K temu ptsanju me je pripravtlo zad-nje zasedanje skupSčine občinske skupnoati socialnega skrbstva Ljublja-na Bežigrad z dne 25. maja 1986. Naj takoj na začetku povem, da sicer nisem nagnjena h kritiziranju vsega in vsako-gar, kot bi morda utegnili misliti. Ne, to pot se pač ntsem mogla premagati,
Pri evidentiranju ob zadnjih volitvah sem pristala na kandidaturo za Člana ene od združenih delegacij za SlS Za-postena sem v domžalski občini na de* lovnem mestu, kjer mi delovno področ-je samoupravnih interesrith skupnosti ni neznano. zato sam si rekla, da ne bi bl!o slabo, če bi se malo »aktivirala« v tastni krajevni skupnosti oz, domači občini. Potihem moram priznati, da sem si želela nekoliko bolj pobliže spoznati samoupravno, družbeno in politično življenje obeh, kar mi kot pri-seljenki dotlej ni bilo dano. No, pa sem se zmotila! Oanes mi niti KS Nadgorica-Ježa. niti občina BeŽigrad, nista n\č boij »lastni in domači«. kot pred devetimi leti, ko sem se sem priselila.
Torej: na volitvah so krajani med mnozico drugih tudi mene izvolili za delegata. Kmalu potem so me s skup-nosti sociainega skrbstva zaprosifi za sodelovanje v koordinacijskem odboru. No, socialno skrbstvo ni ravno področ-je, ki bi me najbolj zanimalo. ker pa še predobro poznam težave z »novače-n\eiT\- za delegatske iunkciie nisem ho-tela kompticirati in sem pristala. Pa ne le zato. da bi se delala pomembno, ker sem nek Član koordinacijskega odbora, pač pa zato, ker sem imela resen na-men tudi kaj dati od sebe.
Tako je zadeva stekla. Seje odbora so bite še kar pogoste (pred skupščinami),
kollkor se je le dalo, sem jih redno obtskovata, zaman pa sem čakata na sklic detegacije v KS. Do danes se Se nismo sestali, imeli nismo niti konstitu-tivne seje, tako, da vodja delegacije ne obstaja (razen. če je bil določen na me-ni neznan način in se zelo uspešno skriva). Če pa ni vodje, potem tudi nth-če ni odgovoren za sklic delegacije.
Na vseh sejah koordinacijskega od-bora sem vztrajno molčala. Pripovedo-vanje lastnega mnenja pod krinko mne-nja baze se mi upira, kaj le-ta misli pa s&veča nisem vedela (oz. ne vem Še
Kako (ni)sem bila delegatka
danes). Prav gotovo so v naSi KS Ijudje, ki jihzanimajo npr. ceneoskrbevdomu starejših občanov, kaj počne Zveza pri-jateljev mladine. kaj počnejo v Društvu mvalidov in tako čai\e - program dela skupnosti sociatnega skrbstva je na-nireČ zelo obštren.
Prav golovo bi tako velika KS, kot je naša, morala sodelovati pri uskfajeva-nju inleresov med izvajalci m uporabni-ki. Ali pa morda delegatski sistem naro-be razumem?
Dejstvo pa je, da imajo na skupščini in njenih organih glavno besedo izva-jalci in da so uporabniki videti docela nezainteresirani, čeprav se programi skupnosti preko prispevnih stopenj ft-nancirajo tudi \z naših žepov. Seveda tmamo ob vsakem povečanju le-teh polna usla kritike, da o ničemer ne mo-rpmo več odločati, da je vse že vnaprej dogovorjeno. Ure tn ure smo v prijatelj-skih krogih prtpravljeni kritizirsti »sisa-rijo« in njen način "Ožemanja«, ne da bi bili pripravljeni pnspevati eno samo be-sedo k obfikovan/u stafišča svoje sredi-^ ne, do česar imamo navsezadnje pravi-co, pravico pa imamo tudi, da se to stališče upošteva. Oruga pesem je. v kolikšni meri - hvalnice sistemu ne misJim peli - vendar pa \e dejstvo, da dane možnosti sploh ne izkoristimo!
Kot sem Že rekla, sem se udeiežila zadnje skupščine soctalnega skrbstva Baje je bilo to potrebno zaradi sklepč-nosti. Čeprav moja prisotnost, ker tam nisem bila kot delegat KS, pač pa kot član koordinacijskega odbora, ni šteta. Pravzaprav na skupščini nisem imela kaj pofceti. Opazila pa sem, da je tako mislifa o sebi tudi večina delegatov uporabnikov - kajti spet so diskutirali le izvajalci {nekateri kar tako, ker so misli-li da pač morajo. drugi pa boij argu-mentirano). Skupščina, na kateri se je govorilo o tako pomembnih rečeh kot je poraba sredstev v preleklem letu, kot so poročila o delu skupžčine in njenih organov ter organizacij izvajafcev, kot je obravrtava programa za prihodnje (tekoče) leto, je ostala skorajda nema. Za tak načtn »odlofianja« pa se mi zčt sistem, oprostHe, odločno predrag!
MARJANA LUBINIČ