PoStnlma plaCana v gotovini.
V Ljubljani, dne 8. februarja 1934	Štev. ^ ^f^Letnik fflav. (Šol, leto 1933.134.)
iGlfsJci tov ar i
Stanovsko politišRo glasilo J. V. C/. — setecije xa aravslco banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »T*rosveta«
Uredništvo In uprava I Ljubljana, Frančiškanske ulice 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo, hhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo Uat s članarina. Oglazi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Tele/on 3112
Ideja vseslovanske vzajemnosti in sodelovanja z učiteljstvom prijateljskih držav
Učiteljske lige" za zvezo JUU z učiteljstvom v inozemstvu. — Nujna potreba ustanovitev lig za zvezo s češkoslovaškim, poljskim in bolgarskim učiteljstvom. — Naši stiki z učiteljstvom in učiteljskimi organizacijami v inozemstvu so prerahli. — Priglasite se borci za ta pokret!
Predsedniški zbor sekcije JUU je na svojem zadnjem zasedanju dne 14. januarja 1934 sklenil, da pristopi sekcija v »j ugoslo vensko — Češkoslovaško ligo,« k »Društvu prijateljev poljskega naroda in v »jugoslovansko bolgarsko ligo«.
Gornji sklep predsedniškega zbora sekcije JUU ni brez pomena, ker smo doslej izgubili že mnogo časa v pogledu naših stikov z inostranstvom, osobito v pogledu poglabljanja naših stanovskih in šolskih ter obče prosvetnih stikov z inozemstvom, predvsem s prijateljskimi državami. Ne samo, da se v tem času nismo koristili z izkustvi našega stanu in naše stroke iz inozemstva, napravili nismo nikake propagande za našo državo v tem pogledu v prijateljskih državah. Bilanca tozadevnega našega dela je — na žalost — precej pasivna.
Iz tega razloga je vzpostavitev stikov z učiteljstvom v inozemstvu postala ena najnujnejših potreb. Dosedanje naše metode, da smo se naslanjali ma učiteljske internacionale, nas niso vodile do konkretnih in praktičnih uspehov. Nujna potreba jc, da v tem pogledu preokrenemo svojo pot in se postavimo povsem na praktično državno-nacionalno osnovo. Smatramo, da ni le dolžnost učiteljskega stanu, temveč vseh stanov v državi, da potom svojih stanovskih in strokovnih zvez utrdijo državno vnanjo politiko ter odnošaje s prebivalstvom prijateljskih držav, ker so taki Stiki najtrdnejša in najpozitivnejša opora tudi v najtežjih dneh in nam predstavljajo najkonkretnejše prijateljske odnošaje med državljani ene in druge države.
Sistem, da je stike z inozemstvom vršila samo centrala našega Udruženja, se nam zdi vse preozek in, ni donašal onih sadov ter ni vzbudil onih interesov med širšim krogom učiteljstva, kakor bi bilo to želeti. Zato je treba iskati novih potov in novih oblik, da bodo v tem pogledu postale aktivnejše tudi vse sekcije in da se zainteresira za to idejno gibanje čim širši krog učiteljstva in se pritegne k sodelovanju.
Koliko naših stanovskih sil je ostalo neizrabljenih za stan in našo stroko v pogledu znanja tujih jezikov. Vse to se je pustilo neorganizirano popolnoma privatni iniciativi po-edimcev. In vendar bi bili uspehi lahko mnogo večji in bi poedinci lahko s svojim znanjem tujih jezikov koristili celoti, ako bi se tozadevne naše stanovske sile organizirale na najširši bazi. Koliko imamo učiteljev, ki dobro znajo in obvladajo češkoslovaški jezik, koliko jih imamo, ki obvladajo poljski jezik, koliko jih imamo, ki obvladajo bolgarski jezik, koliko jih imamo, ki obvladajo ruski jezik. Vsi ti bi lahko v veliki meri služili našemu stanu, našemu šolstvu in naši obči ljudski prosveti in ideji slovanskega zbližanja, ako vse te sile organiziramo in jih usmerjeno izrabimb v isti tok.
To gibanje lahko postane veliko gibanje naše obče slovanske vzajemnosti in našega vseslovanskega zbliževanja ter pokreta za okrepitev Slovanstva, ki bi zadobilo najširši nacionalni značaj.
Da pregledamo nekoliko konkretne primere, v kakem pravcu bi se lahko izkoristile vse te naše stanovske sile znanja tujih jezikov s strani naših tovarišev in tovarišic:
Predvsem bi bilo treba vse one, ki obvladajo poedini tuj jezik tesneje povezati med seboj in jih organizirati na podlagi teritorija poedinih sekcij v skupnih ligah in nato celotno v državi.
Dolžnost vseh teh organiziranih edinic bi bila, da skušajo doseči povezanost v enakem pravcu tudi med učiteljstvom v tujih državah, da združijo v celoto vse one, ki obvladajo naš državni jezik ter jih zainteresirajo za zbližanje z nami. To organizacijo bi bilo treba izkoristiti v cilju tesnejšega sodelovanja med učiteljstvonj vseh prijateljskih držav v stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvetnih vprašanjih.
Kako primeroma malo se je učiteljstvo do sedaj koristilo izmenjave stanovskih, šolskih, pedagoških in organizačno prosvetnih časopisov in knjig in prav mi bi se lahko mnogo koristili z izkustvi na šolskem, pedagoškem in tudi stanovskem poprišču prijateljskih držav. Da upoštevamo v tem pogledu samo lepo gospodarsko organizacijo poljskega učiteljstva, ki nam bi lahko služila za vzor. Ni treba, da omenjamo velike cilje, ki jih je izvedla bratska češkoslovaška država v pogledu organizacije in notranje ureditve šolstva. V tem oziru naj omenimo samo organizacijo državljanske vzgoje, v katerem oziru ima češkoslovaška država že velika izkustva in izdelan sistem. V poštev pridejo tuje države tudi pri izkustvih glede učnih načrtov, šolskih in prosvetnih zakonov. Tudi v tem oziru bi nam lahko mnogo služila tuja
izkustva, ki so že preizkušena in na žalost moramo omenjati, da smo v tem, pogledu premalo upoštevali našo slovansko samonik-lost.
Odprto je tudi vprašanje informativnega poročanja o stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvetnih vprašanjih tujih predvsem slovanskih držav, v naših domačih listih, predvsem učiteljskih, kakor tudi avtentično informiranje inozemstva o naših pokretih in stališčih.
Dasi so se vršili medsebojni kongresi učiteljstva slovanskih držav, vendar to gibanje ni zadobilo onega širokega razmaha in interesa med širšim krogom našega učiteljstva, kakor je to nujno potrebno. Tem potom bi mi prejemali lahko povsem avtentične informacije o stanju na stanovskem in strokovnem polju v prijateljskih državah tako, da ne bi bili odvisni od tendencioznih neprijatelj-skih vesti, ki često zaidejo tudi v naše kroge. Enako bi avtentično lahko informirali inozemstvo o našem stanovskem, šolskem, pedagoškem in organizatorično prosvetnem položaju in stanju v naši državi.
Naj ne bo neomenjena izmenjava knjig, zakonov in predpisov v gornjih pravcih in ustanavljanje specialnih knjižnic za poglobitev tozadnevnega medsebojnega spoznavanja.
Ob koncu naj omenimo tudi propagando, ki bi jo rodilo organizirano delo tudi v pogledu širjenja in priučitve tujih jezikov predvsem jezikov prijateljskih držav, kar bi se pospeševalo s prirejanjem raznih specialnih jezikovnih tečajev za učiteljstvo pri nas in v prijateljskih državah.
Vse polno je še drugih nalog in misli, ki se porajajo ob misli na potrebo medsebojnega vzajemnega zbliževanja in delovanja. Čas hiti, zato ne smemo pustiti, da nas bo prehitel in je nujno potrebno, da izrabimo tudi ugodno priliko občega mednarodnega položaja, ki govori z ozirom na naše ideale v naš prilog.
Iz tega razloga nujno pozivamo, da se prijavijo tovariši in tovarišice, ki bi hoteli realizirati misel gornjega našega medsebojnega zbliževanja z učiteljstvom prijateljskih držav ter postati poborniki ideje stanovskega vseslovanskega gibanja. Vsi, ki obvladate po-edine jezike, ki pridejo v poštev, stopite na plan in stavite svoje sile v službo veliki ideji.
Tozadevni konkretni predlog pravilnika učiteljskih lig za zvezo z inostranskim učiteljstvom je predložila sekcija Jugosloven-skega učiteljskega udruženja za dravsko banovino že lanski glavni skupščini. Sedaj je potrebno, da si ga usvoje vsi poborniki gornje ideje in da stopijo v borbo za njega realizacijo.
PRAVILNIK UČITELJSKIH LIG ZA ZVEZO JUU Z INOZEMSKIM UČITELJSTVOM.
Čl. 1. V smislu čl. 3. toč e) pravil JUU se ustanove v Beogradu in na sedežih bano-vinskih sekcij JUU »Učiteljske lige«, katerih naloga je vzpostaviti in vzdrževati zveze z učiteljskimi Udruženji slovanskih in drugih držav, katerih delovanje in stremljenja so v skladu s cilji in delovanjem Jugoslov. učit. udruženja ter tako sodelovati na mednarodni učiteljski akciji.
Čl. 2. V to svrho je na sedežih sekcij JUU in v Beogradu ustanoviti:
1.	Učiteljsko jugoslovansko-češkoslovaško
ligo;
2.	Učiteljsko jugoslovansko-poljsko ligo;
3.	Učiteljsko jugoslovansko - bolgarsko
ligo;
4.	Učiteljsko jugoslovansko-rusko ligo.
Enako se lahko osnujejo jugoslovansko-
rumunska in jugoslovansko-francoska ter druge lige.
Vse lige delujejo le tedaj in v toliko, kolikor so vzpostavljeni prijateljski odnošaji med poedinimi državami s ciljem, da poglo-be in utrde te odnošaje potom učiteljstva, šole in obče prosvete.
Ruska liga deluje začasno z rusko emigracijo.
Čl. 3. Učiteljske lige so odseki centralnega Udruženja in sekcij JUU ter nosijo vsi dopisi, ki se v to svrho odpošiljajo, označbo Jugoslovensko učiteljsko udruženje v »Beogradu — s podnaslovom: »Učiteljska jugo-slovenska-češkoslovaška liga«, odnosno »Jug. učit. udruženje sekcija za dravsko banovino — učiteljska jugoslovensko-poljska liga v Ljubljani« ter podobno.
Vse dopisovanje lig na zunaj se mora vršiti potom pripadajočih sekcij, odnosno potom centrale Jugoslovenskega učiteljskega udtuženja v Beogradti. Dopise podpisujeta poleg predsednika in tajnika JUU za ligo tudi predsednik in tajnik dotične lige.
Učiteljske lige pristopijo tudi k splošni ligi za dotične jezikovne skupine ter se z
njimi dogovore glede oblike pristopa ter medsebojnega razmerja glede pravic in dolžnosti, o čemer poročajo upravi JUU in nadrejenemu odboru Učiteljske lige.
Čl. 4. Naloga Učiteljskih lig je:
1.	Organizirati v ligi vse učitelje iz pripadajočega teritorija JUU, ki so vsaj delno vešči dotičnega tujega jezika;
2.	gojiti zveze z učiteljstvom dotične prijateljske države v svrho osnovanj enakih »Učiteljskih lig« v dotični državi in s ciljem sodelovanja glede stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvetnih vprašanj ;
3.	organizirati zameno in izmenjavo, stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvetnih časopisov;
4.	izmenjava knjig, zakonov in predpisov, v gornjih pravcih in ustanovite\v liginih knjižnic za člane lig in v svrho poglobitve dela;
5.	informativno poročanje o stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvetnih vprašanjih prijateljske države v domačih listih, predvsem učiteljskih;
6.	prirejanje medsebojnih kongresov in ekskurzij in pošiljanje svojih zastopnikov na te kongrese lig in v prijateljske države v svrho medsebojnega zbližanja; v gornjih pravcih in ustanovitev liginih knjižnic za člane lig in v svrho poglobitve dela;
7.	včlanjene v obči (učiteljski) ligi za dobični pravec stremljenja in jezikovne skupine;
8.	prirejanje tečajev za učitelje v svrho priučitve dotičnega tujega jezika;
9.	dajati avtentične informacije ligam tujih držav v stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvetnih vprašanjih naše države in dobivati avtentične informacije iz: tujih držav o učiteljstvu, šolstvu, pedagogiki in organizaciji narodne prosvete za lige v naši državi.
Čl. 5. Član učiteljske lige postane lahko vsak član JUU, ki je vešč, odnosno, ki .razume dotični tuji jezik in se prijavi za ligo svoji sekciji JUU.
Pri sekciji se; ustanovi liga. ako se prijavi za isto vsaj en član JUU z gornjimi predpogoji. Ta vodi začasni referat lige pri sekciji JUU. Ako sta dva člana, vodi eden predsedniške, drugi tajniške posle. Ako šteje
liga tri člane, prevzame tretji še gospodarske posle, glede evidence in opravljanja li-ginega premoženja. Če je več članov si izberejo člani lige odbor 3—5 članov, ki se konstituira sam. Po možnosti naj bo saj eden član. odbora na sedežu lige.
Lige sekcij JUU tvorijo ligo centralnega udruženja JUU, ki po svojih delegatih izberejo centralni odbor Učiteljske lige JUU, ki se sam konstituira.
Čl. 6. Učiteljske lige zborujejo ob priliki banovinskih skupščin JUU in ob priliki glavne skupščine JUU kot sestavni del, a posebni odseki skupščin JUU ob priliki zborovanj občih lig.
Sklepe Učiteljskih lig smejo razveljaviti pripadajoče skupščine JUU le v tem primeru, če so v nasprotju s pravili in smerjo JUU ali če nasprotujejo smeri državne vnanje politike; drugače se pri skupščinah ti sklepi ne obravnavajo, temveč se o delu lig in njenih sklepih le poroča na skupščini in v glavnem poročilu sekciji in centrale JUU v informativnem oziru.
Čl. 7. Učiteljske lige imajo svoj fond, za katerega prihode skrbe lige same in ga tudi same avtonomno upravljajo po principih, ki so veljavni za denarno poslovanje pri JUU. Ti fondi in poslovanje z njimi je podvrženo reviziji nadzornih odborov pripadajočih sekcij, odnosno centrale JUU ter se denarni promet in polaganje računov vodi po pripadajočem blagajniku sekcije, odnosno centrale JUU.
Naredbodajalec in nakazovalec je predsednik lige, ki je pa odgovoren za pravilno nakazovanje izdatkov in odvajanje dohodkov pripadajoči blagajni in predsedstvu JUU.
Čl. 8. V ostalem veljajo za člane Učiteljskih lig in Učiteljske lige predpisi in analogno postopanje, kakor je za poedina istovrstna vprašanja predvideno po pravilih in poslovniku JUU.
Podrobnosti postopanja in delovanja lig • ugotove zborovanja lig, predvidena po čl. 6. tega pravilnika, ki pa mora biti vedno v skladu s pravili in intencijami JUU ter v skladu z interesi in smerjo kraljevine Jugoslavije glede državne vnanje politike.
Čl. 9. Izpremembe in dopolnitve tega pravilnika izvrši glavna skupščina JUU na predlog Učiteljskih lig, ko je bil isti sprejet na zboru lig ob priliki glavne skupščine JUU.
Iz rednega zasedanja banskega sveta dravske banovine
Dne 5. februarja t. 1. se je začelo redno zasedanje banskega sveta. Po sprejetju vda-nostne brzojavke Nj. Vel. kralju, ki so jo sprejeli banski svetniki z živahnimi »Živio« klici, je podal g. ban dr. Drago Marušič daljši ekspoze v vseh panogah in oddelkih ban-ske uprave.
Proračun izdatkov prosvetnega oddelka
znaša Din 6,025.144'— — t. j. 6'6% celotnega proračuna in je napram tekočemu povečan za okroglo Din 1,500.000'—.
Z ozirom na visoko razvito šolstvo in razmeroma visoki kulturni nivo v naši banovini je razumljivo, da mora kraljevska ban-ska uprava posvečati proračunu tega oddelka posebno pažnjo. Poleg pospeševanja splošne prosvete se mora v bodoče skrbeti tudi za dobro, sistematično državljansko vzgojo naroda.
Naloga kraljevske banske uprave je tudi, da s primernimi prispevki podpre idejno vzgojno in državljansko delo »Sokola kraljevine Jugoslavije«.
Težko breme v proračunu prosvetnega oddelka predstavlja vzdrževanje srednjih šol. K temu pa še pride neodložljiva potreba
zgraditve novega poslopja za srednjo šolo v Ljubljani. V ta namen je predviden kot prvi obrok znesek Din 400.000'—.
Z ozirom na izredno težak finančni položaj nekaterih občin, ki so prišle v ta položaj predvsem radi zgraditve šolskih poslopij, je podana nujna potreba, da jim priskoči banovina na pomoč. V ta namen je predviden znesek 600 tisoč dinarjev. Zdi se mi potrebno, da podčrtam važnost in potrebo postavke za podporo gledališčem v Ljubljani in, Mariboru, ki se borijo s takimi finančnimi težkočami, da je ogrožen njih obstoj.
Smatram, da je obstoj teh institucij prestižno kulturno vprašanje vseh prebivalcev v banovini in je radi tega podpora banovine iz občnih proračunskih sredstev popolnoma utemeljena.
»Bednostni sklad« mora po mojem mne-i nju, četudi v okrnjeni obliki, obstojati še dalje, da se omogoči čim širša akcija za pobijanje brezposelnosti, in da se omogoči uspešno ter izdatno podpiranje višje kvalificiranih brezposelnih, ki kljub svojim študijam ne morejo najti zaposlitve in so izročeni največji bedi.
Državni proračun
Finančni minister dr. Dordevič je predložil skupščini proračun za leto 1934.-35.
V ekspozeju izjavlja finančni minister, da je predloženi proračunski predlog sestavljen na osnovi obstoječih gospodarskih razmer, ki se bistveno ne razlikujejo od razmer, ki so vladale ob času predložitve dosedanjega proračuna. Novi proračunski predlog je nadaljevanje politike odločnega varčevanja, vendar se uradnikom plače ne bodo znižale.
Kar se tiče osebnih izdatkov, izvaja v ekspozeju finančni minister, se po že znanih znižanih prejemkih v prejšnjih letih v tem oziru ne more iti več dalje. Kraljevska vlada smatra danes, kakor je smatrala tudi že pred letom dni, da so se z zadnjimi znižanji pre-
jemkov državnih uslužbencev storile zadnje reforme, s katerimi se je dosegla zadnja meja. Prej bi se toraj lahko govorilo o velikem številu uslužbenstva, kakor pa o tem, da bi se v današnjih težkih razmerah žrtvoval novi del njihovih prejemkov v interesu računskega ravnotežja. Sedaj se je računalo pri osebnih izdatkih o novih in tako zvanih praznih uradniških mestih, ki so se z največjo strogostjo črtala v vseh predlogih. Krediti za osebne izdatke so toraj vstavljeni v proračunski predlog na podlagi stvarno obstoječega stanja in višine osobja in na podlagi stvarne višine njihovih prejemkov.
Pri administrativnih ustanovah je bilo v zaključnem računu za proračunsko 1. 1932.-33. stvarnih izdatkov Din 574,385.55260. Po današnjem proračunu znašajo odobreni krediti Din 786,108.754'—, po predlogu pa Din 793 milj. 474.483"— ali za Din 7,365.729'— več. To zvišanje je odobreno pri osebnih izdatkih za osnovno šolstvo iz razloga, ker je bilo v § 3. zakona o naknadnih in izrednih kreditih po proračunu za 1. 1932.-33. dovoljeno, da sme prosvetni minister nastaviti 300 učiteljev. Pri
gospodarskih in kulturnih ustanovah so po današnjem proračunu odobreni krediti v višini Din 23,683.082'—. Po predlogu znašajo Din 23,008.068'—, ali za Din, 675.014'— manj. Po zaključnem računu.za leto 1932.-33. se je stvarno porabilo Din 23,600.839'47.
Končno predoča finančni minister vse slabe posledice, ki bi jih imela eventualna inflacija v naši državi za vse narodno - gospodarsko življenje. Inflacije ne bo, ker ni zanjo nobene stvarne potrebe.
Poslovnik za skupitine i zborove JUU
(Nadaljevanje.)
§ 47. Pre 'nego što se pristupi konačnom glasanju, može skupština prostim glasanjem bez rasprave zaključiti, da se predlog vrati odboru radi pregleda i popravka redakcije, kao i zato, da se dovedu u saglasnost njegove izmene i dopune. Odbor podnosi izve-štaj o redigiranom predlogu nakon čega se pristupa konačnom glasanju.
§ 48. Glasanje i rasprava u pojedinostima pojedinih članova može se i odgoditi i združiti s članom koji je u vezi s time. O tomc se glasa bez rasprave pre svega drugog.
Ako je koje pitanje podeljeno na više tačaka, onda se, pošto se o svakoj tačci bude glasalo posebno, glasa o čelom članu ukupno.
§ 49. Svi predloži podnose se pretsedni-štvu pismeno, čitko pisani i u potpunom obliku.
S predlozima delegata, koje su delegati podneli u skladu s propisima ovog poslovnika, postupa se kao s predlozima pojedinih društava.
Ako odbor nade, da treba koji predlog u načelu odbaciti, onda se o ovom pitanju prethodno odlučuje u skupštini bez rasprave po saslušanju odborskog izvestioca i prvo potpisanog predlagača.
§ 50. Ako predlagač traži hitnost za svoj predlog, mora skupština odmah odlučiti o hitnosti.
Hitnost obrazlaže prvi predlagač, odnosno pretstavnik jedinice, koja je predlog podnela. Ako je zahtev hitnosti primljen, upučuje se predlog odmah nadležnem odboru, koji ga pre sviju drugih predmeta uzi-ma u raspravu te podnosi skupštini izveštaj odmah posle rasprave.
Rok, u kome more, podneti izveštaj o tome predlogu, odreduje skupština. Ako odbor ne podnese izveštaj u odredenom roku. može se predlog uzeti u pretres na skupštini i bez izveštaj a odbora.
§ 51. Dok izveštaj stigne iz odbora, pret-sednik če o tome izvestiti skupštinu.
U raspravi hitnih predloga može za grupu govoriti samo jedan govornik za i jedan protiv.
Hitnost se može predložiti i za jedan predlog koji je več upučen odboru. O tak-vom predlogu raspravlja odbor odmah i postupa s njime jednako, kako je to predvideno za hitne predloge.
§ 52. Kada je svršen u odborima izveštaj o izveštaju o blagajni i budžetu, moraju se ovi izveštaji staviti na prvo mesto dnevnog reda. Od ovoga se može črniti izuzetak samo u korist hitnih predloga. Iz tog razloga moraju niže jedinice dobiti 14 dana pre skup-štine štampan izveštaj.
O izveštaju izveštaja, blagajne i budžeta, pošto bude u načelu primljen, raspravlja se u pojedinostima po partijama. Glasa se, po partijama a naposletku zajedno. Prvo se raspravlja o izveštaju, zatim o računu i budžetu. Svi se ovi izveštaji smatraju kao jedna rasprava.
Ako se u toku rasprave utvrdi, da se pojedini zaključci tiču budžeta, ove se naknadno
podnose finansijskom odboru, da donese od-luku o ovoj stavci u budžetu u vezi s predmetom te odbor podnosi zatim predlog skupštini za promenu budžeta. Takav predlog u finanicijskom odboru i skupštini ima se smatrati kao hitan. Svaki razdeo i predlog koji zahteva od članova nove terete ili povišuje budžet i članarinu, otstupa se pre odluke u skupštini društvima na raspravu, da delegati dobiju punomočja za glasanje i skida se ,s dnevnog reda dotične skupštine. Predlagači mogu blagovremeno još pre skupštine tražiti da se takav predlog uputi društvima u svrhu opunomočenja delegata.
§ 53. Ako se u predlogu traži promena pravila, poslovnika i druge načelne stvari, koje tangiraju sve učitelje, takav se predlog, pre nego skupština o tome raspravlja i odlučuje, pošalje društvima da o tome rasprav-Ijaju i dobiju delegati punomočja za glasanje. Ako su društva primila takav predlog a nisu opunomočila delegate za glasanje, sma-trače se, da su delegati punomočno glasali za taj predlog. Odgovornost pada u takvim slu-čajevima na pretsednika društva.
Skupština rešava o tomc, koji predloži sa skupštine da se šalju društvima na pretres.
§ 54. Rezolucije mogu skupštini podnositi upravni odbori i delegati, a upučuju se na-ročitom skupštinskom odboru za rezolucije.
Pitanje poverenja.
§ 55. Uprava i pojedini funkcijonari uprave za sebe imaju uvek pravo staviti na skupštinu pitanje poverenja. O tomu če se predlogu glasati pre sviju ostalih.
Glasanje.
§ 56. Skupština glasa dizanjem ruku javno iii tajno.
Skupština može punovažno rešavati ako joj učestvuje nadpolovična večina celokupnog broja delegata, ne računajuči upravni i nadzorni odbor.
Glasati se može samo lično.
Za punovažne odluke potrebna je večina glasova prisutnih članova. Pri jednakoj podeli glasova smatra se, da je predlog o kome se glasalo, primljen.
Za rešavanje o predlozima, poteklih od strane skupštine odnosno promene pravila, potrebna je večina od 3/s ukupnog broja delegata.
§ 57. Ako pri glasanju dizanjem ruku pretsednik zapazi da nema dovoljnog broja delegata za odlučivanje, narediče prozivku ili prebrojanje. Na zahtev jednog delegata poduprtog od 50 glasova za glavnu. */» delegata za sresku i banovinsku skupštinu, pro-zivka se mora vršiti pre glasanja, ako se glasa o predmetu dizanjem ruku. Ovako prozivanje može se tražiti samo jedno za vreme jedne sednice.
Prisutni delegati, kada se pokrene pitanje o kvorumu, ne mogu izači iz dvorane, sve dok se ne svrši prozivka, odnosno prebroja-vanje i glasanje. Ko to ipak učini, smatra se
Vloge v denarnih zavodih oplajajo v obliki posojil celokupno gospodarstvo Zato je
varčevanje podioga vsake občine, vsake države in rodbinske sreče Vaše vloge Vam obrestuje zelo ugodno
Mestna hranilnica ljubljanska
Prešernova uBica si. 3
Nalagajte prihranke po ček. položnicah 10.533 ali med uradnimi urami od 8. do12V2. — Telefon št. 2016, 2616 Za njene vloge v znesku Din 4 20,000.000-— jamčijo poleg vseh terjatev rezervni zakladi ter mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem (elektrarna, plinarna, klavnica, hiše i. t. d.) in vso davčno močjo
Izguba izključena
da je bio prisutan ali da nije glasao. Prisut-nost delegata utvrduje pretsednik.
§ 58. Pretsednik odmah obavezno progla-šuje rezultat glasanja skupštine, odluku i ponovo predmet o kojem se glasalo.
§ 59. Dizanjem ruke glasa se u svim slu-čajevima o kojima nije ovim poslovnikom od-reden drugi način glasanja.
O rezultatu glasanja dizanjem ruku odlučuje pretsednik. Ako je po njegovom mišljenju rezultat sumnjiv, glasa se i protiv ili ponovo. Ako i po drugi put po njegovom mišljenju rezultat bude sumnjiv, pristupiče se poimeničnom glasanju.
§ 60. Dizanjem ruku glasa se na ovaj način: pretsednik poziva da dižu ruke svi oni, koji glasaju protiv predloga.
§ 61. Poimenično se glasa usrneno. Glasanje poimenično biva: 1) kad se glasa o predlogu u 'načelu ili konačno u celosti; 2) kad glasanje dizanjem ruku da sumnjiv rezultat i posla drugog pokušaja.
Pri poimeničnom glasanju jedan od se-kretara pozivače delegate poimence, a oni glasaju rečima »za« ili »protiv«. Po svršenoj prozivci, prozivače se još jednom oni delegati, koji se ne odazovu prvog puta, pa če tek posle toga pretsednik objaviti, da je glasanje zaključeno.
§ 62. Tajnim glasanjem glasa se pri izboru pretsedništva i pojedinih odbora skupštine i u slučajevima predvidenim ovim poslovnikom.
Ovo glasanje vršiče se listieima.
Svi lističi, kojima se glasa, moraju biti jedne veličine, jedne boje i jednog oblika sa žigom.
Delegati če jedan za drugim po prozivci sekretarovoj puštati svoje lističe u kutiju, koja če biti na stolu pretsedništva. Ove glasove brojače tri delegata, odredena od pretsednika i potvrdena od skupštine. Ako ima više grupa, treba po mogučnosti uzeti u obzir sve.
Disciplinski red za delegate.
§ 63. Skupštini pripada isključivo pravo da u svojoj sredini održava red preko svoga pretsednika, rediteljskog i disciplinskog odbora.
§ 64. Disciplinske kazne, kojima se delegati mogu kazniti jesu:
1)	opomena na red;
2)	zapisnička opomena na red;
3)	oduzimanje reči;
4)	gubitak prava učešca na pojedinim sednicama skupštine;
5)	gubitak prava daljnjeg prisustvovanja ovoj skupštini;
6)	podnošenje optužnice redbvnom sta-leškom sudu.
Delegat može da bude prema težini pre-stupka kažnjen isključenjem najviše od tri sednica.
Prve tri kazne izriče pretsednik. O is-ključenju sa sedn.ica odlučuje skupština bez rasprave, i to na prijavu pretsednika ili 15 članova skupštine, koji podnose pismenu prijavu s potpisima disciplinskom odboru skupštine, koji sastavlja i predlog za podnošenje prijave staleškom sudu.
Disciplinski odbor skupštine izabire se na svakoj skupštini jednako kao i svaki drugi stalni odbor. Taj odbor radi u skupštini permanentno te odlučuje odmah posle prijave predloga i raspravlja svaki predmet kao hitan. Svaki se delegat bezuvetno mora pokoriti odlukama skupštinskog disciplinskog odbora.
§ 65. Opomenom na red kazniče se svaki delegat, koji bude svojim govorom ili inače svojim ponašanjem na skupštini narušavao red i propise ovog poslovnika.
§ 66. Zapisničkom opomenom na red, koja če se zabeležiti u zapisnik skupštine, kazniče se svaki delegat, koji je u istoj sednici bio več ranije opomenut na red.
Da li če se druga opomena izreči kao obična ili kao zapisnička, zavisi od nahodenja samog pretsednika.
§ 67. Oduzimanjem reči kažnjava se: 1) svaki delegat, koji bi prilikom svoga govora narušio red, a več je ranije na istoj sednici bio kažnjen zapisničkom opomenom na red;
2) svaki delegat, koji u toku svoga govora več dva put nije hteo da posluša pretsednika ni da se pokori odlukama.
§ 68. Kaznom isključenja kažnjava se svaki delegat koji vreda vlasti i slično, koji vreda i kleveta delegate, članove JUU, sta-lež i t. d. ili se prema skupštini ponaša nepristojno, ili ako sa ne pokorava opomenama njenog pretsednika, a naročito u pogledu iz-vršenja kazne. Istom če se kaznom kazniti i delegat, koji pravi nered ili sprečava red u sednici.
§ 69. Delegat, koji je kažnjen kaznom privremenog isključenja sa skupštinske sednice, dužan je ukloniti se odmah iz skupštinske dvorane.
U slučaju protivljenja, odrediče pretsednik, da se kažnjeni delegat šilom ukloni iz dvorane. Ako bude potrebno, pretsednik če privremeno prekinuti sednicu. Uklanjanje izvodi rediteljski odbor.
Sekcija (društvo), na čije se teritoriju vrši skupština, daje potreban broj redatelja s pretsednikom redateljskog odbora. Pretsed-niku redateljskog odbora mora se bezuvetno pokoravati svaki član i učesnik skupštine. Članovi redateljskog odbora imaju na ruci poseban znak.
§ 70. Delegat, protiv koga se predlaže kazna privremenog isključenja sa sednice, ima Dravo da govori u svoju odbranu, i to najviše pet minuta.
Tom prilikom ne vrši se nikakvi drugi pretres.
Ako se predlaže isključenje za više delegata zbog zajedničke krivice, onda ima pravo
■""v"-
Dr. JOSIP JERAJ:
ftoša vas
Oris vede o vasi. Ljubljana. SŠM. 1933.
8° 207. strani.
Med letošnjimi knjigami SŠM je izšla tudi Jerajeva »Naša vas« ki je prvi oris, vede o vasi, pa ne le pri nas. Pisateli nam razgrinja polno vrsto problemov, na katere doslej nismo mislili, vsaj v tej zvezi in tej enotnosti ne. V tem je glavna in največja vrednost dela. Kot prvi oris vede o vasi hoče predvsem pokazati tukaj dane probleme, hoče biti bolj pobuda za reševanje, kakor pa njihova končna rešitev.
Veda o vasi se deli po tem orisu v štiri panoge: vaško kulturoslovje, sociologija, psihologija in pedagogika.
Vaško kulturoslovje govori o svojstvenem kmetovem motrenju Boga, verskih resnic in dogem, o svojstvenem kmetovem pojmovanju morale in o svojstvenem umetniškem čuvstvovanju vaščanov. Pisatelj zagovarja sa-moniklost in enotnost vaške kulture ter njeno pozitivno bistvo. To tvori delo v naravi in vaško socialno življenje: smiselnost in rit-mičnost narave, v kateri kmet živi in dej-stvuje, tu intimna skupnost na ozkem prostoru vasi; živi vsakdanji stiki, izenačevanje v navadah in življenjskih običajih ter vaško javno mnenje (str. 30 in si.). Kmetska tradi-cionalnost konservativnost in neosebnost so le drugotni znaki; imajo svoje dobre in svoje slabe strani. Iz te svojstvene kmetske miselnosti izvira tudi svojevrstno motrenje vere, iz nje izhaja svojevrstna nravstvenost, ki se simbolizira v nravstvenih šegah, iz iste miselnosti pa je vzrastla tudi naša ljudska umet-
nost. katere glavni znaki so občestvenost, statičnost, anonimno avtorstvo ljudstva in fantastično idealistični polet (53). Pisatelj analizira narodno pesem in napev, pravljico, povest in legendo ter narodno likovno umetnost: hiše, pohištvo, slike, nošo, vezenine. O kmetski občni izobrazbi pravi, da je svojska po metodi in po vsebini: zajemlje naravo, vzgojo in občo življenjsko modrost.
Vaška sociologija govori o kmetski družini, sosedstvu, notranjih socialnih odnosih med vaščani, o političnem življenju in obče-stvenih doživetjih vasi. Kmetska družina je skupnost dela, stanovanja, življenja in vzgoje (67), njeno jedro ustvarja zakonska zveza med možem in ženo (71), njeni iskreni člani so tudi posli (75). — Sosedstvo je posebno vaško občestvo, ki sta mu za podlago delovna skupnost vaščanov ter ostra izolacija vasi od vnanjega sveta (77). Vse odnošaje sosedstva, kakor vobče vse vaške in kmetske skupnosti, uravnavajo običaji in javno mnenje. A danes tudi vaško sosedstvo hira. — V okviru sosedstva in vaškega občestva pa ugotavlja pisateli še celo prepletenost drugih vaških odnosov. O župniku in učitelju pravi, da »sta veliki luči vaškega občestva« (85).
Vaška psihologija razpravlja o kmetskem značaju in duševnosti o odnosu kmeta do vrednostnih področij, o kmetskih tipih, kmetskem otroku ter mladostniku in mladostnici. Bistvo kmetske osebnosti najverneje izraža kmetska objektivna usmerjenost, ki jo utemeljujeta narava s svojimi zakonitostmi in vaško občestvo. Kmetovo mišljenje je konkretno, organično, čestokrat »magično«, čuv-stvovanje globoko, a prikrito, fantazija živa, volja vztrajna. Kmetska vera je podedovana in ukoreninjena v 6dnosu do dela v naravi, pogosto bolj zunanja in mehanična, morala
je občestvena, močno stanovska, dosledna, včasi tudi bolj zunanja; v političnem oziru je kmet rad konservativen in preveč pasiven. V ospredju pa so kmetu gospodarske vrednote, zlasti ceni delo in zemljo. O umetniški nadarjenosti vaščanov priča vsa ljudska umetnost. — Zanimivo je poglavje o kmetskih tipih. Učitelja pa bo zanimalo, kako se v ori-sanem kulturnem, socialnem in psihološkem okolju razvijata kmetski otrok in mladostnik ter mladostnica. Ta vprašanja je pisatelj razmeroma ob.širno obdelal (33 strani).
Vaška pedagogika. Glavni vzgojni čini-telj na vasi je kolektivni etos, ki poganja iz celotne kmetske duše in kulture. Šola pa prinaša čisto drugačnega, meščanskega duha, zato se ne more udomačiti na vasi. Učitelj naj tolmači, čisti in dviga vaški etos. Oblikuje naj kmetski značaj in kmetski stanovski ponos. Ne sme pa šola utoniti v malem vaškem svetu. Odkriva naj tudi ostali svet. Preko mladega rodu bo moral najti kmetski stan »hormoni-čno sintezo staročastite kmetske preteklosti s pristnimi vrednotami sedanjosti« (163). Vsi šolski predmeti naj temelje v domači grudi in kmetski kulturi. S tega vidika je treba tudi vzgajati kmetskega mladostnika in mladostnico.
Vsekakor moramo pisatelju priznati, da je razgrnil polno vrsto problemov, od katerih vsak kar izziva in kliče k nadaljevanju. Knjiga je začetek in osnova dela. ki se ima šele pričeti. Pisana je z razumevajočo ljubeznijo do vaške in kmetske miselnosti in kulture. Kaže nam svojevrstne vrednote, v katere skoraj ne verujemo več niti tisti, ki smo iz vasi izšli. Še mnogi kmetje sami se jih skoraj sramujejo, dasi čutijo, da jim je nova meščanska miselnost in kultura tuja in vsaj zanje pre-čestokrat — prazna. Malo težje in morda ne-
zaupno bo knjigo nemara bral meščan in drugi s čisto pomeščanjeno dušo, ki na kmet-sko miselnost in kulturo gledajo le z vidika meščanske prosvetljenosti ter vidijo le vrhnjo plast v razkroju, v globino pa ne morejo ali 'nočejo. —-
Jezik knjige je delu primeren, stavki so kratki. Vaško obeležje daje tudi obilica ljudskih rekov. Na mesto »kmečki« bi raje videl »kmetski«. — Pa še to: Jugoslovanska knjigama je leta 1932. izdala povest »Cvet naše vasi«, ki jo je napisal Paul Keller, ne Dorfler (gl. »Naša vas« str. 24!).
V. Brumen.
Drobiž iz uiiteSiske torbe
V	poslednjem času so se začeli zbirati k zasedanjem člani mnogih banovinskih svetov. Iz zapisnikov savskega banovinskega sveta posnemamo govor bana dr. Peroviča, ki se je dotaknil tudi vprašanja narodne prosvete.
V	novem budžetu so nato postavili sredstva, da prožijo pomoč občinam in šolskim odborom, ki dovršujejo ali širijo šolske zgradbe in druge prosvetne domove. V savski banovini grade tačasno 48 novih šol.
*
Za primero si oglejmo razmah šolstva na področju savske banovine od ujedinjenja pa do danes tako. kakor ga kažejo številke.
LetaJ918. je bilo 1313 državnih. 20 verskih in 73 privatnih osnovnih šol. Danes je 1770 državnih in 17 privatnih osnovnih šol.
V	poslednjih treh letih,jc dobilo osnovno šolstvo 129 novih zgradb.
govoriti u odbranu samo jedan od njih u ime sviju, ali njegov govor može trajati najviše 15 minuta.
§ 71. I kazna oduzimanja reči i kazna isključenja sa sednice skupštine biče uvek zabeležena u zapisnik skupštine. Kazna isključenja povlaei gubitak dnevnice za vreme isključenja.
§ 72. Ako sednica postane burna, pret-sednik če najpre opornemu« delegate, da ce prekinuti sednicu, ako se mir ne povrati. Ne bude Ii takva opomena umirila delegate toliko, da se rasprava može mirno saslusat pretsednik može prekinuti sednicu za neko
vreme. Po isteku toga vremena sednica se ponovo otvara.
Ako se na istoj sednici ponovi nered, pretsednik če istu zaključiti i zakazati iduču sa starim dnevnim redom u odredeno vreme.
U toj novoj sednici če se na prvom mestu pre svega i bez ikakve diskusije rešavatio predlogu pretsednika, ako bi ga bilo, i o pro-uzrokovačima nereda na prošloj sednici. Pretsednik može dopustiti ovima da se dotični opravdaju ili objasne svoj postupak.
Odluke koje važe za delegate važe analogno i za sve punopravne članove skupštine.
(Dalje prihodnjič.)
SploSne vesti
UČITELJSTVU IN GG. NADZORNIKOM DRAVSKE BANOVINE!
Aktualno postaja vprašanje učnih načrtov za osnovne in tudi za višje narodne šole.
Novi učni načrt za osnovne šole, ki še ni stopil v veljavo, ste dobili vsi v proučevanje, nekatere šole so dobile tudi nalog, da ta načrt preizkusijo v praksi kot poizkusne šole. Gg. nadzorniki so prejeli svoječasno v roke tudi projekt instrukcij k učnim načrtom. Učni načrt za višje narodne šole je bil objavljen v 8. številki »Prosvetnega Glasnika« leta 1932. ter je izšel tudi v slovenski izdaji.
Obračam se do gg. nadzornikov, do tovarišev in tovarišic gori omenjenih poizkusnih šol in do vseh učiteljev in učiteljic dravske banovine, ki so se poglobili v novi učni načrt za osnovne šole, da izrazijo svoje mišljenje in svoja opazovanja ter predlože konkretne predloge v tem pogledu.
Istotako naj vsakdo navede konkretne predloge in načelna stališča, ki bi jih bilo treba vnesti v instrukcije in navodila za izvajanje učnega načrta z ozirom na naše potrebe in razmere. Te instrukcij e so važne in aktualne, ker bodo obvezne za vse šole in bo potom njih regulirano izvajanje učnega načrta. Z njimi je treba predvideti izvajanje načrta po poedinih krajevnih potrebah z ozirom na dosedanji razvoj šolstva v poedinih predelih države.
Enako aktualna postaja revizija začasnega učnega načrta za višje narodne šole, ki ga imate sedaj že drugo leto v praksi na preizkušnji od eno- do osemrazrednice, tako. da se lahko že na podlagi prakse o njem izrazite. Posebne važnosti je preosnova tega načrta za dravsko banovino, kjer ima vsaka šola tudi oddelke višje narodne šole in ker posebno za dravsko banovino ni vseeno, kako se preuredi učni načrt za višje narodne šole.
Predvsem je treba ta načrt spraviti v sklad z načeli, ki so izvedena v novem učnem načrtu za osnovne šole ter je treba načrt za višjo narodno šolo preurediti, da bo organska, celota z novim učnim načrtom za osnovno šolo.
Nadalje bo treba izvesti redukcijo učnega gradiva, v kolikor preobremenjuje zmožnosti otroka na poedinih starostnih stopnjah (šolskih letih.) ter gradivo absolutno preusmeriti v smer življenjskih potreb naroda tako, da bo višja narodna šola lahko v najtesnejši organski zvezi z gospodarskimi, kulturnimi in socialnimi problemi in potrebami poedinih krajev.
Z učnim načrtom za višje narodne šole je treba izvesti zamisel §§ 8., 42. in 44. zakona o narodnih šolah. Z njim je treba rešiti problem iz § 44. z. o n. š. in možnost, da se pouk prilagoduje življenjskim potrebam v kraju, kjer se šola nahaja. Rešiti pa je tudi problem, da se bo v višji narodni šoli razvijala smisel za kmetijstvo, za obrt in trgovino, kjer je to treba.
Urediti je treba tudi problem, do katere stopnje (šolskega leta) se izvede koncentra-
cija predmetov, kakor je predvidena v novem načrtu za osnovne šole in na kateri stopnji se prične izvajati diferencijacija učnih predmetov, ki jih predpisuje kot samostojne predmete § 42. zak. o nar. š. in je s tem poudarjeno in poglobljeno razvijanje smisla za kmetijstvo, obrt ali trgovino pri pouku.
Diferencijacija gradiva in učnih ur z ozirom na eno-, dve- do sedemrazrednic se bo izvedla kasneje in to nima zveze z dosedanjim delom na učnih načrtih. Za enkrat gre za gradivo popolne osnovne in popolne višje narodne šole t. j. naše prejšnje popolne osemrazrednice v smeri kmetijskega, obrtnega ali trgovskega tipa višje narodne šole odgovarjajoče našim potrebam.
S tem učnim načrtom bo pa tudi regulirano razmerje med višjo narodno in meščansko šolo, ki se pa nikdar ne sme urediti na škodo višje narodne šole kot osnove obveznega osemletnega šolanja in se ne sme pri reševanju tega problema gledati samo na mesta in večje kraje z meščanskimi šolami, temveč na podeželsko vas, ki je istotako upravičena na podlagi osemletne šolske primerne višje narodne šole, kakor mesto in večji centri.
Do vseh gori omenjenih se obračam tudi v pogledu višje narodne šole in njenega začasnega učnega načrta, da izrazijo svoje mišljenje in konkretne predloge, tako v pogledu izpremembe sedanjega načrta, kakor v pogledu instrukcij in navodil, ki hi jih bilo treba predpisati za izvajanje učnega načrta za višje narodne šole s posebnim ozirom na razmere in ureditev šolstva v dravski banovini.
Dajem priliko vsem, ki so dobre volje in so voljni sodelovati pri izgraditvi naše šole, ker sedaj je zadeva nujna in aktualna in je sedaj čas, da kujemo. Da nas čas ne prehiti. je najskrajnejši termin do 5. marca.
Ivan Dimnik.
—	Nov minister za prosveto. Za ministra prosvete je bil postavljen dr. Ilija Šumenkovič, ki je dne 28. jan. t. 1. prevzel posle ministrstva prosvete.
—	Praktični učiteljski izpiti v poml. roku se bodo začeli na drž. učiteljski šoli v Mariboru v sredo, dne 11. aprila 1934. — Redno opremljene prošnje (zrel. diploma v izvirniku!) naj se dostavijo po uradni poti (šol. uprav., sresko nač., kr. banska uprava, drž. učit. šola) komisiji v roke najkasneje do dne 1. aprila 1934. Na izpit pripuščeni kandidatje(tinje) naj se javijo v sredo, dne 11. aprila 1934 ob 'A8. uri zjutraj v ravn. pisarni drž. učit. šole v-Mariboru. Prvi pismeni izpit se začne istega dne ob 8. uri zjutraj.
V Mariboru, dne 5. februarja 1934.
Predsednik: I. Kadunc.
—	Šolska mladina in zadruge. Že 1. 1929. je bila osnovana na beograjski učiteljski šoli šolska zadruga, ki se je kot redna zadruga vpisala tudi v »Glavni savez srbskih zemljo-radničkih zadrug«. Člani te zadruge so vsi dijaki, ki jim zadruga po znižani ceni nabavlja vse učne pripomočke. Vsak zadružnik
V	banovini je 272.938 šoloobvezne dece, 258.948 jih redno obiskuje šolo. To deco poučuje 4452 osnovnošolskih učiteljev.
V	vsej banovini je tudi 36 otroških vrtcev (10 državnih, 26 privatnih). Na področju banovine je osem učiteljskih šol (od teh je ena privatna). Obiskuje jih 1298 kandidatov (436 moških 862 ženskih). Banovina posveča vzgoji učiteljskega naraščaja veliko pažnjo. Zlasti stremi za tem, da bi bil vsak učitelj tudi dober sokolski delavec. Iz tega razloga je postavila v Zagrebu moderno telovadnico "v vrednosti nad milijon dinarjev. Banovina bo zgradila postopno take moderne telovadnice v vseh krajih, koder imajo učiteljišča, da usposobi učiteljske kandidate za praktične in usposobljene voditelje vzvišene sokolske ideje.
Ing. Hanč je praivkar izdal knjigo »Mitteleuropa«, ki je posvečena vprašanju narodnih manjšin. Po službenih statistikah navaja, da je Romunov na Madžarskem 230.000, prav toliko v Jugoslaviji in 12.000 v ČSR. Madjarov v Romuniji 1,300.000, v ČSR 650.000. v Jugoslaviji 460.000, v Avstriji 65.000. Nemcev v ČSR 3.100.000, v Poljski 960.000, v Romuniji 700.000, na Ogrskem 550.000, v Jugoslaviji 505.000, v Italiii 250.000. Čehoslovakov na Madjarsikem 141.000, v Jugoslaviji 115.000, v Avstriji 81.000, v Romuniji 50.000. v Poljski 32.000. Poljakov v Nemčiji 900.000. na Let-landskem, v Litavski in Romuniji 150.000, v ČSR pa 83.000.
*
Ing. Hanč navaja o nas Jugoslovanih naslednje podatke: Naše narodne manjšine štejejo v Italiji 400.000 (po naših podatkih 600.000), v Avstriji 86.000 (po naših zapiskih 160.000), na Madjarskem 60.000. v Romuniji
vplača delež, ki znaša 10 Din. Na koncu vsakega leta razdeli zadruga ves čisti dobiček med članstvo. Ta zadruga ima dvojen pomen. Vsi dijaki prejemajo po znatno znižani ceni knjige in druge potrebščine, obenem pa se vsi hodoči učitelji že na učiteljišču seznanijo s poslovanjem zadrug. — Ta zadruga pa je v poslednjem času prevzela iniciativo za ustanovitev šolskih zadrug na vseh beograjskih šolah in ker ima že lepe uspehe, bo najbrže tudi s tem novim korakom uspela.
— Iz novega finančnega zakona. Po časopisnih vesteh je v čl. 17. osnutka novega fin. zakona za proračunsko leto 1934.-35. pooblastilo za fin. ministra, da more kot izredno davščino zvišati uslužbenski davek za 1% vseh dohodkov tistih uslužbencev, ki so temu davku podvrženi. Izvzeti naj bi bili od zvišanja orožniki, graničarji, podčastniki in upokojenci s pokojninami, ki so bile odmerjene po zakonih, veljavnih pred 1. sept. 1923. Razen teh drž. uslužbencev naj bi bili izvzeti še od zvišanja uslužbenskega davka dnevni-čarji in nekvalificirani ročni delavci ter hišna služinčad.
TOVARIŠU HIMI V SPOMIN!
In zopet je razprostrl smrtni angel svoja krila. Njegov tihi neslišni let je bil tokrat namenjen našim vrstam. Strupen, leden dih je prešinil srce našega tovariša, borečega se s tužno Morano. In zmagala si Morana ter uničila tovariša Aleksandra sredi najboljših let. Tovariš, komaj si začel živeti in že so se zaprle tvoje veke za vedno. Poletela je tvoja duša v nebeške višave k očetu, ki ti bo gotovo milostni sodnik, kajti sej al si na zemlji ljubezen v mlada srca. Bil si najlju-beznivejši tovariš, drag in iskren prijatelj. Kdor te je poznal, te je vzljubil, moral te je vzljubiti, kajti tvoje ljubezni polno srce ni poznalo sovraštva. Sredi dela v cvetu mladosti te je iztrgala smrt tvojim dragim, očetu, materi, bratom, sestram. Iztrgala te je nemila usoda iz naših vrst, ki si jim do slednjega diha stal ob strani kot borec resnice in sejalec vsega dobrega, plemenitega. Dolgo ne boš pozabljen, dragi tovariš, v naših srcih. Spominjali se te bomo v tihih molitvah. tebe sejalca ljubezni, ki si se preselil na nebeške poljane. Pretreslo, presunilo nas je poročilo o tvoji prerani smrti. Kdo bi si mislil, da bo tvoje plemenito srce, polno'najlepših sanj, ugasnilo tako nenadoma. Pred dobrima dvema tednoma sva še v živahnem pomenku sedela v vlaku. Videla sva se po-slednjikrat. Kratko, mnogo prekratko je bilo tvoje življenje, da bi dovršil načrte, ki si jih nosil v svojem plemenitem srcu. Spavaj sladko, dragi tovariš, Sokol, na poljani Morane, sredi tihih, nemih bratov in sestra, snivajočih večno spanje. Utihnil je tvoj glas, tvoja sladka pesem, ki je razsvetljevala naša srca, pesem, ki se je spominja vsakdo, kdor te je poznal. Umirilo se je srce, ki se je grelo v morju ljubezni. Vsi, ki smo te poznali in ljubili, ti kličemo slednji sokolski pozdrav: Zdravo, dragi tovariš Aleksander!
mm
45.000 naših bratov in sestra, ki nimajo sreče, da 'bi jih gojila jugoslovanska mati v svojem naročju.
*
Vezi med šolo in domom se vneto predejo po vsej naši državi. Prav močno roditeljsko organizacijo imajo starši one zagrebške dece, ki poseča osnovno šolo Kralja Petra koder je za šolskega upravitelja tudi nam dobro znani tov. Jovan Milojevič. Na občnem zboru društva je podal tov. Milojevič prav bogat pregled dela v preteklem letu. V glavnem je obstojalo delo v nacionalno - jugoslovanski vzgoji ter socialnem skrbstvu. Skrbeli so s šolsko kuhinjo za prehrano siromašne dece. V Skradu in v Selcih so imeli štiri počitniške kolonije. Mestno načelstvo je zgradilo za učence te šole v Svetosavski menzi kopališče. V tej menzi pa prejema hrano tudi 50 siromašnih otrok. Sklenjeno je bilo, da bodo tudi roditelji prirejali z učitelji skupne ekskurzije, in to z namenom, da se čim bližje spoznajo. Novemu odboru »Šole in, doma« predseduje g. Stanoje Mihaldžič, šef policije. V odboru pa so tudi mnoge ugledne osebnosti. Med drugim ga. Vera Perovičeva, soproga bana savske banovine.
Češkoslovaškim šolnikom delajo mnogo preglavic otroci tistih staršev, ki jih sili poklic, da hodijo po svetu s trebuhom za kruhom. To so potujoči umetniki, godbeniki in komedijanti. Vseh je nad 5000 družin. Mnoge skupine imajo s seboj tudi svojo stalno služinčad. Vprašanje šolanja dece potujočih družin je stopilo zadnje čase v resen položaj. Oblastva žele, da imajo tudi ti otroci svoje stalne šole, ki jih naj vzgojijo v dobre in poštene državljane.
Učiteljski pravnik
—§ Računanje vojnih let, priznanih po čl. 282. fin. zak. za 1922/23, oziroma po toč. 6. cdst. 1. § 270. ur. zakona.
Spričo različnega tolmačenja vojnih let no omenjenih predpisih je izdal državni svet na svoji obči seji 15. nov. 1933., br. 32.776/33 »Rešitev v razumevanju tč. 6. odstav. 1. § 270. ur. zak., ki se glasi: V tč. 6. odst. 1. § 270. ur. zakona obsežena pravica o priznanju let, prebitih v vojski Srbije in Črne gore v vojaški dolžnosti v vojnah od 1912. do 1920. leta, se mora izračunavati na ta način, da se najprej izračuna čas, prebit efektivno v vojni, in potem tej vsoti doda po eno celo koledarsko leto za vsako leto, v katerem je dotičnik bil v vojni, od tako izračunanega časa pa se odbija kaderski rok, če ta rok ni bil odslužen popre-je. (»Služb, nov.« od 2. II. 1934. — XVI. štv. 26—VI.)
—§ Vračunanje dnevničarskih služb pa pokojnino. Državni svet je na svoji splošni seji od 23. in 25. sept. 1933. pod št. 27.400 načelno odločil, da se Čas iz 3. točke. 1. odst., § 270. uradn. zakona oz. čas iz 3. točke § 258. zak. o drž. prom. osebju, t. j. dnevničarska služba mora vračunati tudi za odmero pokojnine od položajne doklade. Zaradi nejasnih predpisov navedenih zakonov se mnogim uslužbencem, ki so bili upokojeni po uveljav-ljenju teh zakonov, dnevničarska leta, t. j. vsa služba pred definitivno nastavitvijo, za odmero pokojnine od položajne doklade niso računala, posameznim se celo ta leta niso priznala niti za temeljno pokojnino. Kdor se je pa pritožil na državni svet, je naknadno prejel popravljeni dekret o odmeri pokojnine.
—§ Pokojninska podlaga pri upokojitvi po 1. odst. § 268 u. z. Pri izvajanju 1. odst § 268. uradniškega zakona se je pojavilo vprašanje, na podlagi katerih prejemkov se po tem predpisu določi uslužbencu pokojnina. Namreč: da-li je treba vzeti kot podlago za odmero službene prejemke položaja, s katerega je bil uslužbenec prej upokojen, ali pa prejemke položaja, s katerega je bil po sedanjem uradniškem zakonu upokojen.
V tem spornem vprašanju je državni svet izdal svojo razsodbo št. 1620 od 17. jan. 1933., iz katere objavljamo zanimivo utemeljevanje stališča državnega sveta:
»Po 1. odst. § 268. u. z. oseba, ki se je vrnila v državno službo, pa je bila upokojena za časa veljavnosti prejšnjega zakona, ko za uslužbence njegove stroke še ni bila določena službena doklada, a se upokoji pred potekom triletnega roka od dne povratka v službo, ne more dobiti pokojninskih prejemkov po tistem zakonu, ki je veljal, ko je bila ta oseba
upokojena. Po 2. odst. istega zakonskega predpisa se v tem primeru, kadar se mora uslužbencu določiti pokojnina po prejšnjih predpisih, računa v službeno dobo čas, katerega je prebil po povratku v službo, pokojninska podlaga pa bodo prejemki po prejšnjem zakonu, ki ustrezajo zakonu in položaju, s katerega je bil uslužbenec upokojen. To pomeni, da se morajo takemu uslužbencu določiti pokojninski prejemki po prejšnjem zakonu in položaju, ne pa po položaju, na katerega je bil na novo postavljen, kakor se navaja v tožbi.
Ker je pa tožilec, ki se je vrnil v službo, bil prej upokojen ob času, ko je veljal zakon, ki za uslužbence njegove stroke ni določal službene doklade, a je bil upokojen pred potekom treh let od dne povratka v službo, zato so mu tudi pokojninski prejemki skladno s 1. in 2. odst. § 268. u. z. pravilno določeni po položaju, iz katerega je bil prej upokojen.
Zato je tožitelja z zahtevo, naj se mu pokojnina odmeri po položaju, na katerega je bil reaktiviran, treba odbiti, ker ta njegov zahtevek v zakonu ni utemeljen.«
—§ Vprašanje K. R. v Sv. U. »Ali dobijo tudi oni otroci državnih nastavljencev nadaljnje železniške legitimacije, kateri so že 18 let stari, a še niso pri kruhu in za katere se ne dobivajo več rodbinske doklade?«
Odgovor: Železniške legitimacije dobijo po čl. 3. pravilnika o brezplačni in znižani vožnji le oni otroci, za katere prejema uslužbenec drag. doklado. Glej XXV. poglavje »Roč. kat.« pod.B na strani 154!
Mladinska matica
POSKUSNA ŠTEVILKA MLADINSKEGA ČASOPISA
Kot se je sklenilo že na banovinski skupščini, podrobneje pa na anketi za mladinski časopis, izide poskusna številka okrog 20. februarja kot priloga 5. številki Našega roda. List izide v isti nakladi kot Naš rod proti doplačilu 50 par. Naši cenjeni poverjeniki, kakor tudi vsi drugi tovariši in tovarišice so napro-šeni, da poberejo poleg običajne naročnine še 50 par za poskusno številko. Kjer bi naročniki ne mogli ali ne hoteli doplačati, naj se poskusne številke mladinskega časopisa poskušajo prodati drugim, da ne bo M. M. preveč oškodovana.
—mm »Rudi« v hrvaščini. Kot smo izvedeli, se prevaja Seliškarjev »Rudi« in izide v kratkem v hrvaščini. To bi bil 3. prevod iz publikacij Mladinske matice.
—mm Mladinska matica se udeleži z »Našim rodom« velike razstave slovanskih listov in revij v Torunu na Poljskem.
—mm Tretja številka Našega roda« je
popolnoma pošla. Zato jo zadnjim naročnikom ne moremo več poslati. Da se to ne ponovi tudi pri prihodnjih številkah, so napro-šeni naši cenjeni poverjeniki, da ne odlašajo x z vplačevanjem naročnine.
—mm Šole, ki bi naročile več izvodov Ri-bičičeve knjige »Mihec in Jakec«, naj to javijo na naslov Mladinske matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1., da bomo vedeli, ali se nam izplača ponatis ali ne. Druga izdaja bi bila mnogo ceneja od prve.
—mm S 7. seje Mladinske matice. Glede poskusne številke mladinskega časopisa se je sklenilo: Mladinski časopis izide kot priloga Našemu rodu okoli 20. februarja proti doplačilu 50 par. Format lista naj bo tak, da se nregiban lahko priloži Našemu rodu. List izide v isti nakladi kot Naš rod, le kjer bi ga naročnik ne mogel, ali ne hotel kupiti, naj bi se razprodal nenaročnikom. Časopis uredi odbor za poskusno številko čisto samostojno, isti izvrši tudi vse delo v tiskarni, tako razvrstitev gradiva, lomljenja itd. Honorarji in klišeji gredo na račun Mladinske matice. Kli-šejev naj ima list toliko, kolikor so v načrtu za redne številke, če prodre ideja za mladinski časopis. Glede kooptacije tov. Roša v odbor za Mladinski časopis nima M. M. nič proti temu, le, da se ne prekoračijo stroški, ki so določeni za seje omenjenega odbora. Tudi proti kooptaciji tov. Roša v odbor M. M. ni nihče, pa se prepušča končna odločitev v tem pogledu banovinski skupščini. Končno poroča tov. predsednik, da je sklenil banovinski šolski odbor odkupiti za 5000 Din knjig M. M. za obmejne mladinske knjižnice.
Maša gospodarska organizacija
— Učiteljskemu domu v Mariboru je darovala tovarišica Šetina Helena iz Apač delnico PAB z vsemi kuponi. Tov. A. H. pa je daroval 3 srečke srbskega Rdečega križa, 3 srečke tobačnega monopola in eno obveznico vojne škode. — Vrednostni papirji donašajo UD v obliki obresti upoštevanja vredne dohodke, ker vse vnovči. Posamezniki pa često pozabijo na vnovčenje kuponov. Naj bi našla gori imenovana med nami mnogo posnemalcev v korist naših domov!
radio
—r XVIII. teden. V torek dne 13. februarja bo pripovedovala ga. Minka Kusova pravljice in šale za smeh in dobro voljo. V petek dne 16. februarja bo predavala ga. Andreja Grumova »Kako naj otrok pomaga materi.« Razpored: 1. Mati — središče družine in doma. 2. Zakaj naj bo otrok materi v pomoč. 3. Kako naj ji pomaga: a) z izpolnjevanjem
svojih dnevnih dolžnosti; b) z vzdrževanjem reda pri svojih stvareh; c) z različnimi malimi deli, ki jih opravlja mesto nje.
—r Kmetijska radio predavanja. V nedeljo dne 11. februarja ob 7. uri 45 minut: Izboljšavanje zemljišč; g. ing. Pire Alfonz. Ob 16. uri: O gnojilih in. gnojenju II.; g. ing. Turk Jakob.
Stanovska organizacija JU!
Iz druitev:
= JUU — SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA bo zborovalo dne 17. februarja v prostorih drž. narodne šole v Murski Soboti. Začetek točno ob 9. uri. Na dnevnem redu je poleg čitanja zapisnika o zad. zborov., predsednikovega poročila o zboru predsednikov 14. j an. 1934., dopisov, društvenih zadev in slučajnosti, tudi referat in razgovor o učnem načrtu za osnovne šole. Pred zborovanjem poda tov. Štubel z nastopom v svojem razredu sliko učne koncentracije na višji stopnji.	ODBOR.
— JUU — SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU bo zborovalo v soboto dne 17. februarja 1934. ob 10. uri v šolskem poslopju v Kamniku.
Dnevni red:
1.	Razgovor o učnih načrtih za nižjo na-Todno šolo vodi tov. Mayer.
2.	Poročilo in organizačni dopisi.
3.	Slučajnosti.
Vsi razredniki nižje narodne šole naj prineso sestavljene učne načrte s seboj.
ODBOR.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC bo zborovalo v soboto 17. februarja ob 9. uri v narodni šoli v Slovenj-gradcu.
Udeležba obvezna!	ODBOR.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
bo zborovalo v soboto 17. t. m. ob 9. uri pri Mikliču v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Državljanska vzgoja temelj učiteljevega šolskega in javnega udejstvovanja. Rcferira sre-ski šolski nadzornik tov. Bezeljak Ivan. 3. Poročila odbornikov (situacijsko poročilo, o zborovanju predsednikov, o US, zaščitni fond itd.) 4. Slučajnosti.
Popoldne se bo vršila važna odborova seja. Čas in prostor se bo določil na zborovanju. Udeležba vseh — častna dolžnost!
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU zboruje v soboto, dne 17. februarja 1934. točno ob Y< 10. uri v Šoštanju. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje ge. dr. Pirkmajerjeve o Lavtarjevi metodi. — Pridite vsi!	Odbor.
=: JUU SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v sredo dne 21. februarja v Poljčanah od % 10. uri dopoldne. Zbirališče v šoli v Peklu. — Izdelane podrobne učne načrte za osnovne šole je prinesti seboj. Zaostankarji se ponovno pozivajo, da poravnajo svojo članarino.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU bo zborovalo v soboto 17. februarja na deški osnovni šoli v Novem mestu ob 9. uri dopoldne.	Odbor.
Poroflla:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ZA SREZ DRAVOGRAD je zborovalo dne 9. decembra 1933. v šoli v Prevaljah.
Na zborovanju je referiral tov. Grafen-auer Ludvik o enorazrednicah. Po obširni debati so bili sprejeti sledeči sklepi:
Letno enkrat naj se vrši uradno sklicana konferenca enorazredničarjev v srezu, kjer naj bi se razčistili pojmi: a) administracija eno-razrednic, b) nadaljnja izobrazba učitelja (ker si učitelj na enorazrednici ne more nabaviti knjig), e) predizobrazba za pouk na oddelkih in praktična izobrazba.
V našem srezu sta dve enorazrednici nezasedeni. Sekcija naj posreduje, da bodo zlasti v obmejnih krajih šole vedno zasedene.
Enorazrednice so v alpskih krajih temelj ljudski naobrazbi in edini prosvetni in vzgojni faktor v zapuščenih krajih. Vsled tega so eno-razredničarji potrebni moralne in gmotne podpore v obliki krajevne doklade.
Učni načrti naj bodo tako prikrojeni, da bo učitelj v težavni izbiri snovi dosegel čim lažje zaželene uspehe in se bo lažje svobodno udejstvoval v svojem poklicu.
Naše pedagoško glasilo »Popotnik« naj se bolj ozira na razmere na nižje organiziranih šolah na deželi, zlasti na enorazrednicah.
Predsednik društva je v svojem situacij-skem poročilu podal izčrpno poroilo o predsedniškem zboru v Celju z dne 24. septembra 1933. ter o ukrepih, ki jih je sekcija JUU storila v prid učiteljstvu.
Na podlagi ponovnega poročila tov. Do-berška o glavni skupščini in na podlagi podanih, natančno preciziranih pojasnil na okrožnico sekcije z dne 14. 10. 1933., štev. 694/33-34 se je sklenilo soglasno:
Zbor je vzel poročilo delegata tov. Do-berška na znanje, odobrava njegovo stališče, ki ga je zavzel tudi napram okrožnici sekcije štev. 694/33—34. Zbor se je uveril, da je zastopal delegat društvo v skladu s stanovskimi interesi in po svojih močeh. Poročal je stvarno in nepristransko. Izreka se mu popolno zaupanje, kakor tudi celotnemu odboru društva ter se zavrača okrožnica sekcije, zlasti še v točki ad 4. al. b) stran 3. okrožnice. Ponovno je bilo ugotovljeno, da je bila možnost za preložitev izletniškega vlaka dana in da je tajnik sekcije v resnici izgovoril nekvalificirane besede na račun opozicije.
(Pripomba sekcije: Vztrajamo pri trditvah v okrožnici štev. 694 od 14. oktobra 1933, s katero zavračamo gornje obdolžitve.)
Predlogi, ki so bili objavljeni v »Narodni prosveti«, niso bili pravilno izglasovani na glavni skupščini zato, ker je veliko število delegatov bilo zaposlenih v odsekih do pozne večerne ure, skupščina pa je bila po dnevnem redu otvorjena ob 16. uri. S tem je bilo onemogočeno tem delegatom zastopati svoja društva pri razpravi o teh predlogih. Sekcija naj stavi pri udruženju predlog, da se glavna skupščina ne prične poprej, preden odseki niso končali svojega dela.
Ob zaključku zborovanja so bili sprejeti še sledeči predlogi:
Po čl. 51. zak. o nar. šolah je točno določeno število otrok za vsak razred. Radi pomanjkanja prostorov in vsled tega, ker slabo vpliva na zdravje otrok, zlasti v zimskem času prcnapolnjenost razredov, naj se v polni meri uveljavlja ta člen tudi nadalje.
Vsled rastočih nalog, ki jih ima vršiti učiteljstvo, se predlaga, naj se ukine čl. 258 odstavek 2 zak. o čin. iz 1. 1931. tako, da morejo napredovati tudi učitelji v 5. grupo po odredbi § 49. odstavek 1. tega zakona.
Od učiteljstva kot edinega uradništva se zahteva, da tudi izven svojega službenega dela opravlja razne kulturne, prosvetne in gospodarske posle med narodom. Za tako delo učiteljstvo ni nagrajeno, čeprav so s tem delom zvezani tudi stroški, ki jih zlasti ono učiteljstvo ne zmore, ki ima deco. Iz tega razloga naj se skrbi za primerno nagrado za take posle.
Upravitelji, ki imajo opravljati šole z 10 razredi in več, naj bodo pouka oproščeni, zlasti še, ako imajo obilico izvenšolskega dela med narodom, kar lahko ugotovi šolska oblast.
Konstatiramo, da je postal radi zadnjih dogodkov v centrali položaj v organizaciji tako nevzdržen, da bo nemogoče vzdržati organizacijo na poti k napredku. Učiteljstvo, zlasti na podeželju, je že sedaj nosilo vso težo nezdravih prilik in trpelo gmotno in moralno radi njih. Ni pa voljno še dalje prenašati to breme, radi česar se sklene nezaupnica tako glavni upravi kakor izvršnemu odboru.
R. Gallob, 1. r. pred. R. Šimon, !. r., zapis,
VELETRGOVINA
F. Kônig
c
E I J E
n
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
. + JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO SLOV. BISTRICA. Ob udeležbi 56 članov je bilo v soboto, dne 20. jan. 1934 drugo letošnje zborovanje. Tov. predsednik Miloš Tajnik, je pozdravil predavatelja g. prof. Finka.
V	situacijskem poročilu se je dotaknil likvidacije spora JUU ter omenil, da se bo dne 4. marca t. 1. vršila ponovna skupščina. Poročal je o zadnjem zboru predsednikov učit. društev dravske banovine. Živahna debata se je razvila pri vprašanju brezposelnih abiturien-tov, pri čemer se je ugotovilo, da je kljub 264 praznim razredom dravske banovine še 757 brezposelnih.
Naš rod bo v februarski številki imel za prilogo »Mladinski časopis«, kot poizkusno številko, ki bo pokazala, v koliko bi se stvar obnesla pri naših učencih. Med drugim se je zelo poudarjalo, da se naj učiteljstvo tesneje oklepa »Samopomoči«.
Sledilo je zanimivo, z duhovitim humorjem povezano predavanje prof. Finka o Lavtarjevi računici in njegovi metodi. — Predavatelj je prejel za svoja stvarna izvajanja zasluženo priznanje.
Sprejeta je bila resolucija o šol. proračunih; ki pravi naj se ti sprejmejo v celoti ter resolucija o pošiljanju občinskih doklad krajevnim šolskim odborom in to direktnim potom in ne več preko občinskih uprav.
Prihodnje zborovanje bo 21. februarja t. 1. ob 10. uri v Poljčanah. Dnevni red: Izdelava podrobnih učnih načrtov za posamezne kategorije šol.
Miloš Tajnik, pred. Joža Stopar, tajnik.
+ JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo v ponedeljek 15. januarja ob navzočnosti 155 članov, t. j. 80%.
Zborovanje je posetil ban. šol. nadz. tov. Rape, ki je nadzoroval celjske šole. Tovariši so ga prisrčno pozdravili.
Članstvo je odobrilo sklepe, sprejete na seji predsednikov.
Na izredni skupščini bodo društvo zastopali stari delegati.
Ponovno se je razpravljalo o predlogih za izpremembo pravil SŠM, Članstvo, ki mu je zaradi velike daljave onemogočena udeležba na obč. zboru, naj zastopa poverjenik, obč. zbori pa naj se menjaje vrše v večjih mestih banovine.
G. prof. Fink je predaval o Lavtarjevi metodi in njegovih računicah. Iz,nesel je hi-storijat Lavtarjevega dela, njegove metode, ki ji izrekajo priznanje današnji moderni pedagogi, prikazal prednosti te metode, označil praktično in nazorno vrednost njegovega računala in ocenil njegovo metodiko. Tako je članstvu predstavil moža, ki ga ceni svet in na čigar delo smo lahko ponosni.
Tov. Gosak je v temeljitem referatu razpravljal o delu na vasi; kot dober poznavalec iste je na podlagi; dolgoletnih izkušenj in opazovanj označil današnji položaj. Gosak, preds.	Pogačnik, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ZA DOL-NJELENDAVSKI SREZ je zborovalo 9. dec. v Turnišču. Zaradi slabega vremena so bili navzoči samo 24 člani.
V	zvezi s prečitanimi dopisi so bili stavljeni sledeči predlogi:
1. Tov. Drekonja predlaga, da naj se zbira za brezposelne učit. abituriente med učiteljstvom na posameznih šolah. Upravitelji šol naj poberejo prispevke in jih odvedejo
direktno odboru oz. društvu brezposelnih abit. v Maribor.
2.	V zadevi zaposlitve učit. abit. naj se deluje na to, da se namesti čim več abituri-entov za občinske tajnike.
3.	Društvo naj prispeva za obrambni sklad in pravnega konzulenta 5 Din letno za vsakega člana iz blagajne brez zvišanja čla-
. narine.
4.	Društvo votira za spomenik tov. Ču-briloviču 50 Din iz blagajne
5.	Ideja za nov mladinski časopis je zelo lepa, samo, da nc bi bil s tem oškodovan »Naš rod«.
Tov. Peternel je imel II. del predavanja o Prekmurju, ki je obsegal dobo preseljevanja narodov skozi Prekmurje. Predavanje je bilo zelo zanimivo in navdušeno pozdravljeno.
Tov. Pečnik je prečita! dopis o ustanavljanju gosp. nad. šol. Društvo bo okrožnico razmnožilo in poslalo vsem šolskim upraviteljem.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo 3. marca v Dolgi vasi ob 10. uri dopoldne. L. Peternel, preds.	St. Skočir, tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
—k Ivan Bučar: Čez steno, Mohorjeve knjižnice 63. zvezek. Broširana 216 strani obsežna knjiga stane 28 Din, v platno vezana 40 Din. Člani Mohorjeve družbe je dobe 25% ceneje pri D. sv. M. v Celju.
—k Nova dramatizacija »Desetega brata«. Za devetdeseto obletnico Jurčičevega rojstva je izdala založba »Naš oder«, Ljubljana, Ga-jeva ulica 8 novo dramatizacijo našega najbolj popularnega romana »Deseti brat«, katero je priredil Ferdo Delak. Odlike nove dramatizacije so: navezanost vsega dejanja na osrednjo osebo. Dejanje ni raztegnjeno, vse bistveno je poudarjeno, kompozicija je logična, nič ni prisiljenega ter je prav za prav iz romantičnega dela postalo realistično in se razvija s filmsko hitrostjo. Odlike te predelave bodo kaj kmalu spoznali naši odri, ki pogrešajo dobrih domačih ljudskih iger. Našim odrom bo ustreženo pa tudi v tem, ker bo dobil vsak oder, ki bo hotel delo vprizoriti, za 300 Din 15 knjig in potrdilo, da je oproščen plačevanja avtorskih tantijem.
MALI OGLASI
Hall Oflaai, Id sloiijo v poiredoraln« la Bodala« umu« občinstva, vaaka beaeda SO par. NajmaaJ&S xaeaek Día S*—
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stati trg9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
DVE SPALNICI,
kavlraški oreh, vezani (šperani), proda Vurnik Ignacij, mizarstvo, Vižmarje 36, pred tovarno Hribernik.
Šolske knjige
za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah
šolske zvezke
vsakovrstne, za šolske in domače vaje
šoiske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44
a
S Za dame
elegantne damske plašče in kostume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri
Za gospode
vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih cen navzgor
Za dame in gospode
vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila
Za deco plaščki
K. PUČNIK
Selenburgova ulica Slew. 1 nasproti kavarne „Zvezda"
foUKan
akvarelne barve
v okroglih komadih za šolsko uporabo. Hitro se topijo pod mokrim čopičem. — Barve so čiste in svetle ter dajejo svežo in živahno sliko. Nespremenijo se niti potem ko se posuše.
GUNTHER WAGNER k. d., Zagreb, pošt. pred. 94
Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja!
UGODNOSTI
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
♦
ANTON KRISPER, LJUBLJANA
MESTNI TRG 26 ♦ STRITARJEVA ULICA 3