tina Vuga, tel.: 01/ 400 59 46, e-pošta: tina.vuga@ arrs.si.
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in francosko republiko Program INRA (UL RS, št. 38/08) Rok za oddajo vloge je 12.9. 2008 do 12. ure. Informacije: Katarina Seršen, tel.: 01/400 59 69, e-pošta: katarina.sersen@arrs.si.
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja
-	Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava (UL RS, št. 47/08) Roka za oddajo prijav sta 16. 7. 2008 in 19. 8. 2008, zadnji rok za oddajo prijav je 17. 9. 2008. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http://www.rdf-sklad.si. Informacije: 01/836 19 53 in rdf.sklad@siol.net.
-	Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti (UL RS, št. 47/08) Roka za oddajo prijav sta 16. 7. 2008 in 19.8. 2008, zadnji rok za oddajo prijav je 17. 9. 2008. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: http://www.rdf-sklad.si. Informacije: 01/836 19 53 in rdf.sklad@siol.net.
-	Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture (UL RS, št. 38/08) Roki za oddajo prijav so 21.7.2008,21. 8. 2008 in 22. 9.2008. Informacije: na Sektorju za izvajanje spodbud, tel.: 01/836 19 53. Razpisno dokumentacijo dobite na sedežu sklada, po e-pošti rdf.sklad@siol.net in na spletni strani www.rdf-sklad.si.
Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije
-	Javni razpis »Neposredne spodbude za skupne razvojno-investicijske projekte - Projekti 2008 v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. 1 Razvojna prednost: konkurenčnost podjetij in raziskovalna odličnost. Prednostna usmeritev 1.1: izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost (UL RS, št. 38/08) Roki za oddajo vlog so 3.10. 2008 do 12. ure, nato pa vsake štiri mesece 20. v mesecu (ali prvi naslednji delovni dan) do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnih naslovih www. tia.si in www.mg.gov.si. Dodatne informacije: www.tia.si.
Regionalni center za okolje za vzhodno in srednjo Evropo
-	Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Argentino v letih 2009-2011 (UL RS, št.
12/08) Rok za oddajo vlog je 31. julij 2008 do 13. ure. Informacije: Katarina Seršen, tel.: 01/400 59 69, e-pošt: katarina.sersen@arrs.si.
Slovenski podjetniški sklad
-	Javni razpis Garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere (Pl) (UL RS, št. 21/08) Roki za oddajo vloge so 10.7. 2008, io. 9. 2008 in 10.10.2008. Informacije: Bojana Mikeln, tel.: 02/234 12 74, Boris Ritlop, tel.: 02/234 12 88, mag. Boštjan Vidovič, tel.:02/234 12 64, ali po e-pošti: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov
-	Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov (UL RS, št. 47/08) Rok za oddajo vloge je 6.10. 2008 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu: http://ww.svzi.gov.si. Vprašanja v zvezi z razpisom lahko naslovite na elektronski naslov: srsvzi-info@ gov.si.
Zavod RS za zaposlovanje
-	Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja starejših brezposelnih oseb za leto 2008 (UL RS, št. 56/08) Kot pravočasne se bodo upoštevale vloge, ki bodo prispele v vložišče pristojne območne službe zavoda do 12. ure 30. 6. 2008 in 10. 9. 2008. Namen je spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb, ki so starejše od 50 let in so vsaj 3 mesece prijavljene v evidenci brezposelnih na Zavodu RS za zaposlovanje. Informacije po e-pošti: Martina.Stanonik@ ess.gov.si.
-	Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb za leto 2008 (UL RS, št. 56/08) Kot pravočasne se bodo upoštevale vloge, ki bodo prispele v vložišče pristojne območne službe zavoda do 12. ure 30. 6.2008 in 10. 9. 2008. Namen je spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb s pomočjo subvencije za zaposlitev. Informacije po e-pošti: Vesna.Stepisnik@ess.gov.si.
-	Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja mladih brezposelnih oseb za leto 2008 (UL RS, št. 56/08) Kot pravočasne se bodo upoštevale vloge, ki bodo prispele v vložišče pristojne območne službe zavoda do 12. ure 30. 6.2008 in 10. 9. 2008. Namen operacije je spodbujanje zaposlovanja mladih brezposelnih oseb, ki sodijo med težje zaposljive skupine brezposelnih. V izvajanje bodo vključene brezposelne osebe, mlajše od 25 let, oziroma so iskalci prve zaposlitve, ki so pred manj kot dvema letoma pridobili strokovno ali poklicno izobrazbo in so najmanj 3 mesece prijavljene v evidenci brezposelnih pri Zavodu RS za zaposlovanje. Informacije po e-pošti: Danica.Vukovic@ess.gov.si.
-	Javni razpis za subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence za leto 2008 (UL RS, št. 33/08) Namen razpisa je zaposlovanje težje zaposljivih oseh pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence iz programa »Invalid invalidu« Rok za oddajo vloge je 16. september 2008. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnem naslovu: www.ess.gov.si (v rubriki Dejavnost/Javni razpisi).
TUJI RAZPISI
- Razpisi in več informacij na spletni strani www.japti.si. Ostale informacije
EUROPE
D l R £ C T
Info točka savin
Informacijska točka / Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naši spletni strani www.ra-savinja.si.
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje. Nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, telefon: 03/713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6)
Odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03/713 35 65; e-pošta: lSIO@upi.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri:
-	pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij,
-	hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju,
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
OBČINA ŽALEC	Ul. Savinjske čete 5. 3310 Žalec
ODDELEK ZA VARSTVO OKOLJA IN	Tel : (°3) 713 64 40>Faks: (°3) 713 64 64
UREJANJE PROSTORA	E-pošta: obcina.zalec@eunet.si
LOKACIJSKA INFORMACIJA
za namen, gradnje objektov oz. izvajanja del na zemljiščih ali objektih ali za namen določitve gradbene parcele k obstoječim objektom
OBRAZLOŽITEV POSTOPKOV V ZVEZI Z NOVO ZAKONODAJO
1.	ZAKON O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZP Načrt), Ur. Ust RS št. 33/2007, z dnem uveljavitve (28. april 2007) določa:
1 .Predložitev lokacijske informacije ni več obvezna v nobenem postopku. Podatke za potrebe postopka si mora organ pridobiti sam.
2.	Lokaciiska informacija ni pogoi za izvedbo enostavnih posegov v prostor. Lokacijska informacija se pridobi na zahtevo stranke (investitorja ali projektanta).
II.	ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1 B), Ur. list RS, št. 126/2007,31.12.2007, z dnem uporabe (15. april 2008) določa:
1.	Vlada z (novo) uredbo podrobneje določi vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni objekt, ter dela, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
2.	Nezahteven objekt ie konstrukcijsko mani zahteven obiekt. Za gradnjo nezahtevnega objekta je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje pri pristojni upravni enoti! Gre za skrajšan ugotovitveni postopek. Vlogo poda investitor na predpisanem obrazcu.
3.	Šteje se, da imajo nezahtevni objekti po tem zakonu, ki so z dnem začetka uporabe tega zakona (15. april 2008) že zgrajeni ali se je pred dnem uporabe začelo z njihovo gradnjo (14. april 2008) in izpolnjujejo po dosedanjih predpisih določene pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja (pravilnik o enostavnih objektih), gradbeno dovoljenje po samem zakonu.
4.	Postopki, ki so se začeli pred 15. aprilom 2008, se končajo po določbah zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št 102/04) - velja za postopke izdajanja gradbenih in uporabnih dovoljenj.
III.	UREDBA O VRSTAH OBJEKTOV GLEDE NA ZAHTEVNOST, Ur. Ust RS št 37/08,15.4.2008, začetek veljavnosti 15.5.2008
1.	Z uveljavitvijo nove uredbe se razveljavi pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v.zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči; Uradni list RS, št. 114/03,130/04 (v nadaljevanju pravilnik o enostavnih objektih).
2.	NEZAHTEVNI OBJEKTI - gradbeno dovoljenje potrebno, lokacijska informacija ni obvezna. Med nezahtevne objekte je uvrščenih večina (prejšnjih) enostavnih objektov po pravilniku o enostavnih objektih (objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo ali prireditve).
3.	ENOSTAVNI OBJEKTI - gradbeno dovoljenje ni potrebno, lokacijska informacija ni obvezna. Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno tehničnega preverjanja in ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Gradnja enostavnega objekta se lahko začne brez gradbenega dovoljenja.
4.	VZDRŽEVANJE OBJEKTOV - gradbeno dovoljenje ni potrebno, lokacijska informacija ni obvezna. Vzdrževanje objektov se opravlja z rednimi vzdrževalnimi deU in investicijskimi vzdrževalnimi deli in se lahko začnejo brez gradbenega dovoljenja.
ENOSTAVNI OBJEKTI (našteti so pomembnejši za občane)
Objekti za lastne potrebe:
•	nadstrešek do 30 m2, višina do 3,5 m,
•	zbiralnik za naftni plin ali nafto,
•	mala komunalna čistilna naprava do 50 PE,
•	zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo do globine 30 m, zbiralnik za kapnico do 30 m2,
•	enoetažni pritlični objekt, tloris do 4 m2, višina največ 2 m,
•	utrjena dvorišča do 300 m2.
Pomožni infrastrukturni objekti:
•	energetski (NN distribucijsko omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, zabojnik za utekočinjen naftni plin do 30 m2...),
•	komunalni (priključek na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, tipska greznica do 50 m3, mala komunalna ČN do 50 PE, ekološki otok, priključek na občinsko cesto, vodno zajetje do 250 m2 in globine do 5 m, priključek na vročevod oz. toplovod).
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti;
•	gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka do lkm,
•	poljska pot do 1 km, širina do 2,5 m, gozdna cesta do 2 km, širina 3,5 m,
•	ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje do globine 30 m,
•	krmišče, molzišče, hlevski izpust, ograja za pašo živine do 1,5 m,
•	rastlinjak, kašča do 20 m2, višina do 3,5 m, čebelnjak do 20 m2, višina do 3 m,
•	kozolec do 30 m2, višina do 6 m, senik do 30 m2, višina do 6 m.
Začasni objekti:
•	odprt sezonski gostinski vrt do 50 m2, višina do 4m,
•	pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor do 500 m2, višina do 6 m,
•	oder z nadstreškom do 30 m2, višina do 6 m, pokrit prireditveni prostor do 500 m2, cirkus,
•	začasna tribuna za gledalce na prostem do 1000 m2, višina do 6 m,
•	objekt za začasno skladiščenje nenevarnih snovi do 15 m2, višina do 4 m.
VZDRŽEVALNA DELA
Investicijska vzdrževalna dela so dela na objektu ali za potrebe objekta in vključujejo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz:
•	namestitev agregata za proizvodnjo električne energije, naprave za ogrevanje,
•	namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic, toplotne črpalke,
•	namestitev vetrnice za proizvodno električne energije, izvedba vrtine za geosondo,
. namestitev klimatskih naprav, izvedba notranjih inštalacij, vgradnja strešnih oken,
•	namestitev hišnih TV-anten, izvedba klančin za dostop v objekt, ureditev dvorišč.
Redna vzdrževalna dela
Izvedba manjših popravi) in del na objektu ali v prostorih, ki so v objektu, s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in se tudi ne spreminja zmogljivost, velikost, namembnost in zunanji videz objekta, kot so:
•	prepleskanje, popravilo vrat in oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno.
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec Uredništvo UTRIPA SAVINJSKE DOLINE
PRAVILA VOLILNE KAMPANJE ZA MESEČNIK UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR RS 2008
V skladu z Zakonom o medijih, Zakonom o volilni kampanji in Programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je ZKŠT Žalec kot izdajatelj sprejel naslednja pravila volilne kampanje, ki veljajo za volitve v Državni zbor RS 2008.
1.	Mesečnik Utrip bo o dogodkih, povezanih z volitvami, volilno kampanjo in kandidati za državni zbor ter o njihovih programih, poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Poročanje bo v skladu s presojo uredništva in kadrovskimi možnostmi mesečnika Utrip.
2.	Utrip Savinjske doline bo o dogodkih, povezanih z volitvami, volilno kampanjo in kandidati za državni zbor, poročal v okviru rednih številk Utripa Savinjske doline.
3.	V redni izdaji Utripa Savinjske doline bo namenjen prostor tudi za oglaševanje, povezano z volitvami. Za slednje se uporablja veljavni cenik oglasov kot za ostale oglaševalce in je na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si/utrip). Na prvi in zadnji strani časopisa ni mogoče oglaševati. Prav tako v časopis ni mogoče vlaganje propagandnega materiala. Na strani 13 v času volilne kampanje niso mogoče brezplačne objave političnih strank, ampak je ta stran v tem obdobju ravno tako namenjena
plačanim oglasom in poročanju po presoji uredništva.
4.	Na sedežu časopisa se sprejemajo tudi naročila oglasov. Ta morajo biti predložena v obliki naročilnice, ki jo naročniki oddajo osebno ali pošljejo po pošti najpozneje 15 dni pred izidom časopisa. Vsako naročilo bo evidentirano z datumom in uro sprejema v evidenčni knjigi.
Naročilnica mora vsebovati naslednje podatke: naziv politične stranke in organizatorja volilne kampanje, točen naslov naročnika, številko transakcijskega računa, ki ga politična stranka oz. organizator uporablja za volilno kampanjo, davčno številko politične stranke, za katero naročnik naroča oglaševanje, izjavo o statusu davčnega zavezanca, čitljivo navedbo vodje volilne kampanje za naročilo z lastnoročnim podpisom vodje volilne kampanje, žig naročnika.
Za oglaševanje za namene volilne kampanje v Utripu Savinjske doline velja, da se na podlagi naročil izdajo predujemski računi, ki morajo biti poravnani najkasneje 8 dni pred izidom Utripa Savinjske doline. Če do tega datuma računi niso poravnani, oglasi ne bodo objavljeni.
5.	Za stran in mesto volilnega oglasa lahko naročnik oglasa poda predlog, za končno razvrščanje pa je pristojna odgovorna urednica časopisa; ob tem se upošteva vrstni red naročila in velikost oglasa (evidenčna knjiga).
6.	Naročnik mora dostaviti oglase v elektronski obliki in skladno s tehničnimi normativi najmanj 8 delovnih dni pred izidom časopisa. Oglasi, ki ne bodo dostavljeni v skladu z objavljenimi pravili, v predpisanem roku in potrjeni z ustrezno naročilnico (glej točko 4), ne bodo objavljeni.
7.	Vsi oglasi morajo v skladu s 6. členom Zakona o volilni kampanji vsebovati ime naročnika.
Za vsebino oglasov je odgovoren naročnik. Oglase (in obvestila), ki ne bodo skladni z veljavno slovensko zakonodajo, kodeksi in pričujočimi pravili, bomo zavrnili. Skladno z mednarodnimi konvencijami bomo zavrnili tudi objavo vseh oglasov, v katerih bodo nastopali otroci, mlajši od 14 let.
Uredništvo si pridržuje pravico, da zagotovi lekturo vseh oglasnih sporočil, če to ni zagotovil že naročnik. Nelektorirani prispevki in oglasi ne bodo objavljeni.
8.	S pravili volilne kampanje za mesečnik Utrip Savinjske doline je bil seznanjen programski svet časopisa.
9.	Ta pravila se objavijo v junijski izdaji časopisa Utrip Savinjske doline, ki izide 24. junija, in na spletni strani zavoda ZKST (www. zkst-zalec.si/utrip).
Lucija Kolar, 1. r.,	Majda Potočnik, 1. r.,
odgovorna urednica	v. d. direktorice ZKŠT
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
Tel.: 03/714 01 oo, faks: 03/714 01 oi, GSM: 041 690 023,041 608 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN.
/um
Z vami že I 26 let *
grafično oblikovanje tisk ((
mi.iki.-vjt
multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
junij 2008
11
Premalo varčevanja v domačih bankah
Uspel Festival zelene doline
Jani Ulaga, Andrej Rant, Gregor Virant, Danica Jezovšek Korent in Ivan Podpečan
V organizaciji Občine Žalec, Razvojne agencije Savinja, Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec in Društva menedžerjev in strokovnjakov Golding Žalec je bila v torek, 10. junija, v Hotelu Žalec okrogla miza z naslovom Vpliv javne porabe in drugih dejavnikov na inflacijska gibanja ter gospodarsko rast. Gosta okrogle mize sta bila minister za javno upravo dr. Gregor Virant in viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant. Gosta sta bila zagotovo zanimiva, tematika pa aktualna, da so privabili precejšnje število poslušalcev in sodelujočih na okrogli mizi.
Okroglo mizo je vodila Danica Jezovšek Korent z RA Savinja, v razpravi pa sta bila najaktivnejša podžupan Občine Žalec in predsednik Društva menedžerjev in strokovnjakov Golding Žalec Ivan Podpečan in predsednik Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Jani Ulaga. Minister Virant je naprej osvetlil »zgodbo« o projektu plač v javnem sektorju. Med drugim je povedal, da so podpisane pogodbe z različnimi sindikati v javnem sektorju rezultat šestletnega projekta reforme plač v javnem sektorju, ki nimajo osnove v kakšnih enkratnih zahtevah, izsiljevanjih ali stavkah, ampak so logičen zaključek tega šestletnega projekta. Javni sektor se je, po besedah ministra Viranta, od leta 2002 odrekal rasti plač. Ne le da niso bili deležni gospodarske rasti, niso se usklajevali niti z inflacijo. Sicer pa so se ravno zaradi nevarnosti vpliva na in-
flacijo v pogajanjih s sindikati dogovorili za štiri obroke dviga plač, za zadnjega šele marca
2010.	Hkrati so se sredstva za to zbirala na posebnem računu od leta 2002, zato naj ne bi vplivala na inflacijo. Pri plačni reformi so vladni pogajalci ves čas v stiku z makroekonomisti in šli so do tiste meje, ki je za javne finance še vzdržna. Bistvo projekta pa je urejen, enoten, pregleden in pravičen sistem plač, ki ga v bodoče ne bodo zamajale posamezne zahteve in pritiski. Virant je izrazil prepričanje, da so tudi sodniki ustrezno vključeni v nov plačni sistem, z njim pa imajo celo boljše možnosti nagrajevanja, zato se ne strinja z njihovimi zahtevami, da bi jih obravnavali izven tega modela.
Viceguverner Andrej Rant pa je osvetlil, kaj v javni porabi pomeni delež plač. Povedal je, da javna poraba sama po sebi ni nujno vzrok inflacije. Treba jo je jemati kot vzvod, s katerim se uravnava povpraševanje na trgu. V Sloveniji obsegajo izdatki 43 % bruto domačega proizvoda (BDP). Če se primerjamo z državami evro območja, kjer so izdatki med 36 in 52 %, smo nekje na sredini. Plače v javnem sektorju v tem okviru predstavljajo v EU 10, pri nas pa 11 %. V okviru slovenskih državnih izdatkov pa plače v javnem sektorju predstavljajo kar četrtino in so pomembne, ker vplivajo tudi na druge izdatke, na primer na pokojnine, njihova rast v javnem sektorju se posredno prenaša tudi na druga področja. Tako se oblikujejo dimenzije stroškov, s katerimi se lahko
primerjamo z ostalimi in ugotavljamo uspešnost ali neuspešnost in konkurenčnost na mednarodnih trgih. Glede na to, da gre pri tokratnem povišanju plač v javnem sektorju za 13-odstotno povečanje mase, to ni tako malo, je mnenja Andrej Rant. Zato je potrebno poskrbeti tudi za prestrukturiranje drugih izdatkov.
Programi, kijih sprejema svet finančnih ministrov v okviru Pakta stabilnosti in razvoja, imajo za cilj, da se javnofinančna poraba drži pogojev, ki so predpisani, in to velja tudi za sprejemljiv javnofinančni dolg. Ker sodimo v kategorijo držav, kjer je gospodarski položaj relativno ugoden, je naš srednjeročni cilj -1 % BDP javnofinančnega dolga, kratkoročni, letni cilj pa 0,5 % BDP.
»Mi smo ta cilj letos izpolnili. Februarja je svet ministrov relativno ugodno ocenil javnofinančne politike, vendar z opozorili, da je potrebno leta 2009 ustvarjati pogoje, s katerimi se da vplivati na zniževanje povpraševanja,« je povedal Andrej Rant in dodal, da to pri nas povzroča presežno povpraševanje in pregrevanje ekonomije. Premalo je domačega varčevanja v domačih bankah, za rast investicij se skozi kreditiranje jemlje tuje varčevanje. To pa ima nevšečni vpliv na rast cen.
Javnofinančni vidik in usklajenost javnofinančnih politik z denarno politiko Evropske centralne banke (ECB) bo prišel do izraza v prihodnje. ECB je ob 10-letnici evra predstavila dokument, s prednostmi v prihodnje. Te pa so še večja koordinacija politik in usklajevanje makroekonomskih ravnovesij. Pozornost je usmerjena k plačilnim bilancam in spremljanju proračunskih primanjkljajev, ki so sicer na splošno v trendu rasti, in k spremljanju velikih razlik v inflaciji znotraj evro območja. Druga prednost pa so strukturne reforme.
Minister Gregor Virant se je ob obisku v Žalcu oglasil tudi v občinskem odboru SDS, kjer so se pogovarjali o aktualnih temah in bližnjih volitvah. L. K.
Novi prostori pošte na Polzeli
Generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Haue in župan Občine Polzela Ljubo Žnidar sta v ponedeljek, 16. junija, v nakupovalnem centru TUŠ Polzela odprla nove poslovne prostore pošte.
V novih prostorih, ki obsegajo skupaj 150,85 m2 površine, bodo uporabnikom poštnih storitev na voljo tri sodobno opremljena okenca za sprejem in izročanje poštnih pošiljk, opravljanje denarnih storitev ter 60 poštnih predalov. V prostore pošte je zagotovljen neoviran vstop invalidom na vozičku.
Za celotno naložbo je Pošta
Slovenije namenila okoli 270 tisoč evrov.
Pošta Polzela bo v novih prostorih opravljala vse vrste poštnih storitev in ostalih storitev, ki jih v svojem poslovanju nudi Pošta Slovenije. Na pošti so zaposlene tri manipulativne delavke in šest pismonoš. Ne glede na novo lokacijo bo Pošta Polzela še naprej poslovala z nespremenjenim delovnim časom za stranke, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 do
18.00,	ob sobotah pa od 8.00 do 12.00.
Po besedah generalnega direktorja Pošte Slovenije Aleša Hauca je Pošta Slovenije za le-
tošnje leto za investicije namenila okrog 50 milijonov evrov Vlaganja bodo namenjena za posodobitev in optimizacijo poštnega omrežja, transportnih sredstev, informacijske tehnologije in za kapitalske naložbe. Pošta Slovenije je letos odprla dve novi pošti (v Velenju in Mariboru), v nove poslovne prostore bodo do konca leta preselili 9 pošt, 12 pa jih bodo obnovili. Sicer pa Pošta Slovenije nadaljuje z izboljšanjem kakovosti storitev ter ponudbe trgovskega blaga, ki se prodaja na poštah, veliko pozornosti pa namenja tudi urejenosti prodajnega prostora na poštah.	T. T.
V okviru Festivala zelene doline je Mlekarna Arja vas pripravila šesti rekreativni maraton, ki je udeležencem ponujal tri različne težavnostne stopnje. Start in cilj sta bila pri mlekarni v Arji vasi, udeleženci pa so se lahko odločili za progo, dolgo 25, 55 ali 150 kilometrov. Najdaljša pot je vodila v Logarsko dolino in nazaj. V lepem in sončnem vremenu se je maratona udeležilo kar 583 kolesarjev - rekreativcev, za Logarsko dolino pa so se odločili 303 udeleženci.
Ob pomoči mlečne kraljice so s prerezom traku številne posodobitve predali namenu predsednik nadzornega sveta Anton Pušnik, direktor direktorata za varno hrano Matjaž Kočar in žalski župan Lojze Posedel
Tridnevno dogajanje je pred Mlekarno Celeia privabilo ogromno obiskovalcev. Festival zelene doline so obeležili s prvo mlečno kraljico, novimi naložbami in kolesarskim maratonom.
Dogajanje so prvi “odprli” župani in gospodarstveniki, ki so se pomerili v kuhanju štajerske kisle juhe. V vročem dopoldnevu so pred mlekarno zadišale različne začimbe, skrivnosti priprave pa ni želel izdati nihče od udeležencev. Najboljšo juho je, po oceni strokovne komisije in s številnimi nevoščljivimi pripombami, skuhala “domača” ekipa direktorja mlekarne Marjana Jakoba. Popoldansko dogajanje se je začelo s kronanjem prve mlečke kraljice Stanke Kotnik iz Završ pri Mislinji. Študentka višje živilske šole v Šentjurju prihaja z manjše hribovske kmetije in zna ceniti vse, kar s trudom pridelajo kmetje, in to, kar nudi narava. Po pravilih izbora ni poročena, med šestimi kandidatkami pa je pokazala največ znanja s področja pridelave in predelave mleka. Vprašanja se ji menda niso zdela težka, s svojim delom pa bo predvsem promovirala različne mlečne izdelke in njihov pomen za zdravje. Kraljici v čudoviti obleki, ki je kreacija Stanke Blatnik, so v mlekarni za leto dni predali v uporabo peugeot 207.
Naslednji dan je minil v znamenju uradnega odprtja vseh posodobitev, za kar so v mlekarni v 15 mesecih namenili kar pet milijonov evrov. Med drugim so na novo uredili sprejem, pasterizacijo, polnilni stroj, zo-rilne komore in skladišče, z okoljevarstvenega vidika pa so pomembne novosti pri čistilni napravi. Kot je poudaril predsednik nadzornega sveta Anton Pušnik, so v mlekarni vse izboljšave težko pričakovali, in najavil nove naložbe, ki bodo še naprej omogočale odkup, predelavo in prodajo mleka po evropsko primerljivih cenah. Žalski župan Lojze Posedel je pohvalil pripravljenost mlekarne za reševanje težav, predvsem z vidika varstva okolja. Predsednik Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije Peter Vrisk je obudil spomin na
čase, ko so se odločali za nakup mlekarne in jo rešili pred propadom. Poudaril je, da mora Slovenija tudi na področju mlekarstva najti svojo pot.
V okviru Festivala zelene doline so tretji dan pripravili šesti rekreativni maraton, ki je udeležencem ponujal tri različne težavnostne stopnje. Start in cilj sta bila pri mlekarni v Arji vasi, vseh kolesarjev pa je bila kar 583.
Vse tri dni so obiskovalce razvajali z mlečnimi izdelki, pripravili so slikarsko kolonijo ter pokušnjo vin različnih vinogradniških društev. Celotno dogajanje so popestrili z zabavnim programom in pokušnjo dobrot, ki so jih pripravili dijaki ter študentje Šolskega centra Šentjur. T. T.
583 udeležencev kolesarskega maratona
Del dobička za dividende
Družba Juteks je v ponedeljek, 16. junija, pripravila redno letno skupščino delničarjev, na kateri so potrdili vse predlagane sklepe, med njimi izplačilo dividend v vrednosti 3 evre na delnico in razrešnico upravi in nadzornemu svetu kot potrditev za delo v poslovnem letu 2007.
Na skupščini sta bili prisotni dve tretjini, natančneje 67,15 %, delničarjev, glasovalno pravico pa je uresničilo skoraj 72 % vseh delnic z glasovalno pravico. Na skupščini, ki jo je vodila mag. Breda Hladnik, so sklepali tudi o uporabi bilančnega dobička družbe ob koncu lanskega poslovnega leta, ki je na zadnji dan lanskega leta znašal skoraj 31 milijonov evrov. Del tega, skoraj 1,8 milijona evrov, ki izhaja iz nerazporejenega dobička
leta 2001, bodo po potrditvi na skupščini uporabili za izplačilo dividend v vrednosti 3 evre na delnico, preostali del, dobrih 29 milijonov, pa bo ostal nerazporejen. Dividende bodo izplačali v roku treh mesecev po sklepu na tej skupščini. V skladu s sklepom na 12. skupščini bo od zdaj predsedniku nadzornega sveta pripadala za sodelovanje na redni seji bruto sejnina v višini 400 EUR, članom nadzornega sveta pa bruto sejnina v višini 270 EUR. Za finančnega revizorja družbe za poslovno leto 2008 so ponovno imenovali revizorsko družbo Plus - Revizija, d. o. o., Ljubljana.
Na skupščini je direktor Ju-teksa Milivoj Dolar predstavil tudi letno poročilo in poslovanje v letu 2007. Na rezultate poslovanja v lanskem letu je precej
vplivala rast cen nafte in ostalih glavnih surovin. Sicer pa so po vrednosti prodali za 6,4 odstotka več talnih oblog kot leta 2006 in za 4,5 odstotka več po količinah.
Opravili so tudi za 7 odstotkov manj obratovalni ur in s tem izpolnili komercialne zahteve. Prihodki od prodaje PVC-talnih oblog so tako leta 2007 dosegli 47,32 milijona evrov. Prodali so dobrih 17 milijonov kvadratnih metrov talnih oblog. V strukturi prodaje je srednja Evropa s 43 odstotki trdno zasidrana na prvem mestu, za dva odstotka se je znižal delež prodaje v vzhodno Evropo, ki ima zdaj v strukturi
36,7	odstotka. Sledi zahodna Evropa s 13, 9 odstotka. Povečal se je delež prodaje v Slovenijo (2,8 odstotka), ki je nekoliko večji od deleža prekoocenanskih trgov in ostalih držav (2,7 odstotka). Padla pa je prodaja na trge nekdanje Jugoslavije, ki ima 0,9-odstotni delež.	L. K.
Od zdaj v Žalcu tudi »avtodomarji«
venskega tabora Žalec postavila najmodernejšo oskrbovalno postajo za štiri enote. Uporabniki se lahko na tem postajališču oskrbijo s svežo vodo, napolnijo akumulatorje vozil,
Oskrbovalno postajo niso le predali namenu, ampak tudi že stestirali
V soboto, 14. junija, so parkirišču poleg Doma II. slona novem parkirišču poleg Doma II. slovenskega tabora Žalec odprli oskrbovalno postajo za avtodome. S tem je Žalec pridobil pomembno turistično točko za turistično vejo, ki je v Evropi v vzponu, v Sloveniji pa povsem na začetku razvoja. Občine Žalec je v oskrbovalno postajo vložila 20.000 evrov in je prispevek občine k razvoju turizma.
Caravaning Club Slovenije (CCS) je pred dvema letoma podal pobudo slovenskim občinam, da v večjih krajih po Sloveniji lokalne skupnosti zgradijo oskrbovalne postaje za avtodome. Po Evropi je namreč ta turistična oskrba danes že standard.
Občina Žalec je na novem
odstranijo odpadne vode iz vozila in prenočijo dan ali dva. Za šest ur uporabe elektro napajanja morajo plačati 2 €. Za to ne potrebujejo žetonov, saj oskrbovalna postaja sprejema kovance po 1 ali 2 €.
Oskrbovalno postajo so namenu predali župan Občine Žalec Lojze Posedel, podžupan Ivan Podpečan in predsednik CCS Alfijo Glavič. Odprtja so se udeležili člani CCS z enaintridesetimi avtodomi. Nekateri so se pripeljali že v petek, zadnji pa so odpeljali v nedeljo. Odprtje so popestrili člani folklorne skupine iz Galicije. Kljub deževnemu vremenu so si člani CCS ogledali tudi sirar-sko domačijo Podpečanovih v Galiciji.	L. K.
Z oskrbovalno postajo za avtodome želijo v Žalec in okolico pritegniti pomemben del turistov
Uspel prvi izlet po občini Braslovče
MESEC JUNIJ-MESEC UGODNOSTI
ZAKONSKE SPALNICE ŽE OD 499 € DALJE 50 % POPUST NA RAZSTAVNE EKSPONATE SPALNIC VABLJENI V RAZŠIRJEN IN PRENOVLJEN SALON NA POLZELI
60 let
iMiGtiMNr
Wk«£U. Nata, Nata 1711
«vasta
www^amtsl
stavila svoje znamenitosti in ponudila del svoje kulinarike, kulture. Predstavila pa bi se tudi društva. Prvi izlet v organizaciji Braslovčanoc je lepo uspel. 17. maja so se zjutraj zbrali na prireditvenem prostoru turističnega društva Braslovče ter se odpravili na Dobrovlje na zajtrk, ki so ga pripravile članice Društva podeželskih žena. Po ogledu cerkvice Sv. Janeza in Pavla se je izlet pričel. Pot jih je naprej vodila v braslovško župnijo, potem skozi trg proti Žovneku, mimo Žovneškega jezera do vznožja gradu Žovnek. Peš so odšli na grad, kjer jih je pričakal Franc Kralj, predsednik Kulturno-zgodovinskega društva Žovnek, ki jih je popeljal skozi zgodovino žovneške gospode Nato so se okrepčali pri Irmanovih pod gradom in pot nadaljevali v Grajsko vas, kjer jih je pričakala Božena Kosu, predsednica TD Gomil-sko. Ogledali so si središče s cerkvijo, delavnico Steklarstva Lukane, Siršetovo domačijo, nato pa so imeli kosilo na ranču Mustang. Po kosilu jih je čakalo presenečenje, saj so jih s konji in lojtrniki odpeljali na izlet po Grajski vasi. Potem so se mimo Preserskega jezera odpeljali v Letuš, v Gostišče Pirnat, kjer so si ogledali makete železnic in poskusili domače pivo. Izlet se je končal pri turistični brunarici pri Braslovškem jezeru s toplo večerjo in živo glasbo. Za kulturni program so poskrbeli Dobnikovi z Dobrovelj. T. T.
TD Braslovče je v maju organiziralo turistični izlet po občini Braslovče. Izlet je bil namenjen občanom vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline z namenom, da bi postal tradicionalno srečanje občanov in predstavnikov občin,
članov vseh turističnih in drugih društev Spodnje Savinjske doline.
Kot je povedala predsednica TD Braslovče Jasmina Rotar, je pri njih nastala ideja, da bi vsako leto ali na pol leta izlet organizirala druga občina, pred-
•	svečana povorka z vsemi nastopajočimi
•	slavnostna otvoritev s fanfarami, dvigom grajske zastave in spustom golobov za mir v svetu
•	izvedba programa konjenikov
•	razglas za sejemski red
•	sejemska igra »TATIČ«
•	nastop srednjeveškega čarovnika iz Italije
•	umivanje po srednjeveško
•	lokostrelski turnir
•	srednjeveška glasbena skupina
•	kovnica - kovanje srednjeveških kovancev
•	pojedina za gospodo
•	srednjeveška tržnica z rokodelci: lectar, medičar, svečar, sirarka, mesar, pek, sadjarka, orožar, kožar, grajski kovač, rezbar, lončar, zeliščarka, kaligrafinja in krošnjar
Na srednjeveški tržnici boste lahko barantali z rokodelci, se zabavali ob igri »lov na tatiča«, uživali ob zvokih srednjeveške glasbe, uživali v programu konjenikov, se odžejali v srednjeveški krčmi in navijali za svojega izbranega viteza v dvobojih.
Program, ki se bo odvijal:
Občina Polzela vabi na MALTEŠKI POZDRAV POLETJU
srednjeveški dan v parku Šenek,
ki bo vsoboto 128. junija | leta 20081 od 14. do 22. ure.
Vladar
(Il Principe, 1513, Machiavelli Niccolo)
Dvakrat letno usklajevanje pokojnin in letošnji draginjski dodatek za upokojence!
DeSUS
Prihodnost je v dobrih ljudeh in mladih očeh
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
V omenjenem delu avtor v »priročniku za vladanje« pravi: »Vladar se mora zavedati, daje zanj bolje, če se ga ljudje bojijo, kot da ga imajo radi. Ljubezen je namreč minljiva in jo žene osebna korist, strah pred kaznijo pa je trajen.«
Vam žalski vladar gospod Lojze Posedel sporočam: »čedalje manj jih je, ki se Vas bojijo«
»Ljudje so po naravi nehvaležni, nezvesti, lakomni in radi bežijo stran od nevarnosti. Ko jim gre dobro, so vladarju zvesti z dušo in telesom. Zanj bi skočili v ogenj, zastavili premoženje, žrtvovali otroke in šli v boj do bridkega konca. Ko pa se vladar znajde v težavah, mu bodo obrnili hrbet.«
Žalski vladar sporočam Vam, da ste se znašli v težavah. Tudi obet sladkosti v podobi proračunske dojke, Vam ne bo pomagal, saj zaradi Vaše ZA(hec)RES genialnosti iz nje priteka čedalje manj. Res je, da jih je še vedno nekaj, ki so trdno prisesani nanje in so se drli kot krščen matiček, ko jim jo je kdo želel izpuliti. Ampak vedite vladar drli se bodo čedalje manj, saj bodo vsi njihovi napori usmerjeni v intenzivnost sesanja.
»Ker so ljudje slabi, tudi vladar ne more biti dober, če hoče obdržati oblast. Za vladarja so dovoljena vsa tista sredstva, s katerimi uresničuje svoje interese, morala pa je podrejena interesom vladarja.«
Vladar ne samo, da to drži, uspelo Vam je tudi to, da ste OBČINO ŽALEC pripeljali v sam vrh razvitosti v EU. Nov Dom za ostarele, nov Mladinski center, novo mestno jedro, nova garažna hiša, novi stanovanjski bloki, univerza, najmodernejši center na območju starega Juteksa itd, le parkirišč nam nekaj manjka, bom zaključil v stilu, ki ga vsi poznate: »Živleje je ko kurja lojtra kratek in posran, posranost žalske lojtre neizmerna, vlada eden sam.
ZA OO SNS Žalec, Andrej Vengust
DA VAM NE BO TREBA UPOGIBATI HRBTENICE, DOBRO PREMISLITE !!!
Zadnji spremenjeni način usklajevanja pokojnin zagotavlja skladnejšo rast pokojnin z gibanji povprečnih plač. Takšna uskladitev je namenjena vzpostavljanju enakopravnega položaja med prejemniki pokojnin, ki so se upokojili v različnih obdobjih. Njeno višini določa Zavod tako, da primerja odmerjeni stopnji 40 let pokojninske dobe moškemu v tekočem in predhodnem letu. Posledica sočasne izvedbe obeh uskladitev je nižje povečanje pokojnin, ki so deležne tudi takšne uskladitve, od siceršnjega, izhajajočega iz gibanj povprečnih plač. Po 150.a členu ZPIS-1 so bile februarja 2007 pokojnine z veljavnostjo od 1. januarja dalje usklajene za 3,8% (toliko je znašala razlika med porastom povprečnih plač v obdobju januar-december 2006 in novembra tega leta usklajenimi pokojninami na podlagi gibanja plač iz obdobja januar-september). Pokojnine, kijih je bilo treba sočasno uskladiti tudi po 151. členu tega zakona, pa so se uskladile za 3,2%. Po 150.B členu ZPIZ so bile novembra 2007 vse pokojnine z veljavnostjo od 1.januarja dalje usklajene še za 2%. Višina te uskladitve je bila nižja od dosežene rasti plač izplačanih za obdobje januar-september 2007, ki je znašala 3,3%. Če bi bila uskladitev izvedena v tej višini bi rast pokojnin v letu 2007 presegel z jesensko napovedjo ocenjen porast povprečnih bruto plač v višini 5,9%. Skupno povečanje pokojnin izvedeno v letu 2007, temelječe le na 150.A in 150.B členu ZPIZ-1 je tako znašalo 5,9%, skupno povečanje pokojnin, ki so bile poleg tega usklajene tudi po 151. členu navedenega zakona pa 5,3%. Povprečna mesečna pripadajoča
pokojnina z varstvenim dodatkom izplačana v obdobju januar-december 2007, ki je znašala 513,33€ je bila višja od mesečnega povprečja pokojnin izplačanega za obdobje januar-december 2006, ki je znašala 487,51€, za 5,3% med tem ko je bilo povprečje pokojnin izplačano za december 2007 (512,96€) višje od povprečja pokojnin izplačanega za december 2006 (488,18€) za 5,1%. Tako smo prišli do zaključka, da je povprečna mesečna pokojninska osnova (ki je zakonsko merilo za ugotavljanje rasti pokojnin) v obdobju Januar-december 2007 znašala 476,54€. Od mesečnega povprečja iz obdobja januar-december 2006, ki je znašalo 450,106 je bila višja za 5,9%. To je toliko kot za to leto v jeseni napovedi ocenjeni porast povprečnih bruto plač. In še nekaj o predlaganem draginjskem dodatku. Predlog, ki prinaša dobro upokojencem, prejemnikom najnižjih pokojnin je draginjski dodatek, ki naj bi bil enkrat izplačan in sicer v mesecu juliju ali avgustu. Draginjski dodatek bo odvisen od višine pokojnine. 150,006 dodatka za upokojence s pokojnino enako ali nižjo od vključno 403,636; 100,006 dodatka za upokojence s pokojnino od 403,646 do vključno 450,006; 80,006 za upokojence s pokojnino od 450,016 do vključno 500,006. Takšnih upravičencev bo 253000. To je znak, da je socialno stanje naših upokojenk in upokojencev zelo šibko. Zavedamo se tudi, da so potrebe v državi še večje. Mislimo pa, da bo za slabo stanje poskrbela država, saj je iz rebalansa države za omilitev socialnih razmer namenila kar precej državnega proračunskega denarja.
Ivan Jelen
K sreči sta mladost in dobrota dve takšni dimenziji v človeškem življenju, ki nimata političnega predznaka. Čeravno se vse politične stranke dajejo, kdo je najbolj vreden politične pozornosti mladih in kje je največ iskrene dobrote, pa je le dobra konkretnost tista po kateri je vredno meriti stranke in politiko. In konkretnih številk se človek ustraši.
Slovenija se srečuje z negativnimi demografskimi trendi. Po podatkih Statističnega urada RS je dolgoročna napoved demografske slike Slovenije zaskrbljujoča. Čeprav prebivalstvo počasi narašča, se število in delež mladih zmanjšuje. Med 1989 in 2006 je število mladih upadlo za skoraj 43000 oseb. Napovedi kažejo, da bo v naslednjih dvajsetih letih delež mladih padel iz sedanjih 20% na komaj 14%. To se odraža tudi v življenju, ko se mladi vedno kasneje odločajo za pričetek samostojnega življenja in oblikovanje lastne družine. Da je temu tako mnogi sociologi in analitiki družbenega dogajanja vidijo krivca v težavah pri zagotovitvi prve in trajne zaposlitve ter v stanovanjski problematiki. Tudi poprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka se je po osamosvojitvi bistveno povečala. V teh sedmih letih tega stoletja so matere ob rojstvu prvega otroka povprečno stare do 29 let, medtem ko je bila še leta 1991 ta starost 24,1 leta. V Sloveniji predstavljajo mladi v starosti med 15 in 29 letom 20% celotnega prebivalstva. Potrebe znotraj te heterogene skupine populacije pa so zelo različne. V zgodnjih letih je v ospredju potreba po zagotovitvi pogojev za pridobitev ustrezne izobrazbe, kasneje se pojavi potreba po pridobitvi zaposlitve in nato
potreba po ustvarjanju pogojev za pričetek samostojnega življenja in oblikovanje lastne družine. V vseh omejenih obdobjih so mladi izpostavljeni številnim pritiskom. V LDS se zavzemamo za odpravo pritiskov na mlado generacijo, vendar to ne pomeni, da pozabljamo na pomen učenja prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja vsakega posameznika. Želimo oblikovati rešitve, ki bodo odpravljale vzroke podaljšane mladosti mladih in ustvarjale spodbudne pogoje za začetek samostojnega življenja in oblikovanja družine. Tudi močno podpiramo programe čim boljšega vključevanja mladih v trg delovne sile in posebno pozornost odpravi stanovanjske problematike predvsem mlade generacije. Podatek, da kar 180 000 mladih ljudi v Sloveniji nima svojega lastnega domovanja je zaskrbljujoč. Za to ima LDS pripravljenih vrsto ukrepov: od znatne izgradnje večjega števila stanovanj (odkupi za neprofitno ceno ah neprofitne najemnine, do posebne davčne politike, da se polnijo skladi za izgradnjo, poenostavitev za gradbeno dovoljenjem, celovit družbeni prostorski plan, ki bo na nivoju države in s sodelovanjem lokalnih skupnosti znižal ceno zemljišč in nepremičnin in še več).
Potrebno je izkoristiti in utiriti energijo mladosti in razumnost ter izkušenost zrelih let in dobili bomo pravo kombinacijo dobrega funkcioniranja države. Prav pa je, da znamo izluščiti tudi dobro v vsakem odnosu, v vsaki situaciji. Dobro je namreč takrat, ko ni le dobro za nas ampak tudi za našo okolico. Pa lepe in dolge počitnice Vam želimo v LDS.
Gregor Vovk Petrovski
Spoštovane in spoštovani!
Drage Savinjčanke in Savinjčani!
SDS
Zdaj prihaja naš čas
SOCIALNI
DEMOKRATI
Naj se vam najprej opravičim, ker v našem, še zadnjem prispevku na tej strani pred jesenskimi volitvami, nikogar posebej ne pozdravljam, četudi bi si marsikdo to zaslužil. Ampak, saj veste kako je s tem, takoj, ko nekoga izpostaviš in mu izkažeš določeno spoštovanje, to takoj koga zmoti do te mere, da njemu in še komu drugemu povzroči sive in naporne dneve. Podobne dnevom, s katerimi se je začelo letošnje poletje. Podobnost med temi dnevi lahko posplošimo na podobnost med zdajšnjo vremensko karto in »politično vremensko karto« v naši državi. In če lahko iz vremenske karte napovejo kakšno vreme nas čaka, zakaj si potem ne bi dovolili še mi, iz nam bližje, »politično vremenske karte« napovedati, kako se bo razvijalo vreme na političnem nebu, tam nekje do sredine septembra?
Po dolgotrajnem pihanju vetra iz ene smeri (v isto smer) in konstantno razporejenih deževnih obdobjih obljub in priseg, se bo vreme v začetku poletja zagotovo spremenilo.
Pričakujemo lahko številne nevihte in strele z jasnega, ki bodo maloštevilnim posameznikom (mogoče) koristile, vsem nam, ki pa smo prepuščeni na milost in nemilost teh »vremensko-poli-tičnih neprilik«, pa bodo pustile veliko praznih obljub o lepših in
sončnih dneh.
Tam nekje v sredini poletja bo prišlo do padca temperatur, vsake toliko bo ozračje ogrela le kakšna kratkotrajna otoplitev v obliki, takšnih ali drugačnih, »roka roko umije« povezovanj.
Spregledati pa ne smemo niti številnih tajfunov, ki jih že nekaj časa napoveduje ta isti (enosmerni) veter. Proti koncu poletja lahko iz vseh strani, ne samo ene, in vseh vetrov pričakujemo pogoste in močne nalive s točo dobrih del, ki se bodo (oziroma, naj bi se) zgodila že v drugi polovici septembra in naj bi nas potem spremljala naslednjih nekaj let. Seveda, če se bomo pred tem pravilno odločili.
Od nas je torej odvisno kakšno vreme se bo ustalilo v zadnjem četrtletju letošnjega in v naslednjih letih. Bomo pustili, da se bodo še naprej pojavljali nalivi lepih besed in praznih obljub in se tako zatekli »z dežja pod kap« ali bomo zahtevali in (mogoče) končno dosegli sončne in lepe dneve, ki jih v tem trenutku zagotovo primanjkuje?
Če bomo v naslednjih letih zrli v nebo (prihodnost) z veseljem ali ne, je torej odvisno samo od nas, prepričan pa sem, da je slehernemu posamezniku dovolj dežja in slabih obetov.
Za LO SMS Žalec Robert Smodej
Praznovanje rojstnega dne je za vsakega posameznika priložnost za pregled prehojene poti in razmislek o prihodnosti. Še posebej to velja za našo državo Slovenijo.
Z dosežki smo lahko zadovoljni. Takoj po razglašeni samostojnosti in junijski vojni smo dosegli mednarodno priznanje, sprejeli ustavo in se začeli vsestransko uspešno in hitro razvijati. Po vstopu v zvezo Nato in Evropsko unijo smo bili priča še hitrejšemu gospodarskemu razvoju in napredku. Svoj mednarodni položaj smo potrdili in utrdili z uspešnim predsedovanjem in vodenjem združene Evrope.
Tudi v naši dolini se hiter razvoj in spremembe vidijo na vsakem koraku. Z ustanovitvijo novih občin pred desetimi leti je nastalo šest novih razvojnih središč, ki so v celoti upravičila svoj namen. Savinjska dolina je postala, tudi zaradi dobre prometne povezanosti s centrom Slovenije, razvojna priložnost za številne investitorje in cenjeno bivalno okolje za mnoge državljane Republike Slovenije, ki si želijo živeti v tem okolju.
Vse to se je zgodilo in se dogaja zaradi naše osamosvojitve, ki je pomenila uresničitev stoletnih želja številnih generacij naših prednikov.
Nam je bilo dano, da smo to dočakali in doživeli. Številni naši državljani, ki so bili rojeni po osamosvojitvi pa že uživajo rezultate in sadove odločitev tistih usodnih in zgodovinskih dni pred osemnajstimi leti, ko smo tako enotni in združeni razglasili in ubranili
samostojnost in neodvisnost.
Praznovanje našega največjega praznika pa je nedvomno tudi priložnost za razmislek o prihodnosti. Po uspešni mednarodni uveljavitvi, po opredelitvi za temeljne principe trajnostnega razvoja, je prišel čas, ko lahko zagotovimo blaginjo za vse državljanke in državljane Republike Slovenije. To je prvič v naši zgodovini realno in dosegljivo. Nobenega dvoma pa ni, da to tudi res hočemo in želimo. Slovenski demokrati smo del ekipe, ki meni, da je treba sadove dobrega dela in visoke gospodarske rasti pravičneje razdeliti in temu bomo v prihodnje posvetili vso pozornost.
Slovenski demokrati smo pa tudi del ekipe, ki se je izkazala z vodenjem in upravljanjem naše države v preteklem štiriletnem obdobju. Ponosni smo na dosežene rezultate in dobri rezultati nas spodbujajo, da vztrajamo na poti k enemu samemu cilju, to je zagotoviti dostojno življenje in blaginjo za vse naše državljanke in državljane.
Prepričan sem, da smo takšno državo, državo blaginje in enakih izhodiščnih možnosti, sanjali vsi, ki smo na plebiscitu decembra 1990 izglasovano samostojnost in neodvisnost v tistih junijskih dneh tako enotno in složno ubranili.
Spominu na te dni smo dolžni posvetiti posebno pozornost in tako poudariti pomen praznika Dneva državnosti. Čas je za radost in veselje!
Čestitam Vam ob Dnevu državnosti!
Franc Sušnik
»Zdaj je čas za novo poglavje slovenske politike. Zdaj je naš čas!«, je ob 15. obletnici Socialnih demokratov na slavnostni akademiji stranke poudaril predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor. Ob tem pa si je ali bolje rečeno nam je zastavil tudi vprašanje, »Kakšno Slovenijo in kakšno prihodnost v njej želimo videti? Odgovor Socialnih demokratov je jasen in preprost. Slovenijo vidimo v krogu najbolj razvitih in najbolj solidarnih držav na svetu.«
Socialni demokrati imamo možnost prvič v zgodovini, da prevzamemo odgovornost za vodenje države. Seveda nam to možnost morajo dati volivci na volitvah. Zato je pomembna volilna udeležba. Ankete med vsemi strankami kažejo veliko željo volivcev po spremembah, vendar se te spremembe lahko dogodijo samo tako, da volivci to željo izrazijo tudi na volitvah. Pred nami je veliko vprašanje. Ali želimo da Slovenijo vodi naprej še Janez Janša ali zaupamo v Boruta Pahorja. Zato je vsak glas za druge stranke, glas za nasprotnika. Odgovornost za vodenje države je velika, vendar je vse odvisno od volivcev, komu bodo namenili ti odgovornost.
Glede na trenutno stanje v državi je nujno poskrbeti za ustrezno zakonodajo pri managerskih prevzemih podjetij, veliko skrbi namenjamo ekološkim problemom in seveda zdravstvu. Liberalno demokratske vlade in nazadnje sedanja Janševa vlada so od leta 1992 dalje v zdravstvu uresničevale tržno reformo s ciljem privatizirati in komercializirati zdravstvo. To se kaže v obsežni privatizaciji izvajanja zdravstvenih storitev s podeljevanjem koncesij zdravnikom, ki je v nekaterih občinah povzročila težave z zagota-
vljanjem zdravstvenega varstva občankam in občanom. Koncesionarji delujejo po podjetniški zakonodaji - tudi s ciljem maksimirati svoj profit. Doslej neprofitno zdravstvo se pospešeno spreminja v profitno. Kaže se tudi v zmanjševanju pravic izjavnih sredstev in v prenosu financiranja zdravstva na same prebivalce. Vedno več je treba doplačevati, kadar zbolimo ali se poškodujemo. Program SD pa temelji na evropskih vrednotah na področju zdravstva, ki so dostopne in kakovostne zdravstvene storitve, univerzalnost, solidarnost in enakost. Ponovno je treba vzpostaviti univerzalno zdravstveno varstvo, kar pomeni, da mora biti zdravstveno varstvo zagotovljeno vsem prebivalcem. Socialno ogroženim in manj premožnim ljudem mora obvezno zdravstveno zavarovanje pokriti tudi pravice, ki jih krije dopolnilno zavarovanje, kar pa mora Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pokriti proračun. Povečati je treba pravičnost financiranja zdravstva in obremeniti s prispevki za zdravstvo dohodke najbolj premožnih, razbremeniti pa ostale prebivalce. Zagotoviti je treba enak dostop do zdravstvenega varstva ne glede na debelino denarnico in druge razlike med ljudmi.
Na lokalnem nivoju bodo stranko predstavljali posamezniki, kandidati za poslanca v Državni zbor. Zavedati se moramo, da samo kandidati, ki živijo v tem okolju lahko dobro zastopajo volivce, ker razumejo probleme in poznajo rešitve.
Ob začetku počitnic pa vsem bralkam in bralcem Utripa Savinjske doline čestitamo k Dnevu državnosti, naj večjemu slovenskemu prazniku.
Socialni demokrati Žalec
Prispevki političnih slr.mk in list niso pripravljeni in lektorirani v uredništvu
Jubilejni pohod
Planinsko društvo Galicija je prejšnjo nedeljo pripravilo 20. pohod po obronkih Krajevne skupnosti Galicija. Približno 180 pohodnikov se je zbralo pred Podružnično osnovno šolo Trje, kjer sta zbrane pozdravila predsednik Planinskega društva Galicija Viktor Furman in predsednik Krajevne skupnosti Galicija Joži Kruleč.
Po nekaj taktih domače Godbe iz Hramš so se pohodniki podali čez Železno do Velike Pirešice, od tam preko Gorce, Kjumberka, Hramš in Zavrha na Goro, kjer je bil tudi cilj pohoda. Za pot so potrebovali slabih pet ur, vreme pa je bilo kot nalašč za pohod.	T. Tavčar
Kolesarili po občini
Turistično društvo Občine Polzela je tudi letos pripravilo rekreativno kolesarjenje po občini Polzela, in sicer po kolesarski progi 10. Zbrane kolesarje, letos jih je bilo zaradi slabega vremena nekoliko manj, je na parkirišču pred občinsko stavbo pozdravila predsednica Turističnega društva Občine Polzela Alenka Žnidar.
Pot, dolga 28 kilometrov, je bila primerna za različne starostne skupine in speljana mimo naravnih in kulturnih znamenitosti občine. Prekolesarili so jo v dobrih dveh urah, nato pa so se okrepčali v gostišču Pri Mateji. T. T.
Del udeležencev rekreativnega kolesarjenje
Nočni pohod na Bezovec
Odlični planinci SSD
Družina osnovna celica naroda
V	Gorici pri Slivnici in njeni okolici je potekalo slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje Spot 2008, na katerem so sodelovale tudi ekipe planinskih društev iz Spodnje Savinjske doline in zasedle odlična mesta.
V	kategoriji B, učenci do 6. razreda, je naslov državnega prvaka osvojila ekipa Planinskega društva Dobrovlje Braslovče, v kategoriji A, učenci 7., 8. in 9. razreda, so mladi Braslovčani zasedli drugo mesto, v kategoriji H, težje odprta, je državni prvak postala ekipa Planinskega društva Žalec, ekipa Dobrovlje Braslovče je zasedla drugo mesto, v kategoriji G, lažje odprta, je prvo mesto osvojila ekipa Planinskega društva Šempeter, druga je bila ekipa iz Žalca
Planinci PD Dobrovlje Braslovče, ki so nastopili v kategoriji A in B
in tretja ekipa iz Planinskega društva Polzela. V kategoriji E, v starosti nad 40 let in več, je ekipa Planinskega društva Zabukovica zasedla četrto, Polzela pa peto mesto, v kategoriji C, mladinci od prvega letnika srednje šole do starosti 26 let,
pa je ekipa Planinskega društva Dobrovlje Braslovče zasedla sedmo mesto. V kategoriji družin je zmagala družina Žohar iz Planinskega društva Žalec, na tretjem mestu pa je pristala družina Pader iz Planinskega društva Zabukovica. T. T.
Ob svetovnem dnevu družine sta savinjsko-ša-leški regijski odbor Nove Slovenije in občinski odbor Polzela na Gori Oljki pripravila 7. srečanje, ki sta se ga udeležila tudi Mojca Kucler Dolinar, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, in Drago Koren, poslanec v Državnem zboru. Srečanje so začeli s sveto mašo v cerkvi na Gori Oljki, ki jo je za slovenske družine daroval župnik iz Velenja Martin Dolamič.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik Občinskega odbora Nove Slovenije Polzela Stanko Novak. O pomenu srečanja ob svetovnem dnevu družine je spregovoril predsednik savinjsko-šale-škega regijskega odbora Andrej Kuzman. Drago Koren pa je poročal o problemih in zapletih v bližnji preteklosti pri sprejemanju zakonodaje v Državnem zboru. Slavnostna govornica je bila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler
Dolinar. Poudarila je, da je družina osnovna celica naroda in tega se v Novi Sloveniji močno zavedajo. Na pobudo Nove Slovenije je bilo sprejetih kar nekaj predpisov in zakonov, ki pomenijo olajšavo pri družinskih izdatkih. To so brezplačno otroško varstvo v vrtcu za drugega otroka, povišan otroški dodatek, urejena šolska prehrana in še kaj. V kulturnem programu in pri maši je prepeval vokalni kvintet Lastovka s Polzele.	T. T.
Planinsko društvo Braslovče načrtuje letos več pohodov in izletov. Med pohodi je tudi tradicionalni nočni pohod na 837 metrov visok Bezovec na Dobrovljah. Letos je bil že devetnajsti, na pohod pa so se odpravili prvo junijsko soboto.
Pohoda se je kljub slabemu vremenu udeležilo 95 pohodnikov, zbrane pa je v trgu Braslovče pozdravil predsednik PD Braslovče Jože Marovt in jim zaželel varno pot. Pohod je trajal dve uri in pol, v lovski koči
Del udeležencev pohoda kmalu po startu v trgu Braslovče
na Bezovcu pa so se okrepčali pohoda pripravil Simon Ogra-z golažem, ki ga je kot sponzor jenšek.	T. Tavčar
12 ur na Goro Oljko
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je na pobudo njihovega člana Draga Jamnikarja organiziralo zanimiv športnorekreacijski dogodek, ki so mu dali na-
slov 12 ur pohodov na Goro Oljko.
S pohodi so začeli ob 7. uri v Andražu in končali isti dan ob
19.	uri. Namen pohodov je bilo čim večkrat prehoditi pot od
starta do Planinskega doma na Gori Oljki, kjer so pohodniki dobili še tretji od dveh žigov, ki so ju dobili na kontrolnih točkah, in okrepčilo. Višinska razlika je 400 metrov. Dogodka se je udeležilo 66 pohodnikov, ki so pot prehodili 179-krat, od tega pobudnik Drago devetkrat, njegov sin Marko pa, kot zmagovalec, desetkrat. Kot so izmerili, opraviš s šestimi vzponi in spusti tako dolgo pot, kot bi se podal na Triglav in nazaj. Drago je povedal, da je njegov čas na tej poti 26 minut za vzpon in 13 minut za spust.
Andraški upokojenci so tudi sicer, kot je povedal referent za rekreacijo Jože Krk, zelo aktivni, radi se rekreirajo, svoje zmogljivosti in spretnosti radi dokazujejo tudi na tekmovanjih v ruskem kegljanju, streljanju z zračno puško, metanju krogov in pikadu.	T. Tavčar
Že drugo uspešno druženje
S»/			.	Sli J
	i ;			
				I Š ’ i !■§.&
			LiBPtf C ÉÈ li % 118 1	
Zadovoljni po športnem druženju
Športna zveza Prebold je v soboto, 24. maja, v sodelovanju z Občino Prebold in Fundacijo za šport organizirala 2. športno druženje mladine občine Prebold. Športno prireditev, ki je bila namenjena zlasti šolarjem, so pomagali pripraviti člani preboldskih športnih društev.
Otroci so se pomerili v nogometu, košarki, odbojki in rolanju. Za ustvarjalne so pripravili risanje s kredami, pester je bil tudi spremljevalni program. Svojo dejavnost so predstavili gasilci, jamarji, modelarji, kolesarji na enem
kolesu in motoristi, ki so pogumne zapeljali krog ali dva. Starejši so se preizkusili tudi v skikanju - športu, ki je še najbolj' podoben drsalnemu koraku v smučarskem teku.
Več kot 60 udeležencev se je borilo za medalje, vsi pa so dobili malico in spominsko majico. Nadaljevali so tudi z zbiranjem nalepk, ki bodo najzvestejšim prinesle tudi nagrade. D. N.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn.informacija.net.
Dobrodelna nogometna revija
Ekipa kadetov NK Žalec iti ženska ekipa
Nogometni klub Žalec je pripravil dobrodelno nogometno revijo, zbrana sredstva pa namenil Zavodu za socialno delo Žalec za projekt Podmornica ter rehabilitaciji bivšemu žalskemu nogometašu in športnemu delavcu Cirilu Naprudni-ku. Kljub slabemu vremenu so prireditev žalski organizatorji spravili pod streho.
V prvih dveh tekmah otroške revije med NK Žalec in Mik CM Celje so bili boljši gostitelji. V prvi tekmi v starosti do osem let so zmagali 1 : 0, v drugi v starosti do 10 let pa kar 6:1. Ostale tekme so odigrali na igrišču za mali nogomet, ki je bil prekrit z velikim šotorom. V zanimivi tekmi kadetov domačega kluba proti ženski ekipi Inter iz Žalca so bili boljši kadeti, ki so zmagali 8 : 4, v
Inter Žalec
tekmi bivših članov kluba in perspektivne generacije žalskih nogometašev pa so s 4 : 3 zmagali slednji. V zadnji tekmi so se pomerili veterani žalskega nogometa in bivši državni reprezentantje na čelu s Primožem Gliho. Uspešnejši so bili žalski veterani (8:5).
Ob koncu se je vsem, ki so kakor koli pomagali izpeljati to dobrodelno prireditev, zahvalil predsednik Nogometnega kluba Žalec Matjaž Omladič. Med igralce je kljub težki bolezni prišel tudi Ciril Naprudnik - Luki in izrekel besede zahvale.
T. Tavčar
Samo Verstovšek, Ciril Naprudnik in Matjaž Omladič
Memorial Ernesta Šelerja
Šahovsko društvo Savinjčan Šempeter je tudi letos organiziralo hitropotezni turnir v spomin na nekdanjega prijatelja, šahista, učitelja, likovnega in kiparskega ustvarjalca in krajana Prebolda Ernesta Šelerja, ki je umrl pred enajstimi leti.
Tudi letos je turnir potekal v Garni šport hotelu v Preboldu; udeležilo se ga je 22 šahistov
iz Savinjske doline in Zasavja. Kot vedno sta bili prisotni tudi žena Jožica Šeler in hčerka Mojca, ki sta poleg gostinskega osebja hotela poskrbeli za priboljšek. Hčerka Mojca se je v imenu obeh zahvalila organizatorjem in šahistom za tovrstno ohranjanje spomina na njenega očeta. Zbranim je pred začetkom turnirja spregovoril še predsednik ŠD Savinjčan Jože
Peternel in na kratko predstavil Ernesta Šelerja, ki je s svojim delom bogato zaznamoval življenje v šoli in kraju in bil tudi izvrsten mentor mladim šahistom. Peternel je bil zadovoljen s tolikšno udeležbo na turnirju in se ob tem zahvalil Francu Hušu, ki je tudi letos prispeval pokale za najboljše na turnirju.
Absolutni zmagovalec je postal Dani Vombek iz Griž, na drugo mesto se je uvrstil Bernard Perič iz Zagorja, na tretje pa Franc Kotnik iz Trbovelj.	D. N.
Tekli kljub dežju
Rekreatur tudi skozi Žalec
Tipkovih trinajst let
V	soboto, 7. junija, je bil v avli OŠ Šempeter že trinajsti koncert glasbene šole Tipko, ki je letos praznovala svojo 13. obletnico delovanja. Njeni začetki segajo v devetdeseta leta, ko so otroci iz bližnjega okoliša začeli igrati pod samostojno glasbeno taktirko Nataše Herodež.
V	vseh teh letih je vse od njene prve, začetne učilnice do današnje, razširjene glasbene šole Tipko opravilo diplomo že mnogo mladih glasbenikov z območja žalske občine. Na letošnjem koncertu je nastopilo 37 otrok iz šestih letnikov, ki so številnemu občinstvu predstavili pridobljeno znanje na sintetizatorju in klavirju. Poleg igranja so lahko poslušalci uživali tudi ob plesnih nastopih fantov in deklet ter različnih imitacijah zvezd z domače in tuje glasbene scene, tako da so se lahko tudi
Veselo na 13. koncertu glasbene šole Tipko
nasmejali in s tem nastopajočim malce pomagali pregnati tremo. Otroci so pokazali, da ne znajo le igrati in plesati, marveč tudi peti. Zapeli so nekaj zimzelenih, pa tudi evrovizijskih pesmi, na k'avirju pa jih je spremljala učiteljica Nataša Herodež. Otroci so svojim poslušalcem na koncu podarili drobne pozornosti,
s katerimi so globoko ganili marsikoga. Ob koncu koncerta so na oder povabili brate, sestre, sošolce in prijatelje ter družno v slovo zapeli še zadnjo pesem, tej pa je sledila kratka pogostitev. Trinajsti koncert glasbene šole Tipko je predstavil dolgoletno delo in trud učiteljice, otrok in njihovih staršev.	L. K.
Društvo za vzgojo in promocijo za zdravje Slovenije je letos pripravilo že šesti Tek - hoja za življenje. Prireditev, pripravljena po zgledu Ameriškega združenja za raka, je namenjena vsem tistim, ki so zboleli za rakom, tistim, ki so bolezen premagali, in vsem njihovim svojcem, katerih podpora je pomembna za vsakega bolnika. Zaradi dežja so prireditev pripravili pod šotorom.
Častna pokrovitelja prireditve sta bila letos ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič in vodja skupine za raka v evropskem parlamentu Lojze Peterle. Kljub časovni stiski je Lojze Peterle prišel v Žalec in ponovno izrazil vso svojo podporo prizadevanjem Društva za promocijo in vzgojo za zdravje s predsednico Viktorijo Rehar pri ozaveščanju ljudi o zdravem načinu življenja. Bolezen je namreč povezana z življenjskih slogom, zaskrbljujoče pa je, da se število na novo zbolelih še vedno ne zmanjšuje,
je med drugim povedal Lojze Peterle. Kar 40 odstotkov stroškov evropskih zdravstvenih blagajn je povezanih z napačnim življenjskim slogom. Bolezen rak ni smrtna obsodba, vedno pa je znak, da je potrebno korenito spremeniti svoje življenje, je poudaril Peterle. V imenu ministrstva za zdravje je zbrane pozdravil Jože Hren in med drugim povedal, da ministrstvo veliko sredstev namenja preventivnim programom za krepitev zavesti o zdravem načinu življenja. Izrazil je upanje, da bodo ti programi čim prej pokazali pozitivne rezultate v zmanjšanju obolevnosti Slovencev. Zbrane je med drugim pozdravila tudi Lucija Čeh z Zavoda RS za šolstvo, ki je prav tako poudarila pomen vzgoje mladih za zdravo življenje.
Celodnevna prireditev se je sicer začela že dopoldne z ustvarjalnimi delavnicami in športnimi aktivnostmi po vrtcih in osnovnih ter srednjih šolah, ob 16. uri pa je bila v žalski žu-
Lojze Petrle in Viktorija Rehar
pnijski cerkvi maša za bolnike. Pod šotorom v Športnem centru Žalec so se nato zvrstili nastopi otrok iz vrtcev in šol ter plesalcev, pevcev in glasbenih skupin, poleg hoje v krogu pa so zvečer prižgali tudi svečke v spomin na vse, ki so izgubil boj z boleznijo rak.
Kot je povedala predsednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravje Viktorija Rehar, je bila kljub dežju zadovoljna z odzivom na letošnjo prireditev, ki je v javnosti vse bolj odmevna.
K. R., foto: T. T.
Skupina rekreativnih kolesarjev z Gorenjskega, ki so začeli razmišljati o svojem zdravju in kakovostnem preživljanju prostega časa, se je pred tremi leti prvič odpravila na etapno rekreativno kolesarjenje po Sloveniji. Sprva jih je bilo 28, lani že 117. Letošnji Rekreatur bo imel tri etape, zadnja bo potekala od Žalca do Kranja.
Podrobneje.so to posebno kolesarsko prireditev predstavili na tiskovni konferenci v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. Vodja projektnega sveta Andrej Zalokar je poudaril posebnosti Rekreatura: kolesarji vozijo po skupinah, po cestnoprometnih predpisih in po etapah. Slednje daje poseben občutek profesio-
nalnih kolesarskih dirk, vendar pa na Rekreaturu ni pomemben najhitrejši čas, pač pa zmaga ekipa, ki se najbolj približa povprečnemu času vseh ekip.
Letošnji Rekreatur bo potekal od 21. do 24. avgusta, prvi dan s prologom v Črnomlju, drugi dan s prvo etapo do Podčetrtka, tretji dan z drugo etapo do Žalca in četrti dan s tretjo etapo od Žalca do Kranja. Na tej etapi se bo kolesarjem pridružil župan s svojo ekipo. Prijave sicer niso več možne, saj zaradi varnosti ne gre za množično kolesarsko prireditev. Na kontrolnih točkah se bodo predstavili tudi lokalni turistični ponudniki, tako da je to priložnost tudi za turistično promocijo, je med drugim povedal Andrej Zalokar. K. R.
Andrej Zalokar na novinarski konferenci namesto za mizo na kolesu
OBČINA ŽALEC
Ponedeljek, 30. junij, ob 8.30 uri (do konca avgusta)
teniške počitnice za otroke - vsak dan;
ŠC Žalec
(Teniška akademija Žalec,
041 698 276).
Ponedeljek, 30. junij,t>b 8.30 uri (do konca avgusta)
teniški tečaj za odrasle - vsak dan; ŠC Žalec
(Teniška akademija Žalec,
041 698 276).
Ponedeljek, 30. junij
med 9. in 12. uro (do 11. julija)
začetek 7. poletnega Sprintka ali počitniške poletne šole;
ŠC Žalec
(Atletski klub Žalec, 051 413 661).
Sreda, 2. julij, ob 21. uri
mednarodna poletna šola HARMONIKE:
Koncert Aleksandra Dmitrija; cerkev sv. Nikolaja v Žalcu (Andreja Turnšek, 041 759 913).
Četrtek, 3. julij, ob 17. uri
srečanje rudarjev in krajanov ob dnevu rudarjev - 3. juliju; letno gledališče Limberk (Etnološko društvo Srečno,
051 253 015).
Četrtek, 3. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: Yanu glasbene akrobacije z glasom in kitaro, Jan Tomšič;
Mestni trg, restavracija La Violette (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 3. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: The Freemen, klasična rock glasba;
Šlandrov trg, Mignon Cafe (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 4. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: Večer svetovnih duetov
(Brane Kač in Damjana Godnič); Savinjska cesta, Bistro Tanja (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 4. julij, ob 21. uri
Savinovi večeri v atriju Savinove hiše:
SVOBODNA KOT PTICA, Nataša Ferant;
vstopnina 5 € (od tega je 3 € konzumacije)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 5. julij, ob 4. uri
izlet, Risjak - Platak; odhod s Petrovega-trga (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 5. julij, ob 6. uri
SPP 1: dvodnevni izlet Zadnjica -Prehodavci,
Sedmera jezera - Komna; zbor pri pisarni PD Žalec na Trju ob 6.15
(Planinsko društvo Žalec,
031 320 242).
Sobota, 5. julij, ob 7. uri
kolesarski izlet v Logarsko dolino; start pred Hotelom Žalec (Kolesarski klub Žalec,
041 220 525).
Sobota, 5. julij, ob 8. uri
enotedenski planinski tabor Podpeca;
odhod izpred OŠ Griže (Planinsko društvo Zabukovica,
041 688 055).
Sobota, 5. julij, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami;
središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 5. julij, med 8. in 12. uro
bolšji sejem,
Mestna tržnica v Žalcu <040 290 040).
Sobota, 5. julij, ob 16. uri
zaključni koncert udeležencev mednarodne poletne šole harmonike;
Glasbena šola Risto Savin (Andreja Turenšek, 041 759 913).
Sobota, 5. julij, ob 16. uri
nogometna tekma, Risi :Tigri; pred gasilskim domom Zabukovica (Športno društvo Risi Zabukovica, 041 783 765).
Sobota, 5. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: Duo Zim in gost Presi;
Šlandrov trg, Caffè Inn (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 5. julij, ob 21. uri
izbor Smaragdne kraljice; pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. julij, ob 6. uri
planinska tura z vzponom na Ojstrico;
zbor pred Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje,
031 881 726).
Nedelja, 6. julij, ob 8. uri
25. jubilejni balinarski turnir;
ŠC Žalec
(Balinarski klub Žalec,
031 892 942).
Četrtek, 10. julij, ob 19. uri
odprtje razstave Nova fotografija -portret;
Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 03 710 04 34).
Četrtek, 10. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: Dotik poletja, francoska hrana in vina, modna revija z Majo Štamol Drolje; Mestni trg, restavracija La Violette (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 10. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: glasbeni večer -Rok Predin;
Celjska cesta, bar Trend Caffe (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 10. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: glasbeni večer -Aleš Romih;
Šlandrov trg, bar Still Caffe (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 10. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: Matjaž Romih, glasbeni večer;
Šlandrov trg, bar Still Caffe (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 11. julij, ob 9. uri
SAVINOV DAN - dan odprtih vrat Savinove hiše (do 19. ure);
Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 11. julij, ob 21. uri
Savinov večer - spominski večer s koncertom;
Savinova hiša
(TIC Žalec, 03 710 04 34).
Sobota, 12. julij, ob 7. uri
pohod na Uršljo goro; odhod iz parkirišča Hotea Žalec;
PD Žalec in Društvo Zimzelen Žalec
(Irena Potočnik, 040 833 037).
Sobota, 12. julij, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, Turistično društvo Griže,
DPŽ Občine Žalec, 031 337 097).
Sobota, 12. julij, ob 18. uri
Poletje v Žalcu: Animacijske igre in zabava za otroke;
Šlandrov trg, Marjola, Caffe Inn, Casata
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 12. julij, ob 20.uri
Poletje v Žalcu: Brencelj banda; Šlandrov trg, Marjola, Caffe Inn, Casata
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 12. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: skupina Tristan; Šlandrov trg, bar Still Caffe (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 13. julij, ob 10. uri
pričetek poletnega tabora v Indijanski vasi; kamp Menina (Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Četrtek, 17. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: Večer slovenske popevke
in drugih zimzelenih melodij; Mestni trg, restavracija La Violette (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 10. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: glasbeni večer raznih kantavtorjev;
Šlandrov trg, bar Still Caffe (TIC Žalec, 710 04 34),
Petek, 18. julij do nedelje 20. julij
indijanski vikend za odrasle;
kamp Menina
(Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Petek, 18. julij, ob 21. uri,
Savinovi večeri v atriju Savinove hiše:
PESEM BESEDE, Vokalna skupina Oktet 9;
vstopnina 5 € (od tega 3 € konzumacije)
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 19. junij, ob 6. uri
po manj znanih poteh nad Logarsko dolino; odhod izpred pisarne PD Zabukovica
(Planinsko društvo Zabukovica,
041 688 055).
Sobota, 19. julij, med 9. in 12. uro
EKO tržnica;
parkirišče pri Domu II. slov. tabora Žalec
(Občina Žalec, 713 64 36).
Sobota, 19. julij, ob 16. uri
Poletje v Žalcu: Rojstni dan oddaje M.c M.r. Dee z Radiem Goldi in gosti;
Šlandrov trg, Marjola in Cafee Inn (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 20. julij, ob 15. uri
vaške igre;
pri gasilskem domu Ponikva (Športno društvo Ponikva,
041 395 926).
Četrtek, 24. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: Pod nebom poletnega večera^ s šansonjerko Niko Vipotnik in harmonikarjem Zmagom Štihom;
Mestni trg, restavracija La Violette (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 24. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: glasbeni večer, razni kantavtorji;
Šlandrov trg, bar Stili Cafee (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. julij, ob 4. uri
dvodnevni izlet na Triglav; odhod izpred Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje,
031 881 726).
Petek, 25. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: Tristan, akustična glasba;
Šlandrov trg, bar Still Caffe (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: Show mix band; Šlandrov trg, Caffe Inn, Marjola (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. julij do nedelje 27. julij
indijanski vikend za odrasle;
kamp Menina
(Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Sobota. 26. julij, ob 6. uri,
dvodnevni planinski izlet Matajur - Mangart - Vršič; odhod izpred pisarne PD Zabukovica
(Planinsko društvo Zabukovica, 031 667 064).
Nedelja, 26. julij, ob 7. uri
izlet na Kokrško sedlo - Kalška Gora - Kalce; odhod s Petrovega trga (Planinsko društvo Šempeter,
041 377 620).
Sobota, 26. julij, ob 20. uri
Poletje v Žalcu: Miran Rudan in
Duo Z;
Šlandrov trg, Caffe Inn (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 26. julij do sobote, 2. avgusta
25. mladinski planinski tabor Podpeca 2008;
Podpeca
(Planinsko društvo Žalec,
041 939 619).
Sobota, 2. avgust, ob 4.30
izlet na Škrlatico; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 041 783 836).
Sobota, 2. avgust, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami;
središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 2. avgust, med 8. in 12. uro
bolšji sejem;
Mestna tržnica v Žalcu (040 290 040).
Petek, 8. avgust, ob 17. uri
prireditev »Izbor kmetice leta 2008«;
Šempeter
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 8. avgust, od 12. ure dalje
prikaz obiranja hmelja na star način;
Loke - dolina Rupe nad jamo Pekel (Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Sobota, 9. avgust, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, Turistično društvo Griže,
DPŽ Občine Žalec, 031 337 097).
Petek, 15. avgust, ob 10. uri
Ju Jitsu poletni kamp; na Pokljuki
(Ju Jitsu klub Aljesan Šempeter,
041 719 586).
Sobota, 16. avgust, ob 6. uri
dvodnevni izlet na Jalovec; odhod s Petrovega trga (Planinsko društvo Šempeter,
041 464 998).
Sobota, 16. avgust, ob 9. uri
3.	pohod ob obeležjih NOB ob krajevnem prazniku KS Griže; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica,
041 200 196)
Sobota, 16. avgust, med 9. in 12. uro
EKO tržnica;
parkirišče pri Domu II. slov. tabora Žalec
(Občina Žalec, 713 64 36).
Sobota, 16. avgust, ob 10. uri
hitro potezni šahovski turnir ob prazniku KS Griže;
Griže (ob 10. uri posamezniki ter ob 13. uri dvojice)
(Šahovski klub Griže,
041 966 613).
Sobota, 16. avgust, od 14. ure dalje
prikaz obiranja hmelja na star način;
Loke - dolina Rupe nad jamo Pekel (Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Ponedeljek, 18. avgust, med 9. in 12. uro, (do 29. avgusta)
7. poletni Sprintko ali počitniška poletna šola;
ŠC Žalec
(Atletski klub Žalec, 051413 661).
Od 19. do 28. avgusta, vedno ob 10. uri
slikarska šola Chiaroscuro; dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 20. avgust, ob 19. 30
HALO, EVROPA! glasbeno zabavni show;
Igor & Zlati zvoki, humorist Kondi Pižorn, gostje Savinjskih 7; predprodaja vstopnic bencinski servis Logo Velika Pirešica in papirnica Lan Žalec; Liboje - šotori pri cerkvi sv. Neže.
Sobota, 23. avgust, ob 6. uri
izlet na Pristavški Storžič; odhod izpred pisarne PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 051 346 707).
Sobota, 23. avgust, ob 17. uri
Rekreatur - ekipno kolesarjenje po
Sloveniji;
cilj v Žalcu
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 24. avgust, ob 5. uri
planinska tura po Bohinjskih gorah;
odhod izpred Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje,
714 03 56).
Sreda, 27. avgust, ob 10. uri
poletni tabor v Indijanski vasi;
kamp Menina
(Športno društvo Avantura,
041 687 868).
Četrtek, 28. avgust, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del udeležencev
Slikarske šole Chiaroscuro; dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 30. avgust, ob 6. uri
SPP 1: dvodnevni izlet na Jalovec zbor pri pisarni PD Žalec, na Trju ob 6.15.
(Planinsko društvo Žalec,
041 460 716).
Sobota, 30. avgust, ob 9. uri
pohod po hmeljski poti; štart pri dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 31. avgust, ob 8. uri
po obronkih KS Ponikva; zbor pri gasilskem domu Ponikva (Planinsko društvo Žalec, sekcija Ponikva, 041 829 936).
Nedelja, 31. avgust ob 10.45
promenadni koncert godb; ulice in trgi Žalca (TIC Žalec, 710 04 34)
Nedelja, 31. avgust, ob 16. uri
srečanje ljudskih pevcev in godcev; Hmeljarski dom KZ Petrovče (Kulturno društvo Petrovče,
041 478 984).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 5. julij ob 17. uri
dan gasilca;
Sv. Lovrenc;
PGD Sv. Lovrenc
(Boris Kupec, 041 771 221).
Sobota, 5. julij ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 5. julij ob 8. uri
turnir trojk v košarki;
Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Damir Simonovič, 031 703 758).
Nedelja, 6. julij ob 9. uri
srečanje letalcev in ljubiteljev letenja;
vzletišče Kaplja vas;
AERO KLUB Prebold (Edo Potočnik, 041 710 578).
Petek, 11. do sobote 12. julij
Triglav;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
^7
Četrtek, petek, sobota °
Poulično dogajanje W
Junij in julij
INFO:TIC Žalec, 710 04 34
NAPOVEDNIK
junij 2008
7
Sobota, 19. julij, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 19. julij ob 7. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem;
Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič,
031 531 947).
Nedelja, 20. julij ob 15. uri
gasilsko tekmovanje starejših gasilcev in
gasilk za pokal občine Prebold; Športno igrišče Matke;
PGD Matke
(Boris Golavšek, 041 783 332).
Nedelja, 20. julij ob 10. uri
zunanja slovesnost praznika Marije Magdalene na Homu;
(Župnijski urad Preboldm 572 41 83).
Nedelja, 20. julij ob 16. uri
občinsko prvenstvo v plavanju; bazen Prebold;
ŠD Partizan Prebold (Janko Napotnik, 031 762 137).
Nedelja, 27. julij
obisk planinskega tabora;
PD Prebold
(Tone Pavlič, 031 294 328, Olga Hribar, 041 922 247).
Nedelja, 27. julij ob 10. uri
Anina nedelja;
Župnijska cerkev Sv. Pavla v Preboldu;
(Župnijski urad Prebold,
572 41 83).
Nedelja, 27. julij ob 14. uri
tradicionalna lovsko-strelska prireditev na Golavi;
Lovska družina Prebold (Stane Skok, 031 631 351).
Sobota, 2. avgust ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 3. avgust ob 15. uri
tekma koscev in grabljic;
Sv. Lovrenc;
PGD Sv. Lovrenc (Andreja Kumer, 031 640 432).
Sobota, 9. avgust
10. memorial Draga Gajška; Gasilski dom Latkova vas;
PGD Latkova vas (Stane Hribernik,
031 314 931, Srečko Stepišnik,
041 793 783).
Nedelja, 10. avgust ob 10. uri
zunanja slovesnost praznika Sv. Lovrenca;
Sv. Lovrenc;
Župnijski urad Prebold,
572 41 83).
Ponedeljek, 11. do sobote, 16. avgust
športna tekmovanja DU Prebold; Prebold
(DU Prebold, 572 3 1 10).
Petek, 15. avgust ob 7.45
peš romanje iz Prebolda v Marija Reko in slovesnost praznika Marijinega vnebovzetja;
Marija Reka
(Župnijski urad Prebold,
572 41 83).
Petek, 15. avgust ob 7. uri
kolesarjenje v Logarsko dolino;
ŠD Latkova vas
(Niko Vihar, 070 783 378).
Sobota, 16.avgust
srečanje članov društva upokojencev v Gaju;
Gaj Prebold;
(DU Prebold, 572 31 10).
Sobota, 16. avgust ob 10. uri
turnir trojk v odbojki na mivki; Športni park pri bazenu Prebold;
ŠD Partizan Prebold (Janko Napotnik, 031 762 137).
Sobota, 16. avgust ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 23. avgust
Slemenova špica-Vršič: vodnik Mitja Četina;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Sobota, 23.avgust ob 18. uri
tek skozi pet vasi;
Športni center Matke;
Športno društvo Matke (Boris Golavšek, 041 783 332).
Nedelja, 17. avgust ob 10. uri
nogometni turnir preboldskih ekip Športni park pri bazenu Prebold; ŠD Partizan Prebold (Janko Napotnik, 031 762 137).
Sobota, 30. avgust ob 7. uri
ribiško tekmovanje - društvena tekma;
Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič Milomir, 031 531 947).
OBČINA POLZELA
Sobota, 28. junij,
malteški pozdrav poletju; srednjeveški dan v parku Šenek od 14. do 22. ure (Alenka Žnidar, 703 32 20).
Sobota, 28. junij, ob 7. uri
pohod v neznano;
zbirališče pred občinsko stavbo na
Polzeli
(Julijana Klemen, 031 756 103).
Sobota, 28. junij, ob 18. uri
11. kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2008;
Športno igrišče Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738).
Nedelja, 29. junij, ob 8. uri
izlet s kolesi;
zbirališče: Športno igrišče Andraž (Franjo Jelen, 041 783 733).
Od petka, 11., do torka, 12. julija,
planinski vzpon - Cmir; zbirališče: Športno igrišče Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Petek, 18. julij, ob 18. uri
122. lunohod na Goro Oljko; zbirališče pred domom Društva upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 19. julij, ob 8. uri
4.	gorski tek na Goro Oljko iz Andraža;
start: Športno igrišče Andraž (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 26. julij,
ogled gledališke predstave Klobčič na Studencu pri Krtini; letno gledališče Studenec (Vili Pižorn, 041 783 734).
Od sobote, 26., do nedelje, 27. julija,
ob 5. uri pohod na Jalovec z Vršiča; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 27. julij,
Dobriška nedelja z mašo na Gori Oljki.
Od sobote, 9., do nedelje, 10. avgusta,
ob 5. uri pohod na Triglav z Rudnega polja; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 10. avgust, ob 16. uri
srečanje upokojencev Andraža; Športno igrišče Andraž (Anton Mešič, 041 602 974).
Četrtek, 14. avgust, ob 18. uri
123. lunohod na Goro Oljko; zbirališče pred domom Društva upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790).
Od petka, 15., do sobota, 16. avgusta,
planinski vzpon - Kriški podi, Škrlatica;
zbirališče: Športno igrišče Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Od torka, 26., do srede, 17. avgusta,
ob 5. uri pohod na Škrlatico iz Vrat; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 30. avgust,
ob 5. uri pohod na Zirbtzilogel (Avstrija);
zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Od sobote, 30., do nedelje, 31. avgusta,
25. prireditev družina poje 2008; Športno igrišče Andraž (Slavko Pižorn, 051 323 690)
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 25. junij
tradicionalni POHOD »PO PUNTARSKI POTI«; pohodniki se, kot vsako leto, dobimo na družabnem srečanju, ob 10. uri na Mežnarjevi domačiji; (Turistično društvo Gomilsko in Občina Tabor ).
Sreda, 25. junij, ob 9. uri
tradicionalno meddružinsko LOVSKO TEKMOVANJE V STRELJANJU v počastitev dneva državnosti;
obnovljeno strelišče Boštunovec pri Žovneku;
v primeru slabega vremena bo prireditev v šotoru,
(Lovska družina Braslovče).
Sreda, 25. junij, ob 18. uri
nadaljevanje športnih tekmovanj v okviru »tedna športa na Gomilskem« s turnirjem v TAROKU;
ŠC Šmatevž (Toni Ramšak).
Četrtek, 26. junij, ob 18. uri
zaradi proslave ob dnevu državnosti bo junijska ura pravljic v Občinski knjižnici Braslovče izjemoma v četrtek.
Četrtek, 26. junij, ob 18. uri
nadaljevanje športnih tekmovanj v okviru »tedna športa na Gomilskem« s turnirjem v ŠAHU; ŠC Šmatevž
(Matjaž Sajovic, 031 701 833).
Petek, 27. junij, ob 18. uri
9. kolo občinske lige v malem nogometu (OLMN); igrišču v Letušu.
Sobota, 28. junij,
nadaljevanje športnih tekmovanj v okviru »tedna športa na Gomilskem« s turnirjema v ODBOJKI ZA MOŠKE IN ZA ŽENSKE;
ŠC Šmatevž
(Miha Štrajhar, 051 318 018,
Špela Štrajhar, 031 661 070).
Sobota, 28. junij,
nadaljevanje športnih tekmovanj v okviru »tedna športa na Gomilskem« s turnirjem v NAMIZNEM TENISU za moške; Dom krajanov Gomilsko (Dejan Fridrih, 031 501 241).
Sobota, 28. junij, ob 9.30
nadaljevanje športnih tekmovanj v okviru »tedna športa na Gomilskem« s turnirjem v VELIKEM NOGOMETU; igrišče Gmajna (Aleš Blatnik, 031 519 836).
Sobota, 28. junij, ob 16. uri
v okviru tedna športa KOLESARJENJE PO OBČINI BRASLOVČE.
9
Dobimo se ob 16. uri na igrišču v Šmatevžu. Pot nas bo vodila po celotni občini Braslovče, in sicer iz Šmatevža, čez Podvrh, Braslovče, Male Braslovče, Letuš, Parižlje, Topovlje, Orlo vas, Trnavo, Grajsko vas in Gomilsko nazaj v Šmatevž (Božena Kosu, 041 602 464).
Sobota, 28. junij,
DRUŽABNO SREČANJE IN ZABAVO S SKUPINO A JE TO; Športni park Šmatevž;
Sobota, 12. julij,
turnir v odbojki na mivki za ženske kopališče Pingo;
OK Braslovče (Taja Steblovnik).
Nedelja, 20. julij,
pohod na Pristovški Storžič (1759 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Katarina Šketa, 031 873 838).
Sobota in nedelja,
26. in 27. julij,
spominski pohod s sv. mašo dr. I. Rojnika na Sv. Višarje-Kamniti lovec (2071 m)-V. Nabojs (2313 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Franci Kumer, 041 771 134).
Sobota in nedelja,
2. in 3. avgust,
pohod na Triglav (2864 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(JožiMarovt, 041 570 151).
Petek, sobota in nedelja,
8.-10. avgust,
46. Dan hmeljarjev v Braslovčah; Turistično društvo Braslovče (Jasmina Roter, 031 896 938).
Sobota in nedelja,
16. in 17. avgust
pohod na Prisojnik (2547 m) in Razor (2061 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče
(Franci Kumer, 041 771 134).
Četrtek, 28. avgust,
športne igre na prireditvenem prostoru v Braslovčah;
DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Nedelja, 31. avgust,
pohod na Soriško planino - koča (1306 m);
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovč
(Katarina Šketa, 031 873 838).
OBČINA TABOR
Sreda, 25. junij, ob 10. uri
kulturni program v počastitev deva državnosti;
pohod po puntarski poti do Mežnarjeve domačije; odhod ob 9. uri izpred KZ Tabor (Turistično društvo Tabor in Planinsko društvo Tabor,
041 515 988).
Sobota, 5. julij, in nedelja, 6. julij
Zajčevi dnevi na Zajčevi koči; zajčje jedi od 13. ure dalje; ob 15. uri prikaz košnje trave na star način
(Planinsko društvo Tabor v sodelovanju z Društvom žena in deklet Tabor in Lovsko družino Tabor, 03/572 72 14).
Nedelja, 3. avgust, s pričetkom ob 9. uri
meddružinsko lovsko strelsko
tekmovanje
(Lovska družina Tabor,
03 5 727 043).
MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC
POLETJE V KNJIŽNICI
Občinska knjižnica Braslovče	julija in avgusta vabimo najmlajše uporabnike, da se vsak torek od 16. do 18. ure zabavajo v družbi knjig in vrstnikov.
Občinska knjižnica Polzela	Vsak ponedeljek med 15. in 16. uro vabimo vse otroke, ki radi rišejo, na ustvarjanje v naši knjižnici, reševanje nagradnih križank. JULIJ - ustvarjalni delavnici: -	krasitev keramičnih lončkov za rože ali pisala (9. 7. 2008 ob 10.30); -	zdelava lutk (23. 7. 2008 ob 10.30). AVGUST - ustvarjalni delavnici: -	izdelava okrasnih magnetov (za dolgočasen hladilnik) iz modelirne mase ali izdelava »živalske farme« (6. 8. 2008 ob 10.30); -	krasitev okvirjev za slike in ogledala (13. 8. 2008 ob 10.30).
Občinska knjižnica Prebold	Vsako sredo ob 11. uri filmske urice. Vsak četrtek ob 11. uri ura pravljic. Vsak petek ob 11. uri ustvarjalne delavnice.
Občinska knjižnica Tabor	Julija in avgusta vabimo najmlajše uporabnike knjižnice, da se vsako sredo od 17. do 18. ure zabavajo v družbi knjig in vrstnikov.
Občinska knjižnica Vransko	Vsak torek od 1. 7.-19. 8. bomo od 10. do 12. ure organizirali različne počitniške delavnice (točni datumi bodo objavljeni na www.zal.sik.si). LIKOVNA DELAVNICA Z ILUSTRATORKO MOJCO SEKULIČ FO, HAIKU POEZIJA, SLIKANJE NA KAMNE, UGANKE (s Tomažem Mahkovicčm in njegovo knjigo ugank), NAJ ZGODBA POLETJA -debatiranje (okrogla miza), NAREDIMO SI OGRLICO KVIZ, MARATON RISANK; vrstni red dejavnosti ni trdno določen, lahko pride do zamenjave (zunanji sodelavci...).
Krajevna knjižnica Griže	Julija in avgusta vabimo najmlajše uporabnike knjižnice, da se vsako sredo od 17. do 18. ure zabavajo v družbi knjig in vrstnikov.
Krajevna knjižnica Liboje	Vsak ponedeljek v mesecu: igra računalniških igric, risanje z voščenkami - počitnice, ustvarjanje knjige meseca - izmišljanje, domišljija. Vsak četrtek v mesecu: igra računalniških igric, PSST! Tukaj prijatelj bere pravljico, skrinjica zanimivih zgodb - mladi pisci.
Krajevna knjižnica Petrovče	-	VRTEC NA OBISKU - pravljice vsak 1. in 3. petek ob 10.30. - -	Vsak 1. torek med 17. in 18. uro beremo in rišemo.
Krajevna knjižnica Ponikva	JULIJ: uganka meseca, knjižničarske novice, poletje v pravljici, zanimive urice - obisk vrtca. AVGUST: uganka meseca, knjižničarske novice, poletna ustvarjalnica, zanimive urice - obisk vrtca.
Krajevna knjižnica Šempeter	Julija in avgusta vabimo najmlajše uporabnike knjižnice, da se vsak ponedeljek od 17. do 18. ure zabavajo v družbi knjig in vrstnikov.
Občinska knjižnica Žalec ■■mm—mm—mmm	Z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec in Sofistkom v poletni tabor, zbirajte nalepke - tako kot vaši starši, vsak dan vas bodo čakale barvice in papir, brezplačno boste uporabljali računalnik v Tuševem kotičku, vsak torek vam bomo ob 10. uri prebrali pravljico ali vas naučili pesmico.
Trubarjevo leto v žalski knjižnici
Zaključni koncert v novih oblekah
Učenci I. OŠ Žalec in OŠ Griže ter pianistki Špela Štusej in Kamila Marta Novak
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so v četrtek predstavili del raziskovalnih nalog, ki so jih osnovnošolci izdelali v okviru projekta Mladi raziskovalec 2008. Obiskovalci lahko v knjižnici že nekaj časa posedajo v Trubarjevem kotičku, si preberejo njegov življenjepis, vzamejo v roke faksimilirano izdajo Katekizma in Abecednika, spijejo kavo. V Trubarjevem letu pa so ta večer izpostavili predvsem raziskovalni nalogi (OŠ Griže in I. OŠ Žalec) Trubar in Slovenci, ki sta namenjeni utemeljitelju slovenske
besede Primožu Trubarju.
Direktorica knjižnice Jolanda Železnik je na začetku povedala, da želijo s predstavitvijo nalog približati Trubarja vsem obiskovalcem. O pomenu raziskovalnega dela v današnji poplavi informacij je govorila bibliotekarka Irena Štusej. Ni pozabila omeniti tudi tega, da se spoštovanje do Trubarja in slovenske besede začne pri vsakem posamezniku, tudi pri mladih, ki pri svojem sporazumevanju prek prenosnih telefonov, na raznih forumih in prek elektronske pošte mrcvarijo in mučijo jezik. Da bi zaradi tega
potrebovali sodobnega Trubarja, ki bi sestavil Abecednik prav za razumevanje njihovega jezika. Nastop učencev Osnovne šole Griže in I. osnovne šole Žalec je razgibal dogajanje, saj so dokaj sproščeno in domiselno odigrali pogovore s Primožem Trubarjem, poleg tega so predstavili metodologijo svojega raziskovalnega dela in povzetke rezultatov.
Za glasbo sta poskrbeli pianistki Špela Štusej in Kamila Marta Novak, gojenki zadnjega letnika Glasbene šole Risto Savin Žalec. Štiriročno sta odigrali Barcarollo in Arioso. T. T.
Letošnji zaključni koncert Mešanega pevskega zbora Tabor, ki so ga pripravili 24. maja v Domu krajanov Tabor, je bil v znamenju rdeče barve. Že več let smo lahko ženski del zbora občudovali v prepoznavnih rdečih oblačilih in tudi tokrat ni bilo drugače, le da so v drugem delu nastopih v novih oblekah tudi moški.
Kot sta šaljivo komentirala napovedovalca, so obleke marsikomu postale že malce pretesne in zato je bil čas za spremembo. Najprej smo lahko nastopajoče občudovali v starih oblekah, ki so prepoznavne po vsej Savinjski dolini, prav tako so z njimi gostovali v Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem in naza-
dnje lani na Češkem. V drugem delu koncerta so se preoblekli v nova, nekoliko temnejša rdeča oblačila.
V prvem delu koncerta se je Mešani pevski zbor Tabor predstavil s pesmimi v tujem jeziku, z izjemo slovenske žalostinke Zapuščena, solo je odpela Špela Kasesnik. Slišali smo dve novi pesmi, nemško in francosko, mednarodni del pa so zaključili z ljubezensko pesmijo Elvisa Presleyja. Tokrat so v goste povabili moški pevski zbor iz Vojnika z zborovodkinjo Emilijo Kladnik Sorčan. Po dvorani je zazvenela slovenska pesem, ki je bila rdeča nit tudi drugega dela koncerta. Najprej se je v novih oblekah s tremi sloven-
skimi običaji predstavil nežnejši del zbora, nato so se jim v novih »gvantih« pridružili še moški. Pod spretno roko zborovodje Milana Kasesnika smo lahko uživali v izvedbah slovenskih ljudskih in zabavnih pesmih.
Zbor je letos praznoval 19-letnico delovanja. Pred slavnostno 20-letnico pa jih čaka še kar nekaj nastopov in prelomnic. Med njimi naj omenimo gostovanje zbora na pevskem festivalu na Tirolskem 29. junija in snemanje nove zgoščenke v naslednji sezoni. Kot so poudarili na koncertu, pa vsega tega ne bi mogli izpeljati brez podpore sponzorjev, ki se jim zahvaljujejo tudi za novo podobo.	D. Naraglav
Razstavlja Manja Vadla
bistveno razlikuje od omenjenega. Zato lahko njenim novim slikam pripišemo izrazito socialne poudarke, ki s svojo vsebino presegajo dojemanje
Boris Gorupič, Manja Vadla in Dani Zagoričnik
V Savinovem likovnem seveda pokaže nekaj, kar se salonu v Žalcu bo do 8. julija odprta razstava likovnih del Manje Vadla. Avtorica je rojena v Celju, diplomirala je na pedagoški fakulteti v Ljubljani leta 1999, vseskozi se študijsko izpopolnjuje, ima pa status samostojnega ustvarjalca na področju slikarstva.
Kot je ob odprtju dejal likovni kritik Boris Gorupič, je avtorica pred leti že razstavljala v tej galeriji. Kdor si je takrat ogledal njene, slike, bo v primerjavi s to razstavo prepoznal več kot očitno razliko. Če smo do zdaj avtorico poznali kot slikarko, ki izhaja iz intimnega opazovanja realnosti, čemur je mnogokrat dodajala abstraktne poudarke, opazimo, da se je tokrat odločila za povsem novo smer. A ima svoje izhodišče Med nastopom v njenem dojemanju družbe, Prvo junijsko soboto je na katere predstavniki pogosto svojem letnem koncertu v poudarjajo pravičnost, ena- dvorani Hmeljarskega doma kost in poštenost, praksa pa Petrovče za ljubitelje zboro-
le domačih razmer. Gre za njeno širšo percepcijo stanja v poznem kapitalizmu. Ker mnogokrat nimamo občutka, da smo tudi mi njegov sestavni del, na nezavedne načine podpiramo vse večje razlike med razvitimi in manj razvitimi državami. Slikarka na te razmere odgovarja spontano, predvsem s precejšnjo mero ekspresionizma, ki vsebuje njeno izrazito osebno, emotivno dojemanje časa, v katerem se nahajamo. Hkrati pa razvija slikarstvo, ki izhaja iz različnih obdobij evropske zgodovine.
Razstavo je odprl podžupan Občine Žalec Dani Zagoričnik.	T. Tavčar
Taborski pevci so takole zasijali v novih oblačilih
Na ogled najboljša dela
Savinovem likovnem salonu Žalec nadaljujejo z razstavami mladih. Razstavo učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline je nasledila razstava del zaključnega letnika umetniške gimnazije Gimnazije Celje -Center. Razstava bo na ogled do 10. junija. Mentor dijakov prof. Ratimir Pušelja je na ogled postavil izbor najboljšega, kar je ustvarilo 23 razstavljavcev.
Dela kažejo zrelost mladih umetnikov in odkrivajo pot njihovega učenja oz. spoznavanja z likovno umetnostjo. Dijakom je nekaj vzpodbu-
MPZ A Cappella se je predstavil
vskega petja prepeval Mešani pevski zbor A Cappella Petrovče po vodstvom Blaža Rojka.
dnih misli povedal slovenski slikar Rudi Španzel, častni občan Občine Žalec in vodja poletne slikarske šole Chiaroscuro. Umetniška gimnazija na Gimnaziji Celje - Center in Chiaroscuro bosta letos stari pet let.
Slovesnega odprtja razstave so se udeležili tudi akademska
slikarka Darinka Pavletič Lo-renčak, ravnatelj Igor Majerle, vodja umetniške gimnazije Darja Poglajen, župan Občine Žalec Lojze Posedel in številni drugi gostje. Kulturni program so pripravili dijaki Gimnazije Celje - Center, in sicer Oktet devet ter glasbenice z oddelka za predšolsko vzgojo. T. T.
Zbor deluje že 14 let, ki so bila bolj ali manj uspešna, zelo zadovoljni pa so s svoji delom zadnje leto. Začeli so tudi s snemanjem prve zgoščenke, vendar je, kot je zapisala na koncertnem listu predsednica Jasna Se-ražin Meško, pot do izdelka še dolga. Dejala je tudi, da želijo na koncertu predstaviti svoje delo, nagrada zanj pa je vsekakor številčno in odobravajoče poslušalstvo. Gostja večera je bila Alenka Lesjak. Koncertni program je zajemal slovenske narodne in tudi zelo zahtevne umetniške in tuje pesmi. T. Tavčar
Rudi Španzl, Igor Majerle in Ratimir Pušelja med ogledom razstave
Razstavljal Mladen Melanšek
V galeriji Mercator centra Celje je bila do 25. junija odprta prva samostojna razstava Žalčana Mladena Melanška. Na ogled je postavil karikature, portrete in stripe. O avtorju razstave je govorila Lidija Koceli. Povedala je, da je Mladen Melanšek končal srednjo pedagoško šolo in nadaljeval šolanje na šoli za oblikovanje. Sprva je pomagal očetu pri sitotisku, nato pa
iskal izboljšave in samosvo poti. Od leta 1991 ima svo podjetje, dela pa kot ilustr; tor, portretist, karikaturi ... Znan je tudi kot odliče športnik, petkrat je bil d žavni prvak v lokostrelstv in streljanju z zračno pušk v tej kategoriji je pred le osvojil tudi sedmo mesto r svetovnem prvenstvu.
V kulturnem programu nastopila Špela Mastnak r marimbu.	T. Tavčć
Nov oddelek za otroke
Tudi letos Savinovi večeri
S prerezom traku so simbolično predali namenu nov oddelek knjižnice podžupanja Občine Vransko Maja Jerman, nekdanja knjižničarka Julka Golob in direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik
Občinska knjižnica Vransko je odprla nov oddelek, ki so se ga razveselili zlasti najmlajši uporabniki knjižnice, saj je namenjen prav njim.
Na 30 kvadratnih metrih so nameščeni nove knjižne police z mnogovrstnim knjižničnim gradivom, privlačna mizica s stolčki ter računalniško delovno mesto z dostopom do medmrežja. Nova pridobitev
je rezultat tesnega sodelovanja, naklonjenosti in strokovnosti Občine Vransko, zaposlenih v Občinski knjižnici Vransko in Medobčinski splošni knjižnici Žalec ter številnih donatorjev. Občinska knjižnica Vransko je, tako kot vseh enajst enot Medobčinske splošne knjižnice Žalec, povsem avtomatizirana, s številnimi revijami in časopisi, tudi igračami za najmlajše,
Ob 500-letnici Trubarja
predvsem pa z elektronskimi podatkovnimi bazami. Gradivo je mogoče od doma podaljšati, rezervirati - skratka, knjižnica je uporabnikom vedno bliže. Dobesedno nevsiljivo pride tudi na dom.
Slovesnost ob pomembni pridobitvi so popestrili učenci Osnovne šole Vransko in ilustratorka Mojca Sekulič Fo, ki je navdušila z razstavo izjemnih ilustracij. Besedno popotnico sta knjižnici namenili podžupanja Občine Vransko Maja Jerman in direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. Ob pomoči nekdanje knjižničarke Julke Golob sta prerezali trak, ki je odprl pot v svet novih možnosti in dogodivščin, kjer že čakajo in vabijo številni knjižni junaki. S prireditvijo, ki jo je vodila Tanja Goropevšek, se je Občinska knjižnica Vransko pridružila praznovanju praznika Občine Vransko. T. Tavčar
Trubarjevim življenjem preko igre, ki so jo zaigrali v pravih kostumih.
Vse skupine so svoje delo prikazale z zanimivo razstavo in prireditvijo, ki si jo je med drugimi gosti ogledal tudi vranski župan in poslanec Franc Sušnik. Idejno zasnovo za Trubarjevo leto sta izdelali učiteljici Marija Zagoričnik in Marija Završnik.
Na zaključku so podelili tudi bralne značke učencem od 6. do 9. razreda. V tem šolskem letu je tekmovalo 87 učencev, od tega jih je 21 bralo za bralno značko vseh osem let in ti so prejeli dve knjigi: Primož Trubar.doc in Poletje na okenski polici, pisateljice Irene Velikonja. Mentorica tekmovanja Marija Završnik je povabila vse, ki se letos niso odzvali tekmovanju, da to storijo drugo leto, saj je knjiga medij, ki je zdržal kar 500 let, medtem ko sodobni elektronski mediji v zelo kratkem času izpodrinejo stare medije.	T. T.
Devetega junija, torej na sam rojstni dan Primoža Trubarja, so na Osnovni šoli Vransko Tabor pripravili slovesen zaključek projekta ob 500-letnici njegovega rojstva.
Vse leto so pridno raziskovali različne stvari, povezane s Trubarjem. Počastitvi tega izjemnega jubileja so posvetili kar dva kulturna dneva.
Na prvem so spoznavali pisave, papir, različne črkopise in izdelali svojo prvo miniaturno
knjigo, na drugem pa so spoznavali očeta prve slovenske knjige, Primoža Trubarja, čas, v katerem je živel, kraje, po katerih je hodil, nemški jezik, ki se ga je moral naučiti, hrano, otroške igre, plese, oblačila iz tistega časa, srečali so se s sodobnim pesnikom Rajkom de Martijem, izdelali igrico »Trubar, ne jezi se«, skupina debaterjev je debatirala o tem, kaj je pomembneje: knjiga ali elektronski mediji, mladi gledališčniki pa so se seznanili s
Utrinek z igre Trubarjevo življenje (avtorici Danica Sedeljšek in Marija Zagoričnik)
Komorna zasedba Stringulus ~
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec bo tudi v letošnjem poletju v atriju Savino-ve hiše pripravil sedem Savi-novih večerov.
Prvi z naslovom Strune pod zvezdami j e bil 7. j unij a koncert komorne zasedbe Stringulus, ki ga sestavljajo Lucija Lavbič in Maruša Mirnik (kitara) in godalni kvartet v sestavi Danijela Djordjevič in Boris Šegula (violina), Urška Doler (viola) in Erian Karlovič (čelo). Tovrstna zasedba je v našem prostoru velika redkost. Publika je njihov koncert toplo sprejela, njim pa je skupno muziciranje velik užitek. Na koncertu so se
koncert za dve mandolini in godalni kvartet.
Na drugem večeru sta nastopila duet Marko Grobler, avtor glasbe in besedil ter Simon Ši-mat, avtor aranžmajev s Songi za dva groša. Predstavila sta pesmi, ki so nastale v zadnjih desetih letih. Zaradi slabega vremena je bila prireditev v Savinovem likovnem salonu.
V soboto se je zgodil tretji večer s skupino Dominik iz Žalca, 27. junija bo nastopila vokalna skupina Cantemus,
4.	julija Nataša Ferant in 18. julija Vokalna skupina oktet
9.	Vse prireditve bodo ob 21. uri.	T. Tavčar
predstavili s programom, ki ga sestavljajo temperamentna suita, vzhodnjaški melosi in baročni bombonček, Vivaldijev
Songi za dva groša, Grobler in Šimat
Pojemo življenju
Med nastopom Cerkvenega otroškega pevskega zbora Griže
V nedeljo je v župnijski cerkvi na Polzeli potekalo šesto srečanje cerkvenih otroških pevskih zborov. Na začetku srečanja, ki je imelo pomenljiv naslov Pojemo življenju, je vse nastopajoče in poslušalce, ki so napolnili cerkev do zadnjega kotička, v imenu cerkvenega pastoralnega sve-
ta Župnije Polzela pozdravil Marko Slokar in jim zaželel obilo pevskih užitkov.
Na koncertu so sodelovali otroški pevski zbori z zborovodkinjami, in sicer cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki Polzela s Tino Novak, Otro-ško-mladinski pevski zbor Petrovče s Petro Strahovnik,
cerkveni otroški pevski zbor Zvončki Šempeter z Matejo Kandare, Otroško-mladinski pevski zbor Šmartno ob Paki z Andrejo Šmerc, Cerkveni otroški pevski zbor Žalec, ki ga vodita pater Viktor Arh in Tina Pogorelčnik, ter Cerkveni otroški pevski zbor Griže pod vodstvom zborovodij Davida in Mateje Sopotnik. Vsi zbori so ob koncu skupaj zapeli štiri pesmi. Tini Novak, ki bo v kratkem stopila na novo življenjsko pot, pa so zaželeli srečo in se ji zahvalili za osem letno vodenje Cekinčkov in odlično organizacijo srečanj.
Zahvalo je ob koncu srečanja izrekel tudi župnik in dekan Jože Kovačec. Zahvalil se je vsem mladim, ki so s svojim petjem polepšali nedeljsko popoldne.	T. Tavčar
»Tèdi ni blo tek ko dons«
Naj pesem pove tokrat pod zelenim obokom
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so predstavili knjigo folklornih pripovedi Spodnje Savinjske doline Tedi ni blo tek ko dons, ki jih je zbral in uredil domačin Blaž Podpečan. Knjiga je izšla v zbirki Glasovi, ki že od leta 1988 zbira tovrstne pripovedi iz različnih pokrajin Slovenije.
Gostje večera so bili univ. dipl. arheolog Blaž Podpečan, urednica zbirke Glasovi dialektologinja dr. Marija Stanonik, domačinka dr. Tjaša Jakop in urednica pri celjski Mohorjevi družbi Alenka Veber. Z njimi se je
pogovarjala Irena Štusej. V zanimivem pogovoru, prebranih je bilo tudi nekaj pripovedi v savinjskem narečju, smo izvedeli, da smo pravzaprav ujeli zadnji vlak, da smo zapisali in objavili pripovedi, drugače bi se pozabile. Pripovedovalci so bili večinoma starejši ljudje, mnogih pravzaprav ni več med nami. Pripovedi pa niso zanimive le po govorni plati, temveč pričajo o življenju savinjskega človeka, njegovih strahovih, pričakovanjih, običajih.
Dogajanje so popestrile Ljudske pevke treh vasi.
T. Tavčar
V ekoučilnici na prostem, ki že tretje šolsko leto bogati življenje učencev OŠ Prebold, je v torek, 27. maja, potekala že 13. prireditev Naj pesem pove. Kulturniška skupina šole je z recitiranjem, s skeči in z glasbo predstavila pesmi osnovnošolcev devetih šol z našega področja, ki so sodelovale na tradicionalnem natečaju poezije.
Letošnje srečanje je čisto po svoje obogatila vsestranska ustvarjalka Lilijana Praprotnik Zupančič oziroma Lila Prap, kot se skrajšano imenuje. Kot ilustratorka, pisateljica
in pesnica ustvarja predvsem za mlajše bralce. Pregovor pravi, da se po jutru dan pozna in pri njej je to kar pravilo. Če otroci vzljubijo njene nenavadno ljubke živalce - svetle in okrogle - rime in pravljice že zelo zgodaj, jim kar same zlezejo pod kožo in zanetijo iskrico lepega in veselje do branja in knjige.
Učenci so se zelo zabavali ob Lilinem pripovedovanju in ob branju njenih zelo nenavadnih pravljic in zgodb. Njena dela so prevedena v različne tuje jezike (tudi kitajščino in japonščino), napisala in narisala pa je celo živalski slovar.
Njenemu nastopu je sledilo žrebanje petih knjižnih nagrad mladim pesnikom, ki sta ga družno in prijateljsko opravila dolgoletni ravna-
telj Milan Jezernik in sedanji Oton Račečič. Gostja pa je mlade ustvarjalce počastila s svojim avtogramom in fotografiranjem.	D. N.
Zlato in bron v SSD
Državne prvakinje iz Šempetra
V Mislinji je konec maja potekal finalni turnir državnega prvenstva v mali odbojki za deklice. V finalu so se pomerile štiri najboljše ekipe v Sloveniji, med njimi kar dve iz Savinjske doline. Ekipa Aliansa iz Šempetra je osvojila 1. mesto, ekipa ŽOK Braslovče pa 3. mesto.
Ekipa ALIANSA I iz Šempe-
tra, ki je letošnjo sezono zaključila brez poraza, se je v polfinalu najprej pomerila z ekipo Calcit Kamnik in zmagala z rezultatom 2:1. Šempetranke so se za naslov državnih prvakinj pomerile še z domačinkami, ekipo Lisičk iz Mislinje. Mlade igralke ekipe ALIANSA I so še zadnjič letos dokazale, da so nepremagljive,
saj so si z zmago nad domačinkami (2:1) priborile naziv državnih prvakinj. Za eno od treh najboljših igralk na turnirju je bila izbrana igralka ekipe ALIANSA I iz Šempetra Sara Tajnik. Odlične so bile tudi Braslovčan-ke, ki so v borbi za tretje mesto premagale ekipo Calcita iz Kamnika.	T. T., D. N.
Liga malega nogometa Gotovlje
Ekipa Kabeltrade
Po devetih kolih je konec spomladanskega dela Lige malega nogometa Gotovlje 2008, ki ga prireja Športno rekreativno društvo Borut Gotovlje.
Na 45 tekmah je bilo doseženih 397 golov. Na prvem mestu je tako kot že vrsto let ekipa Manchester iz Žalca. Po pričakovanjih tudi letos dominirajo na igrišču. Rezultati o njihovem
uspehu povedo vse. Z najboljšim strelcem in najboljšim vratarjem lige na čelu so v prvem delu nadigrali vse nasprotnike. Najslabša predstava tega moštva je bila takrat, ko so zmagali "le" za tri gole. Sicer pa velja omeniti še najstarejšo ekipo v Ligi malega nogometa v Gotovljah, ekipo Kabeltrade iz Petrovč, ki je igrala že pred leti, ko je v Gotovljah bila veteranska liga. Jedro ekipe so "stari mački", ki še vedno presenetijo marsikaterega nasprotnika s svojo eksplozivnostjo. Lani so se na koncu lige obdržali na tretjem mestu, kjer so pristali tudi letos po prvem delu lige. Drugo mesto po prvem delu so zasedli nogometaši iz Juteksa, ki se lige udeležujejo prvič. T. T.
Odbojkarji Braslovč z uspešno sezono
Braslovški odbojkarji so po osmih letih ponovno zaigrali v 3. državni odbojkarski ligi. Ekipa je bila pred začetkom odbojkarske sezone pravzaprav brez ligaških izkušenj, kar se je seveda odrazilo tudi v rezultatih, saj so le dvakrat slavili zmago, in sicer proti ekipama iz Ljutomera in Mislinje.
Ekipa, ki jo v večji meri sestavljajo študentje, je kljub študijskim obveznostim študentov vseskozi redno in zagrizeno trenirala trikrat tedensko, ob sobotah pa so potekala ligaška tekmovanja. Trud se je kmalu obrestoval, saj so fantje iz tekme v tekmo igrali bolje in v spomladanskem delu prvenstva zmagali kar štirikrat, in sicer poleg že zgoraj naštetih še proti ekipi LIP Poljčane ter tretjeuvršče-ni ekipi iz Črne.
Vodstvo ekipe in tudi strokovni trenerski del ekipe sta vseskozi dobro delovala. Na tem mestu velja omeniti pomoč sodelavcev DTV Partizan Braslovče in se zahvaliti vsem sponzorjem in donatorjem, ki so pripomogli k temu, da so sezono tudi s finančnega vidika uspešno zaključili.
Zadovoljni so z doseženim, saj je ekipa dosegla načrtovano 8. mesto na lestvici.
Fantje so ambiciozni in z njimi tudi vodstvo ekipe. Za naslednjo sezono načrtujejo uvrstitev med prvih pet na lestvici, kar pa bodo dosegli tudi z dodatno okrepitvijo v ekipi pred začetkom nove sezone.	T. T.
Odbojkarji Braslovč
Cici olimpijada navdušila
Žiga in Petra državna prvaka
ZKŠT Žalec je v skupni organizaciji z vrtci in šolami Občine Žalec ter Atletskim klubom Žalec organiziral že
13.	Cici olimpijado. Zaradi velikega zanimanja je bila tokrat ponovno izpeljana v dveh delih in prav vsi vrtci in vse šole žalske občine so se je udeležile. »Vrtičkarji« so se atletsko zabavali v sredo, 28. maja, in kar rekordnih 320 otrok je na prijazen način spoznavalo atletski stadion, predvsem pa prvine metov, skokov in tekov. Vzgojiteljice so jih vodile od discipline do discipline, atletski sodniki so sodili in demonstrirali, malčki pa so dosegali »rekord za rekordom«. Že naslednji dan so svojo moč preizkušali prvošolčki in nji-
Tek na 60 m
hova vnema ni bila nič manjša od mlajših kolegov. Skupno je bilo prvošolčkov 200, učiteljice pa so bile tudi tokrat zveste »trenerke« svojih varovancev. Himno je prav za to priložnost napisal slovenski animator
Sten Vilar, prireditev pa je povezovala Andreja Stare iz Studia Anima. Velika zahvala za odlično organizacijo gre predvsem Vidi Stingi, ki je odlično organizirala in koordinirala vse enote vrtcev. T. Tavčar
V Šoštanju je konec maja potekalo državno tekmovanje Šolskega plesnega festivala za osnovne šole, ki ga že več let organizirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Plesna zveza Slovenije.
Petra Tekavc in Žiga Lukman sta osvojila prvo mesto med plesnimi pari in tako postala državna prvaka. Žiga je osvojil tudi 6. mesto med posamezniki. To je velik uspeh mladih plesalcev OŠ Vransko Tabor. Pred tem sta slavila zmago tudi na področnem
tekmovanju aprila v Celju, ko so se z njima veselili tudi zmagovalca plesnih parov v kategoriji
4.,	5. in 6. razreda Lana in Tim Križnik ter drugouvrščeni Neža Lesjak in Špela Uranjek.
»Velika zahvala za tako lepe uvrstitve gre vsekakor vodstvu šole in mentorici Miri Les, ki sta prisluhnila željam učencev in nam omogočila plesne vaje in sodelovanje na tekmovanju,« pravita državna prvaka med plesnimi pari osnovnih šol Petra in Žiga.	D. N.
Uspešna sezona šempetrskih odbojkarjev
OK SIP Šempeter se je v letošnji sezoni res lahko veselil svojih uspehov. V Šempetru je 'potekalo finale v mali odbojki dečkov, starih do 13 let. Šempetrani so v prvi polfinalni tekmi po težki borbi premagali ekipo Frama in si tako prislužili vstopnico za nastop v finalu proti ekipi Žužemberka ali Fužinarja. V boju med slednjima je zmago slavil Žužemberk. Tako sta se za tretje mesto pomerili ekipi Fužinar -Metal Ravne in Frama, kjer si je tretje mesto prislužila slednja.
Vroče je postalo pred finalno tekmo, saj se je v dvorani zbralo približno sto ljubiteljev odbojke. Ekipi, tako Žužemberk kot Šempeter, sta bili dobro pripravljeni, česar so se vsi dobro zavedali. Že na samem začetku se je bil pravi finalni boj, saj sta bili ekipi ves čas zelo izenačeni. Tudi med potekom sezone sta obe beležili le en poraz. Sreča se je tokrat obrnila na stran šempetrske ekipe, ki je prišla v vodstvo z 2 : 0. To je bil uspeh, saj so lahko Šempetrani slavili zmago oz. naslov prvaka že po drugem setu. Trener ekipe Sebastjan Cilenšek se je v zadnjem setu odločil v igro poslati vse svoje
igralce in jih tako nagraditi za celoletni trud in vztrajnost. Tekma se je končala z rezultatom 2 : 1 v prid odbojkarjev SIP Šempetra. Tokrat je bila za najboljšega igralca turnirja izbrana kar celotna ekipa SIP Šempeter, saj je vsak izmed igralcev pripomogel k uspešnemu rezultatu.
To je zdaj drugi naj večji uspeh kluba po letu 2004, ko so Šempetrani osvojili naslov mladinskih državnih prvakov.
Takšnih rezultatov, kot jih slavi klub OK SIP Šempeter v letošnji sezoni, ne pomnijo. Prva ekipa se je uvrstila v prvo državno odbojkarsko ligo, mini odbojka je osvojila naslov podprvakov - drugo mesto v državi, prav tako pa
so se izkazale tudi vse ostale ekipe. Starejši dečki so v B državni ligi osvojili prvo mesto brez poraza in tako končali na skupnem 13. mestu, kadeti pa so se uvrstili na 5. mesto, kar je prav tako lep uspeh, ki ga ne smemo prezreti. S temi rezultati so postali eden najuspešnejših klubov v žalski občini.
Seveda pa vseh teh uspehov ne bi bilo brez zvestih sponzorjev, ki se jim iskreno zahvaljujejo za podporo in zaupanje, navijačev, ki bučno spremljajo vsako njihovo tekmo ali turnir, staršev, ki spodbujajo in podpirajo svoje nadobudneže tudi takrat, ko jim je težko in žanjejo vzpone in padce.	T. T.
Beno, Uroš in Samo
Na sklepni prireditvi 500 udeležencev
Nova disciplina skike
V soboto, 14. junija, je na Športnem centru Žalec svoj sklepni del doživela dober mesec trajajoča prireditev Razpnimo jadra. Zaključne prireditve se je udeležilo več kot 500 ljubiteljev športa. Sicer je v celotni akciji sodelovalo kar 4000 udeležencev, najaktivnejši, ki so zbrali od 3 do 7 žigov, torej seje udeležilo toliko športnih aktivnosti, pa je bilo več kot 240. Glavne nagrade (2 kolesa) pa sta prejela Ludvig Dolar in Amadej Jager Kladušek, oba iz Žalca.
Organizator Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je skupaj s športnimi društvi Občine Žalec tudi za zaključno prireditev pripravil več kot 20 aktivnosti, od plezanja na steni, konjeništva, spretnostnih poligonov, badmintona, nogometnih iger, pikada, ruskega kegljanja, namiznega tenisa, streljanja z zračno puško brez metkov, balinanja do napihljivega gradu »Skakača«, indijanskih veščin za najmlajše, »skajk«. Sočasno je v organizaciji ŠD Petrovče potekalo tudi
3.	državno prvenstvo v heballu. V »Linde plin Areni«, kjer je potekalo tekmovanje starejših, so si prva tri mesta razdelili Žalčani pod imenom Žoga ( 1.), ŠD Petrovče (2.) in ŠD Stanko Lorger Celje (3.). V »Hervis Areni« pa so se za naslove državnih prvakov potegovali osnovnošolci. Zmagali so Big Winersi, pred ekipo Karmen in ekipa Švedov.
Na zaključni prireditvi je potekal tudi košarkarski turnir
trojk z bratoma Udrih v organizaciji ŠD Body Solution. Pri osnovnošolskih ekipah je zmaga pripadla ekipi KK Hopsi Polzela, v konkurenci starejših pa je zmagala ekipa »Večno drugi«.
Sicer pa je bil sklepni del akcije Razpnimo jadra tudi priložnost za srečanje športnih društev Občine Žalec. Ta so skupno pripravila zanimiv ekipni, zabavni športni mnogoboj z najmanj tremi udeleženci v ekipi. Pomerili so se v nogometni igri, pikadu, ruskem kegljanju, košarki oz. prostih metih, v heballu ali namiznem teni-
su. Med športnimi društvi so zmagali člani PD Liboje pred ŠD Petrovče - namiznoteniško sekcijo in PD Žalec. V absolutni konkurenci pa so zmago slavili Bezovničarji, ki so zbrali rekordnih 1902 točki.
Morda še zanimivost: na prireditvi sta bila prisotna tudi bodoča udeleženka svetovnega prvenstva v jadranju v klasi Laser 4,7 Ajda Njegovec in njen trener Stanko Užmah, oba člana JK Wild Wind. Udeleženci prireditve so si tako lahko ogledali jadrnici Optimist in Laser 4,7. Veliko zanimanje sta vzbudila tudi Samo in Beno Udrih, ki sta proti očetu Silvu odigrala partijo »velikega šaha«.
Sicer pa je bilo dogajanje zelo živahno, za kar so s prijetno zvočno kuliso poskrbeli tudi člani Moonlighting orche-tra in Peter Kavčič ter Franci Podbrežnik, ki sta povezovala program. Predstavnik in glavni organizator Uroš Vidmajer z ZKŠT Žalec nam je povedal, da prireditve ne bi bilo brez športnih društev, posameznikov in drugih podpornikov akcije (ZŠD Žalec, Fundacija za šport, Hervis, Linde plin, RK Celje Pivovarna Laško, NK MIK Celje, Teniška akademija Žalec, Kopališče Prebold, Karting center Celje ...) in jih vabijo, da se jim pridružijo tudi drugo leto.
L. K., foto: T. T.
V soboto, 8., in nedeljo, 9. junija, so v okviru akcije Razpnimo jadra 2008 pripravil dve prireditvi, in sicer Evro nogometni dan in Nam se rola.
Na sobotni prireditvi so kar na treh igriščih ves dan igrali nogomet, od najmlajših do veteranov in članic. Skupaj je nastopilo 36 ekip in približno 300 nogometašev. Zanimiva je bila tudi nogometna tekma med veterani Nogometnega kluba Žalec in Kladivarja iz Celja. Zmago so
s 5 : 1 slavili gostitelji. V celjski ekipi je zaigral tudi Ivan Hribernik, ki je dopolnil 72 let, pri Žalčanih pa je bil s 60 leti najstarejši Viki Urankar.
Na nedeljski prireditvi z naslovom Nam se rola so v hokeju na rolkah nastopili 20 osnovnošolskih in srednješolskih ekip in drugi. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji hitrostnega in spretnostnega rolanja ter mini šole rolanja, vseh pa je bilo po besedah organizatorjev približno dvesto.	T. T.
Uspešni tudi na EP
Mlade kar ateistke prvakinje
riji kadeti do 46 kg in osvojil
2.	mesto, Julijan Motoh, ki je nastopil v kategoriji kadeti do 60 kg in osvojil 3. mesto, tretji sta bili Barbara Stiplo-šek pri kadetinjah do 66 kg in Sabina Predovnik, ki je tekmovala v kategoriji mladinke + 70 kg. Ta uspeh je dopolnil še Luka Melanšek, ki je tekmoval v kategoriji kadeti do 66 kg in osvojil zelo dobro 7. mesto, saj je tekmoval v eni izmed najtežjih kategorij, v kateri je nastopilo največ tekmovalcev.
Petčlansko ekipo sta spremljala trenerja Aleksander Jelen in Rok Šuster. Ju jitsu klub Aljesan ima že 9 medalj s svetovnih in z evropskih prvenstev, kar je nedvomno dokaz za uspešno delo kluba.	D. N.
Petčlanska ekipa s trenerjema na EP
V nedeljo, 25. maja, se je v poznih večernih urah v športni dvorani v Taboru v Mariboru zaključilo mla-dinsko-kadetsko evropsko prvenstvo v ju jitsu borbah. Evropskega prvenstva se je udeležilo 571 tekmovalcev
iz 21 držav, med njimi tudi 27-članska reprezentanca Slovenije.
Barve slovenske reprezentance so zastopali tudi tekmovalci Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, in sicer Žan Artelj, kije nastopil v katego-
Ekipa starejših deklic Karate kluba Žalec je konec maja osvojila naslov prvakinj Slovenije v športnih borbah. Žalčani so osvojili še dve drugi in eno tretje mesto na ekipnem prvenstvu v Oplotnici.
V Oplotnici se je na ekipnem prvenstvu Slovenije v karateju pomerilo kar 130 ekip iz 36 klubov. Med njimi tudi pet ekip iz Karate kluba Žalec. Najuspešnejša je bila ekipa starejših deklic v športnih borbah v postavi Patricija Čačulovič, Nika Pšajd in Karolina Sočič, ki je osvojila naslov prvakinj Slovenije za leto
2008.	Uspeh so z dvema drugima mestoma v športnih borbah dopolnili starejši dečki v postavi Matej Seidl, Mario Verlič in Matej Šolinc in mlajše deklice v postavi Urška Krajnc, Alja Slogar in Gaja Rojko. Mladi kadeti v
Najuspešnejša ekipa st. deklic postavi Igor Dedič, Rožle Novak in Aleš Guzelj pa so v športnih borbah osvojili 3. mesto. Žav 1. kolu so s 3 : 0 premagali ekipo
Nestor iz Griž. Žalski karateisti so nastopili kar v treh finalih in dosegli enega najboljših rezultatov v zadnjem obdobju. M. C.
INŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p.
OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela,
Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71
Od 30.junija do 4. julija
ODHODI AVTOBUSA ob 8.30,1.OŠ Žalec POVRATEK okoli 15.30,1.OŠ Žalec
Za 5 dni: 60 €
*kìùmt
V ceno Je všteto: strokovno vodstvo, kopališka karta, prevoz In kosilo
ZKÖT Zqvod za kulturo, Sport In turizem Žalec, ASkerdeva 9a, www.zkst-zaieo.si
KAM MED
POČITNICAMI?
I.........
VODENI IZLETI V ZNANA SLOVENSKA KOPALIŠČA
KOPAUŠČE PINGO - ORLA VAS
i.S tem kuponom imate v kopališču Pingo 25% enkratni popust
j	pri nakupu dnevne kopališke karte
Velja samo za osnovnoéolce! :
Odprto vsak dan od 9. do 19., možno tudi nočno kopanje. INFORMACIJE: 700 22 60 ali 041 76S 334
7. POLETNI SPRINTKO
Od 30. junija do 11. julija Od 18. do 29. avgusta
VSE DELOVNE DNI V TEDNU _	, -	, OD 9. D012. URE	5 A
Brezplačno . Atletski štadion Žalec
INFORMACIJE: AK Žalec - 051 413 661
Informacije: 041 991 707 (Metka)
ZMOREM PREPLAVATI 100m e
Sobota, 5. julij, od 10. do 13. ure «cakdo Pre'm DAN ODPRTIH VRAT (prost «top)
KOPALIŠČA PREBOLD
Za osnovnošolce brezplačno poletno kopanje!
Informacije: 031 639 324 (Grega)
041 264 221 (Igor)
SZ Prebold
J
Od
Od 30. junija do 4. julija Vsak dan med 17. in 18. uro
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter
Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186
POPRAVILA
•PRALNIH STROJEV, •ŠTEDILNIKOV
•GRELNIKOV VODE, •SUŠILNIKOV
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILNIKOV
Telefon: 03/712 12 80
Pisma bralcev
Prošnja -klic v stiski
V Krajevni organizaciji Rdečega križa Polzela prisluhnemo klicem krajanov v stiski. Pomagamo jim po svojih najboljših močeh s hrano, obleko, nakupom šolskih zvezkov, čistilnih sredstev oz. s pomočjo zvestih donatorjev in območnega združenja pri večjih akcijah. Tokrat sledimo klicu krajanov, da pomagamo 17-letni Tini Rovšnik, ki ji življenje ne prizanaša. Starša, nekoč delavca Tovarne nogavic Polzela, sta hudo bolna. Oče Vinko se bori z boleznijo že nekaj časa. Iz dneva v dan peša oz. mu kopnijo moči. Je skoraj negiben in za osnovne potrebe poskrbi vsak dan patronažna sestra oz. sin, ki si je nedaleč od doma ustvaril svojo družino, v kateri sta hčeri dvojčici, prav tako potrebni pogostih zdravniških obiskov zaradi dolgotrajne bolezni sečil. Tako vsa preostala skrb za očeta pade na ramena mlade Tine, ki obiskuje drugi letnik srednje šole.
Da je nesreča še večja, je pred osmimi leti hudo zbolela tudi Tinina mamica Majda, ki je vsa ta leta svojo bolezen z neizmerno voljo obvladovala. Pred dvema mesecema pa je njeno nogo napadla neznana mesojeda bakterija in zdravniki se iz dneva v dan bojijo, da bi boj z njo izgubili. Če jim bo uspelo, bo potrebovala Tinina mama še najmanj pol leta bolniške nege.
Tina ne ve, kaj bo življenje v prihodnosti namenilo njeni družini, čeprav ostaja ves čas polna upanja. Spopada se z boleznijo obeh staršev in s težko denarno krizo. Trenutno shaja z nizkima pokojninama obeh staršev. Občasno ji priskočijo na pomoč krajani, KO Rdečega križa Polzela, Karitas (s hrano oz. plačilom položnic). Najhuje je, ker se Tina zaveda, da dom, v katerem bivajo, še ni povsem njihov. Ostala je še približno polovica od 180 obrokov po 96,61 evrov za odplačilo stanovanja.
Žal Krajevna organizacija Rdečega križa Polzela v svoji blagaj ni nima sredstev, zato smo sprožili akcijo z
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
željo, da priskočijo na pomoč dobri ljudje. S to prošnjo se obračamo tudi na Vas. Želimo, da bi tudi z Vašo pomočjo lahko Tina odplačala vsaj nekaj obrokov za stanovanje. Sklenili smo, da bomo z zbranim denarjem skrajšali dobo odplačevanja (ostalo je še za sedem let odplačil).
Verjamemo, da ima vsak svoje številne obveznosti. V upanju, da nismo vsiljivi, se v stiski obračamo na Vas in se Vam že vnaprej zahvaljujemo za ugodno rešitev naše prošnje.
Lepo Vas pozdravljamo.
Predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela Olga Hočevar
Št. TRR pri Banki Celje: 06000-0007474828 Sklic: 24208
Še za Slavko
V glasilu UTRIP Savinjske doline je bil objavljen prispevek z naslovom S plesom in glasbo zaokroženih 90. V njem je bilo opisano bogato življenje Slavke Dolar iz Velike Pirešice. Avtor se je potrudil, da je obsežno opisal življenje jubi-lantke, ki je življenju dala smisel tudi s strpnostjo in razumevanjem svoje težke poti. Opisal je tudi veselje njenih otrok, vnukov in pravnukov pri tem lepem in prisrčnem prazniku njihove mame in babice.
Slavko imajo vsi zelo radi in ji izkazujejo globoko spoštovanje. Ona ni dojemala svojih otrok kot ubogljive izvrševalce njenih ukazov vedenja in ravnanja. Ravnala je povsem drugače. Njim je bila prijateljica in svetovalka. Vedno je prisluhnila njihovim težavam in željam ter jih dobrohotno razumela. Zaradi tega je bila družinska vzgoja pri Dolarjevih nekaj posebnega in tudi zaradi tega uspešna. Avtor je čutil dolžnost in je napisal, da so ji pri njenem častitljivem prazniku prišli čestitat predstavniki krajevne skupnosti, Rdečega križa in društva upokojencev. Pogrešala pa je organizacijo Zveze borcev. Njihovim vrednotam je namenila mladost in pogum, ko je bila domovina v stiski in potrebna pomoči. Mlada Slavka se je pravilno opredelila v tistem času, ko je bila domovina vojaško in civilno okupirana. Bila je odločna in pomembna soustvarjalka, da smo premagali tiste usodno hude čase druge svetovne vojne, da imamo danes državo Slovenijo v njenih obstoječih mejah.
Sam sem tedaj deloval kot predsednik mladinske organizacije OF šaleško-mislinjskega okrožja, okraj Šentilj pri Velenju, kamor so spadale tudi Bevče. Zaradi tega jubilantko kot nekdanjo aktivistko in prizadevno sodelavko narodnoosvobodilne vojne dobro poznam. S svojim sestavkom želim tudi upravičiti organizacijo ZB Žalec. Njen predsednik Stanislav Zupanc je prizadeven in čuteč. Če ne bi bil v tistem času bolan in če bi drugače izvedel za Slavkino slavje, bi bil zagotovo med prvimi udeleženci, ki bi ji prišel stisnit roko.
V mladinsko organizacijo OF Bevče smo jubilantko sprejeli na zahtevo mnogih aktivistov. Slavka je s svojim delom v domačem kraju in širše pokazala izredno narodno zavest, zvestobo in neustrašnost pri zahtevnih nalogah, jih dosledno izvrševala, za kar je bilo takrat potrebno veliko poguma. Vsa Goltni-kova družina iz Bevč je bila zvesta osvobodilnemu boju. Brata Miha in Ivan sta stopila v partizanske vrste. Ivan je bil obveščevalec na okrožju, mlajši bratMiha pa komandant prvega bataljona Tomšičeve udarne brigade.
Slavka je morala prestati tudi trpljenje žrtvovanja, saj je bil njen brat Ludvik kot talec ustreljen malo pred koncem vojne v Ivanjkovcih pri Ormožu, kjer je pokopan.
Pri vsem tem življenjskem trpljenju, ki ga je znala prenašati in obdržati zase, ji čestitamo za njeno pokončnost, hrabrost in zvestobo družini in domovini.
Milan Razdevšek
Bosta zmagala zdrav razum in stroka?
Zdi se, kot da se je prah okrog tretje razvojne osi in predlaganih najustreznejših variant polegel, vendar še zdaleč ni tako.
Načrtovalci so se zavili v molk. Občani in civilne iniciative, povezane v zvezo civilnih iniciativ, pa aktivno delujemo, da preprečimo izgradnjo škodljivih in slabo načrtovanih tras, ki bodo bremenile davkoplačevalce še kar nekaj generacij. Naše zavzemanje teče predvsem v smeri izgradnje optimalne trase hitre ceste, ki naj poteka tam, kjer se res potrebuje (povezava med Celjem in Velenjem), in po trasi, ki bo čim manj obremenjeva-
la okolje.
V	CIB smo izdali brošuro 3. razvojna os - analiza vrednotenja tras, v kateri opozarjamo na napake in z argumenti, mnenji strokovnjakov, recenzentov in revizorjev, ki so jih najele državne institucije, dokazujemo, da je predlagana trasa F2 (Braslovče-Šentrupert), ki je samo za 2 točki bolje ocenjena kot trasa F6 (direktno Arja vas), napačna. Z načrtovalci želimo na okrogli mizi soočiti mnenja. A zaenkrat še samo čakamo.
V	medijih vse pogosteje beremo izjave in pozive za ohranitev rodovitne zemlje in pridelavo zdrave hrane. Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja, da so najboljša kmetijska zemljišča še vedno brez zaščite. Poslanci se strinjajo, da je treba ohraniti kmetijska zemljišča. Na MOP opozarjajo na zmanjšan potencial domače pridelave in samooskrbe zaradi spremembe namembnosti kmetijske zemlje. Glas dvigajo KGZS, ministri, veliko je bilo govora o zemlji in hrani tudi na neformalnem zasedanju kmetijskih ministrov EU na Brdu pri Kranju. So nas vseh samo polna usta besed?
Razvoj in ceste - DA, vendar tam, kjer bo, če že mora biti, čim manj škode.
Kmetijska zemljišča so nenadomestljiv in občutljiv naravni vir, so dobrina nacionalnega pomena in osnova za zagotovitev prehranske varnosti. Jih bomo znali obvarovati? Bosta zmagala zdrav razum in stroka, ali nas bosta politika in moč kapitala pahnila v čase lakote, saj ne bo kje sejati in žeti, hrana pa ne raste v hladilniku ali na polici supermarketov.
CIB Braslovče, p. p. 21 Braslovče
S prireditvijo »Od zrna do kruha« slovo od šolskega leta ...
Pretekli petek je v Domu krajanov Galicija potekala zaključna prireditev POŠ Trje in OŠ Petrovče, na kateri so nastopili otroci pevskega zbora zbor in dveh folklornih skupin, iz Trja in Petrovč.
Nastopilo je več kot 50 otrok, ki so nam v enourni predstavi prikazali stare ljudske običaje od setve žita, mlačve, mlina ... do peke kru-
ha. Pričarali so nam večer preteklosti, slovenske kulture in tradicije, ki ponekod že tone v pozabo, v Galiciji pa še živi, predvsem na kmetijah, ki so še ohranila starodavno kmetovanje.
Zazvenele so stare ljudske pesmi, obogatene z zvoki citer, violine, orf, kamenčkov, lončenega basa, minale, harmonik...
Lahko smo si zopet od blizu ogledali stara orodja, srpe, cepce, vetrni mlin, ki je ločil zrnje od plev, stare posode, zadišalo je po kruhu ...
Prireditev, ki je le ena od mnogih v okviru XIV. Galiških dni, je v dvorano privabila veliko ljudi. Vsi so bili mnenja, da so otroci, skupaj z mentoricami Anito Žolnir, Heleno
Turnšek in Natašo Grobelnik, svoje delo opravili več kot odlično. Izbrani teksti, lepe, že pozabljene pesmi, folklorni plesi ... so v gledalcih zbujali vtis, da je preteklost oživela. Z njimi smo tudi zapeli.
Bil je nepozaben večer.
Prireditev je bila hkrati priložnost za pregled vseh pomembnih dosežkov preteklega leta ter zahvalo vsem, ki so pri tem sodelovali, otrokom, učiteljem, staršem ... O tem sta spregovorili vodja šole Nada Jelen in ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar. Nastopajoče sta pozdravila tudi predsednik KS Galicija Jože Kruleč in podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik.
G. N.
obiščite nas in videli boste bolje
#% **■*■■*# *»
Simona KODRIN, s. p.	Delovni čas:
Rimska cesta 35	pon. _ pet.: 8.-18. ure
3311 ŠEMPETER	sobota: 8. - 12. ure
Tel.: 03/700 06 30
PREGLED VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. ARSENA JANJIČA - četrtek, 17. 7. 2008
Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure. NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL.
MALI OGLAS
Zaposlimo več delavcev:
-	upravljalec CNC stroja
-	ključavničar - varilec
Informacije na tel. 041 350 051 ali pisno na naslov: OGREVANJE SEDELJŠAK, d.o.o.
Prapreče 25, Vransko 3305
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 maksimalna dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov s presledki. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, opremljena pa tudi s telefonsko številko, na katerih je možno preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov, zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasiewicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naidada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Modrost kot vrednota starejših
Nedavno je 32-letna znanka, ki se izobražuje za psihoterapevtko, mimogrede izjavila, da od ljudi po 40. letu ne moreš več pričakovati kaj pomembnega. In 30-letni moški, še brez ženske, modruje: »Ženske ne smeš spraševati, koliko je stara. Raje jo vprašaj, koliko časa ima vozniški izpit in si tako precej natančno izračunaš sam njena leta.« Prebiram - ženska v petdesetih je v najlepših letih.
Kaj je tisto pravo?
G. Ospensky mi je v naslednji misli zelo blizu: »Mislite si lahko karkoli hočete, ne smete pa reči karkoli hočete.«
Kako preseči strah pred staranjem
V svojih dosedanjih letih sem zaužila znanje, ki je nesmrtna hrana, ustvarjena, da oblikuje višje centre. Veliko smo trpeli, toda trpeti ne smemo po nepotrebnem. Naši strahovi, jeza, zavist in žalost nas spreminjajo v nesrečne, neuspešne, neprijetne,
neljubljene in nezdrave. Naš miselni in čustveni program se prej ali slej odzove z boleznijo na telesu in duši, zato si moramo prizadevati za pretvorbo trpljenja. Trpljenje se nas dotakne, toda naj se ne dotika srca.
»Platon ie dejal. da si moramo ustvariti dobre navade. Višje sile poskrbijo za priložnosti, ko lahko izražamo negativna čustva, in mi moramo razviti navado, da jih ne izražamo - potem se bodo spremenila v resnično osebnost, esenco in samospominjanje. Stroj negativne predmete ohranja tudi zato, ker je to lažje, kot se jim upirati. Če verige negativnosti ne prekinemo, se lahko kar nekaj časa vleče.«
Usmerjena sem tako, da nek dogodek, čustvo, ki bi ga lahko hitro spremenila v negativno, preobrazim v pozitivno. Moje razmišljanje je, da ni nič kar tako. Naj pomislim, zakaj je to dobro? Kaj se bom iz tega naučila? Težko je pretvoriti negativno, saj pogo-
sto šele več let pozneje ugotovimo, si priznamo, zakaj je imelo tisto vendarle v sebi dobro.
Prihodnost naj bo svetla
V otroški dobi so nas spraševali, kaj bi radi postali, delali, ko bomo odrasli. Tako so nas učili načrtovati prihodnost. Enako bi morali načrtovati svoje tretje življenjsko obdobje. Kakšni bi radi bili, ko se bomo postarali. Poglejte v prihodnost, deset let naprej. Kakšni se vidite, kai počnete? Poglejte naokrog in opazili boste, da se nekateri starajo bedno, drugi pa siiaino. V čem se razlikujejo? Ste pripravljeni potruditi se in biti zdravi, srečni, zadovoljni tudi v visoki starosti?
Bolj ko se bomo ukvarjali z dobrimi stranmi starosti, bolj nam bo jasno, da jo vsi lahko preživljamo zdravi in zadovoljni. Farmacevtske hiše ne živijo od denarja zdravih ljudi, zato takih raziskav ne podpirajo.
Za začetek bodimo pripravljeni ljubiti in ceniti sebe, saj bomo tako bolj odprti za ljubezen drugih. Glejte na življenje kot na pot k prebujenju. Namesto da bi se starali, se nenehno razvijajmo. Obdobje, ki nas čaka, je kot prazen list papirja. Oblikovalo ga bo tisto, kar bomo zapisali nanj. Zavestno se moramo odločiti, da bodo leta, ki so pred nami, bogata in polna. Telo sprejme odločitev uma. V meni je misel: sem močna, živahna, zdrava ženska. Svobodna sem. Moja prihodnost je svetla, radostna in zdrava, ne glede na starost. Moja omejitev je le na svobodi drugih, sicer je dovoljeno vse. Solidarnosti dajem prednost pred strpnostjo.
Življenje je sestavljeno iz obdobij učenja in razvoja. Moja mladostna leta so bila polna strahov, danes se počutim varno in zaupam vase. Pomembno ie. da polno živim v sedanjosti.
Naučimo se prepoznati in uporabljati zaklade, ki jih nosimo v sebi. Namesto da bi se s staranjem odrekali, se raje naučimo dajati življenju. V življenju ni
najpomembneje, kar imaš, temveč koga imaš. Imaš tudi sebe? Si zadovoljen sam s sabo?
Pot do modrosti
Starejši znajo prejete informacije umeščati v različne situacije: morda se v neki zdi kakšen podatek popolnoma nepomemben, a že malo spremenjeni postane bistven. Njihova sposobnost, da so zelo pozorni, jim omogoča, da vedo in zanjo več kot mlajši vrstniki, da dojamejo tudi posredna sporočila. Zaradi podatkovne zakladnice pa včasih resda pozabijo nekatere informacije. Za vešče povezovanje podatkov in njihovo umeščanje v različne situacije obstaja lepa beseda: modrost. Starejši ie imaio veliko več kot mladi.
Več študij kaže, da je nujno potrebno:
1. Telovadba z možgani in i ih tako ohranjati dejavne, gibke. In kakšna je ta telovadba? Različne igrice, tudi igralne konzole, reševanje križank, seganje po zahtevnejšem branju. Študija iz leta 2003, ki so jo opravili v
New Yorku, je ugotovila, da je pri tistih, ki rešujejo križanke štirikrat na teden, precej manjše tveganje za nastanek demence, kot pri tistih, ki to počnejo samo enkrat na teden. Že 40 minut premetavanja črk vsak dan lahko pomeni ogromno za zdravje.
2.	Vsakodnevna telesna vadba in ohranjanje dobre kondicije. S telesno dejavnostjo se namreč močno izboljša prekrvavljenost možganov, rekreiranje dene dobro vsemu srčno-žil-nemu sistemu.
3.	Bogato družabno življenje. Tisti, ki so veliko sami in osamljeni, v poznejšem obdobju pogosteje zbolijo (tveganje je, kot so pokazali izsledki neke švedske študije, povečano za 60 odstotkov).
4.	Zdrava sredozemska prehrana z veliko sadja, zelenjave in rib.
Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl. soc.
del.
Vir: L. L. Hay, Nikoli ni prepozno in Delo 4/6.08 - Zakaj so starejši ljudje modrejši
Raziskovali tudi v vrtcih
Letos je komisija prejela 35 raziskovalnih nalog, od tega iz vzgojno-varstvenega zavoda Vrtci Žalec pet, pet tudi z Osnovne šole Griže, z Osnovne šole Petrovče dve, Šempetra devet, z II. osnovne šole Žalec eno in največ, trinajst, s I. osnovne šole Žalec. V delo je bilo vključenih približno 200 otrok in 45 mentorjev. Tokrat so bile razpisane naslednje teme: klimatske spremembe, poklici, Primož Trubar in Slovenci, obleka po meri človeka ter moja šola se predstavi Evropski uniji.
Izdali so tudi zloženko, naloge pa so recenzirali v Inštitutu Erico Velenje. Med drugim so povedali, da so bile letošnje raziskovalne naloge zelo dobre, tudi tiste, pri katerih so sodelovali predšolski otroci.	T. Tavčar
Najmlajši iz enote 1 Vrtca Žalec so raziskovali poklic kmetovalca
Komisija za Natečaj mladi raziskovalec 2008 pri Občini Žalec je v sodelovanju s I. osnovno šolo Žalec v dvorani
Doma II. slovenskega tabora Žalec pripravila zaključno prireditev, na kateri so predstavili letošnje raziskovalne naloge.
Ribiško tekmovanje
Podmladek RD Šempeter
Na ribniku v Preserjah je 10. maja potekalo prvo letošnje tekmovanje osnovnošolskih otrok Spodnje Savinjske doline, ki ga je organizirala Ribiška družina
Šempeter. Zbralo se je 15 tekmovalcev iz osnovnih šol Šempeter, Polzela, Vransko in Žalec.
1. mesto: Nik Paulin, OŠ Vransko (5660 g), 2: mesto: Eva Ribič,
OŠ Šempeter (5640 g), 3. mesto: Jaka Štiftar, OŠ Vransko (3020 g), 4. mesto: Matevž Ušen, OŠ Šempeter (2660 g), 5. mesto: RokTur-ščak, OŠ Žalec (1860 g), 6. mesto: Evelin Irrasch, OŠ Šempeter (960 g), 7. mesto: Jan Narat, OŠ Šempeter (510 g), 8. mesto: Nejc Pogačar, OŠ Šempeter (500 g), 9. mesto: Jernej Anžel, OŠ Polzela (440 g), 10. mesto: Denis Sivec, OŠ Polzela (410 g), 11. mesto: Luka Dobnik, OŠ Polzela (400 g), 12. mesto: Matjaž Tim, OŠ Polzela (320 g), 13. mesto: Martin Ločičnik, OŠ Šempeter (280 g), 14. mesto: Blaž Cilenšek, OŠ Šempeter (240 g), 15. mesto: Luka Ribič, OŠ Šempeter (brez ulova).
Pokale prvim trem je podelil predsednik'RD Šempeter Zdenko Mak, ostali udeleženci pa so prejeli znak RD Šempeter. C. A.
Ko se zabavajo mladi
Se še spomnite časa, ko ste zaključevali osnovno šolo? Se še spomnite svoje valete? Mi smo jo imeli pred kratkim. Saj veste, ples, podelitev spričeval in tako naprej ... to gotovo poznate. Po navadi si mladi priredimo še nekakšen "after party”, torej neko zabavo, da ne samo uradno, pač pa tudi neuradno zaključimo svoje šolanje. Še vedno je nekaj čisto drugega, če se od sošolcev poslavljaš pred očmi staršev ali pa češe od njih posloviš na samem, v krogu svojih vrstnikov.
Tako smo se nekaj dni pred zaključkom sami, neodvisni, zbrali na lovski koči. Zakaj ravno tam? Predvsem zato, ker je odmaknjena od civilizacije ... No, pretiravam. Seveda je civilizirana, skoraj nikoli ne sameva. Je pa le na nekakšnem hribu, malce dlje od šole, torej tudi malce dlje od naših domov, naših staršev. Torej glavni razlog je bil predvsem ta, da nas starši ne bi motili.
Ste v zadnjem času tako mimogrede, "po nesreči", vstopili na kakšno zabavo? Govorim o zabavi mladih, ne tistem družinskem srečanju in popivanju domačega vinčka ... Če ste, potem morda približno veste, kako to gre ...
Okoli nas le gozd in travniki, DJ, ki ves čas vrti dobro glasbo, in popolnoma brez nadzora. Pa čeprav so pogoji še tako dobri, se pač nobena zabava ne more kar tako začeti, prideš, plešeš, greš ... Seveda je takoj na začetku tista sramežljivost, nekakšna nerodnost, ko nihče niti ne ve, kam bi se dal ... To je vedno. Vse dokler se nekaj ne zgodi. Nekaj, kar prisili mlade v smeh, nekaj, kar jih prisili v to, da začnejo migati. V našem primeru je to voda.
Sošolec je sošolki na glavo zlil vedro, polno vode. Seveda mu je sošolka potem, ko je preživela šok, hotela vrniti na isti način, le z malce večjo količino vode. Vse to pa je bil le povod za množično polivanje. Tla so
bila še prehitro mokra in spolzka. Če nisi bil previden, te je spodneslo, in če ti je že uspelo do takrat ostati suh, si imel takoj mokro vsaj rit. Potem pa si te je tako ali tako nekdo privoščil in ti z višine zlil na glavo še malce vode. Tisti, ki so poskušali ostati suhi, so se večinoma umaknili na plesišče, k DJ-u, kjer se pač nismo mogli polivati, zaradi vse elektronike. Vendar pa tudi tisti niso ostali suhi. Pa veste, zakaj ne? Nekdo, ki je že tako ali tako moker kot cucek, enostavno stopi do tistega, ki je še suh, in ga na vso moč objame, pri tem pa se obenj še lepo stisne. Da, recite, kar hočete, mi smo se imeli super. Voda in polivanje sta pripomogla k temu, da smo se sprostili, začetna zbeganost je izginila in kmalu smo se razživeli. Ni dolgo trajalo, da se je napolnilo tudi plesišče... Razgreta telesa, večinoma še mokra od vode in veliko preveč energije.
Potem pa se človek vpraša, kam bi z vso to energijo? Najboljša rešitev se je ponujala sama od sebe. Iz zvočnikov se je zaslišal ritem Qlimaxa in že na samo plesišče se je prikradel občutek, ki je znan samo tistim, ki si na zabavah upajo plesati. Občutek, ob katerem ti v glavo vstopi kri, ko se znoriš do konca, se popolnoma prepustiš glasbi in plešeš ... samo plešeš, plešeš, plešeš ... vse dokler nisi tik pred dehidracijo in te trebušne mišice tako bolijo, da še komaj stojiš pokonci...
Pred plesom, med plesom, po plesu ... kadarkoli pa se pogledi srečujejo med sabo. Zapletajo se in prepletajo, privlačijo in odbijajo ... Ples v ritmu glasbe zahteva kar nekaj energije, potem pa si predstavljaj, da moraš ob tem še delček svoje pozornosti usmerjati na določene osebke. Morda na določene osebke, ki na vsak način poskušajo zaplesati s tabo, tebi pa ni do tega. Poskušaš se otresti "zasledovalcev" in se izgubiti v množici ostalih sošolcev ... Morda poskušaš le najti neko drugo osebo, s katero bi zapletel poglede, jih prepletel in poskušal navezati stik ... Na zabavi po navadi vsakdo išče osebo, v katere objemu
bi lahko kar tako, malo za šalo malo za res, preživel noč... Včasih to osebo najdeš ... Dve telesi se ulovita v ritmu glasbe in potem ... sledi skrivnostno doživetje.
Najdejo pa se tudi tisti, ki jim ni ne za ples ne za skrivnostna doživetja. Te osebe po navadi posedejo na kakšno klopco in komentirajo plesišče. Komentirajo gibe, cunjice, punce in fante ... Vse, kar se pač da. Ne pri plesu ne pri komentiranju ne pri deljenju večernih občutkov ... nikjer na zabavi ni omejitev.
Folk se znori, pozabi vse ostalo, skrbi, težave, vse je nepomembno. Pomemben je le tisti trenutek, tisti večer, tisti občutki in osebe okoli tebe. Pomembno je, da enostavno uživaš ... To pa res ni težko, se vam ne zdi? Vendar pa je zakon - vedno je bil in vedno bo - kadar uživaš, čas beži kot pesek med prsti... Ura se je hitro bližala zgodnjim jutranjim uram, zabava pa se je približevala koncu ...
Vsi dobro vemo, kaj sledi na koncu vsake zabave. Vemo pa tudi, kaj sledi na zaključku osnovne šole. Na poslovilnem srečanju devetošolcev ... Poslavljanje. Čeprav to vsi sovražimo, se mi zdi, da je potrebno. Z nečim se mora vse skupaj zaključiti. Če ne bi bilo poslavljanja, bi verjetno imeli nekakšen občutek praznine. Kot da nečesa nismo docela zaključili. Tekle so solze in slišal se je smeh, ki jih je poskušal udušiti. Seveda zaman. Od nenehnega silovitega stiskanja se ti skoraj zdrobijo kosti in polomi vrat. Telesa, ki so noč preživela v skupnem objemu, v deljenju občutkov tistega večera, se ločijo. Na koncu vseh koncev, vsi ostanejo z malce zamegljenim, orošenim ali pa že kar mokrim pogledom. Nekateri, ker niso dobili tistega posebnega nekoga za deljenje občutkov ... nekateri, ker se od tistega nekoga ločujejo ... drugi, ker se poslavljajo od oseb, s katerimi so bili dolgih devet let... organizatorji pa ... ker se ozirajo po prostoru in se držijo za glavo, ko razmišljajo o pospravljanju ...
Tina Korošec, OŠ Polzela
Hitreje, višje, močneje
Na Osnovni šoli Petrovče so učenci in učitelji skupaj s podružnično šolo obeležili olimpijsko leto s prireditvijo, ki so jo, glede na to, da se ponašajo z nazivom najbolj športna šola, poimenovali Hitreje, višje, močneje. Kljub temu, da naj bi prireditev sprva potekala pred dvorcem v Novem Celju, kar je preprečil dež, je bila telovadnica nabito polna.
Rdeča nit prireditve so bile posebnosti posameznih evropskih držav. Pevci so se predstavili s pesmimi v tujih jezikih, mladi gledališčniki, ki so osvojili zlato medaljo na državnem tekmovanju, so odigrali del igrice, svoje spretnosti in talent pa so pokazali tudi mlade telovadke, plesalci in folkloristi, ki so se pred kratkim okitili s prvim mestom na državnem tekmovanju. Prireditev ni potekala samo v športnem duhu,
saj so na ekostojnicah učenci obiskovalcem ponujali zdravo prehrano in jih osveščali o njenem pomenu, kar je tudi cilj petrovske ekošole. Ob koncu s plesom in petjem obarvane prireditve pa so otroci staršem pokazali delo celoletnega šolskega leta, ko so zbirali podatke o posameznih državah, tako da je na prireditvi vsak razred zaživel v duhu ene iz-
med evropskih držav. »Takšna prireditev za šolo veliko pomeni, saj lahko na njej otroci predstavijo celoletno delo,« je ob koncu povedala Irena Kolar, ravnateljica OŠ Petrovče. Peter Kavčič, ki je prireditev skupaj s šolsko maskoto - Brihto - tudi povezoval, pa je dodal: »Zelo smo zadovoljni, saj je prireditev uspela, o čemer priča tudi nabito polna telovadnica.« Prireditev je v Petrovče privabila tudi znane obraze, med njimi tudi žalsko podžupanjo Ivico Čretnik.	T. T.
Med nastopom folkloristov OŠ Petrovče, mentorica Helena Turnšek
Naj zmaga energija srca
Energija srca je bila in še ostaja rdeča nit letošnjega prizadevanja v okviru ekošole in ekovrtca na OŠ Polzela. Pa najsi je tekla beseda o preživljanju prostega časa v šoli in družini, naših skupnih vrednotah ali pa o kruhu naših babic, ki so še imele čas in roke, da so pri-
pravljale kruh z ljubeznijo. Ob tem pa so učenci pri pouku in drugih šolskih dejavnostih raziskovali stanje energetskih virov doma, v šoli in na Zemlji sploh ter predlagali nove, izvirne možnosti uporabe obnovljivih virov, s tem pa celovito ozavestili svoj odnos do Ze-
mlje, ki kliče po ravnovesju in sočutju. Zaključna prireditev je bila konec maja.
Ta dan so nastopili skoraj vsi učenci. Najprej so se predstavili pevski zbori vrtca in šole, na zaključnem koncertu so podelili tudi priznanja oz. pevske značke. Na osrednji prireditvi so predstavili rezultate ekošole in ekovrtca in jih zaključili s plesnim venčkom. Gost večera je bil Mitja Popovski, nekdanji učenec, z vrhunsko in svetovno znano mladinsko plesno skupino Kazina. Prireditev je popestrila bogata razstava ustvarjalnih izdelkov malčkov iz vrtca in učencev centralne ter podružnične šole.
Starši in drugi gostje so prejeli priložnostno zloženko. Prireditvi je odprla ravnateljica Valerija Pukl, njeno temeljno sporočilo pa je bilo: »Naj zmaga energija srca, ki je edini pravi vir življenja.«	T. T.
Med nastopom najmlajših pevcev
Zemlja, dober dan
Nekega dne sem potoval po vesolju in opazil, da se Zemlja joče. Vprašal sem jo, zakaj se joče. Odgovorila mi je, da zato, ker smo jo zastrupili. Predlagal sem ji, da bom naredil vse, da se konča njeno zastrupljenje. Odločil sem se, da bom pristal na Zemlji. Ljudem bom povedal, kako grdo ravnajo z njo. Predsednike večjih držav bom povabil v vesoljsko plovilo in jih odpeljal v vesolje. Tam jim bom pokazal, kako Zemlja trpi. Bili so zelo presenečeni nad početjem človeštva. Odločili so se, da bodo naredili vse, da se bo Zemlja spet smejala. Da bi se Zemlja spet smejala, bi morali varčevati z elektriko, vodo, ogrevanjem in redno ločevati odpadke. Tako bi bili vsi veseli.
Jernej Jelen, 5. r., POŠ Andraž
Kovina
Sem zabojnik za kovino. Nekega dne je prišel star gospod. Pripeljal je pomešane smeti, zato je vrgel vse smeti v mene. Moj pomagač mu je rekel, da mi tukaj zbiramo odpadke ločeno. Nekega dne je prišel velik tovornjak. Odpeljal me je v Celje v tovarno. Tam so sesuli smeti iz mene. Predelali so jih v nove stvari. Tovornjak me je naložil in odpeljal nazaj domov. Ljudje so še naprej vozili kovino k meni. Zato sem bil vedno bolj vesel.
Luka Pižorn, 3. r., POŠ Andraž
Papir
Sem mali ekokoš in stojim v razredu pri predalniku. V meni je polno odpadlega papirja. Ko me otroci čisto napolnijo, me čistilka izprazni. V meni ne sme pristati nobena druga reč kot papir. Če bi otroci v mene odlagali druge odpadke, jaz ne bi bil več ekokoš. Otroci v šoli so zelo pridni, ker skrbijo za ekološko ravnanje z odpadki.
»Dragi otroci, bodite še naprej takšni!«
Matej Cevzar, 2. r., POŠ Andraž
Eko
Jaz sem EKO kužek Reks, za vsako smet dobim en keks.
Odpadke tudi pridno ločujem, saj ob misli na kost, se oblizujem.
Papir, plastiko, steklo ločujem takoj,
saj vsaka stvar ima svoj zaboj.
Ne mečimo smeti v naravo,
za nagrado lahko dobimo EKO zastavo!
Anja Vranič, 3.c, OŠ Tabor
Čuvajmo naravo
Če papirček pade ti iz rok, poberi ga in vrzi v koš!
Če druge vidiš razmetavati smeti, opozori jih, da to prav ni!
Čuvajmo naravo, če hočemo živeti zdravo! David Kreča, 3.c, OŠ Tabor
Rešimo svet
Nedeljsko popoldne me vabi na sprehod.
Na potep cesta popelje me, a za spremembo tokrat po poti odpravim se peš.
Pogled se hitro ustavi mi, kjer na travniku ležijo smeti. Zraven smetnjaka jih je še kup, pogled na to, me spravi v obup.
Mogočna smreka ob poti stoji, a njen vrh se že suši.
Ko bi se manj avtomobilov vozilo, bi se drevo življenja veselilo.
Čez most že stopam, se bistre vode veselim.
A, ko jo zagledam, se za male ribice bojim.
Ne bodo dolgo v tej vodi čofotale, umazane odplake bodo jih pregnale.
Nazaj grede razmišljam, kako rešiti svet?
Morda pomagalo bi, če namesto z avtom bi se odpravili kam peš!
Nina Kreča, 3.c, OŠ TABOR
junij 2008
SAVINJSKE ZGODBE
Kri daroval že 140-krat
Jože Žnidaršič
Jože Žnidaršič iz Stopnika pri Vranskem je do zdaj kri daroval že 140- krat in je med krvodajalci Območnega odbora RK Žalec največkrat daroval kri. Spomnili so se ga tudi v njegovi občini Vransko in mu ob letošnjem občinskem prazniku podelili priznanje za krvodajalstvo. Ob tem smo mu zastavili nekaj vprašanj.
Kam segajo začetki vašega krvodajalstva?
»Dobro se spominjam kako so me sodelavci v Prevozništvu nagovarjali naj se jim pridružim, ko so se udeležili akcije v Zdravstvenem domu na Polzeli, obenem pa me strašili s kakšnimi mukami je povezano jemanje krvi. Star sem bil 18 let in zares me je bilo strah.«
Kaj se je v 40 - letih spremenilo, vas je še vedno strah?
»Kje pa, strah me je bilo samo prvič, spremenilo pa se je to, da so včasih bile igle debele kot pletilke, sedaj pa so tanke in če ne bi imel od tistih prvih vbodov na žili že prave zatrdline me sploh ne bi bolelo. Spremenilo se je tudi to, da smo nekoč krvodajalci imeli prosto dva dni, sedaj pa en dan, pa še to je odvisno od delodajalca. Tudi kozarček vina in kranjska klobasa ni več obvezna, nam pa ponekod še postrežejo.«
Kaj meniti, se število krvoda-
jalcev veča ali upada?
»Prav gotovo število krvodajalcev že nekaj let upada, me pa veseli, da v zadnjem času prihaja k odvzemu več mladih, ki se udeležujejo rednih akcij, teh pa je v Spodnji Savinjski dolini enajst na leto. Mene pokličejo tudi izredno, navadno vsake tri mesece in tudi 140- tič je bilo izredno v Transfuzijskem centru Bolnice Celje.«
O krvodajalstvu so mnenja deljena. Eni so prepričani, da zdravju koristi, drugi pa da ne. Kaj meniti vi?
» Zdrav sem in zato prepričan, da je koristno, sicer pa sem imel v teh letih samo enkrat polletni premor, ko sem se poškodoval pri delu.«
Vsekakor je Jože dober vzgled vsem, ki še cincajo med da ali ne, sam pa pravi, da bo med krvodajalci, dekler mu bo zdravje dopuščalo. Želimo mu, da bi bil še dolgo dobrega zdravja, to bi bila za njegovo človekoljubno dejavnost najlepša nagrada. T. Tavčar
Po 30 letih ponovno skupaj
Po tridesetih letih povezani v celoto z velikim transparentom in odločeni, da se bodo v prihodnje pogosteje srečevali
Praznovanje obletnic zaključka osnovne ali srednje šole je vedno zanimivo, še zlasti če gre za daljše časovno obdobje. Na srečanju so se tokrat zbrali nekdanji učenci OŠ Šempeter, ki so šolanje zaključili pred 30 leti.
Nekdanji sošolci so za praznovanje izbrali soboto, 31. maja. Najprej so se zbrali pred Rimsko nekropolo. Nekateri se niso videli že trideset let. Nekaj pridobljenih kilogramov, gubice, ki že nekaj časa niso več nobena redkost, sivi lasje, ki jih predvsem nežnej-
ši spol dobro skriva, so naredili svoje. Precej lažje je bilo prepoznati razredničarki, ki sta še vedno mladostni.
Udeleženci so se najprej sprehodili skozi zgodovino, nato pa so se odpeljali proti šoli, kjer jih je čakalo presenečenje. Razredničarka jih je po pozdravnem nagovoru popeljala na ogled šole. Tudi spraševala je kot nekdaj, a so se, kot so povedali, bolj slabo odrezali. Nato so se udeležili videokonference in se povezali s sošolcem, ki živi v Kaliforniji in
je ves čas sodeloval v programu. S pomočjo računalniške predstave so se preselili v čas izpred trideset in več let. Spomnili so se na dogodke iz sveta športa, kulture, mode, glasbe in politike. Manjkalo ni niti deklamacij, pevskih točk in preizkusa v zborovskem petju s pomočjo razredničarke, ki jih je poučevala glasbo. Na koncu so z velikim veseljem obnovili plesne vaje in se preizkusili v plesnih korakih. Odpravili so se tudi na pokopališče, kjer so se s pesmijo poklonili spominu na umrla sošolca. Na prostoru za piknik ob Savinji so nadaljevali z druženjem, ki se je zavleklo vse do jutranjih ur.	D. N.
Z Nejko
OŠ Šempeter je v sredo, 14. maja, obiskala mlada pisateljica Nejka Omahen, ki je svojo prvo knjigo napisala že pri sedmih letih starosti. Slednjo je ob tej priložnosti tudi predstavila, hkrati pa pomagala podeliti še letošnje bralne značke učencem šole.
Ob tej priložnosti so v Šempetru pripravili kar dve prireditvi, za učence od 1. do 4. razreda in za starejše učence od 5.do 9. razreda. Na prireditvah sta se predstavila otroški in mladinski pevski zbor. Učenke so med drugim zaigrale izsek iz življenja pisateljice Nejke Omahen. Te pa kasneje niso spravila v zadrego niti malce provokativna vprašanja učencev.	D. N.

N
www.sz-atrij.si
sz-atrij@siol.net
ATRIJ stanovanjska zadruga z.o.o.
Celje, p.p. 1045,03/42 63 HO Ljubljana, Vojkova 63, 01/ 530 92 92 Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 11, 03/ 74 71 040 Rogaška Slatina, Kidričeva 30, 03/ 81 84 250
»Kjer je dom, je srce«
POLZELA, gostinski lokal z urejenim stanovanjem, obnovljen 1. 2007, velikosti 228 m2, parcela 1000 m2.
Cena: 190.000,00 €.
Info: 031 360 072 (Karmen)
CELJE - Lava, dvodružinska hiša s poslovnim prostorom, 1. 1981, 256 m2 stanovanjske površine, 741 m2 parcele.
Cena: 200.000 €.
Info: 031 360 072 (Karmen)
LAŠKO - Tevče, bivalni vikend obnovljen 1. 1987, velikosti 94 m' in 1835 m2 parcele.
Cena: 69.000 6.
Info: 031 360 072 (Karmen)
ŠEMPETER v Sp. Savinjski dolini.
stanovanjska hiša skupne neto bivalne površine 160 m2 na parceli 600 m2, začetek gradnje 1. 2008, lil. gradbena faza.
Cena: 148.000 6.
Info: 031 360 072 (Karmen)
Če prodajate ali kupujete nepremičnine, vam ATRIJ uredi vse potrebno ra varen In rakonlt prenos lastninske pravice.
VEČ O NAŠI PONUDBI: www.sz-atril.ai
Najuspešnejša skupina hujšanja
Mednarodni program CIN-DI, ki od leta 1984 deluje v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije, se uspešno izvaja tudi v Savinjski dolini. Ta vključuje tudi program hujšanja. Zaradi manjšega povpraševanja po tovrstni delavnici poteka program le v Žalcu, udeleženci pa so iz vseh koncev Savinjske doline.
Pred kratkim se je končala ena izmed delavnic zdravega hujšanja, ki jo je sprva obiskovalo dvajset udeležencev obeh spolov, končalo pa štirinajst. Delavnico sta vodila dr. Andrej Kravos in diplomirana medicinska sestra Marta Kos. Ob zaključku so udeleženci poskrbeli za manjše slavje in si privoščili predvsem zdrave in manj kalorične dobrote. Vsak udeleženec je spregovoril o tem, kaj ga je pripeljalo v ta program, kako je doživljal delavnico, kako je zadovoljen z rezultati, kako bo ravnal v prihodnje, kakšne so njegove želje, kaj si bo morda podaril za nagrado in podobno. Njihovo pripovedovanje je bilo zelo zanimivo. Sicer pa morda o tem najbolj zgovorno govorijo besede, ki sta jih zapisala Vladimir Jelen in Ludvik Piki: »Po predhodni uspešni pripravi v Zdravstvenem domu Vransko in v Taboru
sva se udeležila delavnice hujšanja v Žalcu. Vedno sva rada jedla in kaj dobrega popila, z leti pa se je pri vsakem nabralo kar krepko čez 100 kilogramov. Začele so se težave z zdravjem, da o težavah pri gibanju ne govoriva. Izrabila sva ponujeno priložnost in skupaj sva v treh mesecih uspešno zmanjšala telesno težo za 22 kg. Še pomembneje od tega pa je, da sva v družbi z ostalimi udeleženci spoznala, kako in kaj jesti, kako si vzeti čas za sprehode in kako zdravo nadzorovati svojo telesno težo. Ni bilo lahko preiti na zdrav način življenja, sva pa s trmo potrdila pregovor, da se brez muje še čevelj ne obuje. Novo delavnico zdravega hujšanja napove-
dujejo za jeseni in zagotovo, če bova imela še težave in bova še potrebovala pomoč skupine, se je bova ponovno udeležila. To priporočava tudi vsem, ki imajo podobne težave, se želijo vključiti v prijetno družbo, nekaj storiti zase ...«
To je bila do zdaj najuspešnejša skupina, saj je štirinajst oseb v treh mesecih skupaj izgubilo
120,3	kg telesne teže. Rekorder je Erik Korun iz Dolenje vasi (občina Prebold), ki je shujšal kar
14,2	kg, takoj za njim je s 13,8 kg Vladimir Jelen iz Brodov (občina Vransko). Priznanja sta podelili vodja delavnice Marta Kos in koordinatorica programa CINDI Majda Donko. D. Naraglav
Ponovno na končni izlet
Pred odhodom na izlet
Nekdanji učenci 8. a in 8. b, ki so zaključili osnovno šolo v Braslovčah v šolskem letu 1977/78, so se odločili, da bodo spomin na ta dogodek obeležili kar s končnim izletom.
Zjutraj so se, kot nekoč, zbrali pred osnovno šolo v Braslovčah, kjer jih je pričakal minibus in se brez nekdanjih razredničark odpeljali proti Prlekiji. Najprej so si ogledali več kot 300 let sta-
ro, s slamo pokrito Dominkovo domačijo v Gorišnici, nato pa jih je pot vodila dalje proti Ljutomeru, kjer so si ogledali staro mestno jedro, hipodrom in park
I.	slovenskega tabora, kjer so bile pred 140 leti prvič javno izrečene besede o Zedinjeni Sloveniji. Sledil je obisk družine Žuman, ki se že več kot stoletje ukvarja z lončarstvom. Pokazali so jim, kako nastane lončarski izdelek in lahko so se tudi sami preizkusili za lončarskim vretenom. Po kosilu so pot nadaljevali med prekrasnimi vinskimi griči do cerkve Žalostne Matere božje na Jeruzalemu. Po ogledu cerkve so na turistični kmetiji poskusili vina in domače dobrote in se ob spremljavi ljudskih godcev veselo zavrteli.	T. Tavčar
Jeseni ponovno na filipinski kras
Preboldski jamarji bodo kmalu znova odpotovali na raziskovalno odpravo na filipinski kras. Nazadnje so tam raziskovali leta 1999, zdaj pa želijo zaokrožiti svoje delo na tem koncu sveta. Odprava bo odšla na pot novembra letos, na Filipinih pa se bo zadržala dober mesec dni. 11 jamarjev bo raziskovalo jame in brezna na področju kraja Biabas, na področju Ande in v hribih nad Jagno, kjer je ostal nedokončan sistem jame Ka Eyang. Strokovne raziskave bodo opravljali dr. prof. Boris Šket, ki je bil z njimi na vseh dosedanjih odpravah, dr. Peter Urich in še kdo.
Slovenski jamarji se približujejo visokemu jubileju, prihodnje leto bodo namreč praznovali 120-letni-co organiziranega delovanja in raziskovanja podzemnega sveta. Po-
memben prispevek so k raziskavam v zadnjih 39 letih prispevali tudi preboldski jamarji, ki največ delujejo na področju osamelega krasa Savinjske doline in njene bližnje okolice. Svoj raziskovalni korak so ves čas usmerjali tudi na druga področja, zlasti v predalpski in alpski svet Zgornje Savinjske doline, kjer so odkrili, raziskali in turistično uredili Snežno jamo na Raduhi. Kar nekajkrat jih je pot zanesla tudi na kras držav nekdanje Jugoslavije, zlasti v BiH. Med najodmevnejšimi so vsekakor odprave v podzemni svet Južne Amerike (otočje Galapagos in Ekvador leta 1978, Kolumbija in otok San Andres leta 1984), na grški otok Kreta (1988), kjer so raziskali takrat drugo najdaljšo jamo v Grčiji, in na filipinski kras otoka Bohola (1995 in 1999),
kjer so obogatili svetovni kataster jam z več kot 50 novimi raziskanimi in dokumentiranimi jamami in prispevali pomemben delež k svetovni speleologiji in poznavanju kraških razmer v tem delu sveta. Z odpravo na Filipine želijo dati 120-letnemu jubileju JZS in 40-letnemu delovanju svojega kluba še poseben prispevek.
Odprava je precejšen finančni zalogaj, saj znašajo predvideni stroški okrog 30 tisoč evrov. Petino sredstev bodo prispevali člani odprave, dve petini naj bi zbrali z raznimi deli, vodenjem obiskovalcev po Snežni jami na Raduhi, prodajo razglednic, značk ... ostala sredstva pa upajo, da bodo zbrali s pomočjo sponzorjev, z oglasi, reklamnimi tablami pri Snežni jami... in prispevki drugih darovalcev.	D. N.
SAVINJSKE ZGODBE
junij 2008
25
Čez ta svet prideš samo z odločnostjo Tri desetletja vodenja zborov
Tina Korošec z razredničarko Mojco Cestnik
Moje prvo srečanje s Tino Korošec so bile njene besede, zlite na papir, ki jih je na Utrip v obliki spisa za objavo na 23. strani poslala njena učiteljica Mojca Cestnik. Eno, dve, tri besedila, potem pa me je začelo zanimati, kdo je avtorica, saj so bila besedila napisana z občutkom, besednim zakladom in širino razmišljanja, ki prerašča povprečje tudi starejših od nje. Tina je iz Gotovelj, a je devetletko obiskovala na Polzeli.
V pretekliku govorim, ker je junija končala svojo osnovnošolsko pot in bila tista, ki je vodila valeto na šoli in je v imenu odličnjakov in nagrajenih učencev spregovorila na sprejemu pri polzelskem županu. Tako kot se je zlival dež tistega popoldneva, ko sva se sre-, čali, tako sem odkrivala njenih desetero talentov in zanimanj. Za zaključek šolskega leta je pravzaprav lepo, da v Utripu predstavimo tudi koga izmed mnogih nadarjenih mladih Savinjčanov.
Tina Korošec je zelo bistro in samosvoje dekle. Starši so se odločili, da bo šolo obiskovala na Polzeli, čeprav so se še pred njenim vstopom v šolo preselili v Gotovlje. Zato, ker ima tam babico, ki je poskrbela za varstvo v nižjih razredih, pa ker od tam izhajajo. Zdaj ji ni žal, pravzaprav je prednost, ker pozna vrstnike tako na Polzeli kot v okolju, kjer živi. Levinja po horoskopu se zna boriti na svoj način in čeprav seje njena učiteljica slovenščine in razredničarka Mojca Cestnik bala, da bo v pogovoru bolj sramežljiva in ne bo povedala ničesar, sva drugo za drugim uspešno odgrinjali tančice njenih zanimanj.
Tina letos ni bila nagrajena le kot odličnjakinja vsa leta osnovne šole, ampak skupaj s sošolko kot prejemnica srebrnega priznanja na državnem srečanju mladih raziskovalcev za raziskovalno nalogo Jezik, v katerem si mladi dopisujejo v MSN-ju. V njej je ugotavljala, da se mladi v MSN-ju sporazumevajo po »messen-gerju« oz. v računalniškem jeziku ne uporabljajo ravno knjižnih izrazov, pač pa veliko kratic in okrajšav, tujk ter skritih znakov, in kako ta jezik vpliva na znanje knjižnega jezika. Zanimiva tematika, ki se je je po besedah učiteljice in mentorice Mojce lotila zelo temeljito in je tako tudi uspela. Tina doda, da kljub temu da je virtualno komuniciranje čedalje bolj »in«, pa osebne komunikacije vendarle ne more nadomestiti. Pove še, da se je vseskozi drži vzdevek »piflerice«, čeprav
so se nasploh njeni vrstniki začeli v osmem in devetem razredu vse bolj zavedati, da je znanje vrednota in da ni nič narobe, če si odličnjak in ti to nekaj pomeni. Še sploh, ker ti to zagotovi potrebne točke pri izboru šole.
Moram priznati, da po izgledu sodeč Tina ravno ne »dosega« kriterijev piflaric, ki jih vidimo v filmih, očalark, z rahlo prifrknje-nim nosom in zmedenim pogledom, če se malo pošalimo.
Tini lahko že navidez prisodimo, da prej posluša rock ali celo metal glasbo kot pa kakšne popularne popevke in da ima zelo samosvoj okus, z nagajivo v svedre skodranimi bolj svetlo kot temno rjavimi dolgimi lasmi, velikimi živahnimi sinje modrimi očmi in ušesi, polnimi uhančkov. »Poslušam sicer vse, ampak najljubši mi je hard rock, Iron Maiden, recimo ...«
Njena razmišljanja so nenavadno zrela in kmalu je jasno, od kod so prihajale tiste besede na papir. Tina pove, da je v tem obdobju sicer zelo pomembno, da nekomu pripadaš. Vesela je, da ima prijatelja, ki mu lahko zaupa, čeprav ga ni našla med sošolci, ki so bili zelo raznolika druščina.
Kmalu izvem, da se Tina zelo dobro izraža ne le skozi pisano besedo, ampak je zelo dobra tudi na likovnem področju. Letos se bo že drugič udeležila Španzlove slikarske kolonije v Novem Celju Chiaro Scuro. A hkrati ugotoviva, da se njeno slikarstvo najprej izraža v njenih zvezkih, ki so vsi po vrsti porisani z različnimi risbami. Porisala pa je tudi že stene svoje sobe, vrata omare in še kaj. Za to, pravi, je kriv njen dedek, ki ji je že kot punčki dal na razpolago steno za ustvarjanje. Poizkusila pa se je tudi v poslikavi oblačil, po svoje sije s tekstilnimi barvami poslikala hlače. Učiteljica Mojca doda, da svojo umetniško nadarjenost v kombinaciji s samosvojostjo izkazuje tudi z obrnjeno črko e, ki jo redno uporablja. Zaradi nje ji je nekoč učiteljica matematike celo zavrnila test. Ko smo že ravno pri matematiki, Tina je tudi dobitnica Vegovih priznanj in odlično logično sklepa.
Sicer pa kljub temu Tina zamahne z roko, da ni na tem področju nič posebnega, v isti sapi pa ugotovimo, da se je vpisala na tehniško gimnazijo, kjer bo najbrž redka ženska, če ne edina predstavnica, in da je bila sprva njena želja postati pilotka. »Želja ni ugasnila, a realno gledano, kakšne možnosti pa ima pilot(ka) v
Sloveniji?« preseneti s precejšnjo mero realizma. Čeprav je prepričana, da mora najprej končati srednjo šolo, svoje talente nemudoma strne v razmišljanje, da bi bila, tako kot razmišlja zdaj, nekoč raje arhitektka. Tu se združita smisel za tehniko in matematika z občutkom, umetnostjo, celo z glasbo. Saj res, Tina je tudi odlična pevka. Bila je kar sedem let zvesta šolskemu pevskemu zboru in čeprav ni hodila v glasbeno šolo, se je nekaj malega naučila kitare kar sama. Ampak bo huda, ker smo to sploh-omenili.
Ko sem že bila mnenja, da me je presenetila z vsemi različnimi interesi, je povedala, da trenira tudi lokostrelstvo. Zanj se je sicer navdušila že v 4. razredu v šoli v naravi, aktivna v klubu na poligonu na Ložnici pa je zadnji dve leti. Sicer pa Tina pravi, da ima odlične starše, ki jo spodbujajo pri njenih aktivnostih, čeprav jim velikokrat ni ravno lahko. Hudomušno pripomni, da je neskončno hvaležna za svojega šest let starejšega brata, ki jo nemalokrat reši iz kakšne godlje. Če ostanemo pri družini, jo je navdušila še za nekaj, za motorje. Tina ljubi hitrost in komaj čaka, da bo lahko opravila izpit. Čeprav so ji trenutno bolj všeč cestni motorji, pa ugotavlja, da se zna zgoditi, da bo kdaj »pristala« pri oldtimerjih, kakršnega ima oče.
Tina v prostem času najraje zaide s prijatelji ven in ko jo vprašamo o skušnjavah v smislu alkohola in droge, nam pove, da je pri tem zelo pomembno, da si odločen. »Drogo lahko dobiš kjer koli, na trdnosti značaja, odločnosti pa je, da rečeš ne. Moja izkušnja pa je, ko sem rekla ne,, potem niso silili vame ali mi dodatno ponujali. Sicer pa čez ta svet prideš po moje samo z odločnostjo.« Tina priznava, da je med drugim spremljala mehiško nadaljevanko Rebelde, ampak zgolj za to, da bi se potem v šoli imela o čem pogovarjati. Za »globino« raje bere in je pravzaprav strastna bralka že od zgodnjih osnovnošolskih let, ki ji je na mladinskem oddelku žalske knjižnice že zmanjkalo knjig, zdaj pa že dve do tri leta hodi na odrasli oddelek. Najraje poseže po znanstveni fantastiki.
Tina je svoje talente nekako zlila tudi na letošnji valeti, ko je učiteljici Mojci Cestnik pomagala pripraviti besedilo, oblikovala pa je tudi vabilo in vodila prireditev. Lepo je bilo, pravi, in tudi, da je imela cmok v grlu ob misli, da se vendarle končuje del brezskrbnega otroštva in prihaja novo obdobje še večje samostojnosti, izzivov. Njeni ideali? Tina pravi, da se spreminjajo pogledi in ideali skozi različna obdobja odraščanja, zato si ne postavlja nekih ciljev v smislu družine in otrok, hiše in psa. Rada bi le uspešno prestala prehod v srednjo šolo. Veseli se, da bo med fanti, saj, kot pravi, je z moškim spolom veliko lažje komunicirati, so veliko manj »skomplicirani« kot ženske. Potem pa naprej... A še pred tem dolge poletne počitnice. L. K.
Ko zaslišimo ime Zdenka Markovič, nam ni treba preveč razmišljati, saj jo takoj povežemo s pevskimi zbori I. OS Žalec in uspehi, ki jih s svojimi zbori niza polnih trideset let. Konec maja je v Domu II. slovenskega tabora Žalec skupaj s pevci in šolo pripravila že trideseti letni koncert, ki sovpada tudi z njenimi tridesetimi leti ustvarjanja na in s tridesetletnico nove šole v Žalcu.
Konec maja je na odru nastopilo več kot dvesto pevcev pod njeno taktirko, v treh desetletjih pa gotovo na tisoče, mnogi izmed njih so tudi po njeni zaslugi svojo pevsko kariero nadaljevali kasneje v drugih zborih ali kot solisti. Za svoje delo je predlani prejela Savinovo plaketo Občine Žalec in za tridesetletno petje v pevskih zborih že pred leti zlato Gallusovo plaketo.
Pravzaprav sem bila zaradi njene zlitosti z žalskim petjem prepričana, da je Žalčanka, a Zdenka pravzaprav že od rojstva živi v Preboldu, kjer je obiskovala osnovno šolo. Pravi, da je že od drugega razreda osnovne šole vedela, da bo učiteljica. Bilo pa je samo še vprašanje, kaj bo poučevala, saj je bila navdušena tudi nad nemščino in zgodovino. Doma so ji takrat težko kupili klavir, zato je imela kar dolžnost, da se vpiše na nižjo glasbeno šolo in igra klavir. Tam jo je poučeval Jože Škorjanc, ki je kasneje večkrat, tudi na koncertu ob tridesetletnici, spremljal njene zbore na klavirju. Po končani osnovni šoli je odšla na pedagoško šolo v Celje (danes Gimnazijo Celje -Center), kjer je vsa štiri leta pela v dekliškem zboru, ki ga je vodil prof. Vid Marčen. Kasneje se je vpisala na pedagoško akademijo v Ljubljano in naredila sprejemni izpit z zgolj z nižjo glasbeno šolo enako uspešno ko,t njeni sošolci, ki so prihajali s Srednje glasbene šole. Zdenka Markovič pravi, da je imela na fakulteti izjemno srečo, da se je učila ob vrhunskih glasbenih mojstrih, kot so Lojze Lebič, Jakob Jež in Slavko Mihelčič.
Po končani fakulteti je eno leto, in sicer v šolskem letu 1977/78, poučevala klavir na glasbeni šoli v Žalcu, potem pa se je prijavila na razpis za delo na OŠ Petra Šprajca Jura Žalec, kot se je takrat imenovala I. OŠ Žalec. Takrat so bili zunaj sicer trije razpisi za poučevanje glasbene vzgoje na osnovnih šolah, poleg žalske, tudi za petrovško in polzelsko šolo. Vendar pa je, kot pravi Zdenka, njo najbolj vlekla velika šola in uspelo ji je. Sprejel
jo je takratni ravnatelj Šuler in takrat je začela pisati kasnejšo uspešno zgodbo otroškega in mladinskega osnovnošolskega zborovodstva v Žalcu. Pravzaprav, poudarja Zdenka, je imelo pri teh uspehih zelo pomembno vlogo vseh pet ravnateljev v tem času. Spodbudno okolje in podpora sta bila namreč za to ključnega pomena. Drugi ravnatelj Macur jo je namreč spodbudil, da je leta 1984 mladinski zbor prvič prijavila na republiško tekmovanje,. Smela ideja, ki jih je po uspehu v Zagorju pripeljala tudi na mladinski pevski festival v Celje leta 1985. Od takrat se je v Zagorje podala še šestkrat z mladinskim in enkrat z otroškim zborom (leta 2006). Kasneje so imeli velik vpliv in posluh še Tatjana Verstovšek, Adi Vidmajer in zdaj Tatjana Žgank Meža in tudi del zaslug za uspeh.
Vseskozi je Zdenka z zbori prejemala visoka priznanja, enkrat celo nagrado kot najuspešnejša dirigentka. Ko pa jo povprašam po »barvi« in lesku priznanj, pravi, da so bila vsa prav posebna, ne glede na lesk in točke ter jih je težko prešteti. Na vprašanje, če so se otroci v teh letih kaj spreminjali, pove, da je bilo včasih lažje delati, saj je otroke danes veliko težje spodbuditi, pritegniti njihovo pozornost. Ko ji povemo, da je vendarle znana po tem, da ima pri svojih urah red, pravi, če narediš uro pestro in zanimivo, ni problema. Poleg tega pa velja, da lepa beseda, lepo mesto najde. »Sicer mi učenci večkrat pravijo, da sem sitna. Jaz pa pravim, da sem samo njihovo ogledalo: Če ste sitni vi, sem tudi jaz! In shajamo.« V tridesetih letih dela z otroki pa se navadiš razgibanosti in tega, da se moraš vedno znova učiti, ker se tudi otroci spreminjajo.
Zdenka vodi tri šolske zbore, otroški zbor POŠ Gotovlje, otroški pevski zbor Kobulka in mladinski pevski zbor. Ima tri ure pevskih vaj tedensko, po uro s posameznimi glasovi in eno skupno vajo, pa še od tri do štiri ure po pouku s posamezniki, ki ne morejo prej na vaje. Z mladinskim zborom zdaj že nekaj let hodi na seminarske vaje, ki so sploh poglavje zase, saj se tam ne ukvarja le s strokovnim in pedagoškim delom, ampak z dijaki tudi živi, pa tudi z vsemi njihovimi mladostniškimi muhami. Včasih ustreže tudi kakšni čisto njihovi želji, čeprav to pomeni zanjo veliko večjo odgovornost. »Če želiš spodbuditi mlade ljudi, jim moraš tudi prisluhniti, jih dobro poznati, kdaj z njimi
Zdenka Markovič z nekdanjim učencem Boštjanom Romihom
stopiti na rob, potem pa lahko v tistem primarnem delu, torej pri petju, resnično žanješ dobre rezultate,« razmišlja Zdenka. Tako seje z njimi podala v disko, denimo v Moravskih Toplicah, kjer so preplesali noč, pa drugi dan pripravili odličen koncert za turiste.
Kako pa izbira Zdenka skladbe? »Vedno gledam, da je nekaj preprostega, otrokom dopadljivega, za tekmovanja pa tudi kaj zahtevnega,« pravi Zdenka. Sicer pa je imela vedno srečo tudi pri sestavljanju programa za daljše koncerte, pa naj bo za redne božične ali letne koncerte. Še posebej pa je ponosna na letošnji jubilejni koncert, na katerem sta ji med drugim pomagala njena bivša učeneca Boštjan Romih in Nataša Krajnc. V programu bi morala sodelovati zdaj že uveljavljena solistka Andreja Zakonjšek, ravno tako njena učenka, pa je bila zadržana v tujini.
Zdenka je v svoji karieri vodila tudi Dekliški zbor Žalec, Moški pevski zbor Trnava, bila je nekaj let umetniški vodja Savinjskega okteta in 13 let vodila Ženski zbor Gotovlje. Zdaj poleg šolskih zborov še vedno vodi Moški pevski zbor Gotovlje, kije povsem druga zgodba kot otroški zbor. Tukaj sta ljubiteljstvo in veselje do petja na prvem mestu in ni težav s spodbujanjem.
Ob tako razgibani dejavnosti na glasbenem področju se pravzaprav vprašamo, če ji ostane še kaj prostega časa. »Nekaj pa tudi,« pravi. Zelo rada gre na kolo ali se poda s sinovo psičko na dolge sprehode. Z možem sta pred časom rada zahajala na Veliko planino. Zdenka se, kot njeni učenci v šoli, zelo veseli tudi počitnic, ko odide na morje, že 25 let je to Solaris. Tam si privošči dolg dopust, napolni baterije, veliko bere in počne tisto, za kar ji med letom zmanjka časa.
Pravzaprav se ne čudimo, da ji čas hitro mineva in da je šlo teh trideset let, kot pravi, mimo kot blisk. »Če delaš z mladimi, se vedno dogaja in moraš biti v toku. Res pa se mi zdi, da vsako leto mine hitreje!« Naj vendarle počitnice minejo počasneje, saj si jih po takšnem jubileju in napornem letu tudi zasluži. L. K.
Drago Medved med predstavitvijo razstave
Žovnek ima odlično zgodbo
Braslovče Marko Balant in župan Občine Vransko ter poslanec Franc Sušnik. Avtorja fotografij na razstavi sta Ivo Hanžič in Iztok Omladič.
Franc Kralj je med drugim povedal, da je bila razstava že na ogled v celjski in žalski knjižnici ter na velenjskem gradu, do septembra bo v braslovški knjižnici, konec leta pa v Novem mestu in čez približno leto dni na gradu Brestanica. Glavni namen razstave je promocija gradu Žovnek in občine, tisto, kar to kulturnozgodovinsko točko še posebej odlikuje, pa je zgodba žovneških gospodov, ki so postali celjski knezi in s tem ena najmočnejših evropskih srednjeveških rodbin. Grad Žovnek sicer ni dobro ohranjen, kljub temu pa ruševine in obnovljeni deli dajejo občutek nekdanje mogočnosti. Prav tako so vidni številni posebni arhitekturni elementi. Člani društva prizadevno in v skladu z arheološkimi posebnostmi obnavljajo še ohranjene ruševine. Pred kratkim so obnovili manjši zid ob dovozu do gradu in tako prvič nakazali, do kam so segale grajske stavbe. Prvič je bila na razstavi na ogled tudi maketa poskusa rekonstrukcije gradu Žovnek iz 18. stoletja, ki jo je izdelal kustus Arhitekturnega muzeja Ljubljana Igor Sapač.
Franc Kralj je zbranim od
Baron Beck na Plevni
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so odprli razstavo o graščini Plevna in družini Beck.
Množično obiskano prireditev so s kratkim programom odprli učenci Podružnične šole Gotovlje, vse prisotne pa je pozdravila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, ki je še posebej, v nemškem jeziku, pozdravila častna gosta, baronico Elizabeto Wildburg in njenega moža barona Thomasa Wild-burga. Zgodovinski oris Goto-velj, graščine Plevna in najvidnejše osebnosti družine Beck, barona Maxa Vladimirja Bečka, je podala Karmen Jezernik, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Namen projekta in ogled prenovljene grobnice družine je predstavil predsednik Turističnega olepševalnega društva Lipa Gotovlje Henrik Krajnc. 1. junija je bila v cerkvi na Sv. Je-derti v spomin na družino Beck tudi spominska maša. Ob tej priložnosti so v knjižnici Žalec pripravili razstavo z naslovom Ministrski predsednik baron Beck na Plevni, razstava bo na ogled do 7. junija 2008, Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje pa je izdalo turistični prospekt. Družina Beck je živela na Plevni od leta 1890 do 1923, vse do konca druge svetovne
vojne pa je bila v lasti družine Reiner.
Najvidnejša osebnost Plevne je bil baron Max Vladimir Beck, ki je bil od leta 1906 do 1908 predsednik vlade avstrijskega cesarstva. V tem času je uveljavil reformo volilne zakonodaje,
s katero je bila v Avstriji vpeljana splošna in enakopravna volilna pravica (za moške). Graščina Plevna je bila v tem času njegova poletna rezidenca, ki so jo opremili s telefonsko povezavo. S tem je telefon dobilo tudi mesto Žalec.	T. T.
K, &ÄII1
■ -.........at...
-..,
slihoplesharsfvo	fasaderstvo
Rgy VŠ5 dom ZStS^jč Matke 73, Prebold
v svežih barvah	TeL/faks: 03/705 33 44
GSM: 040 427 311
Zaposlimo slikopleskarje
********
*******
SEIIČIlfl
Senčila d. o. o. Šlandrov trg 42 331 IT Žalec
(vhod nasproti cerkve)
d,
0.0.
Iz našega programa Vam nudimo:
*	plise senčila
*	lamelne zavese
*	alu žaluzije
*	screen senčila
*	roloje
*	markize
*	projekcijska platna
Informacije na telefon: 03/ 710 13 40, 041/ 686 150 e-mail: sencila@amis.net
Ob odprtju razstave o gradu Žovnek
Ministrstvo za okolje in prostor je od 15. do 22. junija organiziralo Teden arhitekture. Na razpisu za sofinanciranje projektov je bila med desetimi projekti izbrana tudi razstava z naslovom Arhitektura gradu Žovnek. Razstavo so odprli 15. junija pri brunarici ob starem žov-
neškem gradu, nato pa so jo prestavili v prostore braslov-ške knjižnice.
V kratkem kulturnem programu ob odprtju razstave so nastopili učenci braslovške šole, zbrane pa so nagovorili predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Franci Kralj, župan Občine
odprtju razstave predstavil tudi nekaj arhitekturnih značilnosti gradu Žovnek. Med drugim je povedal, da je bil gradu najpozneje prizidan danes še najbolj ohranjen okrogli stolp, katerega zid je spodaj debel tri metre, proti vrhu pa malo manj. Grajen je iz kamna, na zunanji in notranji strani iz lepo lomljenega in zloženega, v notranjost pa so nalili kamnit drobir z negaše-nih apnom in ga nato polili z vodo. Prav negašenemu apnu
gre zasluga, da so se grajski objekti ohranili stoletja, saj cementne gradnje začnejo razpadati veliko prej. Srednjeveške stavbe na Slovenskem so običajno zidali mojstri iz Italije ali Bavarske, pomožna dela pa domačini kot del obvezne tlake ali zgolj za hrano in pijačo. Omenjen okrogli stolp je bil zgrajen v obrambne namene, vendar nikoli ni imel te funkcije. V njem je bila od 1439. leta grajska kapela kneza Friderika Celjskega. Po-
sebnost so široke vzidane stopnice in še ohranjene, vendar zaradi varnosti niso dostopne javnemu ogledu. Stolp ima tudi zračne cevi. Kot se je izkazalo, pa niti ni okrogel, ampak ovalen, zato je imel štiri-kapno streho. Številna so tudi kamnoseška znamenja. Franc Kralj zato priporoča vsem obiskovalcem gradu Žovnek, da napovejo svoj obisk in si tako zagotovijo vodenje po ruševinah, saj bo tako ogled veliko bolj zanimiv in poučen. K. R.
Obnova gradu Žovnek se nadaljuje
Pri obnovi gradu Žovnek
Obnovitvena dela na gra- nadaljujejo. Trenutno so pri du Žovnek se tudi v letu 2008	tem aktivni le člani Kultur-
no-zgodovinskega društva Žovnek Braslovče, saj se dela, ki jih financirata Občina Braslovče in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, še niso začela.
Veliko je bilo narejenega pri vzdrževalnih delih in čiščenju. Člani društva in drugi ljubitelji kulturne dediščine so v tem času opravili kar okoli 400 ur prostovoljnega dela. Razveseljivo je, da so se delovnih akcij poleg članov društva udeležili tudi člani Turističnega društva Braslovče, Karate kluba Polzela in Karate kluba Nestor iz Griž. Člani Kulturno-zgodovinske-ga društva Žovnek pa so se lotili tudi obnavljanja močno poškodovanega obzidja pred gradom. Na delovne akcije pa so vabljeni tudi drugi ljubitelji kulturne dediščine. T. T.
VARCUJEM
pri samu NAKUPUJEM
gradnja, obnova in nega doma
r
Dtopdom
skupina
Akcija kopalnice in sanitarna oprema
velja od 9. 6. do 28. 6. 2008
319
,80 EUR/kos
Kopalniški sestav Sanremo,
85 cm, Sanotechnik
SP®
. : V?
- -,
SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Radomlje Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26. 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Trbovlje, Nasipi 6a. 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80	WWW.SaiTI.Si
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v majski številki Utripa: DAVIDOV-HRAM-PE-ARNOVSKI-GOZD-ODPRTJE-DISKONTA-VELEPRODAJA-PIJAČ-IN-OSTALEGA-BLAGA.
Izžrebani nagrajenci: 1. Marjan Verhovšek, Letuš 130, Šmartno ob Paki, 2. Jožica Pečovnik, Hmeljarska 9, Šempeter, 3. Helena Umek, Levec 85, Petrovče.
Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa, in sicer v mesecu avgustu.
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je ROMAN BRGLEZ, pekarna, slaščičarna, trgovina, bar, Vransko 17. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa Aškerčeva 9a, Žalec, do 10. julija 2008 (PO PRETEKU TEGA DATUMA DOPISNIC NE BOMO UPOŠTEVALI).
Kmetijska zbornica izvedla volitve Najboljši Šentjurčani
8.	in 9. junija so po Sloveniji potekale volitve organov Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, njihovih območnih enot in izpostav. Najprej so volili kmetje oziroma fizične osebe, dan pozneje pa tudi pravne osebe, članice zbornice, kot so kmetijske zadruge in župnijski uradi. V prvi skupini je bila dokaj nizka
&
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
volilni enoti jih je glasovalo le 1.508.
Svet KGZS ima 57 članov, ki bodo izmed sebe izvolili novega predsednika zbornice. Iz 9. volilne enote (23 občin celjske regije) so bili iz prve volilne skupine (fizične osebe) v svet zbornice izvoljeni štirje člani: Marjan Kovač iz Arciina (Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza), Andrej Podpečan iz Galicije (Društvo glas dežele), Marjan Golavšek iz Matk (Forum za kmetijstvo in podeželje SDS) in Simon Tisel s Planine pri Sevnici (Kmečka lista - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja). V drugi skupini volivcev (pravne osebe) je bil izvoljen Jože Pribožič, ki sta ga predlagala Misijonska hiša Lazaristi in Župnijski urad Sv. Andraž.
V svet celjske območne enote KGZS so bili v skupini fizičnih oseb izvoljeni: z liste Društvo glas podeželje
Marko Vasle iz Zaklega pri Gomilskem; s Kmečke liste - društva za razvoj kmetijstva in podeželja Milan Pu-stoslemšek iz Kaple, Danijel Sivka iz Nove Cerkve, Peter Hosnik iz Buč, Simon Tisel s Planine in Martin Obrul iz Slovenskih Konjic; z liste Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza Marjan Ribič iz Latkove vasi in Stanislav Šalej iz Drešinje vasi, z liste Forum za kmetijstvo in podeželje pa Janko Šket iz Šmarja pri Jelšah in Renata Kovač iz Bukovlja.
V svet izpostave KGZS Žalec pa so bili izvoljeni: Milan Lobnikar iz Marija Reke, Albin Vasle s Ponikve in Anton Javornik iz Levca (vsi Kmečka lista - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja) ter Marjan Ribič iz Latkove vasi in Ferdinand Kunst iz Sp. Grušovelj iz Društva SKZ -Slovenska kmečka zveza.
K. R.
Želite 'Tajboljše J pohištvo?
M ost 349
Izberite:
* PiNiA POHIŠTVO*
JP i JV2
Naravi in ljudem Prijazni
- svetovanje, razvoj proizvodnja In montaža
EKOPohj
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje v Podlogu pri Šempetru organiziralo regijske kmečke igre. Iger seje udeležilo sedem ekip društev podeželske mladine celjske regije, ki so se pomerile v košnji in grabljenju sena, prenašanju vode in bal preko ovir in igri presenečenja.
Največ spretnosti in hitrosti je pokazala ekipa društva podeželske mladine iz Šentjurja, sledijo ekipe Šmarje pri Jelšah, Laško-Radeče, Slovenske Konjice, Celje, Spodnja Savinjska dolina in Šaleška dolina. Pri košnji je zmagal Dejan Kokot, pri grabljicah pa Urška Močnik, oba člana ekipe Društva podeželske mladine Šentjur.
Ekipo Spodnje Savinjske doline so sestavljali Grega Jezernik, Romana Žagar, Albina Podpečan, Boštjan Petelinšek, Tomaž Škafar in Matej Zupanc
Na državno tekmovanje so se Savinjske doline Klemen Ša-
uvrstile prve tri ekipe in ekipa Društva podeželske mladine Slovenske Konjice, lanski državni prvak in gostitelj iger.
Pokale so najboljšim podelili predsednik Društva podeželske mladine Spodnje
lej, direktor Kmetijsko-goz-darskega zavoda Celje Stanko Jamnik in žalski župan Lojze Posedel. Pred tekmovanjem so pripravili demonstracijo kmetijskih strojev Pöttinger in traktorjev Same. T. T.
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.
mmm
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
DELOVNI CAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
kakovosti n oprtmo stanovanj In poslovnih prostorov ;	''Uradne omare	1 IZPOSTAVA VRANSKO 1 Telefon: 03/703 34 90	Delovni čas:	IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
AKCIJA; i ... brezplačna rmtwitov ml /to Voivr poMtvu* j WWW.piniQ.SI	I Info®Dlnla. sl		od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.	
ve veé Weroee* eafcMe um sete»» s*en		— — — -		

v
Mercator Trgovski center Žalec
V	'	IP r-
Celjska c. 7, Žalec, TEL.: 03 71 36 575
Sobota, 28.junij 2008 ob 10. uri DAN TC ŽALEC - praznujemo rojstni dan
Za vas smo pripravili veliko zabave, pokušine, ugodnosti in presenečenja.
Sobota, 12. julij 2008 ob 10. uri MAČEK MURI -otroška predstava Sobota, 5. in 19. julij 2008 ob 10. uri DOMAČA TRŽNICA
fr Supermarket
3 Center tehnike,

‘Maiklik kava v rnmd
óvilamr
Moja kultura bivanja. SINCE 1938
gradnje in pohištva
ACCESSORIESw
KNJIGARNA
U m KNJK
fpelix
r" Tehnika
Zakaj je nogomet najpomembnejša postranska zadeva?
Moški radi pravijo, da je nogomet najpomembnejša postranska zadeva v njihovem življenju. Ja, seveda - me, ženske, zelo dobro vemo, da to sploh ne drži. Za postranske zadeve sploh nimamo časa, če pa ga že najdemo, potem nedvomno ne bomo gledale 22 moških, ki se podijo za eno žogo in jo skušajo spraviti v nasprotnikov gol. No, razen če so ti moški res postavni.
Zato sem se letos dobro pripravila, izdelala sem načrt priprav za letošnje nogometno prvenstvo, in sicer načrt za celotno družino. Ker vem, da imate tudi ve, drage moje, ob evropskem prvenstvu občutek, da se čas za dobre tri tedne popolnoma ustavi, sem se odločila, da vam priskočim na pomoč. Boste videle, tudi nogomet je lahko dobra stvar, samo če jo znate obrniti sebi v prid.
Le česa bi si želela moja družina, za kaj bi bila pripravljena narediti veliko, če ne celo vse; kaj je zelo povezano z nogometom in spremljanjem vseh tekem? Seveda, nov LCD televizor. Obljubila sem jim najnovejši, najboljši in oh in sploh naj model, če bodo še pred začetkom EURA 2008 izpolnili vse obljube, ki jih poslušam že od začetka leta.
Nad mojim predlogom so bili več kot navdušeni. Kar naenkrat sem postala superžena, supermami, poleg vseh ostalih superlativov, ki so mi jih namenjali. Ampak tukaj se zgodba šele začne.
Tako smo se lepega dneva odpravili v Mercatorjevo tehnično prodajalno M Tehnika, kjer so znani po svoji kvalitetni in raznovrstni ponudbi akustike in zabavne elektronike. Z namenom, da kupimo nov LCD televizor. Še prej smo se ustavili v M Gradnji, kjer sem moža spomnila na njegove obljube o prenovi kopalnice. Ker je vedel, da se sedaj ne more
izgovoriti, mi je pomagal pri nakupu ploščic, sanitarne keramike, kopalniškega pohištva in dodatkov. Pravzaprav ni samo pomagal, ampak je bil vidno navdušen, koliko izdelkov ponujajo na enem mestu. Ko pa je zašel v kotiček z orodjem, seje skoraj stopil.
V svojem navdušenju pa ni ostal sam -pridružil se mu je tudi naš stari ata. Kot vsi upokojenci tudi on vestno in pridno ureja naš vrt ter skrbi za našo zelenico. Ko je videl izdelke vrtne galanterije in mehanizacije ter izdelke zalivalnega programa, ga nismo mogli več niti premaknite Na koncu smo mu morali obljubiti, da ga v M Gradnjo ponovno peljemo zelo, zelo kmalu.
Mislim, da ni treba posebej razlagati, da ženske lahko v vsaki trgovini najdemo nekaj zase. Ja, tudi v M Gradnji. Vas zanima, kaj sem našla? Bazen. Da se bom lahko malo razvajala tudi jaz.
Naj vam zaupam, kaj še najdete v M Gradnji - da boste vedele, če se odločate za gradnjo ali prenovo doma. Preskrbljeni so z bogato in ugodno ponudbo osnovnih gradbenih materialov, kritin in fasad, izdelkov betonske galanterije, keramike, barv ter lakov, najrazličnejših orodij, električne opreme in še marsičesa.
Ko smo zadovoljni zapustili center M Gradnja, smo se odpravili v M Tehniko. Glede na zelo dobro izkušnjo v prvi prodajalni, smo bili prepričani, da bo tudi druga zadovoljila vse naše potrebe in želje.
Ko smo prispeli, se je najprej izgubil mož. Preučil je vse modele LCD televizorjev, njihove tehnične lastnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Čeprav se bolj malo spozna na te zadeve, mu je pomagal tudi stari ata.
Medve s hčerjo sva se zapodili pogledat tipično žensko ponudbo. Nad videnim sva bili navdušeni. Vsi izdelki za na mizo, take izbire že dolgo nisem nikjer videla, najnovejši mali gospodinjski aparati, bela tehnika priznanih domačih in svetovnih proizvajalcev. Vse to na enem mestu.
Tudi naš sine, najstnik, je ostal brez besed - priznal je, da je. presenečen nad ponudbo akustike, zabavne elektronike, računalniškega in foto materiala. Izjavil je, da mora o M Tehniki takoj obvestiti vse svoje sošolce in prijatelje.
Tako je naša družina ponovno ugotovila, da bi bilo neumno hoditi v ostale trgovine, če lahko v M Tehniki in Gradnji najdemo vse, kar potrebujemo - in to vsi. Pa da ne boste mislili, da pretiravam - podobno se je zgodilo tudi moji mlajši sestri. Pred časom sta s fantom kupila novo stanovanje. Prijatelj jima je svetoval, naj obiščeta M Pohištvo, da bosta tam našla vse, kar potrebujeta. In res, kupila sta pohištvo za kuhinjo, jedilnico, otroško sobo, spalnico in dnevno sobo. Opremila sta svojo kopalnico, polepšala svoj dom z drobnim kosovnim pohištvom, fant pa si je uredil svoj delovni kotiček z bogato izbiro pisarniškega pohištva. Pri njih sta izbrala tudi -talne obloge in vsa svetila.
Na koncu vam povem samo še nekaj - z malo domišljije in s pomočjo M Tehnike, Gradnje in Pohištva je volk vedno sit in koza vedno cela. Torej, družina ima nov LCD televizor in kar nekaj drugih priročnih igrač, jaz bom imela nov bazen, urejen vrt in lepo teraso, da o prenovljeni kopalnici niti ne govorim. In ko bo prišel junij in z njim Evropsko nogometno prvenstvo, bomo vsi skupaj uživali v nogometnih veščinah največjih mojstrov.
Nakupi s kartico
Mercator Pika
in določeno število zbranih pik, vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust.
IVI Centejytehnike in gradnje IVI CenterfeHmire iirwadnje
c, tel.: 03/713 65 92

lica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10

PONUDBA ZA VSO DRUŽINO.
Fotoaparat
Panasonic Lumix DMC-TZ5
10x optični zoom, 3.0’ velik zaslon odlične ločljivosti, 60.000 točk, senzor z ločljivostjo 9.1 milijonov točk, snemanje video posnetkov v pravi HD ločljivosti 1.280 x 720 točk, HD izhod, v srebrni ali modri barvi Izdelek je na voljo samo v M Centrih tehnike s tovrstno ponudbo.
379,99 EUR
Ponudba velja do 2.7.2008 oz. do prodaje zalog.
Oglasno sporočilo
Srce ljubeče mirno spi, vse je tiho, tebe ni.
Vse na svetu bi mi dali, da tebe, mož in ate, nazaj bi priklicali.
v SPOMIN
24. junija mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil mož, oče, stari oče in brat
ŠTEFAN VOH
s Ponikve pri Žalcu
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko spomina.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Minilo je 30 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in prijatelj mnogim
STANKO ZAVRŠNIK
iz Sv. Lovrenca
V mislih je še vedno z nami.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
j	1 tvoje zaželimo si bližine,
■Kil gremo tja, v mirni kraj tišine, mmmm, Tam sire se tiho zjoče,
HU saj verjetni noče,
MP gg	da te med nami ni...«
ijjMÉHjr	Oh boleči izgubi drage žene, mame, sestre,
tašče, orne in tete
JUSTINE ŠRAM
iz Zakla
(1. 3.1937-6. 5. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v težkih trenutkih v oporo in pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Splošne bolnišnice Celje za nesebično pomoč.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, da ste se poklonili njenemu spominu, ji darovali prelepo cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala gospodu župniku Martinu Cirarju za lepo opravljen cerkveni obred, Oktetu Gomilsko za ganljivo petje, gospodu Ivanu Vasletu za lep govor in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
Minilo je že 10 let, odkar nas je zapustil dragi ate
IVAN HRIBERŠEK, st.
iz Zabukovice 90a (11. 5.1931-4. 5. 2988)
Minilo pa je tudi 7 let, odkar je za vedno odšla od nas draga mama
ANGELA HRIBERŠEK
iz Zabukovice 90 a (19. 5.1932-10. 6.2001)
Hvala vsem, ki s hvaležnostjo in lepo mislijo obudite spomin nanju ter lepšate njun zadnji dom s cvetjem in prižigate sveče.
Sin Branko z ženo Ido
nAnncniJV ctad ìtvp
UJan Ropotar, s.p.
tet.: 700 Ut 85 GSM: Obl 613 269 GSM: Ob 1 7b8 90b StaroOaška ut. 12, Šempeter
DetoOni čas: od 00. do 2b- ure
V SPOMIN
5. junija mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi brat in stric
STANE ŠTORMAN
s Polzele
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči vsi, ki so ga imeli radi
Vprašala rože sem na gredi, kjer doma si bival ti, pa so glavice sklonile in so rekle, da te ni.
V SPOMIN
9. junija je minilo natanko 4 leta, odkar nas je zapustil ljubi in dragi sin
ROK PRISLAN
iz Zg. Gore
Čeprav leta minevajo, ostane bolečina v srcu in duši. Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke in mu poklonite trenutek časa.
Pogrešamo te ati, mami, mama in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Mineva deset let, odkar te ni več med nami,
naša draga mami
JULIJANA - JULKA CIZEJ
iz Šmatevža pri Gomilskem (10. 2. 1909-12. 5. 1998)
V naših srcih so ostali spomini na tvoje pridne roke in zlato srce.
Pogrešamo te,
tvoji otroci z družinami in vsi, ki so te imeli radi
SFOAMMIMf
Kamoseštvo Marjan Amon
iz Smartna v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah.
Naročila na GSM: 041 811-007
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mama in babica
IVANKA LEŠNIK
iz Hramš 8
(30. 7. 1953-27. 5. 2008)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za številne maše. Hvala Splošni bolnišnici Celje, dr. Kravosu, medicinski sestri Ireni, patronažni sestri Milici ter gospodu župniku za opravljen obred. Hvala govorniku Jožetu Krulcu za ganljive besede, pevskemu zboru iz Galicije, trobentaču in pogrebni službi Ropotar.
Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: mož Franc, sinovi Stojan, Boštjan,
Matjaž z družinami ter hči Mateja z Dragom
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice
KATARINE KALIOPE
iz Migojnic 13a
se iskreno zahvaljujemo vsem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku.
Hčerka Ladica z družino in vsi sorodniki
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
(A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mamike
AMALIJE VOGA, roj. RIBIČ,
iz Latkove vasi 17 (30. 1. 1929-6. 5. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in Anin dom. Še posebej se zahvaljujemo družinam Haladeja, Simonovič in Marjanu Ribiču za vso pomoč. Hvala Gasilskemu društvu Latkova vas za organizacijo pogreba, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za redne obiske in lep cerkveni obred, kvartetu IDILA za odpete žalostinke, trobentaču gospodu Ograjenšku, govorniku gospodu Pustineku za ganljive besede slovesa, Društvu upokojencev Prebold, sošolcem generacije 1929, kolektivu Kmetijske zadruge Gotovlje in pogrebni službi Ropotar. Hvaležni smo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči: hči Ljubica z družino
Kako sta prazna dom in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, ome, tašče, sestre in tete
PAVLE ŠUPERGER, roj. KOROŠEC,
iz Liboj 83, Petrovče (21. 1. 1924-9. 5. 2008)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Naša topla zahvala kolektivu podjetja SIP Šempeter - oddelku varilnica in sodelavcem podjetja PEGY DOM Novo Celje.
Prav tako se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu DOMA STAREJŠIH LAŠKO, pogrebni službi Ropotar za celotno organizacijo, pevcem, govorniku in trobentaču za odigrano Tišino. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za ganljivo poslovilno mašo in lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Naj jim ostanem v spominu kot potok, ki odžeja in pomirja z žuborečo pesmijo.
Naj ostanem kot kruh na mizi za vse, ki se ustavijo spotoma.
(N. Maurer)
V SPOMIN
5. junija 2008 je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, žena in orna
JELENA ŠIVAVEC
iz Kasaz 101
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Mož Franc, hči Nevenka in vnuk Fabijan
ZAHVALA
Srce ti je omagalo, dih ti je zastal, a spomin nate nam bo vedno ostal.
JANEZ HASL
z Ložnice pri Žalcu ___	(31. 1. 1948-23. 5. 2008)
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami delili žalost in bolečino v srcu.
Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem iskrena hvala za sožalja, cvetje, darovane maše in denarno pomoč.
Hvala zdravstvenemu osebju za pomoč pri boju z neizčrpno boleznijo. Še posebej hvala dr. Artičkovi za pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoči: sinova Gorazd in Bogdan z družino ter žena Frančiška
Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje.
Bolečine hude si prestala, zdaj lahko boš tiho, mirno spala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Za tabo ostajajo bolečina, žalost in praznina, draga mama, stara mama, prababica in sestra
ZLATKA PIŠEK
iz Matk
(14. 7. 1924-19.4. 2008)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Se posebej pa se zahvaljujemo medicinskemu osebju Doma upokojencev Polzela, kjer so ji v zadnjih dneh lajšali bolečine in ji stali ob strani. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Damjanu Ratajcu, pogrebni službi Ropotar, moškemu pevskemu zboru iz Žalca ter trobentaču za odigrano pesem.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V trenutkih, ko nas je zapustil naš dragi ata, stari ata
JANEZ VAŠL
iz Ločice ob Savinji,
nismo bili sami. Z nami ste sočustvovali, nam izrazili sožalje in grob okrasili s svečami in cvetjem.
Vsem iskrena hvala.
Za njim žalujemo: žena Franika, sinova Janko in Branko ter hči Martina z družinami, vnuki Rok, Anita, Miha, Davor, Tjaša, Patrik in Scott
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik, s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Jočite za mano le od sreče, ker prenehal sem trpeti!
Za spomin prižgite mi le sveče, da v svetlobo mogel bom vzleteti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija, brata in strica
JOŽETA BOGATAJA
iz Pondorja 33 pri Taboru (7. 3. 1937-29. 5. 2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in za maše. Zahvala urološkemu oddelku SB Celje, dr. Poteku in sestram, osebju Zdravstvenega doma Vransko, dr. Rodetovi in sestrama Anici in Marti, gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar in njihovim sodelavcem.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, zares bolna je naša ljubljena mama bila, a danes, čez noč je od nas za vedno odšla ...
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, teta, sestra in tašča
MARINKA DOLANEC, roj. ŠKOBERNE,
iz Vrbja 85 d pri Žalcu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem JUTEKS-a, d. d., za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Še posebej velika hvala ga. Tatjani z družino za lajšanje bolečin v času njene bolezni. Iskrena hvala župniku g. Viktorju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino, govorniku ter pogrebni službi Ropotar.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi
Draga naša mama
JOŽEFA LEŠNIK,
Jakačeva Pepca
14. junija je minilo eno leto, ko si od utrujenosti, ki ti jo je naložila skoraj 95 let
trajajoča življenjska usoda, preprosto zaspala.
Tvoj neumorni duh, tvoja moč in vera v življenje pa ostajajo v nas in z nami.
Ne bomo te pozabili. Počivaj v miru. Vsi tvoji
Zahvale za avgustovsko številko Utripa sprejemamo do 11. avgusta 2008 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80.
V SPOMIN
KATJA TURNŠEK
(27. 3. 1982-21. 6. 2007)
Počivaj, draga Katka, mirno spi, kjer ni bolečine ne skrbi.
V hladnem grobu mirno spiš, v naših srcih še naprej živiš.
Hvala vsem, ki se jo spominjate in ji prižigate svečke.
Vsi tvoji
Draga mama!
Bila si oseba, ki jo je bilo čast poznati.
Vedno si nam bila in vedno nam boš v ponos in oporo.
Doslej kot oseba, od sedaj pa v naših srcih.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od nam ljube žene, mame, babice, prababice, sestre in tete
ELIZABETE PIKELJ
z Vranskega, Tešova 20
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Turineku, ki je opravil bogoslužje ob zadnjem slovesu, pevcem, pogrebni službi Ropotar za organizacijo in vodenje pogreba ter dr. Centrih Cetina.
Hvala vsem, ki ste se poklonili spominu pokojnice in jo v tako velikem številu pospremil k večnemu počitku.
Vsi, ki smo te imeli radi
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, utrujene roke.
Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in ljubega dedija
MARJANA TOMŠIČA
z Ložnice pri Žalcu (1951-2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem, sosedom za izrečena sožalja, darovane svete maše, svečke in denarno pomoč.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Neutolažljivi vsi njegovi
Le kdo pozabil bi gomilo, kjer zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
Minila so tri leta, kar smo ostali sami, brez tebe, dragi mož, oči in dedi
DUŠAN KRANJEC
iz Orle vasi
(15. 6. 2005-15. 6. 2008)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prižgete svečko in ohranjate lep spomin nanj.
Vsi tvoji
ZANIMIVOSTI
C:l>Ut4M/
, S'n A ti* IČsJzd’.-. (lo£zVzCL-^—
junij 2008
Svečomat za ekološke sveče
Med knapi ali Jakec se ženi
Sveče ne končajo na deponiji
Igralska zasedba po končani vaji v torek, 17. junija. Posamezne like igrajo Ivan Menček, David Sopotnik, Ivan Januš Grobelnik, Božo Trnovšek, Rudi Bardorfer, ml, Matjaž Krašovec Anderlič, Martin Goršek, ml., Štefan Vodeb, Marko Lorenčak, Tanja Tkauc, Matic Britovšek, Rihard Virant, Suzana Jazbec, Maj Verdev, Zala Vombek, Joži Gabršek, Trezi Žuža, Staša Virant, Uroš Premik, Manja Petrovec, Vera Kumerc, Petra Župevc, Franci Izgoršek, Tanja Turnšek, Marjan Vodeb in člani vaškega ansambla. Sceno je narisal Aco Markovič, šepetalka pa je Cita Pospeh.
V začetku junija so na pokopališču v Žalcu postavili svečomat, ki služi za prodajo t. i. ekoloških sveč in hkrati za hrambo dogorelih sveč, posre-
dno pa za njihovo reciklažo. To pa je gotovo prispevek k varovanju našega okolja.
V zadnjem času so zaradi vse večje ekološke osveščenosti do-
zorela spoznanja, da odstranjevanje nagrobnih sveč povzroča škodljive vplive na okolje. Zaradi ohišja iz PVC-plastike, ki ga ima dobrih 95 % vseh sveč v Sloveniji, sveče niso primerne za snovno reciklažo. Končajo na deponijah, kar pa ima pri razkrajanju plastike negativen vpliv na okolje, saj se pri tem sprošča škodljivi klor. V vseh članicah EU je uporaba PVC-plastike že strogo omejena, k temu pa stremimo tudi pri nas. Javno komunalno podjetje Žalec je v sodelovanju s podjetjem Eko Plus iz Celja na naše pokopališče postavilo prodajni avtomat, ki ponuja prijazne nagrobne sveče. Avtomat deluje podobno kot avtomat za pijačo. Vanj vržeš kovance v skupni vrednosti 1,5 evra, kolikor stane ekološka sveča, in dobiš svečo. Posebnost pa je v tem, da lahko dogorelo ekološko svečo v avtomat tudi vrneš skozi namensko odprtino. Sveče tako ne končajo na deponiji, saj Eko Plus poskrbi tudi za nadaljnjo predelavo.	L. K.
Kulturno-umetniško društvo Svoboda Griže je s svojo gledališko skupino minulo soboto znova nagradilo hvaležno občinstvo s premierno - krstno uprizoritvijo veseloigre v desetih slikah Med Knapi ali Jakec se ženi, ki jo je napisal predsednik društva Martin Goršek, režirala pa
Olga Markovič.
Premierna uprizoritev veseloigre, ki se sicer začne žalostno - s tragedijo v rudniku, v nesreči je bilo 18 mrtvih, je doživela svoj krst v letnem gledališču Limberk, ki so ga za to priložnost nekoliko obnovili. Veseloigra govori o življenju rudarjev - knapov po
II. svetovni vojni v Libojah in Zabukovici. V desetih slikah -dejanjih se zvrstijo prizori, ki so mladostni spomini avtorja Martina Gorška, ki pravi, da je bilo kljub težkemu rudarskemu življenju to lepo in nepozabno. Igra je zahtevna, saj v njej nastopa 26 igralcev in vaški ansambel. D. Naraglav
Valete za zaključek devetletke
Nova maša v grko-katoliškem duhu
Utrinek z valeta na OŠ Polzela
Sredi junija so bile na vseh osnovnih šolah po dolini valete, svečani zaključki devetletnega šolanja, s podelitvijo spričeval in posebnih priznanj.
Mala matura, kot bi lahko rekli zaključku prve stopnje šolanja, je
za marsikoga pomenila le svečan dogodek, a mnogim devetošol-cem, pa tudi staršem, seje pojavil cmok v grlu. Na nek način je namreč zaključeno tisto prvo obdobje, ko nad večino še najbolj bdijo starši in učitelji. Pred njimi pa
je obdobje večje samostojnosti in novih preizkušenj in zrelosti. Na sliki je valeta na OŠ Polzela, ki ji je, tako kot najbrž po drugih šolah, sledilo tudi skupno druženje učencev, staršev in učiteljev, ki je trajala pozno v noč. T. Tavčar
Vsi na Hom na lasten pogon
Pohodniki na Hom
ZKŠT Žalec je v sodelovanju s Planinskim društvom Zabu-kovica in Kolesarskim klubom Žalec v nedeljo, 1. junija, v
okviru akcije Razpnimo jadra pripravil prireditev Vsi na Hom na lasten pogon.
Približno 200 pohodnikov se
je izpred osnovne šole v Grižah ob deveti uri podalo na Hom, pol ure kasneje jim je sledilo še 50 kolesarjev - rekreativcev. T. T.
Grško-katoliški duhovnik je lahko poročen
Po tridesetih letih je bila v nedeljo, 15. junija, v polzelski župniji nova maša. Opravil jo je diakon Gorazd Bastašič, polzelski rojak, ki je sicer že prvo soboto v maju v Križevcih na Hrvaškem prejel mašniško posvečenje in tako postal gr-ko-katoliški duhovnik.
Slovesnosti v Križevcih so se udeležili tudi polzelski farani, ki so se z avtobusom odpeljali v Križevce. Grko-katoliški duhovnik opravlja v grko-katoliški župniji vzhodno bogoslužje v slovansko-bizantinskem obredu, liturgijo sv. Janeza Zlatoustega. Lahko pa opravlja tudi liturgijo po rimskem obredu. Posebnost pa je, da je grko-katoliški duhovnik lahko poročen. T. T.
Spet rekord
Veteranski atlet Adi Vidmajer je na odprtem prvenstvu Slovenije v Slovenski Bistrici z osvojenimi 4108 točkami dosegel državni rekord v peteroboju (kladivo, krogla, disk, kopje, giro). T. T.
SAVINOV DAN
ob skladateljevem rojstnem dnevu
Petek, 11. julij 2008, v Savinovi hiši
Brezplačen ogled Savinove hiše
Savinov večer: SPOMINSKI VEČER S KONCERTOM
Ob slabem vremenu bo prireditev v Savinovi hiši.
PONIRKOV INFO CENTER ob ribniku Vrbje
vas v mesecu juniju vabi na prijetne sprehode okoli ribnika Vrbje in ogled lesenih skulptur na prostem.
od ponedeljka do petka	od 15. do 21. ure
ob koncu tedna in praznikih	od 9. do 21. ure, zaprto med 13. in 14. uro
Možnost izposoje daljnogledov in palic za nordijsko hojo. V primeru slabega vremena zaprto.