poStnina pl aiana v gotovini
V Ljubljani, dne 28. julija 1932.
štev 1.
stanovsko poliiiško glasilo J. C/. V. — sekci/e sa "Dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Prosveta« m
Uredništvo in uprava: Ljubljena, FrmniUkmmska ulice 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letam 60 Din za biozesnetvo 80 Din. ČlanI sekcije J. V. V. plačuje lisi s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, cmvek poaebe. Pošt. ček. rac. 11.197. Telefon 3112
ma
Učiteljska tečaja za telesno vzgojo, zadružništvo, gospodinjstvo in prosvetno delo med narodom.
Tečaja se vršita v Beogradu za učitelje iz vse države. — V vsak tečaj bo sprejetih po 60 učiteljev in učiteljic. — Stanovanje in prehrano uredi Jugoslovensko učiteljsko udruženje. — Pogoji za
sprejem so razvidni iz razpisa.
Na podlagi § 23. fin. zakona za leto 1932/33 ter odloka kralj, banske uprave v Ljubljani I. No. 2918/8 z dne 30. 4. t. 1. se ima vrniti vse izven šole zaposleno učiteljstvo, torej tudi pomožne moči zaposlene pri sre-skih prosvetnih referentih, na svoje redne dolžnosti, — v šolo. Razrešitev od pisarniške službe bi se morala izvršiti dne 30. 6. 1932, ker citirani razpis odreja, da s 1. julijem ostanejo sreski prosvetni referenti sami. Ponekod je učiteljstvo bilo razrešeno, drugod še čaka.
V interesu zaposlenega učiteljstva bi bilo, da se določbe zakona striktno izvajajo. Učiteljstvo, ki še ni razrešeno, naj v lastnem interesu ukrene vse potrebno, da se to čim prej zgodi ter se vrne na šolo, ker je za časa službovanja v pisarni zapostavljeno za ostalim učiteljstvom.
Dejstvo, da prizadeti činitelji pogrešajo to učiteljstvo v pisarnah in da poskušajo :z-poslovati, da bi se tam še vnaprej zaposlilo, je dokaz, da učiteljstvo po svoji uporabnosti v pisarnah tega zapostavljanja ne zasluži. Tudi JUU je na svojem letnem zboru sprejelo ta predlog v svoji resoluciji, toda praviloma brez spremembe fin. zakona ne bo šlo.
To učiteljstvo, ki ga § 70. zakona o nar. šolah imenuje »upravni šolski organi« in ki je po § 84. istega zakona izenačeno z vsemi pravicami z ostalim učiteljstvom, je kljub tem jasnim določbam bilo na več strani prikrajšano, in -sicer najprej na stanarini. Ne vsi! llzjema so bili nijhovi tovariši v Beogradu, ki so glasom posebne uredbe ministrstva prosvete O. N. br. 59.487 od 11. 8. 1930 (Prosvetni glasnik št. 8 ex 1930), prejemali stanarino kot ostalo učiteljstvo na šolah. Sicer višja šolska oblastva niso učiteljstvu zaposlenemu v pisarnah nikoli odrekala pravice do stanarine, ker so se vse tozadevne rešitve glasile približno enako: »Čakajte pravilnik k zakonu o narodnih šolah, ki bo to zadevo rešil.« In prizadeti čakajo.
Učiteljstvo iz pisarn je tudi na drugi strani prikrajšano, ker »ne može da zaradi« pri svojem izvenšolskem delu, kakor smo pred kratkim čitali v neki okrožnici, kajti služba ga okupira v toliki meri, da mu za »zaradu« ne preostane časa. Radi tega tudi zelo težko pride do odlične kvalifikacije, ker za odlično oceno se zahteva udejstvovanje izven urada.
pisarnah ne smatrajo za premeščene temveč so samo pisarnam dodeljeni. To pa radi finančnega efekta. N. pr. učitelj iz Sv. Bolfenka zaposlen pri sreskem načelstvu v Ljubljani ne bo užival draginjskih doklad I., temveč
III.	draginjskega razreda, kar pomeni 350 Din mesečno manj kot drugi ljubljanski učitelji.
Učiteljstvo se ne bi čudilo v toliki meri prizadeto, da je to enotna mera za vse, toda tudi v tem slučaju se je za prideljeno učiteljstvo napravila izjema, katero si lahko vsak prečita v Prosvetnem glasniku št. 5 ex 1932, stran 522 pod P. br. 15848 z dne 18. maja 1932.
Ako bi se po sedaj veljavnih interpretacijah v poštev prihajajočih zakonov ponovno zaposlilo učiteljstvo v pisarnah sreskih prosvetnih referentov, s praktičnim primerom ilustrirana zadeva izgleda takole:
Učitelji X, Y in Z so kot samski uradniki VII pol. skupine brez periodičnega poviška premeščeni, oziroma prideljeni iz Slatine (III. drag. razred) v Ljubljano (I. drag. razred). V Slatini na šoli so imeli vsi trije enako plačo, brutto 1810 Din mesečno + 150 Din stanarine (ali stanovanje) in drva.
V	Ljubljani je X premeščen na šolo in bo prejemal mesečno plačo s stanarino 2510 Din brutto.
Y	naj bo prideljen kr. banski upravi —
IV.	oddelek. Njegova mesečna plača znaša brutto 2210 Din, ker ne prejema stanarine.
Ako je Z prideljen sreskemu prosvetnemu referentu, bo njegova mesečna plača znašala brutto 1810 Din in ne bo prejemal ne stanarine ne drv.
Tem številkam menda ni potreben komentar!
Ker uradniški zakon, niti zakon o nar. šolah nikjer ne določata razlike v prejemkih med tistim učiteljem, ki je zaposlen na šoli in tistim, ki je v istem mestu zaposlen slučajno v pisarni, prosimo, da šolska oblastva, pri sreskih načelstvih in banski upravi zaposleno učiteljstvo izenačijo s prejemki z ostalim učiteljstvom. Nikjer ni zakonite podlage, da bi učiteljstvo za enako ali pa celo za težje in odgovornejše delo prejemalo različno plačilo.	"
Dokler se to vprašanje ne reši na podlagi zakona, prosimo merodajne činitelje, naj potrebno ukrenejo, da v pisarnah zaposleni učitelji ne bodo prikrajšani na svojih prejemkih.
Prosvetni minister je v sporazumu z ministrom za telesno vzgojo dovolil, da se priredita za učitelje (učiteljice) osnovnih šol dva šesttedenska pripravljalna tečaja za telesno vzgojo podeželske mladine. V tečajih se bodo razen pouka o telesni vzgoji po sokolskem sistemu vršila tudi predavnaja o poljedelskih vedah in zadružništvu (za učitelje) in o gospodinjskih stvareh (za učiteljice) ter o delu za prosveto naroda.
Tečaja bosta v Beogradu, in sicer za učitelje od 1. septembra do 14. oktobra, za učiteljice pa od 15. oktobra do 30. novembra t. 1. V vsak tečaj se sprejme po 60 učiteljev od-nosno učiteljic.
Za tečaj se lahko prijavijo učitelji in učiteljice osnovnih šol, ki so absolvirali učiteljišče v letih 1928-29, 1929-30 ali 1930-31, in učiteljski kandidati, ki so absolvirali učiteljišče letos. Vsi kandidati morajo imeti vsaj prav dobro oceno.
Učiteljski kandidati, ki bodo redno obiskovali tečaj, bodo imeli prednost pri nastavljanju. Vsi udeleženci tečaja bodo morali redno obiskovati predavanja in praktične vaje. Minister za telesno vzgojo naroda je dovolil podporo po 600 Din za vsakega udeleženca
tečaja. Vprašanje stanovanja in prehrane uredi Jugoslovensko učiteljsko udruženje pod zelo ugodnimi pogoji.
Prijave, taksirane po 5 Din s taksno znamko, je treba poslati preko šolskih nadzornikov odnosno uprav učiteljišč do 10. avgusta t. 1. prosvetnemu ministrstvu (odsek za narodno prosvetljevanje).
Ravnatelji učiteljišč oziroma šolski nadzorniki morajo na prošnji omeniti, kdaj je prijavnik absolviral učiteljšče, kakšno oceno je dobil v šoli, oziroma s kakšnim uspehom je napravil učiteljski diplomski izpit, ali je sposoben za to delo in ali je na podlagi svojega dela v šoli in izven nje ter po svojem ponašanju vreden, da se sprejme v teč^j. Važno je, da pridejo v tečaj samo zdravi, resni in solidni delavci, ki imajo obenem tudi ljubezen za tako delo med narodom.
V	prošnji morajo vsi kandidati omeniti točni počitniški naslov. Izpremembo naslova je treba sporočiti neposredno prosvetnemu ministrstvu.
V	tečaj sprejeti kandidati smejo odpovedati udeležbo samo tedaj, če nevarno zbole, kar morajo dokazati z zdravniškim izpriče-valom.
Delovni program
XII.gIavne skupščine
Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, ki se bo vršila 24. 25. in 26. avgusta 1932.
v dvorani nove univerze v Beogradu.
A. Seja glavnega odbora
Po čl. 86. poslovnika se bo vršila seja glavnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja 23. avgusta ob 16. uri v domu udruženja.
Tej seji prisostvujejo kot člani: vsi člani izvršnega odbora iz Beograda, vsi predsedniki sekcij in člani izvoljeni po čl. 22. pravil.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnje seje glavnega odbora.
2.	Sporazum glede porazdelitve dela na glavni skupščini.
3.	Predlogi za skupščino. '
.Pooblastila je oddati ta dan v domu JUU, Kralja Milutina ulica 66.
B. Glavna skupščina
Dnevni red: Prvi dan 24. avgusta ob 9. uri dopoldne.
1.	Otvoritev skupščine.
2.	Volitev zapisnikarjev, overovateljev zapisnika in odborov.
3.	Poročilo o delovanju glavnega in nadzornega odbora.
Popoldne ob 16. uri.
1.	Čitanje zapisnika.
2.	Poročilo verifikacijskega odseka in poročila ostalih odsekov.
Drugi dan 25. avgusta ob 9. uri dopoldne. Predavanja: g. Dr. Vladimir Dvornikovič: Adlerjeva individualna psihologija, g. Dr. Stanko Gogala: Učiteljeva osebnost.
Popoldne ob 16. uri.
Nadaljevanje poročil posameznih odsekov in sprejetje resolucije.
C. izleti
Tretji dan 26. avgusta: izleti na Avalo, Oplenac in okolico ter ogledovanje prestolice po razporedu ki bo objavljen na skupščini.
Prvi dan 24. avgusta: Zvečer bo prirejen za udeležence skupščine vokalni in instrumentalni koncert učiteljskih glasbenih društev. Dvorana, začetek in program koncerta bo objavljen naknadno.
Drug» dan 25. avgusta: Skupna večerja bo prirejena na zasebni ladji, ki bo plavala po Donavi. Odhod ladje, cene in drugo bo objavljeno naknadno.
Stanovanjski odsek bo na postaji. Nanj naj se obrnejo vsi udeleženci za dodelitev stanovanja.
O učiteljstvu iz prosvetnih pisarn.
Niko Kuret:
Inozemstvo in naš šolski radio.
Listam po obsežnem poročilu, ki ga je izdala »Union internationale de radiodiffusion« (Ženeva) v aprilu letošnjega leta kot gradivo ankete, katero je priredila po naročilu 12. seje Društva narodov in Komisije za duševno sodelovanje (Commission de coopération intellectuelle) za študij Mednarodnemu institutu za duševno sodelovanje (Pariz) in ki obravnava oddaje vzgojnega značaja po vseh evropskih in izvenevropskih državah (zlasti druge se v celoti sicer še niso odzvale).
Mesto vzgojnega bi mi rekli »prosvetni« radio. Prvo mesto v prosvetnem radiu gotovo zavzema šolski radio. Isto stališče je zavzela tudi Unija, ko je od osmih vprašanj, ki tvorijo podlago ankete, posvetila prav prvi dve šolskemu radiu. Jn ti dve vprašanji nas na tem mestu edini zanimata.
Vprašanji se glasita: 1. Ali ste oddajali doslej iz svoje postaje (ali svojih postaj) oddaje, namenjene direktno šolam med urami šolskega pouka? 2. Ali ste oddajali doslej iz svoje postaje (ali svojih postaj) oddaje, namenjene učencem doma izven pouka?
Na vsa vprašanja so odgovorile sledeče države: Nemčija, Avstrija, Belgija, Common-wealth Avstralija, Danska, Gdansk, Finska, Francija, Velika Britanija, Italija, Norveška, Nizozemska, Poljska, Švedska, Švica, ^Češkoslovaška, Jugoslavija. Ker je to anketo priredila Mednarodna radiofonska unija, ki so vanjo včlanjene posamezne oddajne družbe, je jasno, da so odgovarjale družbe oz posamezne postaje.
S to anketo smo torej dobili uradno gradivo o stanju prosvetnega in torej tudi šolskega radia po vseh imenovanih državah. Tako gradivo smo zelo pogrešali, kar dobro vem iz lastne izkušnje. Že iz tega je razvidno, kako odločilne važnosti so ti odgovori. Saj predstavljajo delo za šolski in prosvetni radio sploh vsemu inzemstvu in nudijo edine uradne podatke o teh stvareh vsakemu, ki bo hotel o stvari kaj pisati ali poročati. Tega so se zavedale skoraj vse družbe. Obširna in podrobna so poročila Anglije, Nemčije in drugih držav.
Nas zanima, kako se je Jugoslavija predstavila inozemstvu v tej anketi. Saj vprav zato pišem te vrstice.
Ne vem, ali mora biti vedno tako, da se nasproti tujini ne znamo in ne znamo postaviti. Odgovori Jugoslavije so tako enostranski, tako splošni in površni, če jih primerjamo z odgovori drugih velikih držav, da nas mora biti sram. A to še ni vse. Čeprav je to nasproti tujini brezpomembno, odgovarja za odgovore pač tisti, ki jih je poslal. Iz poročila pa je razvidno, da je za Jugoslavijo poročal samo Beograd. Kje je Zagreb, a posebno še — kje je Ljubljana?
Naj mesto vsega drugega navedem najprej dosloven prevod obeh šolskega radia se tičočih odgovorov. Omenjam pa, da se nahaja za oznako Jugoslavija vsakokrat v oklepaju opomba »Beograd«. To naj menda pomeni, da poroča Beograd res samo zase, ne pa v imenu vse države oz. obeh drugih postaj, inozemec si pa seveda lahko misli, da Ljubljana in Zagreb sploh nimata interesa na odgovorih ali da sta postaji nižje vrste . .
Kako torej odgovarja Beograd na prvi dve vpitapsanji?
»1. Da, od pomladi 1930, dva ali trikrat na teden oddaje, nazvane »ure za ljudske šole« (Stunden für Volksschulen, — sie, poleg francoskega teksta v oklepaju ta nemški prevod!), ki jim je namen, da jih poslušajo učenci bodisi med šolskim poukom, bodisi izven njega. Te oddaje se pripravljalo s prav posebno skrbnostjo v sodelovanju z JUU (Lehrerverband Jugoslaviens, — sie, nemški prevod kakor zgoraj).
2. Glej odgovor na vprašanje 1.«
To je vse.
In tako se bo torej poučil tujec o jugo-slovenskem šolskem radiu ... Veliko seveda ne bo izvedel iz tega odgovora.
In vendar imamo dokaj več, nego pove ta odgovor Ali naj v ta namen navedemo Prva-novičevo spontano izjavo v »Narodni prosve-ti«, objektivno in nezainteresirano analizo berlinske Zentralstelle für Schulfunk v reviji »Der Schulfunk«? Ljubljanski odbor za šolski radio je pač od vsega početka pokazal toliko jasnih pogledov in toliko sintetičnega smisla za organizacijo zares popolnega sistema šolskih oddaj na podlagi tujih izkustev, domačih potreb, da lahko vsakdo razsodi, da mu pripada v naši državi vodilna vloga.
Naj podčrtam, da mi ne gre za povzdigovanje domače institucije radi kakega naivnega patriotizma. Gre za objektivno resnico, ki jo izve ali ne izve inozemstvo. Z našimi uspehi pridobi na ugledu vsa država, — in čemu bi dajali luč pod mernik!
Zaključujem: način, kako se je Jugoslavija predstavila glede na svoj šolski radio inozemstvu v imenovani anketi, je nezadosten in pomenja greh proti njenemu ugledu v inozemstvu, hkrati pa nezasluženo krivico delu in trudu našega odbora za šolski radio. Vprašujemo se, kje je v anketi ostala Ljubljana in zahtevamo, da pridejo med uradno gradivo o jugoslovenskem šolskem radiu tudi točni podatki o smernicah in delu našega odbora za šolski radio po vzorcu poročil drugih držav. Enaka pravica za vse!
Vse šolske knjige za deco
bomo naročili za šolsko leto 1932/33 potom
Učiteljske knjigarne v Liubljani aii podružnice v Mariboru!
3' 7/
f" Letnik LXXIII, (šol, leto. 19321
^ Y \S
Splošne vesli.	Osebne zadeve.
—	Iz sekcije. Tajništvo posluje v dobi počitnic le v dopoldanskih urah.
—	Dopisovanje med člani in sekcijo. Vse
tovariše in tovarišice opozarjamo, da se ima vršiti dopisovanje med članstvom in sekcijo na osnovi sklepa banovinske skupščine orga-nizačnim instančnim potom. Sekcija bo zato pošiljala vse direktno prejete dopise sreskim društvom v izjavo in bo o rešitvi obveščala člane brezpogojno le potom sreskih društev. Osebno na predsednika ali kakega drugega funkcijonarja naslovljena pisma v personalnih in drugih zadevah, ki jih rešuje sekcija, se ne bodo obravnavala. Vse članstvo prosimo, naj se ravna po sprejtih načelih, da ne bo nepotrebnih pritožb.
—	Sprejem v Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. V smislu čl. 6. in 7. uredbe o Višji pedagoški šoli in § 87. t. 3. U. Z. ter v smislu rešenja ministrstva prosvete z dne 4. julija t. 1. P. Br. 25.744 bo sprejetih v šolskem letu 1932./33. 60 učiteljev in učiteljic v Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Sprejeti slušatelji imajo pravico do popolnih službenih prejemkov. — Prošnje je vlagati do 31. avgusta t. 1. na rektorat šole. Priložiti je treba zrelostno in usposobljenostno izpričevalo, potrdilo o učni dobi z oceno. Upoštevajo se le taki, ki imajo v zadnjih treh letih odlično oceno. Priložiti je treba tudi krstni list, zdravniško izpričevalo in kratek opis službene dobe ter navesti, ali je prosilec poročen ali ne. — Slušatelji Višje pedagoške šole ne morejo biti istočasno vpisani kot slušatelji na univerzi. — Vsak prosilec naj navede v svoji prošnji v katero skupinlo se želi vpisati. — Skupine so naslednje: 1. Narodni iezik s književnostjo, zemljepis in zgodvina. 2. Tuj jezik, (nemščina ali francoščina), narodni jezik s književnostjo in zgodovino. 3. Prirodopis (zoolo-gija, botanika, mineralogija in geologija), geografija in kemija. 4. Matematika, fizika in kemija. 5. Risanje in matematika. — Javijo se lahko učitelji in učiteljice iz vse kraljevine. — Sprejeti kandidati bodo obveščeni službenim potom.
—	Sprejem v višjo pedagoško šolo. V
prvi letnik nižjega tečaja višje pedagoške šole v Beogradu se sprejme za prihodnje šolsko leto 1932/33 šestdeset rednih slušateljev-učiteljev in učiteljic osnovnih šol. Prijave se sprejemajo do konca avgusta.
—	Tečaj za gospodinjstvo in higieno. Podmladek R. K. v Ljubljani je priredil za učiteljice tečaj za gospodinjstvo in higieno. Tečaj se vrši na Mladiki s sodelovanjem naslednjih predavateljev: ravnateljica Mladike ga. Zemljanova, g. dr. Lunaček, ga. dr. Tavčar-Konvalinka, gg. dr. Dragaš in dr. Pire. Voditeljica tečaja je gdč. Prašnikarjeva, ki ji prav marljivo pomaga tudi gdč. Vidmarjeva. Zasluge za otvoritev tečaja ima predvsem tajnik P. R. K. g. Gabršek, viš. šol. nadzornik v pokoju.
Tečaj obiskujejo sledeče učiteljice: Turk Ne-žika iz Sodrašce, Urbajs Alojzija od Sv. Trojice v Slov. gor.; Čolnar Antonija iz Gor. Pir-nič pri Medvodah, Čuk Matilda, abiturientka iz Ljubljane, Uhlirš Marija iz Sodrašce, Lukič Kristina iz Zg. Šiške, Honigsman Zofija iz Višnje gore, Vrtovec Mara iz Št. Vida pri Lu-kovici, Terpin Anica iz Dobrnič pri Trebnjem, Urbančič Marija iz Gabrja pri Novem mestu, Pahor Marija iz Serdice pri Sv. Juriju v Prek-murju, Zupančič Gabrijela iz Dupelj pri Kri-žah na Gorenjskem, Perčič Roza iz Št. Ruper-ta pri Laškem, Škerle Antonija iz Komende pri Kamniku in Zupan Nada iz Ljubljane.
—	Udeleženke metodičnega tečaja v Mariboru. Kerbler Antonija, Ptujska gora; Čampa
LISTEK
Izjava predsednika JUU tov. Rašica našemu listu.
Tov Rašič Damijan je ob priliki ljubljanske banovinske skupščine podal predsedniku Novinarskega odseka tov. Jožetu Župančiču iz Litije naslednji intervju:
Zvest svoji nalogi kot predsednik Jugo-slovenskega učiteljskega udruženja se je napovedal tov. Damjan Rašič tudi na našo banovinsko skupščino 5. in 6. julija v Ljubljani. Dospel je z beograjskim brzovlakom. Na ljubljanski postaji ga je pričakovala številna četa učiteljskih delegatov s predsednikom tovarišem Dimnikom, nato pa smo krenili z dragim gostom k Štruklju, koder se je razvil živahen, iskren tovariški pomenek.
Angela, Podzemelj; Dirnbek Marija, Kapele; Vičič Zora. Veržej; Jamšek Vida, Sv. Lovrenc v Slov. gor.; Tavčar Angela, Javorniški Rovt; Kavšek Franja, Dragatuš; Višner Stana, Čreš-njevec; Jurčec Milena, Sv. Katarina nad Trbovljami; Škerle Antonija, Komenda; Čebular Marija, Krašnja; Horvat Vida, Škofja Loka; Sernec Angela, Sv. Anton v Slov. gor.; Tomec Marija, Moravče; Gačnik Mira, Guštanj; Turk Julka, Stari trg pri Rakeku; Sorčič Kati, Dovje; Uršič Vida, Horjul; Nanut Angela, Za-plana; Burdijan Karla, Šmarje pri Jelšah; Zupančič Gabrijela, Duplje; Pavec Marija, Tre-bija nad Škofjo Loko; Jager Marija, Štore; Primožič Josip.na, Črnomelj; Kurbus-Milena, Slatina-Radenci; Zavrtanik Elizabeta, Šenkov-turn; Bekar Marta, Čadram; Štolfa Vida, Selce nad Škofjo Loko; Fajdiga Vida, Sela pri Kamniku; Schott Vida, Bevke pri Vrhniki; Pivk Otilija, Čatež pod Zaplazom; Urbajs Alojzija, Sv. Trojica v Slov. gor.; Jenko Marija, Rateče; Hafner Ivana, ¡Ivanjci pri Bogo-jini; Azarova Mihaela, Kranjska gora; Kogej Leopoldina, Tomišelj; Majerhold Marija, Bočna; Verbek Neža, Zreče. — Prosilk je bilo 76, sprejetih 38.
—	Prošnje za sprejem v učiteljsko službo.
Ministrstvo prosvete je objavilo nova navodila za učiteljske kandidate, ki žele biti sprejeti v učiteljsko službo. Vsak kandidat naj predloži naslednje dokumente: krstni list, zdravniško izpričevalo, izpričevalo o vedenju, izdano od občinskega urada, izjavo potrjeno od policijske oblasti, da more vstopiti v državno službo (to se tiče samo omoženih kandidatinj), potrdilo o državljanstvu, potrjeno od politične oblasti, izpričevalo učiteljišča o položenem diplomskem izpitu, potrdilo vojaške oblasti o odsluženju vojaške obveznosti ter potrdilo okrajnega ali okrožnega sodišča, da ni v konkurzu ali pod skrbstvom ter da ni obsojen na izgubo državljanskih pravic. Vsakemu originalnemu dokumentu naj se priložita dva prepisa, kolkovana s kolkom po 2 Din. Prošnja pa mora biti kolkovana s kolkom za 25 Din.
—	Prof. Rezmanu v spomin. Na nagrobnik mu zapisujem te-le besede: Kar imenujemo mi čisto ali nečisto, ni odločujoče vprašanje. Ne koliko plev je v človeku, temveč ali je v njem vobče pšenica. Da, odločujoče vprašanje ni, koliko ima človek napak, temveč koliko je v njem resničnega, pristnega in dobrega. To slednje je edino merilo za veličino življenske- poti. — Ob grobu se klanjam njegovemu spominu, resnici, pristnosti in dobroti, ki jo je nosil v sebi.	e—.
t— Učiteljem-emigrantom! Izlet jugoslov. emigrantov v Laško se bo vršil dne 7. avgusta t. 1. Dragi tovariši in rojaki, dana nam bo ta dan prilika, da se ob tej manifestaciji zberemo tudi mi učitelji, da se po tolikih letih vsi snidemo in obudimo spomine na dneve v tu-žni domovini. — Učitelji-emigranti v Laškem.
—	Vse učiteljstvo, ki se udeleži prireditev »Mariborskega tedna«, naj si ogleda ob tej priliki penzijonat Učit. doma v Kosarjevi ulici 41. Prepričajte se sami o uspehu desetletnega dela in žrtvovanja za naš stan. Vsak tovariš in tovarišica je dobrodošel v lastnem domu!
—	Trgovskega vajenca — inteligentnega, pridnega in dobro vzgojenega sprejme ugledna manufakturna in galanterijska trgovina na Gorenjskem. Popolna oskrba v hiši. Želi se vsaj par razredov srednje oziroma meščanske šole ali osemrazredna osnovna šola. Vajenec je lahko tudi z dežele. Iz prijaznosti sprejme prijave gosp. Baebler Leopold, šolski upravitelj, Radovljica.
Naslednji dan — samoposebi umevno — je bila njegova prva pot v Delavsko zbornico, koder so se sestali, delegati vseh naših sreskih društev. Namenoma ne poročam iz njegovega situacijskega poročila ničesar in to iz dveh razlogov: posnetek njegovega govora, v katerem je podal ekspoze centralnega upravnega odbora kakor tudi vodilne smernice naše organizacije, smo čitali že itak v »Učiteljskem tovarišu«, delegatom, ki bodo poročali na domačih okrajnih učiteljskih zborovanjih, pa nočem vzeti aktualne snovi, ko bodo poročali o letošnji skupščini. Omejim se zgolj na intervju, ki mi, ga je dal predsednik tov. Rašič za Učiteljskega Tovariša.
Kralj in država nad vse.
Tovariš Rašič — tole omenjam le za uvodno ilustracijo — je prebil vsa leta svetovne vojne pod orožjem. Udeležil se je krvavih grozot v strelskih jarkih, odnesel težke poškodbe na roki — je še danes invalid — in je dosegel visok vojaški položaj: je rezervni pešadijski podpolkovnik. Zato ga popolnoma razumemo, ko mi je omenil uvodoma: Moja in naloga vseh nas je v glavnem ta: služiti kralju in domovini. To je naše glavno politično načelo, ki ga mi učitelji gojimo že od nekdaj, v tem pravcu se suče naša državna politika edinstva; to je smernica tudi naših državnih politikov. V vseh drugih zadevah so med našimi člani lahko deljena mnenja. V državno-političnem stališču se ne moremo deliti v skupine. Nad vse nam je Jugoslavija in kralj, ki personificira milijone Jugoslovanov.
V stanovski organizaciji ni mesta za politično opredeljenost.
Druga glavna naša zapoved pa.je: poslovanje JUU še mora otresti vpliva vseh političnih partij. Mi smo prosvetna vojska, ne moremo in ne smemo imeti pretesnih zvez s političnim življenjem. Kvarnih vplivov nekdanjih časov ne bomo itak nikoli pozabili. Niti se ne smejo ponavljati znani primeri:
—i V VII. položajno skupino so napredovali: Šturm Kristina, Mavrlen; Uršič Zora, Krško; Šinigoj Julijana, Vojnik; Šprager Roza, Sv. Miklavž (Beltinci); Vodišek Josipina, Rakek; Veber Alojzij, Žalna; Vadnjal Ana, Hum; Splihal Judita, Griže; Prosenc Ivanka, Zg. Šiška; Miterhamer Stegenšek Ana, Toplice; Kumelj Metod, Ljubljana; Kavčič Antonija, Šulinci; Kopitar Ciril, Tržič; Kupnik Franc, Šoštanj; Kirar Karel, Šoštanj; Kuhelj Marija, Ljubljana; Kregan Ljudmila, Bled; Korene Henrik, Vič; Kastelic Ivana, zab.-Jesenice; Skender Ana, Jesenice; Dolenc Matilda, Planina; Živko Vinko, SI. Bistrica; Titan Josip, Puconci; Tončič Vladimir, Metlika; Likar Gabrijela, Dev. Marija Polje; Leben Rozina, SI. Bistrica; Lekše Joža, Šoštanj; Žabkar Josip, Krško; Raitz Valerija, Sr. Vas; Dokler Terezija, Tržič; Černivec Katarina, Vič; Rozman Maksimir, Ljubljana; Roječ Vladislav, Rakek; Logar Leopoldina, Hrastnik; žužek Josip, Kranj; Tomec Marija, Moravče; Thaler Živka, Celje; Tkačev Marija, Ljubljana; Šum-ljak Ivan, Maribor; Praprotnik Stane, Ormož; Mohor Anton, Maribor; Pianecki Zora, Ljubljana; Pire Marija, Ljubljana; Premrov Jožica, Trbovlje; Pehani Milena, Vič; Pertot Janko, Ptuj; Ivane Valerija, Brežice; Vončina Edvard, Trbovlje; Blažič Štefan, Studenci; Gradnik Cirila, Bled; Horn Pero, Nevlje; Habič Anton, Štore; Hvatal Frida, Ljubljana.
Tiskovine
i.
Spisek otrok, ki so dorasli za vpis v šole
2
Spisek defektnih otrok po §§ 15. in 58. zakona o narodnih šolah
3.
Matični zdravstveni list za defektne otroke
4.
Poročilo o boleznih pri otrocih
po novih pravilnikih
I. o zdravniškem predledu otrok za vpis v šole;
II. o zdravniškem pregledu dece za sprejem v šole za defektno deco in dolžnostih zdravnikov v"teh šolah
ter vse nove predpise
a)	o zdravniškem pregledu dece za vpis v šole;
b)	o postopanju za vpis dece v šole za nezadostno razvito deco in učnih načrtih za te šole;
c)	o postopanju za vpis dece v gluhonemni-ce in učnih načrtov za gluhonemo deco;
d)	o postopanju za vpis slepe dece v zavode za slepo deco in učnih načrtih za pouk slepe dece
izda
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.
Tiskovine se lahko naroče takoj, za knjigo
o vseh gornjih novih predpisih pa sprejema
prednaročila
KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE«
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6.
Pade minister, pade naša smer Naša smer mora biti eminentno nacionalna in rodoljubna.
Poslovanje Udruženja.
Glavni posel nam je šola. Šola je naše življenje. Sto in sto vprašanj nam nalaga ta naša dolžnost. Nove šolske smernice: delovna šola itd., itd. Vzdrževanje šol naj bo v skladu z ekonomskim stanjem naroda. Mi delamo in moramo delati za dvig ekonomskega stanja našega naroda. Saj dobro vemo, da zavisi stanje in napredek prosvete v glavnem tudi od materialnega razpoloženja v narodu. Naši zadatki za katere se potegujemo venomer pa so tudi: Zaposliti v službi vse naše strokovno usposobljene tovarišice in tovariše, sprejeti v službo vse kandidate, med letom ne vršiti prestavljanj, v kolikor tega ne zahteva resnična državna potreba. Napredovanje naj gre svojo normalno pot. Za peto grupo naj upravičuje tudi ocena »prav dobro« in ne samo odlična. Podčrtam pa tole: le službena kvalifikacija naj služi za podlago pri razpisu učiteljskih mest.
In naše materialne prilike?
Z ozirom na ostalo uradništvo in gospodarsko stanje države bi bili lahko v relativnem pogledu v glavnem zadovoljni z našimi prejemki. Seveda nas pa tišče še bremena, ki jih ne smemo spustiti iz vidika. Poročene učiteljice dobivajo v zadnjem času polno do-klado. S tem smo odpravili vprašanje, ki je desetletje razburjalo naše vrste in to gotovo upravičeno. Saj je največ poročenih državnih uradnic ravno v naših vrstah.
Kako pa, tov. predsednik, poslovanje in stanje v našem Udruženju?
Upravičeno lahko trdim na kratko: Zadovoljivo in sem za svojo osebo docela zadovoljen. V tem letu smo plačali iz rednih prihodov dolg v znesku 200.000 Din, kolikor smo ga imeli še na domu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Beogradu v Kralja
Učitefiisld pravnik.
—§ Prevedba v uradniško skupino ni avtomatična. — Razsodba drž. sveta.
Neki tovariš, ki ni bil preveden v (IX.) uradniško skupino z dnem, ko je izpolnil zakonite pogoje, temveč z rešenjem poznejšega datuma, se je pritožil proti rešenju ministrstva prosvete na drž. svet. Drž. svet je tožbo odbil z Br. 16688/32 z dne 28./5. 1932 z utemeljitvijo, da se izdajajo taka rešenja po svobodni oceni upravne oblasti, ker določa § 47. urad. zakona, da »se more« in ne »mora« postaviti pripravnik v najnižjo položajno skupino, ko izpolni pogoje za prevedbo v uradniško skupino.
Prevedba v uradniško skupino ne pripada torej od dneva, ko so dani za to pogoji, temveč od dneva podpisa rešenja, a prejemki teko od prvega dne naslednjega meseca, ne-zavisno na določila § 263. urad. zakona, ker se ne smatra prevedba za napredovanje.
Glede prevedbe v uradniško skupino je važno, da prizadeti vloži prošnjo, takoj ko je napravil praktični izpit in dovršil 3 leta pripravniške službe.
—§ Ročni katalog za šolsko leto 1932./33. izide meseca avgusta t. 1. z vsemi najnovejšimi odredbami in navodili. — Naročite si takoj to priročno knjižico. — Naj ne bo uč-telja (ice) brez Ročnega kataloga.
—§ »Pregled dospelosti period, poviškov in pridobitve pravice za višjo položajno skupino« za šol. leto 1932./33. je v tisku in se bo dobil letos v knjigarni »Učiteljske tiskarne« in pri njeni podružnici v Mariboru. — Tovariši upravitelji, naročite si takoj tiskovino, k vam bo nudla točen pregled vseh napredovanj v šol. letu 1932./33. in jo priporočajte iz tega razloga i drugim uradom v vašem kraju.
—§ Predpisi za sprejem na učiteljišče. Ministrstvo prosvete je izdalo poseben odlok s sledečimi predpisi glede sprejma v prvi razred učiteljišča:
1.	V prvi razred učiteljišča se sprejemajo samo učenci srednjih šol s položenim nižjim tečajnim izpitom in ne učenci meščanskih šol.
2.	Učenci srednjih šol s tečajnim izpitom so dolžni položiti izpit, ki je zanje predpisan, po pravilih z dne 27. avgusta 1931., ako je predhodno ugotovljeno, da odgovarjajo § 35 zak. o učteljiščih.
3.	Odlok g. ministra prosvete S. n. br. 29547 z dne 3. 11. 1931., po katerem smejo biti sprejeti učenci 6., 7. in 8. razreda srednje šole le v tretji in četrti razred učiteljišča, je veljal samo za leto 1931./32., kakor je navedeno v omenjenem odloku. Učenci višjih razredov srednjih šol se morejo sedaj vpisati le v prvi razred učiteljišča, ako so izpolnili vse pogoje, ki so predpisani za sprejem na učiteljišče v § 35.
4.	Od 24. avgusta do 4. septembra morajo biti položeni vsi izpiti kakor tudi sprejemni izpiti za prvi razred. Vpis v vse razrede je 5. in 6. septembra. Šola se prične takoj po vpisu, a najkasneje 10. septembra.
5.	Prošnja za prestop iz gimnazije na učiteljišče, ki ji je treba priložiti potrebne dokumente, mora biti opremljena s kolekom za 5 Din. Pri vpisu v vse razrede (tudi v prvi razred, po izvršenem zdravniškem pregledu in glasbenem izpitu) predlože učenci posebno prijavo, opremljeno s kolekom za 50 Din in izpričevalo prejšnjega razreda, a učenci prvega razreda na izpričevalu o položnem nižjem izpitu potrdilo, da so izpolnili vse pogoje za sprejem v prvi razred učiteljišča.
6.	Šolnina se vplačuje takoj pri vpisu in ne tekom septembra (v smislu pravilnika o plačevanju šolnine Služb, novine z dne 23. aprila št. 94.).
mm.....mmmmtmmui^
Milutina ulici 66. Centralna uprava ima, kakor to dokazuje pravkar navedeni primer smisel za ekonomsko gospodarstvo. Naša glavna skrb pa bo sedaj ta, da odkupimo stavbišče na katerem stoji naš dom. Beograjska občina, lastnica stavbišča, ga je dala pred leti prejšnjemu odboru le v najem, kar bomo morali v bližnji prihodnjosti popraviti, tako da bo stal naš dom na našem zemljišču.
Še kako besedo tov. predsednik o našem tisku s posebnim ozirom na »Jugoslovenče«.
Kakor znano je »Jugoslovenče« namenjen osnovnim šolam naše države. Že v prvem letu je dosegel 100.000 izvodov tiraže. Pisan je v latinici in cirilici, kar nam seveda dela precej ovir. Uverjem sem, da bo prišel čas ko bomo rešili zadovoljivo tudi vprašanje črkar-ske pravde. Enoten črkopis nam je nujno potreben v dokaz našega državnega in duhovnega edinstva. Jugoslovenče prihaja domala prav na vse naše osnovne šole. Nekatere ga prejemajo le v enem izvodu za šolsko knjižnico, precejšnje število pa je tudi takih šol, ki ga dobivajo po več sto izvodov.
Lista beograjske centrale: »Učitelj« in »Narodna Prosveta« imata zadnje leto povečano naklado, obema listoma pa se v zadnjem času — po izjavi uglednih oseb izven organizacije — pozna napredek v redakciji.
Malo drobiža iz naše organizacije.
V zadnjem poslovnem letu prikazuje naša organizacija tudi številčno močnejši razmah JUU šteje v vseh banovinskih sekcijah nad 17.000 članov. Razdelitev organizacije po banovinah je pokazala najlepše rezultate in kaže napredek v članskih imenikih + 4000. V financijelnem stanju sem že omenil vsoto 200.000 Din, ki smo jo uporabili iz rednih dohodkov za plačilo našega doma. Močno so narasli upravni posli centrale. Tako blagajna, administracije in ostale naše pisarne potrebujejo vsled tega večje zaposlitve. Administracija »Jugosiovenčeta« zahteva tri stalne

Naša gospodarska organizacija.
—g PRIJAVITE DIJAKE ZA PENZI-JONAT UC. DOMA V MARIBORU!
Po pravilih se sprejemajo predvsem sinovi učiteljstva in njihovega sorodstva. V kolikor dopušča prostor, pa tudi drugi.
Pišite po prospekte na naslov: Penzijo-nat Učit. doma v Mariboru, Kosarjeva 41.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Poročilo o izrednem, likvidacijskem občnem zboru društva Učiteljski dom v Mariboru in o I. rednem občnem zboru Reg. zadruge z om. z. Učiteljski dom v Mariboru ki sta se vršila v torek, dne 12. julija t. 1. ob pol 16. odnosno ob pol 11. uri v dvorani Nabavljalne zadruge v Mariboru.
V uvodnih besedah pojasnjuje tov. predsednik dejstvo, zakaj se je preosnovanje društva v zadrugo vršilo s tako naglico. Na zadnji skupni seji uprave in nadzorstva se je soglasno sklenilo, da se preosnuje društvo v zadrugo in sicer se naj to izvrši čimprej, ker se, kakor znano, pričenja poslovati v novem poslovnem letu s 1. julijem. Motivi, ki so do-vedli odbora do tega, so bili pa različni. Prvič ima zadruga napram društvu razne prednosti, kakor n. pr. večjo stabilnost, lažje rea-liziranje raznih načrtov, enostavnejše poslovanje, najemanje posojil itd., drugič je pa ravno sedaj potrebno preosnovanje, ko ima Učiteljski dom svoj penzijonat, ki ga bo otvoril 1. septembra t. 1. Radi tesnega časa se ni mogla izvršiti široka agitacija, pač pa so se poslala vabila na vsa sreska društva. Zastopnike je poslalo 7 društev in sicer ormoško, šmarsko, slovenj graško, ljutomersko, šota'njsko, ptujsko in svetolenartsko društvo. Vseh skupaj je bilo navzočih 35 tovarišev članov. Takega obiska še ni imel noben občni zbor, znamenje, da se tovariši dobro zavedajo važnosti časa.
Nato ugotovi tov. predsednik glasovalno pravico navzočih in dožene, da so vsi plačali deleže po 100 Din in pristopnino po 10 Din.
Sklep zadnje skupne seje z dne 5. maja t. 1. — da se preosnuje društvo v zadrugo — se soglasno odobri in sprejme.
Ob navzočnosti istega članstva otvori tov. predsednik I. redni občni zbor novoustanovljene zadr. z o. z. Učiteljski dom v Mariboru.
Po kratkih uvodnih besedah tov. predsednika se prečitajo in premotrivajo pravila točka za točko ter se stavijo predlogi za ev. poznejše izpremembe. Nato se na predlog tov. Vomerja izvolijo sledeči tovariši člani v načelstvo: Anton Hren načelnikom. Ivan Tomažič podnačelnikom, Mirko Kožuh blagajnikom, Štefan Blažič tajnikom. Miloš Verk, Angela Porekarjeva in Milan Megla. Namestniki: Ludvik Šijanec, Mirko Lešnik, Fran Cvetko. V nadzorstvo: Josip Klemenčič predsednikom, Miloš Tajnik, Fran Lukman, Ludvik Petrič, Angela Tomažičeva. V razsodišče: Franc Karbaš, Ludvik Musek, Franc Tu-šak. Namestnika: Martin Vrečko, Ciril Hočevar. V kuratorij: Mešičkova Anka predsednica, Cvetko Ivan, Dojčinovič Mihajlo, Lovše Ivan.
Poslovnik kuratorija, ki ga je prečital tovariš načelnik, se začasno odobri po načel-stvu. Tu se po daljšem razmotrivanju sklene, da se za enkrat sprejme v penzijonat samo fante. Kot mesečna preskrbnina za oskrbo v penzijonatu se določi vsota 500 Din. Izjemni slučaji se bodo vpoštevali.
Soglasno se sklene, da se včlani naša zadruga pri Zvezi slov. zadrug v Ljubljani.
Pri slučajnostih se vrši razgovor o opremi penzijonata in o njega slavnostni otvoritvi..
Tov. načelnik izreka zahvalo za zanimanje in budno zasledovanje naših interesov in zaključi lepo uspeli občni zbor ob pol 14. uri.
Hren A., načelnik. Blažič Št., tajnik.
moči, in poslovanje vrše trije naši tov. upokojenci. Zadovoljivo narašča tudi obisk Učiteljskega doma, ki je shajališče vseh naših tova-rišic in tovarišev, ko prihajajo iz krajev izven Beograda v našo prestolico. Omenjam, da dobi tam prenočišče vsak naš član za ceno 10 Din. Nečlani in ostali pa plačajo dvojno. Zaradi prenočišč se je treba prijaviti tov upravniku, ki stanuje istotako v domu na Kralja Milutina 66. Upravo doma smo poverili tov. Gajiču Radivoju, učitelju na šoli kralja Aleksandra.
Na sejah 17. in 18. marca smo izdelali poslovnike tako za vse sekcije kakor tudi za centralno Udruženje. Med letom smo rešili mnogo organizacijskih kakor tudi ostalih stanovskih vprašanj. Podvzeli smo nebroj intervencij, ventilirali smo vprašanje naše stanarine — ker je zadeva itak že znana, je ne bom razpredel podrobneje. Lahko trdim, da je centrala storila vse, kolikor je bilo v današnjih prilikah mogoče.
Izjava za dnevnike.
Po završetku skupščine sem zaprosil tov. Rašica za izjavo za dnevne liste s posebnim ozirom na izven ljubljanske: zagrebške in beograjske liste Izjava se glasi: Druga ba-novinska učiteljska skupština u Ljubljani jeste skupština vrednih školskih radnika, koji su mnogo uradili' u svojoj organizaciji i čiji uspesi zaslužuju pažnju i priznanje. Sa svojim gospodarskim tekovinama ova učiteljska sekcija stoji na prvom mestu u državi u odnosu prema ostalim učiteljskim sekcijama. Disciplinovanost članstva je za ugled. Njihova ljubaV ptema celini naroda, njihov rad na učvrščivanju Jugoslovenske misli i njihova utakmica u radu na svekolikom uzdiza-nju naroda u ovom delu države služe na čast čelom našem redu. Smišljen i drugarski rad na skupštini prikazuju ovu u najlepšem izgledu i kako to treba da bude na skupštini vaspitača naše najmlade omladine. — nč —
—g Penzijonat Učiteljskega doma v Mariboru. Kuratorij za upravljanje penzijonata Učiteljskega doma je prav marljivo na delu, da izvrši vse priprave za otvoritev penzijonata do 1. septembra. Zakaj ni malenkost smotreno opremiti zavod za 35 dijakov zlasti v sedanjem gospodarsko tako težkem času. Kljub temu je uverjen, da vse priprave izvrši pravočasno. Zaradi obilice dela zlasti v začetku in velike odgovornosti je načelstvo pritegnilo k sodelovanju poleg že na občnem zboru določenih Mešičkove, Dojčinoviča, Cvetka Ivana in Lovšeta še Lukmana, Križ-Tomažičevo, Vomerja in Purkharta. — Prva seja kuratorija se jc vršila dne 18. julija pod predsedstvom tov. Hrena. Na tej seji je bila izvoljena za predsednico tovarišica Mešičkova, zapisnikarjem pa Cvetko Ivan. Potem pa je kuratorij temeljito razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo uredbe penzijonata in raznih nabavk bodisi glede opreme, kakor tudi življenskih potrebščin. V vseh vprašanjih se je doseglo popolno soglasje. Saj je vse vodila edina želja, napraviti penzijonat za udoben in prijeten dom, v katerem bodo učitelj-
Mladinska Malica«
—mm Iz uprave. Dobili smo mnogo reklamacij za knjige tudi od šol, ki niso plačale devetega obroka za publikacije Matice. Pravico do knjig imajo samo tisti naročniki »Našega roda«, ki so plačali vseh osem številk in so dodali še 2-50 Din (deveti obrok) za knjige. Ker se je dvignilo zadnje dni število naročnikov na list in knjige nepričakovano visoko, ne moremo — žal — ustreči več zadnjim naročnikom, ker so knjige pošle. Kdor knjig ne more več dobiti, dobi seveda denar nazaj. — Šole, ki so si rezervirale v začetku šolskega leta vezane izvode »Našega roda« in publikacij, jih seveda dobijo, čeprav zaradi nagromadenega dela v knjigoveznici z večjo ali manjšo zamudo.
Stanovska organizacija JUU
Iz društev s
Poročila:
+ ŠESTDESETLETNICA UČITELJSKEGA DRUŠTVA JUU ZA SODNI SREZ SLOV. BISTRICA. V soboto, 11. junija, je bilo zbrano p6lnoštevilno učiteljstvo Slov. Bistrice in okolice, da proslavi 60-letnico obstoja. Naše slavje so počastili tovariši in tovarišice društev Maribor mesto in Maribor desni breg tako, da se je že v zgodnjih jutranjih urah zbralo preko 120 učiteljev in učiteljic. Meščani so počastili goste s tem, da so razobesili zastave in tako vidno pokazali razumevanje za pomembno slavnost naših požrtvovalnih kulturnih delavcev. Društva so najprej absolvirala svoje stanovske interne
ski otroci bolje preskrbljeni kakor kjerkoli drugod in se bo polagala važnost tudi na njihovo smotreno vzgojo v kar največji meri. — Po razdelitvi dela se je sklenilo, da se vrše redne seje kuratorija vsak prvi torek v mesecu ob 17. uri v domu.
—g Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru in Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1 vabi vse krajevne šolske odbore, šolska upraviteljstva, tovariše in tovarišice, da že sedaj naročajo za prihodnje šolsko leto vse šolske potrebščine, tiskovine in učila, da proti koncu počitnic ne bo prevelikega navala, ki povzroča zastoj pošiljatev. — Zavednost pa seveda zahteva, da gredo vsa naročila potom U. G. P. in tako v korist naših domov.
—g Samopomoč za otroke učiteljev v
Ljubljani. Te dni boste prejeli pristopnice za zadrugo Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani r. z. z o. z. Te pristopnice blagovolite družinski očetje podpisati in vrniti na naslov: Lavrič Pavel, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
zadeve in so zborovala ločeno in sicer domačini pod vodstvom šol. uprav. Tajnika na deš. osnov, šoli, Maribor mesto pod predsedstvom tov. Hočevarja na dekl. osnovni šoli in Maribor desni breg pod predsedstvom tov. Petroviča v hotelu Beograd. Nato se je razvila proslava po točno določenem sporedu. Depu-tacija učiteljstva se je poklonila na mestnem pokopališču umrlim tovarišem, ob 10. uri pa je bila sv. maša v farni cerkvi. Ob 11. uri so zborovalci in gostje napolnili okrašeno dvorano Okrajne hranilnice, kjer je domači orkester pod vodstvom tov. Živka uvodoma zaigral uverturo, nato pa je predsednik Miloš Tajnik otvoril slavnostno zborovanje, poudarjajoč v svojem nagovoru pomembnost 60-let-nega organiziranega delovanja za stanovske pravice učiteljstva, kulturni napredek mladine ter za zmago narodnostnih načel v slovenje-bistriškem sodnem okraju. Predvsem je pozdravil navzoče zastopnike oblasti, uradov in raznih korporacij, ki so poslale svoje odposlance, da počastijo jubilej naših šolnikov. Zborovanje so nato pozdravili in izrekli društvu čestitke: župan dr. Jagodic v imenu mesta, nadzornik g. Koropec v imenu sreskega načelnika, g. dr. Pučnik v imenu Sokolstva, mestni župnik g. Šolinc v imenu duhovščine in katehetov, g. Mondini za rezervne oficirje in banovinski svetovalec g. Gornjak v imenu našega kmečkega ljudstva. Po vmesnih orkestralnih točkah je izpregovoril slavnostni govornik, nadzornik Ljudevit Černej. V svojih izvajanjih je izčrpno zajel delo slovenjebi-striškega učiteljskega društva od početka izza leta 1872. do danes. Očrtal je predvsem borbo narodno zavedne manjšine v prvotni organizaciji, ki se je že po 20-Ietnem društvenem obstoju tako ojačila, da je dosegla pristop k slovenski učiteljski zvezi in tri leta kasneje izvolila slovenski odbor z zavednim
narodnjakom, čresnjevskim nadučiteljem Gregorjem Poljancem na čelu. Ljudska izobrazba se je na ta način dvignila, narodna in politična zavest se je vzbudila in je prestala najtežjo krizo med svetovno vojno ter rodila veličasten pokret za majniško deklaracijo in Jugoslavijo po zaslugah složne vzajemnosti naših učiteljev in duhovščine. — Kakor rdeča nit se vleče vprašanje za izboljšanje gmotnega položaja skozi vsa leta društvenega obstoja. Boj učiteljstva za obstanek tudi danes še ni do-bojevan in ne bo nikoli — ne pri nas ne drugod. Pač pa je brezprimeren idealizem pripo-mogd premostiti neštevilne ovire tako, da je učiteljstvo doseglo v svobodni domovini vsaj dostojni položaj drž. uslužbencev, dočim je bilo v Avstriji vkovano v ozke meje posameznih dežel. Njihova stanovska organizacija si je tekom let izkrčila pota k najsigur-nejši samopomoči preko nemškega »Lehrer-bunda« in »Zveze Jugoslovanskega učiteljstva« do vplivne vsedržavne korporacije U. J. U., pri kateri krepko sodeluje naše društvo za stanovske pravice in ugled svojega stanu.
Velik del društvenega udejstvovanja je zavzelo uspešno stremljenje za samoizobrazbo in napredek šolstva. V tem oziru je naše društvo uvrstiti vzporedno z največjimi društvi na teritoriju bivše Štajerske. Tekom 60 let je oskrbelo nešteto strokovnih predavanj in zbralo odlično strokovno knjižnico. Izmed predavateljev naj bodo omenjeni ti-le: ravnatelj Schreiner, dr. Bezjak, Luka Lavtar, Ivan Koprivnik, dr. Pivko, I. Prekoriek, prof. Dolar, Spindler, dr. Skoberne, pesnik Albreht, dr. Reisman in drugi. — Za samoizobrazbo in širjenje ljudske prosvete si je društvo osnovalo troje krožkov. Posebne hvale vredno je dejstvo, da so se vršila redna društvena zborovanja ne le v Slov. Bistrici, temveč izmenoma po vseh krajih slovenjebistriškega območja. S tem si je učiteljstvo utrdilo ugled in pridobilo mnogo prijateljev med kmečkim ljudstvom.
Društvo so vodili od ustanovitve do danes naslednji predsedniki: Windisch 20, Trib-nik 3, Poljanec 8, Sabati 14 Kokl 4, Rajner 3, Karbaš 3, Planer 1, in končno sedanji predsednik M. Tajnik 4 leta. Vsem tem je slavnostni govornik izrekel zasluženo priznanje in zahvalo. Svoj temeljiti govor je zaključil z besedami: »Organizacija naj živi, živi naj pravo, iskreno in odkrito tovarištvo!« Po pre-čitanju številnih brzojavk je bilo slavnostno zborovanje ob 13. uri zaključeno, na kar so udeleženci na istem mestu skupno obedovali. Popoldan se je ob sviranju orkestra razvila animirana zabava, ki je trajala do odhoda večernih vlakov. — Joža Stopar, t. č. tajnik.
PRVA PROSVETNA KONFERENCA V ŠKOFJI LOKI.
Prisrčno slovo učiteljstva od dolgoletnega nadzornika tov. Vilibalda Rusa. — Učiteljsko delovanje je bilo vsestransko uspešno.
Tik pred zaključkom šolskega leta se je sestalo učiteljstvo škofjeloškega nadzoroval-nega okoliša k prvi prosvetni konferenci, ki se je vršila v mali dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki. Konferenca je bila iz dveh ozirov zelo zanimiva: polnoštevilno zbrano učiteljstvo je dalo duška svoji priljubljenosti do poslavljajočega se dolgoletnega nadzornika in poznanega kulturnega pijonirja tov. Vilibalda Rusa; obsežno in s točnimi številkami podkrepljeno poročilo nadzornika tov. Vinka Za-hrastnika pa je nudilo lep vpogled v razmah šolstva in učiteljskega delovanja v okraju, ki je bilo kljub raznim oviram prav uspešno in razveseljivo.
Nagovoru sreskega poglavarja g. Franja Levičnika so sledile pozdravne besede tov. Rusa, ki je posebej podčrtal, da ohrani učiteljstvo škofjeloškega okraja v prijetnem spominu. Posli šolskega nadzornika so često-krat kočljivi in težki, toda ljubezen, zaupanje in medsebojno pravo tovarištvo so mu bili pomočniki, ki so ostrinam odbijali ost in uravnovesili neprijetnosti v duhu obojestranske uvidevnosti. Šolsko delovanje mu je bilo prvo merilo ocenjevanja slehernega tovariša in tovarišice. Topli in iskreni nagovor so sprejeli navzoči z vsem razumevanjem in je bil tov. Rus deležen viharnih ovacij.
Iz poročila šolskega nadzornika o stanju šolstva posnemamo le najvažnejše podatke V Okraju je 28 šol z 62 razredoma, 6 vzporednicami in 4 oddelki za oddaljene učence. Med temi je 11 enorazrednic, 9 dvorazrednic, 1 trirazrednica in po dve štiri, pet in šestraz-rednici. Pouk na Zabrdu je bil po zakonu o narodnih šolah ukinjen. Učnih sob manjka 18 in je ta pojav za zdravje mladine zelo kvaren, ker se je moral vršiti pouk ponekod v istih učilnicah od jutra do večera. Izmed stavb jih je le 15 v dobrem stanju, Ostalih 13 pa v slabem. Nova šolska poslopja se bodo gradila v Lučinah, Retečah, Sovodnjem in Železnikih, dočim je novo, moderno urejeno poslopje deške šole v Škofji Loki že pod streho. Šoli v Bukvici in v Javorjah se bosta razširili, v Lc-skovici pa bodo morali poiskati krajevni či-nitelji pripravnejši prostor za šolo. Lastna poslopja ima 19 šol, ostalih 9 ima najete prostore v zasebnih hišah. Nič razveseljiva ugotovitev ni, da niti ena šola (razen deške in ur-šulinske v Škofji Loki) nima telovadnice, ne delavnice za deška ročna dela in še manj kopalnice. Na šolah je samo 19 učiteljskih stanovanj, 1 zbornica in 16 kabinetov. Tudi slika glede vrtov ni kaj prida. Dovolj veliki vrtovi so 4. premajhnih je 14, brez vrtov pa je 10 šol. Sadovnjakov je 12, vzgledno urejena drevesnica pa le ena na Gabrku pri tov. Janezu Grumu v Poljanski dolini. Učiteljske knjižnice imajo 6108 knjig, šolarske 6592 in narodne 8068. Mladina je prečitala 12.634 knjig.
Učiteljev je v okraju 75 in sicer: 27 učiteljev, 35 učiteljic, 3 duhovniki-dnevničarji in 10 redoVnic-urŠulink. Na učitelja odpade 47 otrok.
atere zvezke
bomo uvedli
v šolskem letu 1932/33
v nase šole?
Za Šolske naloge
zvezke Državne tiskarne po predpisu ministrstva prosvete, ki jih lahko vsakdo dobi v Učiteljski knjigarni v Ljubljani in podružnici Učiteljske knjigarne v Mariboru.
Za domače naloga in vale
zvezke Učiteljske tiskarne, ki se prodajajo v korist naših Učiteljskih domov.
UČITELJSKA TISKARNA
reg. zadruga z omej. zavezo
v LJubljani
Javno delovanje učiteljstva je bilo jako povoljno, težje v oddaljenih gorskih naselji^ in v krajih, kjer se delo prosvetnih pijonirjev ni hotelo prav doumeti in so se stavile stremljenju učiteljstva razne zapreke. Kljub temu je šlo na oder 30 iger, predavanj je bilo 92, roditeljskih večerov 13, šolske razstave 4, gospodarsko nadaljevalna tečaja 2 in kmetijsko nadaljevalni tečaj 1. Razen tega je bila cela vrsta predavanj na domačih učiteljskih konferencah
Število otrok je v okraju 3327 in se je število učencev zvišalo od lani za 276 šolarjev. Kljub boleznim in oddaljenosti otrok od šole so učni uspehi prav lepi, naravnost razveseljivi. S pozitivnim uspehom je končalo šolsko leto 83 odstotkov vseh otrok in je med njimi 445 odličnjakov.
Na šolah se je pridno varčevalo, Podmladek rdečega križa je deloval malone povsod, s posebno vnemo so se organizirali abstinenti, ki jih je 2715. S toplo zahvalo vsem tovarišem in tovarišicam, ki so k prosvetnemu napredku loškega okraja v vseh smereh tekom leta mnogo doprinesli, je zaključil prosvetni referent svoje poročilo.
Učiteljstvo iz Škofje Loke .je nato refe-riralo. Tov. Rudolf Horvat in Laly Wrischer-jeva sta govorila o dolžnostih narodnega učitelja, tov. Vojteh Debeljak je zbral načela delovne šole, za zaključek pa je objasnil tov. Horvat škodljivost alkohola za mladino in navajal pota, ki naj jih ubere učiteljstvo pri abstinenčni propagandi.
Po rešitvi kopice interno šolskih zadev, izvolitvi odbora za povzdigo šolskega vrtnaiV stva in določitvi članov stalnega odbora se je zahvalil tov Horvat v imenu učiteljsta nadzorniku Rusu za očetovsko razumevanje in bratsko roko, ki jo je prožil tov. referent svojim podrejenim. Iznova je moral spregovoriti simpatični šolnik, nazdravni klici vse vprek, burno aklamiranje je sprejelo njegove čuteče poslovilne besede.
S petjem državne himne je bila prva prosvetna konferenca zaključena. Učiteljstvo si je ogledalo nato skrbno pripravljeno razstavo na deški šoli, drugi tovariši pa so pohiteli v novo in še neotvorjeno šolsko zgradbo, ki je med najimpozantnejšimi na Gorenjskem. Novi salon pri Rottenbucherju je iznova združil vse učiteljstvo pri skupnem obedu. — Žal je le prehitro prišel čas ločitve. Avtobusi so odpeljali večino učiteljstva v doline, da tam, sredi planinskega sveta nadaljujejo s svojim odgovornim in težavnim delom.
V. D.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠMARJU JfKi JtLS^ri je zborovalo dne ¿0. junija ob lu. uri v Kog. Slatini. i\avzociii ju bilo 'U tovarišev od 'to, t. j. Vo 7u. frcu zborovanjem se je vršil sreski učiteljski zoor za souna okraja i>marje in Kogatec. treski šolski referenc g. rmk ione pozove navzoče, da se v znak udanosti vladarju dvignejo in zaknčejo kralju Aleksandru i. trikrat »Živijo«. ¿borovalci so zapeli državno nimno. bleUno je poročilo sresKcga šolskega reieren-ta o stanju šolstva v srezu ter metodična navodila za pouk posameznih predmetov in praktični migljaji glede šolske administracije. Uospouična Kukovčeva je podala rete-rat o važnih smernicah delovnega pouka. Predavateljica je pokazala trnjevo pot uvedbe delovnega pouka v podeželskih hribovskih šolah ter dokazala, da so tudi tukaj mogoči pozitivni uspehi. O okrajni učiteljski knjižnici v Šmarju je podal poročilo g. Smeh, o oni v Rogatcu pa g. Steianciosa. Obe poročili sta se odobrili. Po končanem sreskem učiteljskem zboru se je vršilo zborovanje sreskega društva JUU.
1.	Predsednik tov. Verk otvori zborovanje in pozdravi navzoče članstvo.
2.	trečitajo se došli dopisi.
3.	Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
4.	Skupščine se udeležita tov. Verk in Štefanciosa. Predlogi za glavno skupščino:
a) Ukinitev draginjskih razredov.
bj Reducirajo naj se v prvi vrsti one poročene učiteljice, ki niso poročene z drž. uradniki, da pridejo na njih mesto novinci.
Tov. Ahtikova predlaga, naj se naprosi bansko upravo oziroma ministrstvo prosvete, da ostane g. Fink Tone vršilec dolžnosti in sreski šolski preglednik v Šmarju pri Jelšah definitivno na tem položaju, ker je učiteljstvo spoznalo v njem izbornega šolnika ter odkritega tovariša in svetovalca, kateremu popolnoma zaupa.
Vse učiteljstvo iskreno želi končno ureditev nadzorniškega vprašanja v našem srezu, ker je dosedanja pogosta izmenjava nadzornikov zelo kvarno vplivala na razvoj šolstva in medsebojnih odnošajev učiteljstva. — Predlog se soglasno sprejme z burnim odobravanjem. Datum in dnevni red prihodnjega zborvanja, ki bo obenem občni zbor, se objavi v »Učiteljskem tovarišu«.
Tajnik: Rataj Oskar. Preds. Verk Miloš.
Knjigarna
Učiteljske tiskarne v Ljubljani
POZOR!
Učiteljstvu
mariborskega okrožja!
je otvorila v začetku julija
v Mariboru
v Gornji Gosposki ulici št. 44
svojo podružnico
Pozivamo učiteljstvo, da prečita zadevno okrožnico, ki so jo te dni prejele vse šole mariborskega okrožja
Novosti na knjižnem trgu.
—k Naš Alpinizem. Turistovski klub »Skala« je založil novo alpinistično delo pod naslovom: »Naš alpinizem«. Sodelovali in izvršili so ga izključno njegovi člani. K temu delu, ki je glavne delavce zaposlevalo tri leta, jih je napotilo dejstvo, da Slovenci še nimamo podobne knjige. — Delo nosi na čelu ideološki članek o alpinizmu, osebni nazor enega naših alpinistov. Po štiridesetih straneh* sledi izčrpen pregled celotnega slovenskega alpinizma od prvih začetkov pri Valentin Staniču do današnjega razmaha. — Viri za delo so bili naša in nemška literatura o naših Alpah, predvsem pa lastne ture, opazovanja in izkušnje Skalašev. — Strani 310, cena Din 65-—. Knjiga se lahko dobi v vseh knjigarnah, ali pa direktno v klubskem lokalu Turistovskega kluba »Skala«, knjižnica, Ljubljana, palača »Grafike«, Masarykova cesta 14/11., levo. Po pošti poslana knjiga stane Din 3'— več, kdor želi priporočeno, pa Din 5'— več. — Knjižnica Turistovskega kluba »Skala« posluje vsak dan od 14. do 16. ure popoldne.
Specialna delavnica za popravila in uglaševanje
klavirjev
BAJPE JOSIP
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in soclaine namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmar jši znesek Din 5' —
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, Izpratan optik in urar LJUBLJANA, Stari trg 9
Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno.
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
N	
A	; i*
J	I
N	m
1	
2 J	•J
E	H
C	"f
E	
N	Vi-' M
E	
UČITELJSKA
TISKARNA
V LJUBLJANI
Je najmoderneje urejena In izvriuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do naJmod.rneJSega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovna In znanstvene knjige. — ilustr.knjlgeveno-barvnem In večbarvnem tisku. Brošure In knjige v malih in največjih nakladah. — časopise, revije In mladinske liste.
Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
šolski zvezki za osnovne, mešč. In srednje Soie. Risanke, dnevniki In beležnlce.
Vse tiskovine za druitva In Sole (lepake, letaka, Izpričevala Itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni I
UimUtKšk §C NJIGARNA
ima v zalogi .Galerijo naših mož": 1. Trubar, 2. Vodnik, 3. Slomšek, 4. Prešeren, 6. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič, 9. Aškerc, 10.Tavčar, 11 .Leveč, 12.ErJaveo 13.Jenko, 14.Cankar, 15. Gangl, 16. Parma, 17. Kersnik, 18. Maister, 19. Župančič, 20. Strossmayer. Slika 10 Din-
G o stilna
Režem
Ljubljana
nažabjaku št.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
LBGiàï
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 28
SPECERIJA DELIKATESE Zajutrkovalnica Kava dnevno sveža iz lastne moderne pražarne
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
'^lasd
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.
Avgust Agnola
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.
L__
F. König
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.

«asasa
LE RIJA
JE V ZALOGI
KNJIGARNE UČITELJSKE TISKARNE v LJUBLJANI mmmmmmmmm■
FINK.OVE- 2SISIRKJ& NAMISOK IN OOR1EDB
za osnovne in mešč. šole ter učiteljišča v Drav. banovini
I.	zvezek (od prevrata do konca leta 1920.) broi. Dia 5"—.
II.	zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 7'—. IH. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 9'—.
IV.	zvezek	(od 1. januarja 1923. do 30. junija 1924.) broi. Dm 14'-.
V.	zvezek	(odi. julija 1924. do 31. decembra 1925.) broš. D« 31-.
VI.	zvezek	(za 1. 1926.) broi. Din 24—. Vn. zvezek (za 1. 1927.) broš. Din 25 -, VHI. zvezek (za 1. 1928.) broš. Din 25—.
IX. zvezek	(ca 1. 1929.) broi. Din 25—.
Naročila sprejema
KNJIGARNA
UČITELJSKE
TISKARNE V LJUBUANI
Prav tam se dobi: C. Cavalieri : Propisi o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. Broi. Din 120'—.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek
4.	Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškerc 10. Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec 13 Jenko
14.	Cankar
15.	Gangl
16.	Parma
17.	Zupančič
18.	Kersnik
19.	Maister
20.	Finžgar
21.	Strossmayer
61-5 X 47-5 cm. Slike à Din 10'— Okrasite z njimi šolske prostore !
»«cmtMnaaa

UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
ANTON KRISPER, uubljana
MESTNI TRG 26 ♦ STRITARJEVA ULICA 3
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!