—«-«    183   •«— TONE RAKOVČAN:
Novi zvonovi.
rp""^^^^      aleč na vzhodu   je   pokukala   izza   gor  žareča   krogla,
C           fSvk      P° dolinah so se iztcgnile globoke sence, s travnikov
¦      '•^ ( \\    se je dvignila tenka   meglica   in   izginila   tam   nekje
T                 ^ \  °^ r°ku Soz^a- G°r' v vas'' °b temenu hriba so za-
ˇ    l rc^e'e s'r(he. v zvcniku nad njimi pa je zagorelo zlato
'IS^H           l jabolko.
ST          jj   /         Tine je gnal na pašo.    Stopal  je  za  Kravicama,
J^V ^s~w J   švrknil zdajpazdaj po zraku ter ju z Ijubeznivim gla-
<-—----------------^     som vzpodbujal, naj  se  podvizata.    Pogledal   je  na
vzhod in se zamislil. — Da, tam ne pasejo, tam ne vstajajo tako zgodaj — in vendar je rajši doma, nikamor ne gre od svojih kravic.
Koncem vasi se je ustavil, Pogledal je orjaška mlaja, ki sta nosila v vrhovih zastave in gledala daleč tja po srebrni cesti. Pričakovala sta nekaj, in to je Tine dobro vedel. Danes dopoldne pripeljejo nove zvonove, okra-šene, svetle, vse v rožah — tako mu je pravil oče. Stekel je za kravicama in krenil z njima na levo v ogrado, kjer je poznal vsako kobilico, vsakega murna, kjer je znal za vsak lešnik. Kravici sta začeli pri kraju in se pomi-kali počasi naprej, Tine je pa legel v travo.
Nekoliko pred deseto uro se je dvignil daleč na cestnem ovinku oblak prahu, se izgubil, in proti vasi je hitel voz z iskrimi konji — voz z novimi zvonovi. Kakor blisk je šla novica po vasi. V zvoniku so zapeli zvonovi novim v pozdrav, vsi vaščanje so hiteli na cerkveno ozidje, odkoder se je videlo na cesto in kjer se je imel ustaviti voz
Težko sta peljala belca navkreber. Prhala sta, hropela, a šla sta po-nosno. Za uzdami sta nosila šopke rož, po hrbtu sta se svetila kakor zrcalo. Zahrzala sta in stresla z glavama, kakor bi hotela opomniti ljudi, naj po-gledajo, kaj vozita. Na vozu so bili pritrjeni štirje smrekovi vršiči z zasla-vicami in šopki pisanih trakov, ob straneh voza se je ovijal dolg venec, skozi katerega so se svetlikali zvonovi kakor iskre. Sredi voza so sloneli na šestih čokih trije zvonovi, ki so bili vsak za spoznanje manjši. Voznik, mlad, močan fant, s krivci za klobukom in z rožastim telovnikotn je počil z bičem, nategnil vajeti, in voz se je ustavil pod ozidjem.
Tine tisto noč ni mogel zatisniti očesa. Vse, kar je videl podnevi, ga je skoro omamilo. Pozno ponoči je zadremal in sanjal do jutra krasne sanje.
Drugi dan se je pripeljal stric, ki je daleč dotna, in Tine je bil še bolj vesel. Dobil bo kako darilce, zakaj stric ga vedno obdaruje, ko odhaja. Toda veselje se je izpremenilo v žalost, ko je Tine zvedel, da pojde čez tri dni s stricem, da pojde z doma. Ločil se bo od svojih ljubih kravic, od tname, očeta — stekel je v izbo, zaprl vrata in se zjokal . . .
Zopet je posvetilo zlato solnce izza gor in posijalo v izbo, kjer je ležal Tine. Ko se je oblačil, sta mu igrali v očesnih jamicah solzi. Gledal je po izbi in z žalostjo jemal slovo od postelje,  od  pisane  skrinje  in  od
—,    184   .—
okenca, skozi katero je gledal vedno tja na zeleni gozd. Stopil je v hlev, pobožal kravici, ju objel krog vratu in potolažil, da ju bo ludi sestrica lju-bila in dobro pasla. Zamukali sta kravici, zaprla so se vrata, in Tine je zlezel na voz poleg strica. Mati ga je prekrižala, objela, oče mu je stisnil roko, stric je dvignil bič, in voz je zdrčal skozi vas.
Gori v zvoniku pa so zapeli novi zvonovi. Kakor bi stresal cekine, kakor bi prepevali sami nebeški krilatci, so se izlivali mili glasovi iz tesnih lin, hiteli v vas, v koče in v srca vaščanov. — Kako so vabili ti glasovi Tineta nazaj v vas, kako so mu segali v srce, ko je drčal voz skozi visoka mlaja, kjer je stala zadnja vaška koča. Ne bo mu hudega pri stricu, dober človek je — a tam ne bo njegovih kravic, tam ne bodo peli zvonovi tako lepo, dasi so večji, veliko večji . ..
In spodaj na cestnem ovinku je odzvonil zadnji glas, ki je naznanil, da bodo gori v vasi vsak dan peli isti glasovi, mili, sveži, in ob nedeljah bodo fantje potrkavali, da se bo razlegalo vriskanje zvonov od brega do brega.
Ko je drdral voz po široki prašni cesti, se je nagnil stric naprej in pogledal Tinetu v obraz.
..Zakaj jokaš, Tinče?"
A Tine je molčal, le na licih sta se mu posvetili solzi in zdrčali kakor grenka misel navzdol . . .
I v                                                     ^—                                               ^7"!
Mirka, Vlasta in Dora v uuijuuljcni iie/.cli.