Leto XVIII. it. 17
V organizaciji Je mol, kolikor mod — toliko pravice
UredniStro in uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti irankira-ai in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Ček, račun 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, 'celoletno Din 48.—. Za člane Izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Teleion Štev. 3478,
Kongres strokovnih organizacij.
Strokovna komisija za Slovenijo je sklicala v nedeljo, 20. septembra 1931 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani
oblastno konferenco
Začasni dnevni red konference je sledeči:
1. Otvoritev konference, pozdravi, volitve verifikacijske komisije.
2. Poslovno poročilo upravnega in nadzornega odbora.
3. Statut URSS-a in reorganizacija Strokovne komisije. Referent sodr. Stanko.
4. Socialno-politične zahteve. Referent s. Petejan.
5. Gospodarska politika in položaj delavstva. Referent s. Uratnik.
6. Volitev nove uprave.
7. Razno.
Vsaka sestavna organizacija ima pravico, delegirati na kongres:
a) do 200 članov enega delegata;
b) na vsakih nadaljnih 200 članov po enega delegata.
Začetek konference je točno ob 8. uri zjutraj.
Fr. Jernejčič s. r., t. č. predsednik.
J. Stanko s. r., t. č. tajnik.
i	-.......... ""	—
H kongresu strokovnih organizacij v Sloveniji.
20. septembra 1931 bo zboroval v Ljubljani po ujedinjenju drugi kongres strokovnih organizacij.
Kakor je bil kongres v Tivoliju slavnosten, demonstrativen, kjer je urbi et orbi oznanil, da se je organizirano delavstvo kljub vsemu strnilo v eno fronto, da se zaveda, da je le v skupnosti, v mogočnem »MI«-ju njegova moč, kakor je prvi kongres
4.	in 5. februarja 1928 trdno začrtal pot, po kateri mora korakati strokovni pokret, tako bo letošnji kongres pregledal dosedanje delovanje in povedal glasno in jasno vsem, da se enotnosti strokovnih organizacij in strokovnega pokreta sploh ne sme cepiti in rušitL
Doba od zadnjega kongresa strokovnih organizacij je doba velikih akcij, napornega dela, ki se pa v javnosti ni moglo oziroma ni smelo pokazati. Kajti razmere tega niso dopuščale.
Razen »Delavca« izdaja Strokovna komisija tudi žepni koledar vsako leto.
Poleg vsega upravnega in orga-nizatoričnega dela je pa Strokovna komisija izvedla več važnih akcij v delavskem interesu. Omenimo naj le imenoma te akcije, ker so našim či-tateljem že itak znane po tekočih poročilih ali pa ker so sodelovali pri njih. Predvsem poudarimo, da se je komisija trudila, da se oživotvorijo medstrokovni odbori po delavskih centrih, kar se je pa le deloma obneslo. Premalo je še delovnih moči, da bi taki skupni odbori raznih strok mogli izvajati potrebno agilnost bodisi v agitaciji ali pri akcijah.
V letu 1928 so dobile naše organizacije pri volitvah delavskih zaupnikov 347, leta 1931 pa 285. To število zaupnikov je zaraditega toliko manjše, ker se je leta 1931 železni-
Na Inšpekciji dela v Ljubljani leži mnogo aktov — pritožb. Zakaj se ne režijo? Zakaj ni kontrole po obratih, katerih se tičejo te pritožbe? Zakon o zaščiti delavcev predpisuje kontrolo. Zakaj se ne izvaja zakon o zaščiti delavcev?
Letos izidejo 4 krasne knjige Cankarjeve družbe in sicer:
1. Koledar Cankarjeve družbe za leto 1932. Potopisi in poljudne znanstvene razprave, lepe povesti in drugi spisi, vse z mnogimi slikami.
2. Angelo Cerkvenik: »Orači.« Znamenita povest iz delavskega življenja, še lepša od povesti »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«.
3. Liam O’ Flaherty: »Z v e r se je prebudila.« Krasna povest iz vojne, kakršnih še v slovenščini nimamo.
4. A. Nexo: »Po solnčni Španiji.« Mičen potopis z mnogimi zanimivimi slikami.
Oprema knjig in platnice bodo lepe. Knjige vezane v karton.
In to vse za [članarino 20 Din. Sodrugi In so-družice! Če še niste člani Cankarjeve družbe, vpišite se takoj. 20 Din za 4 knjige ni žrtev, nego poceni nakup lepih knjig.
Knjige Cankarjeve družbe morajo biti ponos vseh sodrugov in sodružic. Zato naj postane vsakdo član.
Nova ustava razglašena
Razširjenje vlade.
S kraljevim manifestom z dne 3. septembra 1931 je bila razglašena nova ustava kraljevine Jugoslavije.
Na predvečer izdaje manifesta se je vršila kronska seja vlade, na kateri se je razpravljalo o zadevah državne uprave.
Izpopolnjena je bila z ukazom kralja z dne 2. septembra 1931 tudi vlada, in sicer so bili imenovani za ministre brez portfelja Kosta Timo-tijevič, dr. Ivan Paleček, Andro Stanič, Ivan Pucelj, Pavao Matica in dr. Avdo Hasanbegovič.
Za gradbenega ministra je bil
imenovan dr. Albert Kramer, doslej poslanik v Pragi.
Razrešena sta bila (3. 9. 1931) minister za gradbe ing. Dušan Ser-nec in minister pravde dr. Svetomir Ljotič.
Ko je bila nova ustava proglašena, je v četrtek, dne 3. septembra, vlada demisijonirala, nato pa je novo vlado sestavil zopet general P. Ziv-kovič iz prejšnjih in novo imenovanih ministrov.
Ustava obseza 120 členov in stopi takoj v veljavo. Novi parlamentarizem bo tvoril senat in poslanska zbornica.
Sveeana otvoritev driavnega sindikalnega kongresa.
Po kongresu strokovnih organizacij v Sloveniji se vrši dne 27. in 28. septembra v Zagrebu drugi redni kongres URSSJ.
Tega kongresa se udeleže delegati: Internacionalo bo zastopal so-drug Leon Zuo iz Pariza. Internacionalno zvezo lesnih delavcev sodrug Fritz Tarnov iz Berlina. Internacionalno transportno federacijo sodrug Nathans iz Amsterdama. Belgijski pokret bo zastopal sodrug Mertens.
Švedski sindikalni pokret bo zasto pal sodrug Johansen. Madžarski sin dikalni pokret bo zastopal sodr. Gal.
Zagrebški mestni medstrokovni odbor se je odločil, da kot domačin organizira svečano in javno otvori tev državnega sindikalnega kongresa. Vršil se bo v to svrho javen shod, na katerem bodo govorili delegati iz Internacionale in zastopniki delavskega gibanja iz raznih držav.
čarjem prepovedalo voliti delavske zaupnike, sicer bi bilo večje kakor ono leta 1928.
Strokovne organizacije so izvedle akcijo za zaščito vajencev, dalje za starostno zavarovanje in proti poslabšanju socialnega zavarovanja sploh. V tem primeru je nad 15.000 po raznih krajih na zborovanjih povedalo (avgusta 1929) svoje stališče v teh vprašanjih. Ta akcija se je ponovila meseca januarja 1930. Okoli 150 odborov in shodov je sklenilo resolucijo, ki je bila poslana v 47 izvodih ministru socialne politike ter po deputacijah predložena pristojnim sreskim načelnikom.
Nadalje je vodila Strokovna komisija akcijo za nezaposlene, akcijo za osemurnik. Dne 3. septembra 1928 je obrtniška zveza in trgovci na svojem shodu zahtevala deseturni delovnik. V protest te zahteve so strokovne organizacije proglasile dveurno protestno stavko ter poslale k velikemu županu posebno deputacijo in obrazložile svoje stališče za osemurni delovnik.
Pomembnejša je bila tudi akcija za podaljšanje stanovanjske zaščite. Ta akcija se je vršila 1928 in 1930.
Strokovna komisija se je udeleževala po svojih zastopnikih tudi
anket, ki jih je sklicevala Delavska zbornica. Tako: o stanovanjski zaščiti, o delavskem pravilniku za železničarje, o rudarskem socialnem zakonu, o obrtnem zakonu, o odpiranju in zapiranju trgovin in obratov, o osemurniku in ŠOodstotni dokladi za čezurno delo.
Gospodarska kriza, ki je zavihra-la z vso krutostjo po delavskem razredu, je pojav, kakor jih je bilo sicer že več tekom desetletij, vendar s tem razločkom, da je nastala potem zopet splošna konjunktura. Sedanja kriza pa je začetek konca kapitalističnega gospodarstva in delavstvo se mora tega zavedati z vso resnostjo in stati pripravljeno. Strokovno gibanje mora torej objeti vse panoge industrije in obrti, posamezne centrale strokovnih organizacij morajo medsebojno biti še v večji zvezi. Strokovni forumi od najmanjšega do naj višjega morajo biti auto-ritativni na vse strani in vzbujati s svojim delovanjem in enotnostjo rešpekt tudi pri onih, ki se še niso uspeli izviti iz plenic brezbrižnosti za svojo lastno usodo in ki jim je geslo »Ml« nepoznana stvar.
Organizacije so od zadnjega kongresa številčno napredovale. — Glasilo vseh teh organizacij (razen železničarjev, nameščencev in grafi-čarjev) je »Delavec«, ki izhaja dvakrat na mesec ter je dobro urejevan. Prinaša načelne ali aktualne članke in pregled o gibanju predvsem priključenih organizacij. »Delavec« izhaja že 18. leto in je tako-rekoč zrasel z organizacijami. Čuti in vidi se, da je prav v tem skupnem listu velika sila, ki pospešuje razvoj in brezvestno bi bilo to skupno glasilo odtegniti delavstvu te ali one organizacije in ga s tem odtrgati iz duhovne vezi z ostalim delavstvom!. Naše delavstvo se čuti eno, zato smo prepričani, da bo čuvalo tudi to svoje duhovno središče kakor zasluži. Naj ostane tudi v bodoče vodnik delavskemu strokovnemu gibanju!
V prepričanju, da bo letošnji kongres še močnejše zasadil zavest solidarnosti in moči med strokovne organizacije, da bo v tem težkem času krize kapitalizma zasijal, kakor zvezda v viharni noči, da bodo po kongresu moči strokovnih organizacij naraščale in se jačale, pozdravljamo kongres razrednih strokovnih organizacij in vse delavske delegate, ki bodo te dni prihiteli iz vseh krajev Slovenije, da kujejo sebi in otrokom boljšo bodočnost.
Kaj je s starostnim zavarovanjem rudarjev in plav2arjev?
To vprašanje tlači danes rudarsko in plavžarsko delavstvo bolj ko kdaj poprej. Ne bomo se danes spuščali v podrobnosti tega zavarovanja, ker se je o tem za prizadeto delavstvo tako važnem vprašanju že toliko pisalo in govorilo na shodih, konferencah in na sejah glavnega upravnega odbora bratovske skladnice, da, ko bi se to pisalo in govorilo najtršemu kamnu, bi se moral omehčati.
Koliko težko zasluženega delavskega denarja so že potrošile razne delegacije za intervencijo pri pristojnem ministrstvu? Koliko lepih obljub in priznanj o nevzdržnem položaju tega zavarovanja so podali že razni ministri, ali zopet vse zastonj.
Vsakdo mora Citati Fr. 2ge£evo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. —-
• Šesto leto že teče, odkar vodijo rudarji in plavžarji borbo za zboljšanje sedaj veljavnega Pravilnika o bratovskih skladnicah. Koliko nesrečnežev je med tem časom na podlagi čl. 48—50 že prišlo ob vse pridobljene pravice? Koliko bede in joka je bilo s tem povzročeno? In vsa krivičnost tega pravilnika ne vzdrži tega zavarovanja pred polomom.
Čeprav je minister najprej hotel sanirati skrahirane blagajne pokojninskega zavarovanja s tem, da je
Guštanj.
V nedeljo, dne 23. avgusta t. 1., je sklicala tukajšnja podružnica S. M. R. J. javen tovarniški sestanek, na katerem nam je med drugimi s. Toman iz Jesenic izčrpno orisal splošni položaj delavstva v težki železni industriji in pozval vse navzoče, naj vendar enkrat že spregledajo, ter vstopijo v enotno razredno strokovno organizacijo. Upravičeno je grajal našo zaspanost in indiferentnost, ki se je razpasla med nami in ki nas tako strašno biča. Kaj čakamo? Na kralja Matjaža, da pride ift nas reši? Nikdo, ne ta ali oni, samo mi, mi sami, v nas samih je ta moč, da vržemo raz sebe ta jarem, ki nas guli. S tem zboljšamo svoj mizerni položaj. Zato guštanjski kovinarji, naj nas vendar že enkrat zdrami ta bič, ki pada po naših plečih, sledimo pozivu vsi do zadnjega delavca v tovarni, postanimo člani enotne strokovne organizacije in bodimo uverjeni, da če bomo mi naprain organizaciji storili svoje, tedai šele bomo lahko tirjali od nje, da bo z veseljem storila vse za obrambo nas in naših pravic.
Fr. T.:
Hlapec Jernej.
Kdaj je že spisal naš Cankar to zgodbo in koliko se jih še dogodi vsak dan...
Sredi lepega dopoldneva drvi gorenjski vlak v Ljubljano. Potniki vstopajo in zopet izstopajo na vseh postajah, ter hitijo dalje po svojih dnevnih opravkih. Samo eden, ki izstopi na eni večjih gorenjskih postaj, ne more tako za drugimi. Počasi, trepetajoč po vsem životu in bojazljivo, obut samo v nogavice, čevlje čez ramo, ves oprt na palico, se pomika naprej in vsak hip omahne. Pristopi prijazen sprevodnik, ga prime pod roko in mu pomaga, da pride siromak srečno čez tire. Presunljivo je bilo gledati to sliko. Povprašam neko žensko, ki se je z njim skupaj vozila in sem ju videl v živahnem razgovoru, ter izvem sledeče:
Fant, še ne 25 let star, je delal nad dve leti pri nekem posestniku. Devali so žito v kozolec. In fantu, ki je stal na prečki, se ta zlomi in nesrečnež pade na tla, kjer se močno poškoduje. Leži doma in se zdravi brez zdravnika. Ko gospodar le končno uvidi, da bo moral klicati zdravnika, pošlje ponesrečenca samega brez vsakega spremstva v oddaljenejše mesto k zdravniku. Kako sta se pomenila z zdravnikom, ženska ni vedela, zvedela je edino to, da fant niti toliko denarja ni imel, da bi kupil od zdravnika predpisana mu zdravila. Kako je revež potoval nazaj, smo povedali zgoraj.
In sedaj najlepše. Fant je prepuščen svoji usodi tam na peronu. Milo gleda za zdravimi ljudmi on, ki je bil tudi še pred kratkim prav tako zdrav kot drugi. Hlapec Jernej, ki ne more več delati. Nihče se več ne zmeni zanj. Niti zavarovan ni bil nikjer, šele po nesreči ga je gospodar prijavil. Vprašalo se ga je, ali nima gospodar konja in zakaj ga ni prišel na postajo čakat? Ima kpnje, ali oni so na vožnji in nimajo časa, da bi kdo prišel na postajo, je bil odgovor. Pretreslo me je vse to, ko sem se bil zamislil v položaj tega siromaka. Ko je bil še zdrav in močan, je imel gospodar brigo zanj, da mu dela in gara; sedaj, ko se je v njegovi službi ponesrečil, nima niti toliko časa, da bi prišel s konjem po njega. Zakaj ga ni zavaroval? Kdo mu bo povrnil njegove zdrave noge, ako siromak več ne ozdravi? Dečko je star še no^25 let. Kdo bo skrbel zanj? Starši, bratje? Ce jih ima in ali so dolžni? Ce ne pade v breme občini. Ali niso tudi občinska oblastva poklicana, da pazijo na to, da imajo gospodarji svoje stalne posle
zvišal prispevek od 5 na 7%, ter podaljšal delovno dobo od 30 na 40 let, se je kmalu pokazalo, da tudi to ne zadostuje. Zopet je moral poseči vmes in zvišal ie prispevek od 7 na 12%. Pa tudi to ne drži. 2e par mesecev po tej nameravani sanaciji se je pokazalo, da bi bilo zavarovanje takoj močno pasivno, če se ne bi izdatki krili s tekočimi obrestmi. No, in po zadnjih letošnjih redukcijah delavstva in mnogoštevilnih upokojitvah gre deficit v vedno večjem obsegu naprej.
Nemška država i. dr. so n. pr. valorizirale vse premoženje starostnega zavarovanja, in poleg tega še vse one predčasne upokoiitve vsled posledic, dobljenih v vojni, padejo v breme invalidske blagajne. Poleg tega podpira nemška država še z 72 milijoni nemških mark ali 972 milijoni dinarjev letno pokojninsko zavarovanje rudarjev.
Upravičeno se danes vprašujejo rudarji, zakaj pri teh mizernih mezdah, poslabšanih še s praznovanjem šihtov, plačujejo tako visoke prispevke, a ne bodo pa imeli nikoli nič od tega.
zavarovane? O kaki organizaciji pri teh delavcih itak ni niti govora, čeprav vemo, da jih po drugih naprednih državah imajo že tudi ti. Ko mi je šlo vse to v mislih skozi glavo, sem bil sam sebe vesel, da sem član svobodne strokovne organizacije, katera morda edina bi me v enakem položaju ne pustila na cesti, ampak z vsemi sredstvi poskrbela za to, da bi prišel do svojih pravic. Kakor se je temu nesrečnežu v tem slučaju godilo, prav tako se lahko v drugi obliki godi nam, ako ne bomo poskrbeli, da je sleherni delavec član svoje strokovne organizacije, te naše najboljše zavarovalnice; mi pa, ki smo že člani te velike skupnosti, zvesto vztrajajmo v njej.	Fr. T.
Toman Franc:
ZAPIŠI TO, TOMAN!
Pa so mi naročili: Od Jesenic kaj napiši, življenje jeseniškega delavca nam pokaži! Nič prijetna naloga. Kaj naj pa povem, ko pa je življenje delavca povsod skoro enako, povsod pa gotovo trdo in težko. Vendar poizkusim.
V ozki dolini med Karavankami in Me-žakljo, ob vznožju Golice, ležijo Jesenice. Še pred kratkim trg, sedaj že mesto in menda najmlajše v Jugoslaviji. Že v bivši Avstriji so imele Jesenice važno vlogo, in sicer kot nosilni steber nemškega mostu na Adrijo, ter važno železniško križišče Ljubljana—Trbiž in Dunaj—Trst. V naši državi so Jesenice skoroda ob meji dveh držav, Italije in Avstrije ter tako vsaj za Avstrijo zadnja obmejna postaja.
Drugače imajo pa tudi Jesejice svoje tipično industrijsko lice, kakor ga opažamo že od daleč v vseh industrijskih centrih: visoke dimnike, sajasto ozračje, fabrike, barake itd.
Daleč nazaj v 16. stoletje sega zgodovina jeseniškega plavžarstva. 2e v tem stoletju so kopali železno rudo v Zelenici in v Rovtih nad Jesenicami, katero so rovtarski kmetje vozili z voli na Savo pri Jesenicah v tamošnje plavže. Tu je bil velik plavž s svojimi pudlarji, fužina z »norci« (težka železna kladiva na vodni pogon), katera so kovala in vlekla pudlarsko železo v lepo, ravno, paličasto. V tistih časili je bilo po Gorenjskem več takih fužin in plavžev, prav tako tudi v Bohinju. Iz savskega in bohinjskega plavža je nastala delniška družba Krainische Industrie-Gesellschaft. Ta družba je pričela graditi leta 1888 moderno tovarno na Savi, katera je začela obratovati že leta 1890 z eno martinovko, težko in lahko valjarno, žičarno. mehčilnico in žaril-nico, zavijalnico in žrebljarno ter mehaničnim oddelkom. Vse delavce iz Bohinja in savskega plavža so porazdelili v novo tovarno. Za martinove peči je družba poslala kakih pet delavcev v Gradec, da se tam priučijo novemu sistemu plavžarskega dela. Zičarno, žrebljarno in pripadajoče obrate so pa zasedli večinoma delavci iz bližnje Bistrice v Rožu na Koroškem, ker so tam imeli že tisti čas slično tovarno. Tako nekako je začelo plavžarsko življenje na Jesenicah in starejši delavci še danes pripovedujejo o tistih časih, ko je vsak lahko dobil zaposlenja v tovarni vsak čas, da je tovarniški vratar na cesti človeka ustavil in ga vpraševal, da li bi ne hotel iti na delo v tovarno. O kaki brezposelnosti tisti čas niti govora ni bilo.
Prišla je nova doba In z njo novo življenje. Tehnika je napredovala skokoma, pričela se je racionalizacija na celi črti. Tam, kjer je bila preje potreba za 10—15 delavcev, sta danes samo še dva ali trije.
Dela se v pravem ameriškem stilu in o kaki primitivnosti ni niti govora. Plinogenera-torji so se zmodernizirali, zlaganje in dovažanje premoga je preje opravljalo na desetine delavcev, danes dva in moderni žerjav. Izpopolnile in zvečale so se inartinov-ke, pospešilo se ie taljenje starega železa, ne pa zmanjšala vročina, ki žge delavce; najnovejše turbine dajejo pogonsko silo za žično valjarno, kjer v divjem plesu kakor kače plešejo žareče žice. Neznosen smrad po žveplu ti vdari v nos iz bližnje žarilni-ce; iz nasprotne mehčilnice te opaja vonj hudičevega olja in že si v brnečem vrvenju gonilnih jermenov. Najmodernejši stroji vlečejo žico od klavirske finese do grobe brzojavne. Kakor svileni pasovi, tečejo v mrzlovaljarni trakovi fine pločevine, pa žrebljarna z vsem truščem in ropotom, jermeni, transmisije... Samo z nemimi, žreb- • Ijarjem razumljivimi kretnjami lahko soseda na kaj opozoriš ali mu kaj poveš. In zopet prašna livarna s tekočo litino v vsemogoče oblike in modele in mehanične delavnice, pa vedno razbijajoča kotlarna ... Vse to tesno zveže delavca-kovinarja, ga priklene nase in ga ne izpusti več. Od prvega trenutka, ko vstopi v tovarno, pa skozi celo življenje ga spremlja ta pesem dela, ga utruja in mu pije kri ter črta dneve njegovega življenja. Izpopolnile so se delavnice, opremile z najmodernejšimi stroji, ni se pa olajšalo dela delavcu. Še težje je nastalo, še več pazljivosti in izvežbanosti zahteva od njega, do skrajnosti mu izčrpava vsak dan duševno in fizično silo.
Strt od divjega tempa racionalizacije, ki je njega še pustila za nedoločen čas na delovnem mestu, dočim je stotine njegovih sotrpinov moralo v brezposelnost, na cesto, se vrača kovinar z dela domov. Dom. Malo je tako srečnih, da so si ustvarili tekom dolgih let svoj lasten dom. Mnogo jih je, ki so se okorajžili in si pričeli graditi skromne hišice, za katere bodo morali stradati po 20 in več let. Še več jih pa je, ki se stiskajo v dragih podstrešnih luknjali, v kleteh in barakah. Barake. Tudi to je nekaj posebnega. Nizke, tanko in slabo zidane stavbe so to, v nevarnosti, da ob večji povodnji vdere voda naravnost v stanovanja. So pa tudi take, kamor ne posije dnevna svetloba in si prebivalci morajo vedno pomagati z električno lučjo. Tu naj se potem odpočije in si nabere svežih sil za delo drugega dne.
Težko je življenje jeseniškega kovinarja, nič bolje ni tudi onega na Javorniku in Dobravi. Tudi tu je racionalizacija v polnem razmahu, tu so še ogromnejši valji, še strašnejše se reži smrt z visečega in pregibajočega mostovja, ali se pa opečeš in izrežeš roke pri izdelavi pločevine.
Pa romantična Dobrava, vsa v črnem grafitu. Sajasti so njeni delavci in koščeni njih obrazi. Iz globoko upadlih oči pa sije skrb za jutri. Kajti Dobrava se zvija v težkih krčih konkurenčne krize.
Pa ne obupavajo kovinarji; pogumno zrejo nasproti jutrišnjemu dnevu, oklepajoč se in trdno verujoč v svojo strokovno organizacijo. Le ta jim je vsaj za silo osigu-rala življenja zmožne pogoje. Zaupajoč ji, je pričel jeseniški kovinar ustvarjati tudi gospodarske organizacije, ki naj ga tudi tu osvobodijo kapitalističnega izkoriščanja. Pa tudi kulturno se prav pridno udejstvuje. Preuredil si je delavski oder, ima bogato knjižnico, prireja redne letne tečaje, kjer se vežba zaupniški kader, mladino pa se odteguje od pohajkovanja in brezdelnega posedanja po beznicah z nogometnim športom in turističnim društvom »Prijatelj prirode«; udejstvuje se tudi v »Svobodi«.
Težko delo tam v tovarni, trdo tu v organizaciji, ali jeseniški kovinar kljubuje vsemu; zmaguje delo, pa če tudi s težkimi žrtvami, ker veruje v nov dan in v novo bodočnost.
Štore.
Zahvala. Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem vsem sodrugom in dobrotnikom, kateri so nabrali in mi darovali vsoto Din 118.— v bolezni in v pričakovanju vpoko-jitve radi redukcije v livarni železarne Štore.
Štore, dne 4. 9. 1931. Sedar Tomaž.
Jesenice.
Dne 23. avgusta t. 1. se je vršil dopoldan v Delavskem domu generalni članski sestanek, na katerem je poročal sodrug Jeram o dosedanjih informativnih razpravah in polževi počasnosti, s katero KID zadržuje s stotino izgovorov zaključek razprav. Prečital je tudi zapisnik zadnje informativne razprave, katerega spodaj priobčujemo.
Za sodrugom Jeramom je govoril sodr. Mur, lokalni načelnik druge rudarske skupine iz Trbovelj, ki je v nazornih primerih pokazal položaj rudarskega delavstva, izognil pa se ni tudi slabi strani, ki jo imajo rudarji in vsled katere po njihovi lastni krivdi največ tudi trpijo. Za svoja izvajanja je žel hvaležno priznanje vseh navzočih kovinarjev, ki so želeli že dalj časa, da enkrat slišijo zastopnika bratske rudarske organizacije, da jim predoči položaj rudarjev.
Članski sestanek je bil izredno polnoštevilno obiskan, tako da so bili vsi lokali v Delavskem domu premajhni.
Neomajena volja in enodušnost preveva naše organizirane vrste. Pa če se še tako zavlačuje zaključek kolektivne pogodbe, do nje bo moralo priti, sicer bomo kovinarji našli pota za dosego svojega prava.
Kolika je zavednost in naprednost našega kovinarja, dokazujeta dva sklepa, katera je ta članski sestanek tudi soglasno napravil. Znano je. da je podjetje svoječasno odklonilo odtegovanje prispevka za našo godbo. Ta članski sestanek pa je sklenil, da se bo od vsakega člana redno mesečno pobiralo kakor za organizacijo po Din 2.— za godbo, tako da vsak, ki bo imel poravnati i za celi mesec članarino za organizacijo, ^ mora imeti poravnan tudi prispevek za god-
bo, kar se bo članu v knjižici s posebno štampiljko mesečno potrdilo. Sočasno je bil napravljen tudi soglasen sklep, da plača vsak član vsak mesec po 1 Din za »Prosveto«, kar bo ob številu 1200 članov znašalo letno 14.400 Din. Ta denar se bo uporabil izključno samo za prosveto, to je tečaje in predavanja, katere se bo organiziralo. Ta sklep je krona kovinarjev z Jesenic, Javornika in Dobrave. S tem dinarjem se bo doseglo globoko izobraževanje širokih mas našega članstva.
Prispevek za godbo po tem sklepu se prične pobirati z januarjem 1932, kar naj pomožni blagajniki obdrže v evidenci. Prispevek 1 Din za »Prosveto« pa se prične pobirati z mesecem septembrom in torej pozivamo vse pomožne blagajnike, da ta dinar poberejo v mesecu septembru od vseh članov, ker je to obvezen sklep za vse in vsakega člana. V ostalem omenjamo še, da v kolikor nam je do danes znano, se bo vršila zaključna razprava za nove akorde, temeljne plače in delovne plačilne pogoje pred 15. septembrom.
Zaupnikom kakor članstvu pa priporočamo, da iz svojih obratov podajajo redna poročila, ker se čuje zadnje čase gorostasne stvari, ki se odigravajo po nekaterih obratih, da delajo, delavci po štiri ure nadurnega dela, celo posamezniki, brez 50-odstotne doklade, da se nekaterim delavcem ne plačuje raznih splošnih doklad, da so se posamezni na novo sprejeti delavci podpisali na neke reverze, da bodo vsako delo opravljali za najnižjo plačo itd. Sodrugi, pazite se pri vsem tem. če se je in če se še kdaj zahteva od koga, da naj kak tak reverz podpiše, naj tega ne stori in nai se o tem takoj obvesti glavnega zaupnika delavstva. Vsem pa, ki se krati pravica na dokladah, priporočamo, da prijavijo potom svojega zaupnika to glavnemu zaupniku.
Podjetje nima pravice izsiljevati od delavcev podpise v take namene, ker ako bo podjetje izvrševalo tako silo, mora organizirano delavstvo tudi vračati s silo, torej z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatreti tako početje podjetja. Ravno tako naj nikar tii-kdo ne sili svojega miljenca ali kakorkoli v tovarno dotlej, dokler ne bomo videli, kaj bo z dobravskimi delavci, od katerih en del začasno dela na Javorniku, drugi pa je bil odpuščen baje samo začasno. Naša zahteva mora biti, da se najprvo zaposli one, katere se ima namen reducirati, odnosno se jih u-metno reducira, ne pa da se je na Savi in Javorniku sprejelo nekaj novih delavcev, na Dobravi pa se jih začasno odpustilo. Vsak pa mora misliti na skupnost in likvidacijo naše kolektivne pogodbe, odnosno na borbo za njo, potem šele naj svojce in kogarkoli predlaga v delo.
Bodite torej vsi resni in stvarni, sicer se bo podjetju posrečilo upeljati najtimaza-nejši celjski režim. Nai ne misli vsak samo nase, ampak tudi na celoto, posebno pa naj misli vsakdo tudi na onega, ki mu ie ogrožen njegov zaslužek in delo. Ker ima podjetje zadnje čase celo kopo nepotrebnih postopačev, nekaj na novo, nekaj jih je bilo že poprej odveč, se torej tudi vsestransko pazite pri delu. Ker glavna naloga teh postopačev je, da študirajo samo to. kje bi se še kak delavec dal prištediti ter si tako služijo nezaslužen kruh. Nič se pa gospodi ne mudi urediti že enkrat kolektivnega pogodbenega razmerja. Nered, ki se ga lioče za delavstvo upeljati, je zlata jama za podjetje, zato moramo mi skrbeti, da pride do reda in pravnega stanja. Uvažujte vse to!
i ZAPISNIK, sestavljen o Informativnem razgovoru dne 20. avgusta 1931.
Prisotni: Za Kranjsko industrijsko družbo ravnatelj ing. Leo Dostal in prokurist dr. Maks Obersnel; za delavstvo Kranjske industrijske družbe glavni zaupnik Jurij Jeram ter obratni zaupniki Ivan Čelešnik, Rudolf Kunčič, Valentin Malej in Fr. Mohorič.
Predmet; Informativen razgovor o možnosti ureditve raznih vprašanj, tičočih se delavnega razmerja potom nove kolektivne pogodbe.
Razgovor se je vršil kot nadaljevanje dne 12. avgusta 1931 započetega informativnega razgovora na podlagi osnutka nove plačilne in delavne pogodbe, predloženega po Savezu metalskih radnika.
Zastopnika Kranjske industrijske družbe sta podala izjavo, da podjetje za sedaj ne smatra za umestno, da bi se vsa v osnutku obravnavana vprašanja uredila z novo kolektivno pogodbo, ker namerava podjetje izdelati nov delovni red, ki naj bi bil v skladu z novim obrtnim zakonom, katerega pripravlja kr. vlada. Ne izključujeta pa možnosti, da bi se v obliki kolektivne pogodbe u-redila že poprej posamezna vprašanja.
Po razgovoru o raznih podrobnostih je bilo domenjeno:
1. Podjetje bo izdelalo za meritorno obravnavo v posameznih obratih že objavljene in uveljavljene nove akordne tabele z navedbo deloma revidiranih osnovnih ali smernih mezd in mezd za popravila ter z navedbo doklad za posebna dela; te tabele bo podjetje dalo pred meritorno obravnavo v proučitev delavskim zaupnikom; akordne tabele bodo obsegale tudi zaslužek livarjev.
2. Podjetje bo proučilo možnost, da bi se zaslužek onih! delavcev, ki po naravi svojega dela ne morejo biti plačani po direktnem akordu, uredil na ta način, da bi indirektno participirali na akordnem zaslužku delavcev, zaposlenih v proizvajajočih obratih.
3. Ko bodo priprave, navedene v prvih dveh točkah, dovršene, bo podjetje povabilo zastopnike delavskih organizacij na skupen razgovor radi eventuelne meritorne ureditve posameznih vprašani potom kolektivne pogodbe.
Jesenice, dne 20. avgusta 1931.
Dostal, dr. M. Obersnel.
Jurij Jeram, Franc Mohorič, Čelešnik Ivan, Kunčič Rudolf, Malej Valentin.
STROKOVNI VESTNIK.
Wmm
Vilim Haramina:
Problem našega sindikalnega pokreta.
(Diskuzija h kongresu URSSJ.)
V naši državi imamo okrog 40 delavskih in nameščenskih savezov raznih panog zanimanja. So taki, ki so centralizirani za celo državo, potem pokrajinske saveze, soji se pa istotako od gotovih elementov ideja lokalnih organizacij v našem delavskem pokretu. Nekateri savezi delujejo na industrijski osnovi, a mnogi nimajo nobenega sistema v svojem delovanju. Radi tega, ker ni nobenega pravega sistema niti načrta za delo v delavskem sindikalnem pokretu, nastajajo prepiri in spori, ki prinašajo vedno večji kaos v delavski sindikalni pokret. Mi, od Op-čeg radničkog saveza Jugoslavije smo zahtevali takoj pri prvem uje-dinjenju z Glavnim radničkim save-zom Jugoslavije, da se naj delavski sindikalni pokret postavi na industrijsko osnovo:	eno	podjetje —
ena organizacija, ena in sorodna panoga zanimanja — en savez za celo državo. Ta ideja je pri ujedinjenju med Opčim radničkim savezoin Jugoslavije in Glavnim radničkim sa-vezom Jugoslavije bila sprejeta in vnešena v statut s sledečim besedilom:
»Sistem sindikalnih savezov je v fi-nancijskem oziru centralističen za celo državo. Ali organizacija notranjega dela in administracije ne sme ovirati inicija-v tive in akcije celine. Profesionalni (sindikalni) državni savezi se dele po karakterju profesije in podjetja. Princip organizacije: eno podjetje — en sindikat, se izvaja na ta način, da se delavci enega in sličnih podjetij in ene in sličnih industrij organizirajo v enem sindikatu. Delavci od več različnih profesij, kot: ključavničarji, mizarji, mehaniki, itd., se organizirajo v tisti profesionalni sindikat, (kakrštiega značaja je dotično podjetje. Delavci, ki so zaposleni pri grobi drvarski in tekstilni industriji, papirni industriji, celuloze, kemikalijah, stekla, cementa, kleja, sladkorja, čokolade, piva, maziva in mila, spadajo Opčem radnič-kom savezu Jugoslavije.«
Če bi se vestno delalo na sprc-vedbi sklepov ujedinjenja, mi bi danes v naši državi imeli popolnoma konsolidirani delavski pokret in mi bi mesto 40 raznih delavskih in nameščenskih savezov s 15 do 20 tisoč organiziranimi, imeli sicer največ le 15 savezov, a to s 50.000 člani in naš delavski pokret bi bil zelo važen faktor v naši državi. In delavski razred bi ne bil tako brezpomemben, nego bi preko svojih organizacij prišel do izraza pri vseh socialnih in ekonomskih problemih, ki jih je treba hitro rešiti, ako se želi, da veliki del našega naroda popolnoma ne propade. Največja nesreča je v tem, da ni bil sklep ujedinjenja sprove-den v življenje. To se ni zgodilo zato, ker so mnogi sodrugi gledali z drugimi očmi na sindikalni pokret, a niso imeli poguma, da bi to svoje stališče pri ujedinjenju odkrito izpovedali. Glasovali so za industrijsko in centralistično obliko organizacije, a potem so ovirali izvedbo teh sklepov in širili med delavce svojo idejo profesionalnih organizacij po kvalifikaciji. Še večja nesreča je v tem; ker mnogi vodilni so-dVugi niso soglašali z nami v vprašanju izobrazbe delavstva v sindikalnem pokretu. Medtem ko smo mi poudarjali, da se v delavskem sindikalnem pokretu mora jasno in odkrito razredno in socijalistično vzgajati delavstvo, so oni imeli dru go stališče, da se v sindikalnem pokretu ne vodi socijalistična vzgoja (nauka), ker bodo delavci, ki pridejo v sindikalni pokret, s časom sami od sebe postali socijalisti. Niso imeli poguma, da to pri ujedinjenju med Glavnim radničkim savezom Jugoslavije in Opčim radničkim savezom Jugoslavije jasno izpovedo, ter so istotako glasovali za naše stališče, pozneje pa so v sindikalnem- pokretu delali obratno ter so tako z dveh strani vnašali kaos v naš ujedinjeni delavski pokret, da preprečijo izvedbo sklepov ujedinjenja.
In dasi so oni tudi pri drugem ujedinjenju Glavnega radničkega saveza z delom nezavisnega delavskega pokreta pristali na to, da se ostane pri principu: eno podjetje — ena organizacija, ena in sorodne pano-
ge zanimanja — en savez za celo državo, so se vendar z vsemi sredstvi borili, da se opusti v sindikalnem pokretu socijalistična vzgoja, ter so v tem tudi uspeli.
Jaz sem osebno — četudi s težkim srcem — pristal na njihov predlog, ali socijalistično vzgojeni delavci so to novo duhovno vzgojno linijo zavrgli in se niso hoteli pokoriti sklepu. Oni so nadalje v svojih sindikalnih organizacijah delovali socijalistično, kar se jim je zelo zamerjalo od strani večine vodstva Ujedinjene-ga radničkega sindikalnega saveza Jugoslavije. Ker so vodeči sodrugi URSSJ-a zamer jali tistim sindikalnim organizacijam, ki so delovale socijalistično in katere niso hotele izvrševati sklepe kongresa, so te organizacije zopet predbacivale vodečim sodrugom URSSJ-a, zakaj oni ne izvršujejo sklepa prvega in drugega kongresa ujedinjenja, da postavijo sindikalni pokret na industrijsko in centralistično osnovo, nego so, obratno, delali proti industrijskim in centralističnim savezom in propagirali (ispovjedali) profesionalne pokrajinske saveze.
Evo, tako je prišlo do spora med Opčim radničkim savezoin Jugoslavije in Ujedinjenim radničkim sindikalnim savezom Jugoslavije. Mi smo zahtevali industrijske in centralistične saveze, v katerih bi se delavci socijalistično vzgajali, a vodje URSSJ-a so zahtevali in zahtevajo še danes profesionalne pokrajinske saveze, v katerih se ne sme jačje povdarjati socijalistični nauk. Borba med enim in drugim delom delavskega pokreta je postajala vedno ostrejša. Ker pa so vodilni sodrugi od URSSJ-a v tem srečnem položaju, da jim je začasno osigurana njihova osebna eksistenca v delavskih zbornicah, so si domišljali, da bodo z nekolikimi udarci raztrgali Opči radnički savez Jugoslavije ter ga hoteli popolnoma pobiti in likvidirati. Vendar so se zelo prevarili. Opči radnički Savez Jugoslavije jc dobil v svoji borbi veliko pomoč. Priključil se mu je stari izkušeni Savez ži-vežarskih radnika, ki je svoje člane socijalistično vzgajal; za njim je prišel Savez rudarskih radnika in na koncu Unija svratištarskih namješte-nika, tako da tvorijo danes ti savezi eno delovno skupnost, ki stoji na principu: eno podjetje —- ena organizacija, ena in sorodne panoge zanimanja, en savez za celo državo in da se v teh savezih vedno in na vsakem mestu povdarja razredna socijalistična vzgoja (nauk).
To stališče naše delovne skupnosti ima krepki znanstveni temelj. Akumulacija kapitala se izvaja s silno brzino. Gospodarska kriza bo še pospešila akumulacijo kapitala in mi ne bomo mogli delavskemu razredu z našimi organizacijami v ničem pomagati, če bomo imeli profesionalne organizacije po kvalifikaciji in to celo pokrajinskega značaja, ker bomo v enem podjetju imeli 10 organizacij z 10 centralami. In medtem ko se bodo delavci in centrale sporazumevali o postavitvi zahtev delodajalcu ali o obrambi svojih interesov, bo davno prej ušel trenutek, ki bi bil ugoden, da bi se od delodajalca za delavce kaj izvojevalo.
V industrijskih centralističnih savezih morajo biti oblastni odbori s široko avtonomijo. V takih savezih lahko tudi obrtni delavci, zaposleni v mestih v obrtu, t. j. pri malih obrtnikih, formirajo svoje sekcije in pod-saveze, da ščitijo tako tudi svoje interese.
Kakor sc iz vsega tukaj obrazloženega vidi, ni spor med URSSJ-em in ORSJ-em prazna fraza, nego je to spor, ki jc vzniknil iz dveh stališč. URSSJ-ovci se še niso iznašli v času, v katerem mi danes živimo, naše stališče je sodobno in radi tega je vzniknil tako oster spor. Edinstvo našega delavskega sindikalnega pokreta je nemogoče izvesti, ako vodstvo URSSJ-a na jugu ne odstopi od svojega nesodobnega stališča. Razumljivo je, da noče nikdo na svetu dovo-
liti, da se mu ono razbije, kar je zdravo, čilo in za življenje in borbo sposobno. Kako more Opči radnički savez dovoliti, da se njegove industrijske organizacije likvidirajo in članstvo razdeli posameznim profesionalnim pokrajinskim savezom, ki so totalno nesposobni, da prevzamejo bodisi kakršnokoli akcijo v današnji kapitalistični družbi. Na to Opči radnički savez Jugoslavije ne bo in ne more pristati. On bi, če bi na to pristal, grešil nad delavskim razredom v tej državi. Edinstvo sindikalnega pokreta se da doseči, ako URSSJ-ovci pristanejo na organizacijski princip: eno podjetje — ena organizacija, ena in sorodne panoge zanimanja, en savez za celo državo, a v posameznih. industr^Ui krajih naše države da se upostavijo oblastni odbori s široko avtonomijo.
Poleg tega je potrebno, da URSSJ-ovci pristanejo na razredno socijalistično vzgojo v sindikalnem pokretu in edinstvo našega sindikalnega pokreta je gotova stvar. Glavni problem našega pokreta leži v tem, da se za vsako ceno pridobi glavne funkcijonarje URSSJ-a za to naše stališče in problem našega sindikalnega pokreta bo rešen.
Razumljivo je, da se bo to doseglo samo tedaj, če se odstrani
TVORNKA
CIKORIJE
Okusna ln zdrava Je kolinskakava!
glavno zlo v našem pokretu, in to zlo je, da imajo Delavske zbornice v Srbiji, Vojvodini in Bosni glavni vpliv na delavski sindikalni pokret, mesto da bi imel delavski sindikalni pokret vpliv na Delavske zbornice.
Bogdan Krekič:
Organizacijski problemi.
Pripravljanje enotnosti.
(Diskuzija h kongresu URSSJ-a.)
Naša dolžnost je, da preden izrečejo internacionalni forumi delavskega sindikalnega pokreta svojo sodbo o sporu v našem pokretu, poskušamo te spore likvidirati v svojem krogu. Zato je centrala URSSJ-a za 18. septembra 1931 pozvala Opči radnički savez Jugoslavije, da pošlje svoje delegate na razgovor.
Že večkrat smo mi podčrtali naše stališče: enotnost je vpostavljena tisti hip, ko se v eno celoto zlijejo naši istorodni savezi z grupami, sekcijami ali podsavezi, ki so v sestavu ORSJ-a in ki danes delujejo na istem teritoriju proti istorodnim savezom.
Zato treba predvsem priznati potrebo ujedinjenja n. pr. Saveza lesnih delavcev z Orsovim podsavezom lesnih delavcev, Saveza živilcev z Ors-ovo sekcijo živilcev itd.; a nato priznati, da je delavski pokret demokratična ustanova in ujedinjenim organizacijam prepustiti, da same uredijo svoje notranje odnošaje.
Nič več. Stvari so torej docela jasne.
Vse naše organizacije prošlih dveh let beležijo lepo napredovanje in to navzlic vsem trzavicam v pokretu in vsem težkočam izven pokreta. Ako izvedemo ujedinjenje, tedaj se odprejo še širši izgledi za razvoj pokreta.
Kakor hitro izvršimo ujedinjenje in izkoreninimo grde snore (ne mislim pod tem načelne in lojalne disku-zije, ki so vedno v veliko korist), bi mi našo skupnost naredili privlačno za vse raznovrstne svobodne sindikate, kakor n. pr. grafičarje, bančne uslužbence... in naša skupnost bi postala v resnici reprezentativna povsod in za vsakogar.
Vsi tisti »zlati ljudje«, o katerih piše sodr. Haramina, ne bi bili samo dobrodošli v taki veliki skupnosti, nego bi nam jih še primanjkovalo. Naj si nikdo ne domišljuje, da nam jc kdo izmed njih napoti, da smo na katerega izmed njih ljubosumni, ali da se koga od njih bojimo.
Dokler mi tako odkrito sodrugom iz ORSJ-a zagotavljamo našo gotovost za skupnost, dokler se mi čuvamo, da ne bi s čim ali kje žalili dostojanstva, slavohlepnosti, časti ljudi, in karkoli, kar bi omalovaževalo drugo stran — mi žalibog tega ne moremo konstatirati z druge strani.
23. avgusta n. pr. se je vršila oblastna konferenca ORSJ-a v Novem Sadu. Na nji so imeli glavno besedo sodrugi Haramina, Vitomir Korač, Nedeljko Divac. O tej konferenci je »Radnički Glasnik« od 29. avgusta prinesel obširno poročilo. To poročilo priča, da je konferenca dne 23.
avgusta bila v bistvu ponavljanje Orsovega kongresa od maja letošnjega leta. Vsi objektivni ljudje so rekli, da je bil ta kongres nelepo delo (ružna rabota). A ponavljanje vsega tistega nelepega je izvršeno v času, ko se naj zastopniki Orsa na 18. in 26. sept. sestanejo z zastopniki Ursovih organizacij, da se poraz-govore in sestanejo v prisotnosti odposlancev naših internacionalnih forumov.
Kaj je delala konferenca v Novem Sadu? Tam je ponavljana izmišljotina, da je Ursovo vodstvo bilo proti delavski zakonodaji; imenovali so vodstvo »kupljenim komoraškim agentom«, ljudi, ki so samostojni tajniki sindikalnih organizacij in ki nimajo nobenih zvez s komorami (Delavskimi zbornicami). Ponavljala se je neresnica, da so komore jerobi sindikatom; harangiralo se je proti ljudem, ki so vznikli v delavnicah in od tam v pokret in v forume. Pa tudi v komore (Delavske zbornice) so prišli po zaupanju članstva, ki nikdar in nikjer noče nekaj storiti, kar ni v sporazumu z gibanjem in česar bi pokret ne hotel in ki nočejo ostati nikjer, niti v komorah, če izgube zaupanje pokreta. Iznešena je ogabna izmišljotina, da odpošilja Savez po-ljoprivrednih radnika v Francijo in Nemčijo stavkokaze. In ordinarna neresnica je o višini članarine v tem savezu; ponavljana je stara želja posameznikov iz Orsovega vodstva, da je v »Ursu kaos« in da je »ogromna večina članstva amsterdamskih sindikatov izven Urša«,
Zakaj so potrebne sodrugom Ha-ramini, Koraču itd. takšne neresnice? Nikdar in nikjer mi ne omalovažujemo Ors, pa četudi je on stvarno 10 krat slabši, nego organizacije, ki so v sestavu Ursa. Moč, ki jo predstavlja Orsi, gledamo mi kot da bo jutri združena v skupnost in tako moč strokovnega pokreta povečana. Zakaj potem tako nelepo govoričenje s strani Orsa, da ni Ursa in ignora-cija moči, ki je 10 krat večja od njegove?
Rezultat cele Orsove konference po zmerjanju proti celoti pokreta svobodnih sindikatov je kulminiral v tem: da je potrebno »najti krivce, ki so krivi nesoglasja med Orsom in Ursom in da se ti krivci odstranijo.«
Krivci? Spor med Orsom in Ursom je, stvarno vzeto, spor med Savezom lesnih delavcev z ene strani in Orsa z druge strani; izmed Saveza metalskih radnika z ene in Orsa z druge strani; izmed Saveza privatnih namještenika z ene in Orsa z druge strani in tako dalje po vrsti. 7n spor je v tem: ali naj bodo delavci
živilske industrije organizirani v Sa vezu živilskih delavcev ali naj bodo organizirani v Orsn. Ali naj bodo industrijski železničarji organizirani v Ujedinjenetnu Savezti železničarjev ali v Orsu; ali naj bodo tekstilni delavci organizirani v Savezu tekstilnih delavcev ali v Orsu; ali naj bodo poljedelski delavci organizirani v Savezu poljeprivrednih delavcev ali pa v Orsu itd.
V tem grmu tiči zajec. Ni tu ničesar, kar se naj preišče in kaznuje. Tu se treba sporazumeti. Orsove sekcije, grupe in podsaveze treba spojiti s pripadajočimi savezi in skupnost je dosežena. Ni treba stvari na-ročno koniplicirati. Situaciji treba odkrito in jasno pogledati v oči, se opredeliti: za enotnost ali proti.
Tisti, ki hoče enotnost, mora to pokazati v praksi. Vsem svojim Mestnim medstrokovnim odborom je URSSJ dal instrukcije, da k sodelo-
Eno najvažnejših in najpogostejših vprašanj našega gospodarskega življenja je, katera vrsta naše industrije je po sedanji obči gospodarski krizi najbolj prizadeta. Saj jc vendar od tega vprašanja odvisna naša gospodarska in davčna politika, naša zakonodaja itd. itd. Dravska banovina nima urada, ki bi se bavil z na-rodno-gospodarsko statistiko v večjem obsegu. Vsled tega so najprimernejše in najzanesljivejše tozadevne statistične ugotovitve Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, pri katerem so med 100.000 zavarovanimi delavci, zaposlenimi v 25.000 obratih in pri 20.000 podjetnikih, zastopane vse industrije razen sledečih izjem:
1. Rudarji, ca. 14.000 po številu, ki so zavarovani pri Bratovski sklad-nici.
2. Železničarji, ca. 12.000 po številu, ki so zavarovani pri Bolniškemu
Število
Industrijska skupina	zavarovancev
30. VI. 1931.
Usnjarska industrija	1.934
Pisarne in denarni zavodi	888
Kemična industrija	2.610
Lesna industrija	13.186
Živilska industrija	4.883
Poljedelstvo	737
Tekstilna industrija	8.295
Oblačilna industrija	9.810
Trgovina	4.734
Kovinska industrija '	8.545
Papirna industrija	2.284
Kamenje in zemljine	6.022
Saniteta in higijena	1.992
Gradbena industrija	15.921
Gospodinjstvo	8.405
Promet	v	1.789
Gostilne, kavarne in prenočišča 3.513 Poligrafija	1-184
Gledališča, prosti poklici, razno 1.426 Rudarstvo in topilnice	260
Skupaj
Največji padec izkazuje usnjarska industrija —23%, katera je do lanskega leta še napredovala za +4%.
Pisarniško osobje je zavarovano pretežno pri privatno-društvenih blagajnah (»Trgovsko in podporno dru-štvo« v Ljubljani in »Merkur« v Zagrebu, ki ima svojo podružnico v Ljubljani). Te številke nimajo pravega narodno-gospodarskega pomena.
Kemična industrija izkazuje zelo velike oscilacije. Lansko leto je napredovala za +28% in letos je pa padla za —16%. Te oscilacije so še posledica naše carinske politike, katera je svoječasno najbolj prizadela kemično industrijo.
Lesna industrija je naša »Ahilova peta«. Od konca stabilizacijske krize, to je od konca 1925 dokonča 1929, je ta industrija najbolj uspevala. V treh letih je napredovala skoraj za 50% (od 11.173 lesnih delavcev v letu 1926 na 16.301 delavca v letu 1929). Takozvani ruski dumping pri izvozu lesa je najprej in najobčut-nejše udaril našo lesno industrijo. Mesto rapidnega napredovanja imamo sedaj rapidno nazadovanje lani
vanju v Mestnih medstrokovnih odborih vabijo tudi Orsove podružnice povsod, kjerkoli, one obstoje. M. M. O. Ursovi to tudi delajo. Ali Ors jc, nasprotno, svojim podružnicam ukazal, da morajo povsod izstopiti iz M. M. O. Ursa. O neki, morda svoji nedisciplinirani podružnici (Sombor) je na novosadski konferenci sklenil, »da mora izstopiti iz tamkajšnjega M. M. O. Ursa in se vzdržati vseh skupnih akcij z Ursom«.
Tako dela Ors pred razgovori, ki smo jih sklicali za 18. septembra t. 1. Tako dela pred intervencijo, ki nam jo prisrčno nudijo internacionalni forumi pokreta.
Ali se na tak način pripravlja teren za skupnost? Ali se Orsovi funk-cijonarji, ako tako delajo, zavedajo svoje velike moralne odgovornosti pred delavskim pokretom v sedanjosti in bodočnosti?
fondu drž. prom. osobja (humanitarnemu fondu).
3. Privatni nameščenci, ca. 5000 po številu, ki so zavarovani pri privatno-društvenih blagajnah, in sicer pri »Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu« in pri »Merkurju«.
4. Državni, samoupravni in javni uradniki, ca. 20.000 po številu, ki so oproščeni zavarovanja, oziroma so zavarovani pri državnih in drugih fondih.
5. Poljedelski delavci, ca. 50.000 po številu, kateri so načelno zaenkrat še izvzeti ir zavarovalne dolžnosti.
Za tu naštete izjeme sledeče številke načelno ne veljajo. Kot merilo za veličino gospodarske krize v posamezni industrijski panogi smemo uporabljati padec zaposlenih delavcev v gotovem časovnem obdobju na pr. od 30. VI. 1930 do 30. VI. 1931, iz razen v odstotkih.
Absolutni		Odstotni
prirast		prirast in
»+« in	v %	padec prejš-
padec »-—«		njega leta
— 585	— 23%	+ 4%
— 241	— 21%	—12%
— 495	— 16%	+28%
-1988	13%	— 7%
— 653	— 12%	— 1%
— 94	— 11%	12%
— 828	— 9%	+ 10%
— 856	— 8%	— 0%
— 388	8%	10%
- 243	3%	— 1%
64	3%	— 1%
— 126	— 2%	+ 1%
+ 6	+ 0%	+ 4%
+ 788	+ 5 %	' + 12%
+ 512	+ 6%	+ 4%
+ 144	+ 9%	+ 9%
+ 312	+ 10%	+ 1 %
+ no	+ 10%	+ 18%
za —7% in letos za —13%. Z vso verjetnostjo smemo sklepati, da se bo to nazadovanje še nadaljevalo.
Sledeče industrije: živilska industrija, poljedelstvo, tekstilna in oblačilna industrija, katere producirajo dobrine potrebne za vsakdanje življenje vsakega človeka in nadalje trgovina izkazujejo nazadovanje od nekako letnih 10%. Večina nacionalnih ekonomov si tolmači gospodarske krize s pomočjo takozvane hiperpro-dukcijske teorije. V težnji za čim večjim profitom producirajo podjetniki današnjega kapitalističnega sistema proizvodnje več dobrin kakor jih zahteva potreba. Ko so pa skladišča polna in povpraševanje slabo, se ustavijo obrati in odpuste delavci, kateri ob brezposelnosti nimajo sredstev za nakup liiperproduciranih življenskih potrebščin. Iz stališča vsakega posameznega podjetnika je odpuščanje delavcev ob času gospodarskih kriz umljivo, toda s stališča celokupne industrije je pa to samo »circulus vitiosus«, ki povečuje in podaljšuje gospodarske krize. V tem oziru je absolutni gospodarski liberalizem vsakega posameznega producenta škodljiv ne samo konzumpciji,
ampak tudi produkciji. Ingerenca nadzornih oblasti je torej nujno potrebna za ublažitev kriz.
Interesantno in poučno je pa dejstvo, da ostale industrije, katere ne producirajo dobrin, potrebnih za vsakdanje življenje proletarskih mas, tudi v času sedanje gospodarske krize napredujejo ali pa vsaj ne nazadujejo v znatnejšem obsegu.
Kovinska industrija, katera služi v prvi vrsti produkciji novih strojev, t. j. novega kapitala, papirna industrija, katera služi kulturnim potrebam (časopisi, knjige itd.) in kamenje in zemljine, ki služijo v prvi vrsti stavbstvu, t. j. novemu kapitalu, izkazujejo neznatna nazadovanja od ca. 2%. Saniteta in higijena vsled vsestranskega napredovanja socijal-ne medicine polagoma raste. Gradbena industrija (zidanje palač in drugih stavb, regulacija Ljubljanice, gradba novih tramvajskih prog in cest itd.), gospodinjstvo (služkinje), promet (avtobusi), gostilne, kavarne in prenočišča (t. j. takozvana tujska industrija, letovišča, kopališča itd.), poligrafija (tiskarstvo) in gledališča (kino itd.), pa izkazujejo znatno napredovanje lansko leto kot letos ter tako zaposlujejo nove delavce in blažijo in krajšajo sedanjo gospodarsko krizo. Podatki OUZD-a o rudarstvu nimajo narodno - gospodarskega pomena, kakor smo v začetku omenili.
Ako na kratko rekapituliramo gornje statistične rezultate, vidimo, da obstoja bistvo sedanje gospodarske krize (z malimi specialnimi izjemami, n. pr. lesna industrija) v ca. 10%-nem nazadovanju onih industrijskih panog.
Ni se še mnogo razpravljalo c? tem, ali je zniževanje mezd veriž-ništvo in navijanje cen ali ne. Zakoni o tem ne govore jasno, dasi imamo zakon proti navijanju cen. Hišni posestniki smejo navijati najemnine kolikor hočejo, dasi je bil že napol obljubljen, zakon, ki bo kaznoval hišne posestnike, če navijajo najemnine. Potreben bi bil tak zakon. Toda v isto vrsto spadajo tudi prenizke mezde, ki ne zadoščajo za eksistenco delavca in njegove rodbine.
Vsi ti zakoni, ki imajo namen ščititi socijalno šibke sloje, nastanejo iz socijalnih potreb, to je, z njimi se hoče olajšati socijalni položaj šibkih slojev. O trgovcih pravi zakon, da zadošča 20% kosmatega dobička; višji pribitek na cene je navijanje I cen. Navijanje cen se pa ne more presojati samo iz tega vidika. Mnogo važnejše in socijalnejše je stališče, da mora imeti vsak državljan vsaj take prejemke, ki mu jamčijo socijalno eksistenco, v kateri mu ni treba stradati in se odrekati drugim živ-ljenskim potrebščinam bodisi telesnim ali duhovnim. Ta moment je v socijalnem življenju mnogo pomembnejši, ker razjeda in Uničuje ne samo posameznike, ampak uničuje človeško družbo. Zato je družba že sama po sebi dolžna, če razume svojo nalogo, storiti vse, da se dvigne splošni socijalni položaj, ne pa le socijalni položaj ene plasti družbe.
Po naši presoji in morali, ki ji pač nihče ne more ugovarjati, je tu-
S 117 prekrasnimi fotografijami
in besedilom je izšla spominska knjiga o nedavni II. mednarodni delavski olimpiadi na Dunaju. Posneti so vsi važni momenti: sprevod, bakljada, igra na stadionu, razne tekme, zmagovalci itd. Kdor naroči to knjigo pri centrali »Svobode« v Ljubljani, jo dobi za malenkostno ceno Din 10. Pomislite: 187 fotografij za 10 Din! Poleg tega je pa besedilo, ki pojasnjuje vse. Gotovo si jo bo naročil vsakdo, ki je bil na olimpiadi, da bo imel trajen spomin nanjo. Naroče naj si jo pa tudi drugi, zlasti podružnice »Svobode« in druge delavske organizacije. Naročite jo hitro, najkasneje do 20. t. m.! Oziramo se le na naročnike, ki so priložili Din 10. Na poštni položnici napišite zgoraj: »01. spis«, da ne bi denarja pomotoma porabili za list. — Centrala »Svobode«, Ljubljana, pošt. pr. 290.
katere producirajo eksistenčne dobrine (to so dobrine, neobhodno potrebne za vsakdanje življenje vsakega, torej tudi vsega proletarijata, kateri tvori pretežno večino naroda). Sem spadajo: usnjarska industrija, živilska industrija, poljedelstvo, tekstilna in oblačilna industrija. Kot nadaljnja posledica nazadovanja teh industrij pada tudi trgovina, ker brezposelnost zmanjšuje kupno moč ljudstva.
Ostale industrijske panoge, k a -t e r e producirajo nov kapital (kovinska industrija, kamenje in zemljine, gradbena industrija, promet, gostilne itd.) ali pa katere producirajo kulturne in luksuz-ii e dobrine (papirna industrija, saniteta, gospodinjstvo, poligrafija, gledališča itd.), pa napredujejo tudi ob času sedanje gospodarske krize ali pa vsaj vzdržujejo isti tempo produkcije kot pred krizo.
Gospodarska podjetnost ne miruje niti v času najhujših kriz. Razlika je samo ta, da jc v času gospodarskega poleta podjetnost pretežno usmerjena na produkcijo dobrin, katere konzumirajo tudi revnejši sloji, dočim je ob času gospodarskih kriz podjetnost pretežno usmerjena na produkcijo kapitala in občekoristnih dobrin, od katerih ima proletariat samo posredno korist, namreč v novi zaposlitvi.
Vsekakor je zelo interesantno, da se na podlagi statistike OUZD-a dajo ugotoviti idejno tako globoke in stvarno tako važne strani sedanje gospodarske krize.
kaj absolutno potrebna prav vestna kontrola nad tem vprašanjem. Danes znižujejo podjetniki mezde kar povprek. Nihče jih niti ne vprašuje, če je to z njihovega stališča potrebno, še manj se pa kdo briga, kako naj delavstvo izhaja s svojimi sramotno nizkimi prejemki, dasi je to, kakor smo že zgoraj povedali, najvitalnejšega pomena. Mezdni delavci in njih eksistenca ne obstojajo v državi; nobenih zakonov ni, na katere bi se sklicevali, kadar stradajo, hirajo in so nezaposleni. Nobenega zakona ni, ki bi delavcem garantiral socijalni položaj, kadar imajo delo, nobenega zakona ni, ki bi delavca tudi drugače v tem pogledu dovolj ščitil.
V tem oziru je zakonodaja še nepopolna in delavstvo, ki bi moralo biti povsem enakopravno, je tu izročeno kapitalistični, oziroma podjetniški spekulaciji.
Za nas je jasno, da spada zniževanje mezd in preslabo plačevanje delavstva prav tako pod navijanje cen, kakor navijanje cen pri trgovskem blagu, ker v obeh primerih se na nemoralni način poslabšuje preslabi socijalni položaj velikih množic delavstva. Oba primera imata sličen efekt le s to razliko, da to navijanje cen prizadeva množice in jih uničuje polagoma a sigurno.
V tem vidimo zlo. Tu je potrebna kontrola, tu zakon proti oderuhom, da se izboljša splošni socijalni položaj.
GLASBENA ŠOLA.
DELAVSKO GLASBENO DRUŠTVO »ZARJA« V LJUBLJANI
otvori tudi letos v oktobru glasbeno šolo. — Vpisovanje v glasbeno šolo se prične od 15. septembra 1.1. dalje in traja najpozneje do 28. septembra t. I. Vpisovanje se vrši v prostorih Strokovne komisije. Delavska zbornica, I. vhod, I. nadstropje.
MEDNARODNI JEZIK ESPERANTO se je začel že nekaj let sem širiti tudi med delavstvom v Jugoslaviji. Tudi Strokovna komisija je 1929. leta priredila esperantski tečaj, katerega je obiskovalo okrog 25 so-drugov.
Tudi letos hoče Strokovna komisija otvoriti esperantski tečaj. Zato poživljamo vse sodruge in sodruži-ce, ki hočejo zimo preživeti tudi z izobrazbo, da se javijo in vpišejo v ta tečaj najpozneje do 1. oktobra 1.1.
Ivo Lah:	|
Gospodarska kriza v posameznih industrijah
+ 276	+ 24%	— 0%
 + 180_____________+225%_________—54%
98.418	—4233	— 4%	+ 2%
Ali je zniževanje mezd verižništvo ali ne?
Razno.
RUDARJI.
Kaj je s pravilnikom o brezposelni podpori za rudarje?
Dolgoletna borba rudarjev za uvedbo brezposelnega zavarovanja rudarjev je bila takorekoč brezuspešna. V času dobre konjunkture in polne zaposlitve rudarjev, se ni dalo nič napraviti. Priti je morala težka kriza v rudarski industriji in z njo še večja brezposelnost rudarjev, preden se je dalo v tem pogledu kaj ukreniti.
Tako je prišlo do skupne državne rudarske konference, katera se je vršila v Beogradu dne 27. marca t. 1., na kateri se je o tem vprašanju razpravljalo. Po daljši debati je bil soglasen sklep, da se to zavarovanje uvede in sicer po principu splošnega zavarovanja pri borzah dela, to je 3 pro mille od obeli delov od brutto zaslužka, pod upravo bratovskih skladnic.
Ta sklep je ministrstvo za rude in šume potom »Naredbe« s 1. aprilom t. 1. zakonito uveljavilo. Tozadevni pravilnik o načinu delitve podpor pa je obljubil izdati zastopnik ministrstva po predhodni predložitvi v pregled rudarskemu zastopstvu v teku enega meseca, ker je pomoč rudarjem nujna.
Od tega časa je preteklo že 5 mesecev, rudarjem sc prispevek za to zavarovanje odteguje že od 1. aprila naprej, a tozadevnega pravilnika še danes nimamo. Upravičeno se sedaj jeze rudarji, češ, zakaj plačujemo, če ne vemo zakaj; a še bolj pa brezposelni, ker so že nekaj vplačali, ne dobe pa brezposelne podpore.
Zato je skrajni čas. da pristojno ministrstvo v najkrajšem času izda tozadevni pravilnik s predhodnim pregledom s strani rudarskega zastopstva.
Odkod ta veter?!
Zadnje čase opažamo, da se v gotovih rudnikih Trboveljske premogokopne družbe nekateri pazniki ali strelni mojstri precej zanimajo za strokovno gibanje rudarjev. Samo čudno se nam zdi to, da vsak korak, ki ga napravi Zveza rudarjev Jugoslavije, gledajo s tako kritičnim očesom. Ja, izgloda, kakor bi hoteli reči, da je zadnjega neuspeha pri pogajanjih s Trboveljsko premo-gokopno družbo kriva edino Zveza rudarjev po svojem tajniku, v tem ko na drugi strani silno hvalijo delo »Narodno strokovno zveze«.,
Mi bi se tem potom ž njimi ne pečali, ker po naših demokratičnih načelih pustimo vsakomur svobodo prepričanja in vesti, če se nam ne bi zdelo, da ima to neko drugo ozadje. Na napredovanje pri Trboveljski premogokopni družbi, menda ne mislijo, ker ona je tako strogo materijalistična, da ne pozna nobene ideje, pa četudi je ta nacionalna. Da so »prenobel«, da bi se družili z delavstvom v eni skupni razredni strokovni organizaciji za obrambo njih interesov, to tudi vemo.
in zakaj potem ta graja ene stanovske razredne organizacije in hvalisanje druge? A nam se »svita za gorami« in rečemo samo to: Ubogi hlapci Jerneji, na nepravi poti ste.
Trbovlje.
Rudarji, delavci in delavke, zaposleni pri TPD, so s 1. avgustom zopet napredovali s svojim zaslužkom (pardon nazadovali), kmalu (kar je že fakt) bodo brezposelni rudarji drugih kulturnih držav imeli (imajo že) boljšo brezposelno podporo, kakor pa rudarji TPD mezde. No pa to tudi drugače biti ne more, ker potom čakovskih organizacij je kaj takega lahko izvedljivo, ker je ostali del organiziranih prešibak, da bi odbil take vrste napad. — Ogromni milijoni, izmozgani od rudarjev, jugoslovanskih državljanov, gredo v inozemstvo, a rudarji so lačni, raztrgani, bosi ter čez glavo zadolženi žive v strašni bedi, pomanjkanju in obupu. Le poglejte, za dnevno prehrano rudarske družine je na razpolago 1 do 2 Din dnevno. Tu ni potreben komentar. A kaj to gospodo okoli TPD briga. Sklenili so še, da je en do dva Din preveč za dnevno prehrano družine. Znižali so še to. In kaj je storila jugoslovanska javnost. Boljše, človeka dostojno življenje in svobodo delovnega ljudstva se Izvojuje potom svobodnih delavskih strokovnih organizacij.
Zakaj so kapitalisti TPD znižali svojim prepridnim, do kosti izmozganim, sestradanim. ter v največji bedi, pomanjkanju in obupu živečim rudarjem že njih itak prenizke (neodgovarjajoče eksistenčnemu minimumu) plače? Zakaj se ne upošteva ter ne -izvaja sklenjenih kolektivnih pogodb? Zakaj se poslabšuje socijalno zakonodajo? Zakaj se krši zakon o zaščiti delavcev? Zakaj se krši zakoniti osemurnik? Zakaj se delavstvo sili s pretiranim delom, da mora posamezni delavec delati za dva, ko so tisoči brezposelnih? Zakaj se delavstvo šikanira, zmerja, ter ga imenuje vse drugo, samo človeka ne? Zakaj se delovni kraji ne zavarujejo in ne odgovarjajo rudarskim predpisom ter varnosti življenja delavcev, da so stalno nesreče na dnevnem redu? Trbovlje, dnevni kop. Neža (Agnez), so imele v letu 1929 štiri, v letu 1930 dvajset in v letu 1931 do danes dvanajst povečini težkih poškodb in to vsled zgoraj navedenih nedo-statkov. (Zunaj več nesreč, kot v rovu. Res je neka-j čudnega, kako more kaj takega biti.) Zakaj nima. delavstvo dostojnega, higijenično odgovarjajočega stanovanja
Dvignimo letos Članstvo Cankarjeve dru-žbe na 8000 Članov!
itd. itd. Zato, ker večina delavstva ni razredno organizirana ter stoji izven razredno-borbenih strokovnih organizacij, a drugi del pa tava v raznih mešč. žoltih in črnih organizacijah. Eni zaslepljeni, drugi klečeplazijo, a tretji, egoisti, iščoč svojih osebnih koristi ali bolje rečeno korit, ker jim je dobrobit in skupnost deveta briga. Skupnost jim. je le na jeziku. Toliko časa, dokler ne bo delavstvo strnilo svojih vrst, ter stopilo^ v razredno-borbene strokovne organizacije, vse do tedaj bo neusmiljeno padal bič kapitalistov po del. hrbtih potom raznih izkori-ščevalnih sistemov. Zatorej Vam kličemo: ura bije dvanajst! Ne iščite dlake v jajcu, ker je našli ne boste. Iščite pomoč, rešitev in boljše življenje tam, kjer Vam je to za-sigurano, to je: v razredno borbeni strokovni organizaciji potom Vaše zavedne borbe. Kdor noče biti klečeplazec, koristolovec ali koritar, egoist ali nezavednež, ta bo stopil v vrste razrednega zavednega delavstva, ter postal aktivni vojak delavske armade, katera vodi borbo za boljše, človeka dostojno življenje, boljšo in popolnejšo socijalno zakonodajo in za svobodo delovnega ljudstva. Kdor ni z nami, je proti nam, je rezerva onih, ki nas izkoriščajo, on pomaga zniževati plače delavstva. Poleg vsega pa uničuje še sam sebe, svojo družino in lastne otroke.
Kličemo Vam: Proč z malodušnostjo, proč s klečeplastvom, proč s koritarstvom in egoizmom. Vsi za enega, eden za vse. Vsi v Zvezo rudarjev Jugoslavije.	—k.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Sestanek tekstilnega delavstva v Mariboru.
V nedeljo, dne 23. avgusta, se je vršil sestanek tekstilnega delavstva v Gambrino-vi dvorani. Za mariborske razmere bi moral biti sestanek bolje obiskan.
Poročal je o vzrokih gospodarske krize, o položaju delavstva in organizacijskih zadevah s. tajnik Jakomin, ki je v enournem predavanju temeljito obrazložil vzroke krize, položaj delavstva in delovanje strokovnih organizacij.
Naloge in dolžnosti delavstva do organizacije je obrazložil s. Čeh.
Predsednik s. Dvoršak, ki je vodil sestanek, je pri zaključku pozval delavstvo, naj se tako važnih sestankov udeležuje v večjem številu in da vse ukrenejo, da se tekstilno delavstvo v Mariboru organizira.
Ruše. Podružnica Splošne Delavske Zveze Jugoslavije v Rušah izključuje iz svoje srede Blaža Vigeca, sedlarja v Rušah, na podlagi sklepa seje z dne 24. avgusta t. 1. Ruše, dne 24. avgusta 1931. — Gornik Franc, t. č. predsednik. Strnad Ivan, t. č. tajnik.
Obupni položaj steklarskih delavcev.
Kakor znano, je vsled krize steklarska
industrija občutno prizadeta. Razumljivo je, da po današnjem krivičnem sistemu gospodarstva nosi največje breme steklarsko delavstvo. Industrija je najprej znižala steklarjem plače in to precej občutno. Odvzelo se je razne doklade, med temi tudi vročinsko. Najhujše pa je to, ker se je obratovanje skrčilo in omejilo na minimum. V Hrastniku se dela samo 6 šihtov na vsakih 14 dni, in še to ob velikem skrčenju delavcev. Nič boljše ni v Sv. Križu in v Paračinu. Steklarsko delavstvo preživlja najtežje čase. Družine trpe pomanjkanje in glad, izgleda pa ni sedaj nikakega, da bi se obrnilo na boljše.
Ne vemo, če je steklarska industrija odnosno nje lastniki izčrpala vsa sredstva v boju proti krizi, vemo le to, da se, kakor že rečeno, vali vsa bremena na delavstvo. Včasih je bilo mogoče steklarjem, da so se izseljevali, danes pa tudi to ne pride več v poštev, ker položaj tudi izven naše države ni nič boljši.
V Nemčiji se producira v steklarski industriji komaj 40% prejšnje produkcije. V Čehoslovaški komaj 50% prejšnje produkcije. Češka steklarska industrija, ki svoje izdelke povečini izvaža, se proti krizi uspešno bori in je izposlovala pri vladi precejšnje znižanje oziroma popust na prevoznih stroških. Zlasti je dosegla veliko znižanje prevoznih stroškov za dovoz premoga, ker je znano, da igra premog v steklarski industriji veliko vlogo, saj se pri topilnem procesu, pri katerem se kuri s premogom, potrebuje za vsak kilogram stekla, 4 kg premoga. Od cene premoga in prevoznih stroškov je v veliki meri odvisna cena steklu. V industriji, ki mora premog od daleč dovažati, stane mnogokrat premog več, kakor samo izdelovanje stekla. Čehoslovaški Solvei-koncern je radi te vladne pomoči mogel občutno znižati ceno sodi. Čehoslovaški steklarski industriji je radi tega kriza znatno olajšana, kar pa škoduje naši industriji, ker se uvoz iz Čehoslovaške v našo državo veča, kar krizo pri nas zaostruje.
Tudi v Avstriji je kriza v steklarski industriji menda na višku. Tovarna v Ober-dorfu je bila 9. maja ustavljena radi pomanjkanja naročil. Prav tako v Moosbrunu 16. maja. Obratovanje nameravajo ustaviti tudi v Floridsdorfu in Neu-Nagelbergiu V splošnem je pomanjkanje dela. V .štajerski Glasindustriji se je odpovedalo kolektivno pogodbo in znižalo plače. Po dolgih večkratnih pogajanjih so avstrijski sodrugi dosegli novo pogodbo in vsaj deloma prepre-' ctli'nakanfc podjetnikov.
Brezposelnih steklarjev je v Avstriji okrog 1000. Borijo se v Avstriji proti uvozu steklarskih izdelkov. Pišejo, da je bilo leta 1930 uvoženih steklarskih izdelkov za 17.5 milijonov šilingov.
V Franciji se je položaj zopet poslabšal. V tovarnah steklenic je bilo ponovno odpuščenih veliko število delavcev. Stari »Fla-konbetriebi« se ustavljajo v vedno večjem številu. Tovarne za izdelovanje žarnic nimajo dela. V tovarni »Domec« v Bordeauxu
so bile ponovne redukcije. Zaposlenih je samo še en del Čehov, Francozi se odpuščajo,
Na Holandskem jc skrajšanje delovnega časa in obratovanja po vseh tovarnah. Vsled zaščite domače industrije nekaterih držav je »Flaschenkonzorcij« ugasnil velik del peči. Tudi produkcija električnih žarnic se je zelo zmanjšala.
V Belgiji v Fensterglaserei ni nobenega izboljšanja. Tovarna »Foureal« se je skrčila na 6 peči. Zaloge se kopičijo. Weissholglas se kopiči na zalogah.
Iz teh kratkih podatkov, ki smo jih vzeli iz glasila avstrijske kemične organizacije, se razvidi, da davi steklarsko delavstvo kriza po vseh državah. Pri nas je položaj toliko bolj obupen za steklarsko delavstvo, ker za brezposelnost ni nič preskrbljeno.
Vzroki krize so, kakor pri drugih industrijah, racionalizacija in slaba kupna moč konzumentov. Steklarji! Strnite se okrog svoje organizacije in z roko v roki z delavstvom vseh držav bojujmo boj za novo kolektivno socijalistično gospodarstvo.
Delavstvo papirne industrije.
Tudi delavstvo papirne industrije preživlja najtežje čase. Sladkogorska tovarna lepenke in papirja je nad 8 mesecev delala v zmanjšanem obsegu. Delavstvo je vsaki mesec po 8 do 10 šihtov praznovalo.
Tovarna lepenke v Ceršaku je skoro polovico delavstva odpustila. Kakor se ču-je, namerava tovarna prestati z obratovanjem. Tudi tovarna lepenke »Bonač« pri Domžalah je odpustila polovico delavstva.
Dobili smo poročilo, da so vevške papirnice zopet odpustile 40 delavcev. Z redukcijo groze tudi v Medvodah-Goričanati ponovno.
Delavstva papirne industrije se polašča obup. Zaslužka ni, podpore ni! Kam bo vse to dovedlo. Na merodajnih mestih za odpo-moč delavstvu ni razumevanja.
Občni zbor naše podružnice v Sladkem vrhu.
Dne 23. avgusta se je vršil redni letni občni zbor naše strokovne organizacije. Ker je bil predsednik s. Muster v službi, je vodil zbor s. Špindler, ki je podal tudi poročilo odbora o delovanju v preteklem letu. Spomnil se je umrlega s. Friša, ki je deloval v organizaciji dolgo vrsto let. Navzoči so spomin umrlega odbornika počastili s tem, da so se dvignili raz sedežev. Orisal je na to v lepih besedah uspehe, ki jih je orga* nizacija za delavstvo dosegla. Blagajniško poslovanje je bilo sledeče:
Računski zaključek	
od 1. junija 1930 do 1. avgusta	1931.
Dohodki:	Din
Stanje blagajne 1. junija 1930	3.389.63
940 prispevkov po 3 Din	2.820.—
4853 prispevkov po 4 Din	19.412,—
21 pristopnin po Din 7.50	157.50
Na kaznih prejeli od tovarne	2.496.25
Na kaznih prejeli za leto 1931	1.695.—
Obresti od Zugla 121 brezposelnih markic po 1 Din	19.90
	121.—
Od centrale Orsa prejeli	1.000.—
Dohodki skupaj 31.1*11.28	
Izdatki:	Din
Za list »Delavec«	2.563.—
Za list »Volksstimme«	1.120.—
Brezposelne podpore	6.463.—
Bolniške podpore	1.995.50
Izredne podpore	550,—
Pogrebni stroški	396.40
Uprava in poštnina	298.50
Agitacija	221,—
Potni stroški	1.482,—
Lokal za sestanke •	50,—
Za »Radnički Glasnik«	60,—
Kazen sreskemu načelstvu	181.—
Blagajniku	1.158.60
Izdatki skupaj	16.539,—
Poslano centrali 10.923.10	
Premoženje podružnice 1. avg. 1931	3.649.18
Skupaj 31.111.28
Nadzorstvo je poročalo, da se je finančno poslovanje .vršilo v najlepšem redu.
Za tem je poročal o položaju delavstva in delovanju našega sa,veza tajnik s. Jakomin, v nemščini pa s. čeh.
V odbor so bili izvoljeni dosedanji sodrugi z izpremeinbamii: mesto Kaube Alojza je izvoljen Hodel Štefan, mesto Friša, Muhič Mihael, mesto Babušek Marije Smodej Viktor in Nikel Ivan.
Iz tega kratkega poročila vidimo, da je to ena naših najboljših podružnic, ki bo svoje delovanje v bodoče vršila še bolj uspešno.
Udeležba ni bila posebno dobra, ker je bilo preefej članov zaposlenih1, poleg tega pa je bilo slabo vreme.
Sodrugom v Sladkem vrhu kličemo, svoje delo vršijo z vnemo tako lepo naprej.
2IVILCI.
Peki Ljubljana.
Odkar je v pekovski stroki vpeljano nočno delo, je vsaka točna kontrola pekarn in dela v pekarnah, kakor tudi pekovskih delavcev, takorekoč nemogoča. Najbolj pereče pa je pri tem to, da ni mogoče kontrolirati dolgost delovnega časa. Precej dolgo je bil nedeljski počitek, kakor tudi delovni čas, kolikortoliko nedotaknjen, ker je znano, da nova metla dobro pometa. Zadnji čas se pa vedno pogosteje slišijo pritožbe, da ta ali oni pekovski mojster krši zakon o zaščiti delavcev, t. j. krati nedeljski počitek, podaljšuje delovni čas, znižuje plače itd. Spričo sedanjih razmer, kakor tudi zadržanja pekovskih pomočnikov samih, smo to morali prej ali slej pričakovati. Da se pa to prepreči, je bilo treba poseči za drugimi sredstvi. V tem oziru nam je šla zadruga pekovskih mojstrov nekoliko na roko. Vendar
Stran 5.
uspeh ni bil zadovoljiv in je bilo treba vložiti številne prijave na Inšpekcijo dela, da ona s primerno kaznijo pouči kršitelje zakona o zaščiti delavcev. Ožigosati pa moramo postopanje Inšpekcije dela in banske uprave, ki vsako prijavo zavlačujeta v neskončnost. Dogaja se, da poteče leto dni, preden se uvede na vloženo prijavo kaka preiskava ali kazensko postopanje. Tako postopanje ne moremo imenovati, da je v zaščito delavcev in tekom enega leta se lahko zgodi mnogo. Kljub vsem intervencijam in urgencam pa se to uradovanje ni niti za las pospešilo, dasiravno bo vsak pekovski pomočnik razumel, da je potrebna v takih primerih takojšnja preiskava in kaznovanje krivcev z občutno globo, da si bodo premislili v bodoče ponovno kršiti zakon. Z ozirom na veliki hrup o gospodarski krizi pa se tudi množe prijave kršitve vseh mogočih paragrafov, in to nam da misliti, da v takih slučajih mojster samo profitira. Radi tega je dolžnost vsakega, magari še tako zabitega pekovskega pomočnika, da vsak slučaj kršitve zakona svojega ali bližnjega mojstra takoj javi, če je organiziran, svoji organizaciji, če pa je neorganiziran, pa naravnost Delavski zbornici za Slovenijo. Le tedaj, če se bo vsako kršenje zakona takoj javilo oblastvom, bo mogoče, da se bo izvajal zakon, ki je zato tu, da ščiti delavstvo, ne pa, da gg. kapitalisti iz njega delajo navadno krpo papirja, ki nič ne pomeni.
*
V nedeljo, 13. septembra se vrši člansko zborovanje podružnice pekovskih pomočnikov v Ljubljani z važnim dnevnim redom. Prosimo vse sodruge, da se zborovanja točno in polnoštevilno udeleže. Začetek ob 10. uri dopoldne v salonu hotela »Lloyd«, Ljubljana.
#
Opozarjamo vse sodruge, ki so zaostali na poravnavi članarine več kakor 8 tednov, da takoj isto poravnajo, ker v nasprotnem slučaju izgube vsa prava na eventuelne podpore, ter jih bo ZŽDJ črtala iz seznama svojih članov.
Vsi sodrugi, katerih mojstri kršijo zakon o zaščiti delavcev, oziroma mislijo, da se jim godi krivica, naj se takoj obrnejo direktno na Zvezo živilskih delavcev Jugoslavije, Ljubljana, poštni predal št. 290, radi informacij, kakor tudi radi tega, da dobe popisne pole, na podlagi katerih se bo ugotovilo, v koliko in kako se postopa protizakonito. Prosimo, da v tem slučaju nihče ne odlaša, nego takoj piše za pojasnilo. Uprava.
O nočnem delu v pekarnah kot socijalnem problemu.
(Nadaljevanje.)
Z ukinjenjem nočnega dela v pekarnaH bi pristojne kontrolne oblasti lahko lažje kontrolirale proizvajanje in druge pogoje dela v pekarnah. Pridobilo bi se potrebno spoštovanje do delavske zakonite zaščite, ki naj ščiti delavce od nedovoljene eksploatacije in s tem bi se sedanja slika delavčevega življenja bistveno spremenila na boljše. Število tuberkuloznih bi padlo, a kulturno življenje bi jih odvrnilo od demona-alko-kola. Zdravi, sveži in v stroki sposobni pekovski delavci bi tedaj proizvajali zdravo in higijensko pecivo in kruh, a odjemalci bi bili obvarovani pred vsakim obolenjem, ki bi se potom kruha moglo prenesti. Pod takimi okolnostmi bi tudi pekovsko gospodarstvo napredovalo, ker bi moralo opustiti sedanji primitivni način dela -in se oprijeti dela s stroji, ki pripada sedanjemu gospodarstvu in njega organizaciji,
V državah, v katerih je nočno delo v pekarnah zabranjeno z zakonom, je razumeti problem, kadar je rešen. Tako so na pr. zabranile delo: Nemčija z naredbo od 5. januarja 1915, Francoska z zakQnom od 28. marca 1919, Danska z zakonom od 9. junija 1920 itd.
Naš zakon o zaščiti delavcev iz leta 1922 v § 19. daje samo tolmačenje, kako se ima smatrati izraz »noč«, t. j. kedaj se ima zjutraj začeti in zvečer nehati z delom v pekarnah, če je nočno delo zabranjeno, kar je pa zopet odvisno od banske uprave dotič-ne banovine. Zakon je v tej svoji naredbi nejasen v pogledu zabrane nočnega dela, ker je ni podrobno raztolmačil. Radi tega je neobltodno potrebno to odredbo izpopolniti in ji dati tolmačenje, po katerem se nočno delo v pekovski stroki zabranjuje in zamenjuje z dnevnim delom. S tem bi bilo naše napredno delavskozaščitno zakonodaj-stvo ‘izpopolnjeno in bi ta njegova ustanova koristno -služila cilju, ki leži v osnovi te zakonodaje, m	>
Obstoja tudi mednarodna konvencija, ki zabranjuje nočno delo v pekarnah. Na sedmem zasedanju konference Mednarodnega Urada Dela v Ženevi, v maju 1925. leta, je osvojena ta konvencija. Zelo majhno število držav, članic te ženevske ustanove, je ratificiralo to konvencijo. Do sedaj so jo ratificirale: Bolgarska, Finska, Estonija, Luksem* burg in Kuba. A Nemčija, Avstrija, Francija, Grška, Italija, Letonska, Nizozemska, Poljska, Čehoslovaška in Urugvaj so priporočile njeno ratifikacijo. Da je tako majhno število držav ratificiralo konvencijo, je razlog ta, da so mnoge države vnesle že v svojo narodno zakonodajo to zabrano. Vseeno so pa z obvezo, ki jo imajo napram sami ustanovi, dolžni izvršiti ratifikacijo te konvencije brez obzira na to činjenico.
Unija saveza radnika životnih' namirni-ca Jugoslavije, v kateri se nahajajo organizirani pekovski delavci v naši državi, pod-vzema vse mogoče napore, da se nočno delo ukine. S svoje strani je ona pri merodaj-
nih oblasteh vložila svoje zahteve za ratifikacijo omenjene konvencije, opozarjajoč pri tem na strahovite posledice, katere prinaša nočno delo. Ona se je istočasno obrnila za podporo pri tej akciji na vse naše soci-jalne in kulturne ustanove. Protituberkulozna liga se je izjavila, da bo z vsemi silami podpirala našo akcijo. Ona je popolnoma razumela značaj tega vprašanja, ko je v svojem odgovoru Uniji potrdila, da bo zakonito ukinjenje nočnega dela doneslo mnogo koristi našemu narodu in državi, ker tako že nimamo dovolj zdravilišč niti za težko tuberkulozne bolnike, ki leže doma in trosijo milijarde bacilov ter okužujejo svoje rodbine in vso ostalo okolico.
Uverjeni smo, da bodo merodajni krogi s tem razumevanjem prešli na reševanje tega problema, ki bo pekovskim delavcem prinesel lepše življenje, a pekovski obrti lepši in večji napredek.
LESNI DELAVCI.
Mizarji! V Karlovcu, v tovarni pohištva »Pitagora«, stavkajo mizarski pomočniki. Naj nikdo ne išče dela v tej tovarni, dokler stavka traja.
Mizarji Ljubljana.
Sodr. Lovro Gabršek. Neusmiljena koščena roka smrti je zopet posegla v vrste ljubljanskih mizarjev. To pot nam je iztrgala zelo priljubljenega in spoštovanega starega veterana in ustanovitelja ljubljanske podružnice s. Gabrška. Sodr. Gabršek je skupno s ss. Golarjem in pok. Ješkom bil med prvimi člani ljubljanske podružnice, kateri so ostali zvesti do konca. Med soustanovitelji je bil pok. Gabršek tudi v Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev, bil njen dolgoletni odbornik, svojim tovarišem pošten, odkrit in dober so-drug. Zavedal se je in ponosen je bil na svojo strokovno organizacijo ljubljanskih mizarjev, zato je užival med starejšimi kakor med mlajšimi ljubljanskimi mizarji splošen ugled.
Sodr. Gabršek je bolehal že skoro dve leti, in je preminul dne 8. avgusta 1931. Pri pogrebu je svjrala delavska godba »Zarja« zadnje žalo-stinke, ljubljanski mizarji pa so ga spremili s svojo društveno zastavo, kateri je bil pokojni tudi boter, v častnem številu na zadnji poti. Ob grobu se je poslovil od njega s toplimi besedami s. Zore.
Naj mu v hladni grob sledi naš zadnji pozdrav in zahvala za njegovo proletarsko zvestobo. Bodi mu zemljica lahka!
SAVEZ STAVBI NSKIH DELAVCEV.
Razmere stavbineev.
(Škofja Loka.)
Razmere stavbineev so takore-koč najžalostnejše.
Prvič: V letošnjem letu je velika brezposelnost. Ako se začne kaka stavba graditi, že 8. 10 dni prej čaka 40 do 50 brezposelnih stavbin-skih delavcev. Podjetniki nas plačajo najslabše. Zadnjič je neko podjetje znižalo delavcem mezde za 25 par na uro.
Mi, delavci, smo intervenirali radi tega, a gospodje so rekli: Komur se ne ljubi, naj1 gre. Vsak dan jih imamo preveč na razpolago.
Torej, stavbinski delavci, takšen je ta sistem, da je del delavstva brezposeln, a drugi del mora delati za beraške mezde dnevno 12 in še več ur. Ljudje smo, kakor gospodje, a ker ti tega nočejo priznati, se moramo mi sami zavedati in strniti v strokovni organizaciji, da si priborimo to priznanje in z njim boljše mezde in krajši delovni čas. Ker s tem zmanjšamo tudi brezposelnost.
Drugič: čez zimo malokje zaposleni stavbinski delavci postanejo pozimi brezposelni. Tudi ti morajo gledati, da si pribore večje mezde, da ne bodo pozimi, kakor berači, iskali milodarov.
Tretjič: Mi, stavbinski delavci, vse svoje življenje delamo lepa stanovanja za druge, na starost smo pa sami brez strehe in lačni.
Vse to si moramo vsi stavbinski delavci vzeti pred oči in resno stopiti skupaj ter se organizirati. V naši volji in v naši zavednosti je zboljšanje našega položaja.
Zato vsi v Savez stavbinskih delavcev in naša parola bodi : 1. 8 urnik. 2. Povišanje mezd. 3. Brezposelno in starostno zavarovanje.
Avstrijske strokovne organizacije.
Avstrija je majhna republika, ki šteje nekaj nad šest milijonov prebivalcev. Industrijsko je sicer precej razvita, ima pa težko gospodarsko krizo ter se ne more niti svobodno gibati, ker visi nad njo kozmo-poli-tični Damoklejev meč velesil zmagovalk, oziroma mirovne pogodbe. Kljub temu ima v tej tlačeni državici delavstvo lepo zgrajene strokovne organizacije. Te strokovne organizacije so v letih 1928, 1929 in 1930 sicer nekaj nazadovale zaradi krize in velikega izseljevanja delavstva, vendar so štele leta 1930 nad 655.200 članov. Moč svobodnih strokovnih organizacij, ki so obenem vestno disciplinirane, je torej velika.
Celotno strokovno gibanje v Avstriji šteje 38 strokovnih centralnih organizacij in 7 lokalnih društev. Moških članov je 513.087, članic pa 142.117. Delavstvu (ročnemu) pripada 64.20, takozvanim nameščencem pa 35.80 odstotkov članstva, kar dokazuje, da so se nameščenci že v prav velikem številu priključili delavskemu strokovnemu gibanju.
Z zmanjšanjem števila članstva so se zmanjšali tudi prejemki strokovnih organizacij okoli 15 milijonov dinarjev, kar je občuten manjšek v gospodarstvu strokovnih organizacij.
Poleg svobodnih delavskih strokovnih organizacij sodelujejo pri vseh akcijah organizacije javnih in raznih uradniških organizacij, ki so članice strokovne komisije in štejejo nad 234.000 članov.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, kako velik socialni pomen imajo svobodne delavske organizacije. Na dohodkih so prejele te organizacije okoli 190 milijonov dinarjev. Izdatki pa so znašali skoro 180 milijonov dinarjev. Samo na podporah za vsakovrstne neprilike so izplačale v letu 1930 okoli 61 milijonov dinarjev. Tako samo za podpore nezaposlenim 35 milijonov dinarjev, za pra-vovarstvo nad 4 milijone, za izobrazbo nad 3.5 milijona, za organizacijo 24 milijonov itd.
Iz teh površnih podatkov iz poročila avstrijske strokovne komisije je pač dovolj jasno razvidno, kako velik gospodarski faktor, delavska moč, so postale te solidne in disciplinirane strokovne organizacije, ki naj bodo vzor svobodnih strokovnih organizacij — tudi za nas.
Svet v Številkah nezaposlenosti.
3 odstotki vseh ljudi brezposelni.
Albert Thomas, ravnatelj mednarodnega urada dela v Ženevi, je izdal statistiko, po kateri je znašalo število nezaposlenih v Evropi in Ameriki deset milijonov oseb. Do konca februarja t. 1. se je to število skoro podvojilo, ker je število nezaposlenih samo v Nemčiji in Ameriki naraslo skoraj na deset milijonov. Ekspert mednarodnega urada dela Jammadas Mehta računa, da je v Indiji 40 milijonov nezaposlenih oseb. Japonska pa nima skoraj prav nič nezaposlenih, ker izvršuje velika investicijska dela po raznih velikih katastrofah. Statistike o Kitajski ni.
Po zbranih točnih podatkih in po približni cenitvi za dežele, kjer nimajo statistike, znaša število nezaposlenih okoli 60 do 70 milijonov oseb, kar znaša približno 3 odstotke vsega človeštva. — Tako sliko nam
Tiskarna Jereb
liubliana VII
nasproti velesejma
izvršuje vsa
tiskarska dela!
nudi statistika. In družba, ki živi od delovne sile, ni v stanu preskrbeti teh 3 odstotkov nezaposlenih. Toda povodenj se najbrže ne bo ustavila, zaraditega bo treba pač misliti na drugačno socialno politiko in drugačen red v gospodarstvu.
Razno.
Bafova tovarna v Jugoslaviji.
Osrednje tajništvo delavskih zbornic nam je poslalo glede Bafinih tovarn v Jugoslaviji tale dopis:
V naši javnosti se vodi velika kampanja za ali proti osnovanju Bafinih tovarn za izdelavo in popravilo obutve v Jugoslaviji. Mali obrtniki se jim protivijo, ker sc boje konkurence tovarniškega dela, ki je sam na sebi družabna korist in se ne more preprečiti. Domači tovarnarji čevljev se protivijo ustanovitvi Bafinih tvornic iz konkurenčnih razlogov. Toda razvoj naše industrije tudi s pomočjo tujega kapitala je velika korist za naše celokupno gospodarstvo. Zato tudi delavske zbornice nimajo ničesar skupnega s kampanjo, ki jo vodijo zainteresirani.
Toda ravno tako delavske zbornice nimajo ničesar skupnega s kampanjo izvestne skupine delavcev, ki se naziva »Nacijonalni sindikati«. Ta ima ozke zveze z Bafinimi podjetji v Beogradu in njih stališče ne odgovarja interesom ne čevljarskega delavstva niti interesom celokupnega našega delavstva in gospodarstva. Proti sistemu dela v Bafinih tovarnah so odločno vstali delavski sindikalni pokreti v vseh državah, ker so delavci občutili posledice pocenitve blaga, ki se da doseči z izjemnim antisocialnim sistemom dela v Bafinih tovarnah. Ta sistem obstoji v popolnem odvajanju zaposlenih delavcev od vsakega stika in vsakega sodelo-
Zaupnik! Ali so Tvoji sodrugi že vsi Slani Cankarjeve družbe ?
vanja z ostalimi delavci. Bafa izvaja sistem industrijskega fevdalizma, v katerem je on absoluten gospodar vseh življenskih odnošajev svojih delavcev. Tem ni zabranjeno samo vsako organiziranje, ampak tudi vse druge zveze in vsak stik izven tovarniških dvorišč. Po tem sistemu se tvori delavska aristokracija, ki drži ostalo delavstvo v ka-sarniški disciplini. Delo je do skrajnosti racionalizirano in mehanizirano in tako izčrpuje popolnoma delovno moč. Vse ustanove za delavstvo: stanovanja, kuhinje, šole, zabavališča in kinematografi so izključno Bafina last in je vse njihovo delo koncentrirano na oboroževanje šefa, na od, dvajanju njegovih delavcev od drugih delavcev, na dviganju discipline in intenzivnosti dela. Zato se Batine kolonije grade v osamljenih mestih, daleč od prometa. Razumljivo je, da so delavske organizacije odločni pro-tivniki tega industrijskega fevdalizma, ki je v nesoglasju z dostojanstvom delavčeve osebnosti in njegove državljanske svobode. Zato so delavske zbornice odločno proti temu, da se Bafin sistem prenaša tudi v našo državo in se bodo proti njemu borile brez ozira na svoje načelno stališče. Ta razvoj našega industrijskega dela ne sme biti preprečen. Delavske zbornice verujejo, da to stališče popolnoma odgovarja potrebam in interesom čevljarskih delavcev in ostalega delavstva naše države.
ALMANAH KRAUEVINE JUGOSLAVIJE
IV. JUBILARNI SVEZAK
Štampa sc po zvanlčnim podacima pod pokroviteljstvom Centralnog Preshiroa Pretsednišlva Miqistarskog Saveta
Cene solidne 1 Zahtevajte proračune!
IZI.AZI DVOMESEČNO U POSEBNIM ODELJCIMA
GLAVNI UREDNIK ViKTOR MANAKIN
PRVI DIO
O de lici:
1. ISTORIJSKO - GEOGRAFSKI PREGLED.
Istorijska kronologija Jugosl. zemalja. Svetski rat 1914,—1918.
Letopis Kralj. Jugoslavije 1919.—1928. Geografski pregled Kralj. Jugoslavije. Kalendarsko-astronomski pregled, lstorijske ilustracije naših umetnika.
bio-
SADRŽAJ
DRUGI DIO
O d el j c i:
7. VIŠE DRŽAVNE USTANOVE. Pretsednlštvo Ministarskog Saveta. Kraljevski Dvor. Kancelarija Kr. ordena. Vrhovni Zakonodavni Savet.
Državni Savet. Glavna kontrola. Mlnlstarstva (sastav, podela rada i pod-
redene ustanove).
Medunarodni odnosi. Diplomatska pret-stavništva. Konvencije i ugovori. Jugoslaveni u inostranstvu.
8. SUDBENO I VERSKO USTROJSTVO. Sudbene ustanove: sudovi, javni beležnici i advokati. Verske uprave svi-ju konfesija u zemlji.
9. KULTURA, PROSVETA I UMETNOST. Kulturne, naučne i prosvetne ustanove.
Umetnost. Nastava. Nar. prosveči-vanje. Štampa.
10. ZEMALJSKA ODBRANA: Vojska i Mar-narica.
Tehnička služba. Drž. putovi i zgrade. Saobračaj. Zeljeznice. Pomorstvo. Rečno brodarstvo. Pošta i telegraf. Auto-i avio-saobradaj.
11. NARODNO GOSPODARSTVO.
FInansije. Finansijske ustanove. Ban-
karstvo.
Poljoprivreda. Agrarna reforma. Zadru-garstvo.
Šumarstvo i rudarstvo. Statistika, ustanove.
Trgovina i Industrija. Privredne ustanove, nastava, organizacije. Spoljna trgovina i obrt. Turizam.
12 SC STARANJE I NAR. ZDRAVLJE. Socijalna zaštita žena, dece, invalida i radnika. Hum. ustanove. Iseljeništvo. Soc.-higijenska služba i ustanove. Banje. Alfabetski spisak gradova i opština.	Fizička kultura. Sport.
Ovo veliko delo posvečeno je celokupnom prikazu novog državnog uredenja i velikih reforma provedenih u duhu istorijskog Manifesta Nj. Vel. Kralja od 6. januara 1929., te zato treba da ga ima svako nadleštvo, svak., opština, škola, biblioteka i čitaonica.
Pretplata IznaSa:
Na	komplotno Izdanje IV. Jubllarnog sveska Almanaha 1931/32 ...................Din	350*—
Na	posebna Izdanja: Prvog dala za g. 1931. (odeljcl 1—6).......................Din	200 —
dala za g. 1932. (odeljcl 7—12).............Din	200*—
2. VRHOVNA DRŽAVNA UPRAVA. Kraljevska Vlada (sastav, slike grafije).
Zakoni Kraljevine Jugoslavije.
3./4. UNUTRAŠNJA UPRAVA.
Glavne odredbe zakona o unutr. upravi. 1. Banovina Dravska.
11.	»	Savska.
III.	»	Vrbaska.
IV.	»	Primorska.
S./6. V.	»	D r i n s k a.
VI.	»	Z e t s k a.
VII.	»	Dunavska.
VIII.	»	Moravska.
IX.	»	Vardarska.
X.	Uprava grada Beo	
„Naia zemlja" istorijsko-geografski pregled Kraljevine Jugoslavije..............Din
„lstorlJska kronologija Jugoslovanskih somalja".................................Din
75*—
20*—
20*—
50*—
„Svetskl rat 1914-1918“...........................................  Din
„Vrhovna drlavna uprava I zakoni Kr. Jugoslavija"...................Din
„UnutraSnJa uprava" (Banovina) — adm. statlstlčkl pregled sa spiskom
svih postoječlh državnih ustanova, zavoda, škola 1 udruženja...Din	150*—
Prlrulna karta Almanaha Kraljavlna Jugoslavija......................Din	10*—
XLVI1.
Glavno Uredništvo ALMANAHA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE.
Zagreb VI. — (Gundu Sva 58).	Poštanski	ček.	račun	36.614.
Si
fill! 5 9
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Iv an Vuk. Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne 3. d. v Mariboru.