Leto XIII.. St. 23
PoBInlna platana v gotovini.
V Ljubljani, 25. novembra 1926.
V organizaciji Jo mol, kolikor moti — toliko pravico.
AMSTERDAM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Gradišče štev. 2.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna številka Din 2-—, mesečno Din 4-—, celoletno Din 48. — Za člane izvod po 1.— Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Kje so rezultati!
Politika RR vlade zadeva vedno huje delavstvo in uradništvo. V zadnjem času pa vzbuja vedno večjo nezadovoljnost tudi med takozvanimi gospodarskimi krogi. Izraz te nezadovoljnosti je pisanje »Privrednega pregleda«, znanega beograjskega gospodarskega tednika, ki ga je citiral naš »Delavec« že povodom železničarske krize.
V svoji 45. štev. piše pod zgornjim naslovom med drugim sledeče:
»Pred dvemi-tremi meseci se je vlada res zanimala za gospodarsko krizo. Na nekolikih ministrskih sejah se je razpravljalo o tem pojavu. Posamezni ministri so poročali, da se gospodarska kriza živo občuti tudi pri državnih izdatkih. A finančni minister je to podkrepil s poročili svojega računovodstva, ki mu je z vsakim mesecem kazalo vedno slabšo sliko državnih dohodkov.
Radi tega je vlado resno zaskrbe-
lo.	Spoznala je, da za proračun izdatkov ne bo mogla najti odgovarjajočih dohodkov. Zato je takoj sklenila, naj se vsi izdatki, predvideni v novem proračunu, brišejo in zmanjšajo, kolikor je le mogoče: dalje, da se čim prej izdala načrt za omiljenje gospodarske krize, ki se je, evo, prenesla tudi na državno blagajno, in da se do zgotovitve tega načrta zmanjšajo vsi izdatki . . .
Kaj se je storilo?
Prav nič!
Odbor ministrov za omiljenje gospodarske krize se je stvoril — in poveril načrt ministru trgovine in industrije. Odbor je zopet logično mislil, da bo ta minister najbolje vedel, kako je prišlo do te vražje krize, pa jo bo znal tudi zdraviti. Potem je ta minister začel globoko študirati to bolezen in po nekaj neprespanih nočeh je napisal recept, s katerim je priporočil, naj se vzame kar celo lekarno. Kdor pravi: ti si ves bolan, na glavi, v nogah, želodcu, živcih, na rokah in očeh, v ušesih, jetrih in žlezah, vse to je bolno. Zato vzemi celo lekarno in vsako uro spij po vrsti steklenico zdravil, pa boš popolnoma ozdravil. Po sporočilu tega recepta so zaman g. ministru pripovedovali: — pa sedaj me boli želodec, tega mi ozdravi, pa mi pusti revmatizeih, ki se ga še da
prenašati. — Minister je ostal pri svojem receptu in ga izročil odboru. Kaj so znjim počeli, niso nikomur povedali ........
.... Bolnik je prepuščen, da leži in da se mu bolezen slabša.
To je rezultat dela vlade za omiljenje gospodarske krize. Sedemnajst zdravnikov (ministrov) ni moglo |i|Z cele lekarne najti niti enega zdravila, s katerim bi se bolniku omilila bolezen vsaj kolikor toliko. In zato moremo po pravici imenovati ta odbor: odbor za nadaljevanje gospodarske krize.
Pa kaj se je dalje storilo?
Približal se je ustavni rok za predložitev novega proračuna parlamentu? — Proračun se je zmanjšal z 12 na 11 milijard, »dočim jih država ne more prenesti niti osem.« Tako »Privr. Pregled«.
Kakor mi vidimo, študira vlada še nadalje, kako bi po reduciranju plač »za poplavljence« reducirala še nadalje nižje uradnike in železničarje, kako bi zvišala indirektne davke na živ-ljenska sredstva, kako bi poleg indirektnih davkov izmozgala iz delavstva še čim večji davek na ročno delo — skratka kako bi vse breme gospodarske krize in novega proračuna zvalila na ramena delavskega razreda.
Rezultat tega vladinega razmišljanja je njen državni proračun, ki ga je končno le sestavila. Objavljamo ga v današnji številki v domačem pregledu. Proračun je znižan le na 11 milijard 690.000 Din. Reduciran je že itak nizek proračun za socialno politiko za 90 milijonov Din, povišani so indirektni davki, skratka-vlada je napravila načrt za »štedenje« na račun lačnega delavstva, dočim troši težke milijone za vrhovno državno upravo in vojsko. V vlado s takim proračunom se silijo v zadnjem času tudi slovenski klerikalci. Prav! Ker v združeni vladi vseh velikih meščanskih strank bo delavski razred spoznal vse svoje »prijatelje«.
Ko bo delavski razred znal ločiti sovražnika od pravega prijatelja, se bo združil v eni organizaciji, ki bo onemogočila tako gospodarstvo, ki žene delovno ljudstvo na rob propada.
IG. MIHEVC:
Internacionalna strokovna zveza v Amsterdamu je postavila na stražo najpomembnejše sodruge, ki naj pazljivo zasledujejo, kako se svetovni velekapitalizem giblje. V ta odbor ali bolje rečeno za to stražo so bili postavljeni ss.:J. W. Brown, tajnik strokovne Internacionale, R. Dismann, tajnik kovinarske Internacionale, N. Eggert (Nemčija), L. Jouhouix (Francija) in E. Martens (Belgija).
Ta odbor je zasledoval delovanje internacionalnih trustov in pa nacionalnih kartelov, ki se snujejo. Kapitalistične družbe ustanavljajo, vsaka panoga svoj obroč, v katerega hočejo spraviti produkcijo železa cele Evrope, tako, da bodo lahko iz ene točke diktirali množino produkcije za vsako državo posebej, iz ene točke diktirali cene železu in izdelkom za vsako državo: da pa bodo tudi enako diktirali delavske plače iz ene točke za vsako državo.
Nadalje se snuje trust evropskih velebank, ki bodo diktirale iz ene točke, katero podjetje in v kateri državi naj se financira z bančnim kapitalom.
Velekapitalistični voditelji hočejo ministre onih držav, ki niso še skle-
Dne 15. novembra se je vršilo posvetovanje v ljubljanski trgovski in industrijski zbornici o osnovanju železarskega trusta. Zavzeli so stališče, ne samo da pristopijo k zapadnemu železarskemu kartelu, marveč, da pristopijo k centralnemu evropskemu trustu. (Pogajanj za delavske mezde torej ne bo več vodil generalni ravnatelj Nott na Jesenicah, marveč ta se bodo vršila v kakem mestu v Nemčiji, Belgiji ali Franciji.)
Pred dobrim mesecem se je vršila taka konferenca podjetnikov plavžev na Dunaju. Zastopani so bili na konferenci: Čehi, Madžari in Avstrijci. Na dnevnem redu so imeli edino točko »Železarne Jugoslavije«. Kaj hočejo gospodje kapitalisti doseči s trusti?
Imeti hočejo moč nad državami; moč nad gospodarstvom; moč nad delom, moč nad konzumenti.
In nacionalni gospodarski idealisti bodo ostali samo še: umetni jezdeci.
Zgoraj omenjeni odbor naših so-drugov v Amsterdamu je vse te načrte kapitalistov proučil in izdelal poročilo, ki ga naslednje sklepa:
I.	Kot narodna kontrola.
1. Delavci kot producenti imajo potom svojih organizacij nalog, da strogo pazijo na delovanje trustov, nacionalnih in internacionalnih.
Svoje organizacije imajo tako urediti, da bodo mogli kot zveze organizacij čim večjih področij parirati vse kapitalistične nakane.
2. Da organizacije morejo izpolniti to nalogo, osnujejo naj se odbori iz enakih podjetij, ki naj nadzorujejo v tovarnah promet dela in izenačevanje plač.
3. Izposluje pripoznanje zaupnikov ali snovanje delavskih komitejev.
4. Iz lokalnih zaupnikov se rekrutira krajevne, iz krajevnih pa državne delavske svete.
Kot konzumenti in državljani.
1. Trgovski in obrtni red naj se uzakoni tako, da bodo podjetja primorana priobčavati natančne bilance.
2. Ustanovi naj se organ, v katerem naj ima kovinarska organizacija svoje zastopnike. Ta ima nalogo do-
ločevati predmetom cene, kontrolirati produkcijo in izdelovanje polfa-brikatov ter sodelovati pri nakupu surovin.
3. Strokovne organizacije naj podpirajo v večji meri kot doslej konzumne in produktivne organizacije, ki naj bodo regulator cen.
4. Socializacija bank in kreditov.
5. Socializacija surovin za industrijo, mineralij, transporta in njih naprav.
6. Socializacija nakupa najpotrebnejših predmetov in zastopstvo organizacije v vseh teh točkah.
9. Zastopstvo strokovnih organizacij kot kontrola v vseh zgoraj navedenih točkah programa.
Kot internacionalna kontrola.
1. Pojačanje strokovnih organizacij po vsem svetu, posebno v onih krajih, kjer se uvažajo surovine, kjer je industrija, in kjer se industrijski predtneti uvažajo. Strokovne organizacije se naj organizirajo v tem smislu, da bodo imele vpliv na vse te panoge, trgovske pogodbe v svojih državah, na razvoj potrebne industrije v svoji državi, na enotnost cen industrijskih predmetov, na internacionalni sistem delavskih plač in delavskih pogojev sploh.
Organizirajo naj se akcijski komiteji, ki bodo v stanu izvršiti vse ono, kar sklene strokovna internacionala in mednarodni urad.
2. Zahteva, da mednarodna zveza, pravično razdeli med vse države surovine, ki jih rabijo, in te tudi preskrbuje.
3. Pri zvezi narodov naj bodo v tozadevnih komisijah zastopani tudi odposlanci strokovnih organizacij.
4. Strokovne organizacije naj bodo zastopane pri vseh pogajanjih o trgovinskih pogodbah.
Internacionalna kontrola za vse surovine in prometna sredstva.
Sodrugi! Ako hočemo, da ne ostanemo vedno Lazarji, tedaj^ia delo. Izvršimo ta program, ki so ga sesta-' vili gori navedeni sodrugi, ki so ga premišljeno in mojstersko sestavili ter ga nam predložili, da ga izvršimo.
Na delo, pripravljajmo se tudi mil
Ruske strokovne organizacije.
Pripravljajmo se tudi mi!
nile, takozvanih prijateljskih odno-šajev z drugimi državami, napraviti za svoje hlapce. Njih parola je: ali se ukloniti, ali pa vas zlomimo s silo kapitala. Predstavniki evropskih velebank hočejo napraviti iz Evrope gospodarsko eno samo državo, pod nadzorstvom mednarodnega gospodarskega sveta v Ženevi, ki bi bil seveda odvisen od njih. Finančni strategi, evropski in prekooceanski so zadnje čase pridno na delu. Ravnatelj ameriške trgovske pisarne za inozemstvo V. Klein, je ravnokar obiskal 27 evropskih mest, med drugimi tudi Beo-gradi in Carigrad. Tudi angleški kapitalistični izvidniki so pridno na delu. V Nemčiji so okupirali ti prijatelji domala vso industrijo, kakor kovinsko, industrija analinskih barv, ter druga pomembnejša večja podjetja. Vendar se to ni zgodilo proti volji nemških kapitalistov, ne, temveč prijateljsko in sporazumno s Francozi in Belgijci. V tesni slogi delajo načrte, kako bi iz konzumenta in delavca čim več iztisnili in si dobiček prijateljsko delili.
To so tedaj tisti navidezni sovražniki, ki so končno prijadrali tudi k nam v belo Ljubljano, da si ogledajo možnost eksploatacije v Jugoslaviji.
Ruska novemberska revolucija 1917 1. je radikalno izpremenila razmerje sil poedinih družabnih razredov. Proletarski razred je prišel do politične oblasti.
Po sovjetskem zakonu so strokovne organizacije edini organi, ki predstavljajo delavstvo v javnem gospodarskem življenju. Tozadevna določba v »kodeksu dela« se glasi sledeče:
»Strokovne organizacije (industrijske zveze, ki združujejo v državnih, javnih in privatnih obratih zaposlene mezdne delavce, imajo pravico, da napram raznim inštancam nastopajo v imenu mezdnih delavcev in zastopajo te v vseh vprašanjih delovnih in življenskih razmer.
V komisariatu za narodno gospodarstvo sedi zastopnik vseruske strokovne centrale z glasovalno pravico. S tem so strokovne organizacije pritegnjene k najvišjim državnim poslom. Poleg tega je v komisariatu za narodno gospodarstvo še več najboljših strokovnih funkcionarjev.
Ruske strokovne organizacije imajo torej precej drugačne naloge kakor naše: dočim se mi borimo za najosnovnejše delavske pravice, dočim moramo prenašati često kruto kapitalistično ofenzivo, so ruske strokovne organizacije priznane kot javne organizacije, ki volijo svoje kandidate v sovjete in v najvišji državni sovjet za narodno gospodarstvo. One soodločajo v državnem gospodar-
skem življenju. Moderna socialna zakonodaja v Rusiji je izključno delo strokovnih organizacij.
V obrambi delavskih interesov pa pridejo ruske strokovne organizacije često v neprijeten položaj: v Rusiji se nahaja državna industrija v proletarski upravi in tu je treba upoštevati težkoče. Delavci zahtevajo n. pr. tako povišanje plač, ki bi spravilo do-tično industrijo v najresnejšo krizo in strokovna organizacija mora najti srednjo pot med državnimi in delavskimi potrebami. To postopanje pa zavisi predvsem od zavesti delavstva: razredno zavedno delavstvo ve, da državi, v kateri ima samo politično oblast v svojih rokah, ne sme delati težkoč, ki bi orgrožale produkcijo.
V Rusiji mora biti vsak delavec član strokovne organizacije. Zato je v Rusiji članstvo strokovnih organizacij obenem štatistika zaposlenega delavstva. V preteklem letu so štele ruske strokov, organizacije 8,768.247 članov, od katerih je bilo brezposelnih 1,182.507. Brezposelni so pa večinoma oni nekvalificirani delavci, ki so prišli po vojni in revoluciji v mesta. Vendar vidimo, da je brezposelnost občutna. Od 8,768.247 članov je bilo 7,362.545 delavcev zaposlenih v obratih, 223.195 vajencev, 286.153 mladoletnih in 2,217.225 žensk.
Najmočnejša je strokovna zveza državnih in privatnih nameščencev z 1,069.333 člani; njim slede železni-
čarji z 977.074, gozdni in poljedelski delavci z 922.294, tekstilni s 773.107, kovinarji s 782.173, živilci s 423.153, rudarji s 387.126 člani itd.
Od vseh ruskih strokovnih zvez so priključeni edino-le živilci mednarodni strokovni zvezi v Amsterdamu. Jasno je, da mora biti prej ali slej združeno vse strokovno organizirano delavstvo v eni sami strokovni internacionali. Kajti če je škodljiv razkol na političnem polju, je dvakrat bolj škodljiv na strokovnem polju,
kjer mora stati napram enotnim podjetnikom enotna delavska organicija v vsakem obratu.
Strokovno gibanje se je umetno razcepilo po političnem razkolu. Ako se bo na strokovno vprašanje gledalo z delavskega razrednega gospodarskega stališča, je mogoča popolnoma enodušna politika. Kjer pa je mogoča enotna politika in enotna volja, je mogoča in nujna tudi enotna organizacija.
Stanovanjsko vprašanje v Jugoslaviji.
(Iz govora sodr. Uratnika na
Dobil sem nalog, da spregovorim na tem kongresu o naši stanovanjski politiki in to s posebnim ozirom na novi stanovanjski zakon.
Kar se tega zakona tiče so sicer odločitve vsaj za enkrat že padle. Vkljub temu pa je ostalo potrebno, da o njem spregovorimo in da povemo na tem forumu vsej javnosti: Da je misel, da stojimo neposredno pred možnostjo, da likvidiramo stanovanjsko zaščito, težka pogreška in da vsled tega določbe zakona, ki temeljijo na tej misli, ne morejo biti končnoveljavne.
Tudi dosedaj veljavni zakon je sicer že vseboval določbe, ki merijo na ukinitev stanovanjske zaščite. Tudi on je veljal, enako kot novi zakon, le za eno leto, — kar se mora smatrati za znak, da zakonodajalec ni imel vpogleda v obseg stanovanjske krize, še manj pa določen program za borbo proti njej. Vendar pa se je moglo smatrati grožnje o ukinitvi samo za grožnje, o kojih zadnja beseda še ni padla. Novi zakon pa odrejuje, da se ima pričeti z likvidacijo stanovanjske zaščite na podlagi tega zakona že s 1. majem 1927.
Take odredbe morajo temeljiti ali na prepričanju, da se bliža konec stanovanjske krize in stanje, ko bosta na stanovanjskem trgu ponudba in povpraševanje uravnotežena, ali pa na prepričanju, da bo svobodna konkurenca to krizo lažje premagala, kakor delovanje države in drugih javnih korporacij.
Eno in drugo naziranje pa je zmotno.
Že na podlagi naših pomanjkljivih statistik se da preceniti, da ni previsoko cenjeno, ako trdimo, da
primanjkuje v naši državi najmanj 20.000 stanovanj
in da je stanovanjska kriza še daleč od svoje rešitve. Še več! Mi se ne približujemo ureditvi stanovanjskega vprašanja, temveč se od nje oddaljujemo. Za 20.000 stanovanj so potrebne ogromne vsote. Ako računamo stanovanje samo s 50.000 dinarji, prihajamo do vsote 1 milijarde dinarjev.
Iz tega se vidi, da so neizpol-njive organizacijske naloge, ki bi jih naj rešila po nameri našega zakonodajnega telesa privatna iniciativa.
Prvo dejstvo, ki naj bo tu ostro podčrtano, je, da o kakšnem izravnavanju med povpraševanjem in ponudbo na našem stanovanjskem trgu ne more biti govora. Stanovanj je premalo. Stanovanjski problem pri nas ni samo problem razdelitve, ampak
kongresu Delavskih zbornic.)
v prvi vrsti problem novogradenj.
Če imamo to pred očmi, skusimo preiskati neutemeljenost naziranja, da bosta svobodna konkurenca in privatna iniciativa lažje premagala stanovanjsko krizo, kakor država in drugi javni faktorji.
Tozadevno nam pravi že sama narodnogospodarska teorija, da so tisti, ki tako mislijo, na krivi poti.
Načelo svobodne konkurence je važen regulator gospodarske delavnosti tam, kjer je doseženo približno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem. Kjer pa je ponudba premajhna, povpraševane pa preveliko, tam mora popolnoma odreči, posebno, če gre pri tem za dobrine, ki so nujno potrebne za življenje vseh.
Zakaj pri nesoglasju med ponudbo in povpraševanjem izenačuje svobodna konkurenca ponudbo in povpraševanje na ta način, da se dvignejo cene na tisto stopnjo, ki je ekonomsko slabejšl ne zmorejo.
Tako se del povpraševanja iz konkurence izloči. Pri hrani bi se reklo to, da se je doseglo ravnotežje na ta način, da.se je izročil en del konzumentov smrti od lakote, pri stanovanjih se pravi to, da se izrine en del najemnikov na cesto in se jih pušča brez stanovanj.
Proti poskusom takih rešitev pa se mora dvigniti od strani prizadetih tak odpor, da mora odnesti načelo svobodne konkurence vihar in da mora postati problem, ki smo ga začrtali, političen in diržaven problem prve vrste.
Pred seboj imate zanimive podatke o stanovanjskih razmerah v Beogradu. Iz njih razvidite, da so v Beogradu že danes slučaji, kjer plačujejo delavci z zaslužkom 800 do 1500 Din za stanovanje 66, 56, 39, 24 odstotkov svoje plače, med tem ko je bila normalna kvota plače, ki se je mogla dati pred vojno za stanovanje — 14 odstotkov. Jasno je, da so to obupni poskusi, ki se izkažejo v očigled dejstvu, da je potrebno izdati 700 do 800 Din samo za najnujnejšo hrano, — kmalu nemogoči.
Kadar se izkaže to za nemogoče, se strpajo take žrtve, — če jim je to mogoče, — v stanovanja, ki ne zaslužijo tega imena.
Podatki, ki jih imate pred seboj, govore konkretno o slučajih, kjer biva
14 ljudi v eni sobi.
(Konec prihodnjič.)
Nova mezdna pogodba rudarjev državnih
rudnikov.
Dne 5. in 6. trn. so se vršila v Sarajevu mezdna pogajanja med zastopniki uprave drž. podjetij in zastopniki delavstva ter pristojne Delavske zbornice v Sarajevu.
Po daljši debati se je končno vendar dosegel sporazum, na podlagi katerega se je zopet uvedlo plačane dopuste, kateri so bili že v veljavi s pogodbo z dne 3. nov. 1923 asi. sept. leta 1925 zopet odpravljeni. Ti dopusti znašajo: Za službeno dobo od 5—10 let, 4 dni, od 10—20 let, 6 dni in od 20 let naprej 12 dni v letu.
Deputatni premog se je povišal od sedanjih 30 q na 45 q letno.
Temeljne plače so se uredile sledeče (v oklepajih prejšnje):
1. Kat. preddelavci Din 12—13— 14 na storjeni šiht. (Din 10—11—12)
2. Kat. kopači in drugi 12 (10).
krušne moke št. (6) in ena tretjina bele moke štev. (2) ali (0).
1 kg krušne moke št. (6) Din 0.755
1 kg bele moke št. (2) Din 1.15;
1 kg bele moke št. (0) Din 1.50.
Razlika med nabavno in znižano ceno se mora na zahtevo delavstva izplačati v denarju.
V slučaju, da na rudniku ni ta moka na razpolago, se izplača vse v denarju.
10 odstotni popust na mast in sladkor se ukine. Vse druge delovne razmere, kakor 8 urni delavnik in pre-kočasno cJilo ter drugo se ima postopati strogo po določilih Zakona o zaščiti delavcev..
Ta mezdna pogodba ki ima obveznost za 10.500 rudarjev, ki so zaposleni v državnih rudnikih stopi v ve-
ljavo s prvim dnem dotičnega meseca, ko jo minister za šume in rude podpiše.
Mi smo daleč od tega, da bi se rudarsko delavstvo teh rudnikov zadovoljilo s to pogodbo, osobito kar je glavno, z postavkami plač. Vendar priznati se pa mora, da je vsaj nekoliko zboljšanje. In da se je ta uspeh dosegel, gre v glavnem zasluga Sa-vezu rudarskih radnika za Bosno v Zenici in Zvezi rudarjev Jugoslavije v Zagorju, ki sta oba vodila paralelno akcijo pri merodajnih mestih tako dolgo, da je sploh do te razprave priti moglo.
Zatorej rudarji državnih rudnikov danes je ta pogodba taka, kakršna je vaša organizacijska sila. Kadar boste stvorili to silo močnejšo pa bo tudi vaša mezdna pogodba boljša.
Domaii pregled.
Državni proračun za Selo 1927/28.
Dasi je vlada »redukcije in štedenja« celo leto zatrjevala, da bo prihodnji proračun znatno znižan in se je že ponovno zatrjevalo, da so morala posamezna ministrstva svoje proračune reducirati najmanj za 20 in še več odstotkov, je iz predloženega osnutka razvidno, da nekatere postavke sploh niso znižane, celokupno znižanje pa ne znaša niti 10 odstotkov.
Proračun daje v glavnem sledečo sliko:
DOHODKI:
REDNI DOHODKI:
neposredni davki	Din	1.628,309.100	(-	20,129.665)
posredni davki	»	3.531,080.000	( +	11,030.000)
monopol	»	2.362,242.000	(-	62,258.000)
državno gospodarstvo		3.828,890.277	(-	733,027.890)
Razni dohodki	»	120,715.623	(-	8,124.445)
Skupno	Din 11.471,237.000		(-	812,513.000)
IZREDNI DOHODKI:				
neposredni davki	Din	200,000X100	(	- )
državno gospodarstvo	»	18,763.000	(-	1,487.000)
Skupno	Din	218,763.000	(	)
Celokupni dohodki:	Din	11.690,000.000	(-	814,000.000)
I Z D	A T	K I:		
1. VRHOVNA UPRAVA:				
Dvor, Narodna skupščina, pred-				
sednik vlade, Glavna Kontrola pi-				
sarne kraljevega dvora in kraljev-				
skih ordenov in splošni izdatki	Din	130,324.000	(-	1,036.123)
2. POKOJNINE:				
pokojnine, razpoloženja, izdrževa-				
nje, narodna priznanja in podpora	Din	640,000.000	(+	105,942.449)
3. DRŽAVNI DOLGOVI:	Din	602,071.000	(+	31,046.418)
4. GOSPODARSKA MINISTRSTVA:				
Trgovina in industrija	Din	62,127.522	(-	30,730.914)
šume in rude	»	374,702.986	(-	37,394.616)
poljedelstvo	• »	288,072.262	(+	55,598.862)
promet	»	2.530,445.201	(-	480,544.738)
pošta in brzojav	»	426,287.753	(-	2,378.515)
5. OSTALA MINISTRSTVA:				
vojna in mornarica	Din	2.350,486.583	(-	62,513.417)
notranje zadeve		605,715.870	(-	34,136.582)
zunanje zadeve	»	161,349.311	(-	12,482.363)
finance	»	959,362.160	(-	114,216.322)
pravosodje		293,766.658	(-	■17,890.773)
javna dela	»	387,000.000	(-	43,072.798)
narodno zdravje		287,537.260	-	15,914.512)
vere	»	146,393.519	( +	7,882.885)
socialna politika		371,105.799	(-	90,565.640)
agrarna reforma	»	61,770.932	(-	7,316.189)
izenačenje zakonov	»	312.250	(-	158.542)
6. PRORAČUNSKI REZERVNI				
KREDITI	Din	174,000.000	(-	145,652.984)
Skupno	Din 11.690,000.000		(-	814,000.000)
Ker nam novi tiskovni zakon ne dovoljuje svobodne besede, prepuščamo proračun, razmišljanju in kritiki naših članov.	'
3. Kat. učni kopači 11 (9).
4. Kat. vozači 10 (8).
5. Kat. čistilci premoga 8 (7).
6. Kat. čuvarji sesalk 10—11 (8—9).
7. Mojstri in pomočniki 10—11— 12—13—14 (9—10—11—12).
8. Kurjači in čuvarji 10—11—12 (8—9—10).
9. Zunajšnji delavci 8—9—10 (6— 7—8).
10, Mladoletni delavci 5—6 (4—5).
11. Vajenci 2—3—4 (3—4—5),
Na te temeljne plače se doda 200 odstotna draginjska doklada.
Poleg tega dobi delavec popust na živilih na storjeni šiht in sicer; samec 0.75 k}?; oženjen brez otrok 1 kg; oženjen z dvema otrokoma 1.50 kg; oženjen z tremi in več otroci pa 2 kg moke.
Od te količine se da dVe tretjini
Proslava 25-letnice strokovne internacionale v Ljubljani.
V Ljubljani smo imeli 13. t. m. zopet lep proletarski večer: proslavo naše internacionale. Proslavo je otvoril usnjarski tambura-ški zbor z marseljezo in pevsko društvo »Cankar« z »internacionalo«. Nato je sodr. Štukelj orisal zgodovinsko pot in pomen strokovne internacionale ter naših razrednih strokovnih organizacij. Povedal je, koliko so strokovne organizacije že napravile za delavstvo. Zato zasluži naša internacionala in ZDSZJ, da jo ljubimo in spoštujemo. Če bomo spoštovali svoje organizacije, bo lahko delavstvo kmalu enotno v enotni organizaciji. Internacionala pomeni popolno delavsko solidarnost. Mala Slovenija ne bo odločilno vplivala na 'internacionalo, temveč mi moramo gledati, da bomo postali dobri in disciplinirani člani internacionale. Vsi so danes za enotnost. Toda prava enotnost je mogoča le tedaj, da opustimo prepire in se z ljubeznijo do proletarske stvari lotimo vsega dela in združimo 80.000 slovenskih delavcev v 20 milijonski zmagoviti internacionali.
Nato se je predsednik Strokovne komisije s. Jernejčič spominjal vseh onih, ki so se tekom 25 let žrtvovali za delavske interese. V znak spoštovanja vseh onih, ki so kljub vsemu vedno in povsod vztrajali v svoji razredni organizaciji, je podaril sodr. Ulagi — 20 letnemu članu kovinarske organizacije lep kip, ki predstavlja vztrajnega delavskega borca.
S.	Kreft je recitiral revolucionarne pesmi. Zlasti lepa je bila zadnja recitacija »Kovači« z živo sliko.
Nato se je razvila prosta zabava, pri kateri so poedinci, med njimi s. Kreft predvajali ruske in kozaške plese. Proslava je bila tako obiskana, da niso našli vsi prostora. — Največjo zaslugo na sijajnem uspehu proslave 'ima ljubljanska kovinarska podružnica, ki se živo razvija in napreduje.
Občni zbor »Svobode«. Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda« Ljubljana vabi na občni zbor, ki se bo vršil- v nedeljo, dne 19. decembra t. 1. ob 9. pred-
poldne v prostorih zveze v Ljubljani, Delavski dom, Marksov trg (Turjaški trg) štev. 2-II. s sledečim dnevnim redom: a) volitev komisije za pregledovanje mandatov, b) sklepanje o poročilih zveznega odbora in nadzornikov, c) volitev zvezinega ožjega in širšega odbora, nadzornikov in razsodišča, č) sklepanje o rednih in izrednih prispevkih podružnic in včlanjenih društev, d) sklepanje o prijavljenih predlogih in pritožbah. Med prijavljenimi predlogi zvezinega odbora je posebne važnosti vprašanje reorganizacije s posebnim ozirom na razmerje podružnice ljubljanske in mariborske pokrajine ter delovni program za bodoče leto s posebnim ozirom na podporo Delavske zbornice v Ljubljani. Podružnice se opozarja, da morajo naznaniti pismeno svoje delegate ter urediti pravočasno račune s centralo. Vsaka podružnica in društvo ima pravico delegirati največ 5 delegatov, ki imajo toliko glasov, kolikor zastopajo članov podružnice. Delegati se morajo izkazati s poverili. Podružnica mora izkazati, da je z obračuni v redu, ker sicer nima pravice do glasovanja. Zvezin občni zbor je sklepčen le, če je na njem zastopana polovica članov. Če bi tega ne bilo, se vrši občni zbor eno uro pozneje t, j. ob lOtih ob vsakem številu prisotnih in upravičenih delegatov.
Tajnik »Svobode«. Po sklepu širšega odbora delavske kulturne in telovadne zveze »Svoboda« razpisuje se mesto tajnika. Ponudniki imajo predložiti svoje ponudbe naj-dalje do 30. novembra t. 1. ter priložiti 1. spričevalo zadnje šole, 2. spričevalo dosedaj izvršenih služb, 3. potrdilo proletarske organizacije o svoji politični zanesljivosti, 4. pogoje za nastop službe. K temu se pripominja, da je služba celodnevna t. j. najmanj 7 ur na dan ter se zahteva sposobnost za kulturno delo, posebno v smereh organizacije in propagande za telovadbo, šport petje, glasbo in dramatiko.
Volitve v oblastne skupščine.
Volitve v oblastne skupščine se bodo vendarle enkrat vršile. Določen je 23. janu-
ar za vso državo. Če bo proletariat enotno nastopil, ima lepe izglede na uspeh v Sloveniji.
Elektrarna Fala.
Iz letnega poročila delniške družbe Elektrowerke A.-g., Basel, lastnice elektrarne v Fali, posnemamo sledeče podatke o razvoju te elektrarne v letu 1925. Falska elektrarna je v 1. 1925 proizvajala 139,247.000 kilovatnih ur (1924 — 130,716.000, 1923 — 102,735.000). Odgovarjajoč povečani oddaji toka so se dohodki družbe povišali na
21.819.000 Din napram 18,571.000 Din v letu
1924 in 12,722.000 v letu 1923. Dohodki so se tudi v tekočem letu znatno dvignili. V letu
1925 je družba sklenila pogodbo za dobavo toka mestu Celje. Omrežju se je priključilo veliko število občin; z nadaljnimi občinami pa se vršijo pogajanja. Elektrarna se je radi investicij v večji meri poslužila že preje s strani Elektrowerke AG. odobrenih kreditov, tako da so narasli dolgovi družbe na
27.627.000 švic. fr. (300 milj. Din) napram 26,795.650 švic. fr. v 1. 1924. V zvezi z investicijami je družba oddala večja naročila švicarski industrij1!. Kakor vidimo, se elektrarna Fala lepo razvija; njeni dohodki so se tekom 2 let povišali za 72 odstotkov. Družba Elektrovverke Basel, kot lastnica falske elektrarne in Steiermarkische Elek-trizitatsgcsellschaft (Steg) v Gradcu (ki pa je z ozirom na manjši obseg svojih naprav oddala 1. 1925 le 47,343.000 kilovatnih ur) bo iz dobička obeh družb predvsem pa iz dohodkov od obresti omenjenim družbam dovoljenih kreditov izplačala delničarjem
1.400.000 švic. fr. (7 odst. dividende). Čisti dobiček te financijske družbe za 1. 1925 znaša 1,869.125 švic. frankov napram 1,533.349 v 1. 1924, Vrednost delnic Elektrarne Fala d. d. (50.000 kom. po 100 Din) je v bilanci označena le z 300.000 švic. fr. (3.3 milij. Din) čeprav je faktična vrednost neprimerno večja.
Produkcija v revirjih TPD se viša.
Naglo dviganje kurza delnic TPD, ki sc je pojavilo posebno izrazito na dunajski borzi, je vzbudilo tudi pri nas splošno pozornost. Iz krogov dunajske borze se je raznesla vest, da namerava neki švicarsko-italijanski konzorcij pridobiti večino 'in v ta namen kupuje delnice. Kakor poroča »Die Borse« iz dobro informirane strani, te vesti niso popolnoma točne. Nakup teh delnic gre na privatni račun švicarskih in francoskih delničarjev TPD, ki so mnenja, da je z ozirom na ugodno stanje podjetja in nizek borzni kurz delnic nakup zelo ugoden. Kurz delnic TPD je v primeri z kurzom delnic ostalih premogovnih družb znatno zaostal, in to predvsem radi poloma Slavenske banke. Ta moment pa je sedaj stopil več ali manj v ozadje. Zaposlenost v revirjih TPD je zelo ugodna. V zadnjem času se dnevno nakoplje približno 600 vagonov premoga {mesečno 150.000 ton), od katerih pa je radi pomanjkanja vagonov mogoče odpremiti le kakih 500 vagonov. Družba se trudi, da bi dobila zadostno število vagonov, kajti v Italijo'bi sc moglo izvoziti velike množine po zelo povoljnih cenah. Kakor se doznava, namerava Italija za uvoz trboveljskega premoga dati na razpolago svoje lastne vagone. Rudarji bi si mogli zboljšati sedaj v marsičem svoj položaj, ako bi se strnili v svoji strokovni organizaciji.
Produkcija premoga Slovenije v letu 1925.
Po podatkih, ki jih posnemamo iz »Teh-ničkega lista« je bila produkcija premoga v letu 1925 sledeča:
Obratovalo je 30 rudnikov. Ti so pridobili z 11,231 moškimi, 994 ženskami, 148 moškimi in 6 ženskimi mladoletnimi delavci, skupno 12.379 delavci in 324 pazniki,
I,696.608.2 ton rujavega premoga in 126.365 ton lignita v povprečni vrednosti 428,476.883 dinarjev.
Na enega izmed 12.379 delavcev, produktivnih premogovnikov odpade od cele proizvodnje povprečno 147.3 ton, v vrednosti 34.613 Din.
Nad 500 ton se je produciralo v premogovnikih:
1. Trbovlje, Trb.	prem. družba	789.900	ton
2. Zagorje,	»	»	»	251.900	»
3. Hrastnik,	»	»	»	160.600	»
4. Rajhenburg,» »	»	102.750	»
5. Ojstro,	»	»	»	88.500	»
6. Kočevje,	»	»	»	81.700	»
7. Hudajama, »	»	>	43.200	»
8. Velenje, drž. rudnik	125.366 »
9. Zabukovca, drž. rudnik	31.570	»
10.	Krmelj, Andrej Jakil	79.438.6	»
II.Leše, Henckel-Donnersmark	13.401.4»
12. Zabukovca, ker. industrija d. d. 11.289.4 »
13. Holmec, grof. Jurij Thurnski 6.869 »
14. Roginska gorca	6.844	»
Ostali manjši premogovniki	31.644.8»
Oddaja premoga.
Od toletne produkcije in ostanka iz lanskega leta se je oddalo v tuzemstvu in sicer: ravnatelj, drž. žel. v Ljubljani 431.526.7 ton
»	»	»	•»	Zagre|bu	272.760.9	»
»	»	»	»	Beogradu 95.832.1	»
*	»	»	»	Subotici 49.177	»
Skupaj	849.296.7	ton
ali 45.53 odstotkov skupne produkcije.
Za industrijo v	Sloveniji	302.166.7	ton
za industrijo v Hrvatski in
Srbiji	217.299.2	»
Skupaj	519.465.9	ton
ali 8.65 odstotkov skupne produkcije.
V inozemstvo in sicer:
v Avstrijo	56.242.2	ton
v Madžarsko	39.984.3	»
v Italijo	 11.679.3	»
Skupaj	107.905.8	ton
ali 6.89 odstotkov skupne produkcije Pri lastnih obratih se je porabilo 124.790.1 ton, ali 6.70 odstotkov. Za depu-tate lastnih dclavccv in uradnikov 43.556.6 ton, ali 2.33 odstotkov; nerabnega je postalo
1.288.8 ton, ali 0.06 odstotkov, 55.321.6 ton, ali 2.95 odstotkov je ostalo koncem leta premoga v zalogi.
Strokovna Sola v Ljubljani.
V nedeljo 21. t. m. je s. Štukelj v imenu Strokovne komisije otvoril strokovno šolo za Ljubljano in okolico s sledečim programom:
Učni načrt Strokovne šole v Ljubljani se vrši vsak petek od 20.—22. ure.
I. Gospodarstvo Jugoslavije: 1. Zemlja.
— 2. Poljedelstvo. — 3. Industrije. — 4. Trgovina, — 5. Promet. — 6. Gospodarska politika buržuazije.
II. Državoslovje Jugoslavije: 1. Ustava.
— 2. Zakonodaja. — 3. Obrtno in drugo sodstvo. — 4. Finančna politika. — 5. Socialna politika.
III. Strokovno delavsko gibanje v Jugoslaviji: 1. Organizacijska in upravna vprašanja. — 2. Kolektivna pogodba. — 3. Mezdna tarifa. — 4. Članarina. — 5. Tisk. —
6.	Izobraževalno delo. — 7. Ženske in mladina. — 8. Strokovne organizacije v razrednem boju: a) Gospodarski boj, b) Taktika, c) Protiorganizacije, d) Organizacija podjetnikov in države, e) Strokovno in politično gibanje, f) Strokovna organizacija in svetovni kapital.
V šoli bo poučeval s. Likar. Zgoraj objavljeni program bo izčrpan v I. letniku šole. Drugo leto se bodo gojenci praktično vežbali v pridobljenem znanju.
S to šolo bomo dobili brezdvomno nove strokovne izobražene funkcionarje iz delavskih vrst.
Mednarodni pregled.
Angleška rudarska stavka.
Angleški rudarji predloge konservativne vlade niso sprejeli. Iz glasovanja je razvidno, da so se rudarji po večini izrekli proti predlogu vlade in za nadaljevanje stavke.
S.	Robert Dissmann umrl.
Socialistični poslanec nemškega parlamenta in predsednik Zveze kovinarjev Nemčije je na potu iz Meksike na ladji »Kolum-bus« umrl. Zadela ga je srčna kap. Kovinarsko delavstvo Nemčije je s s. Dissmannom izgubilo enega najboljših mož. Dosegel je starost 48 let.
Ameriška zveza kovinarjev.
Letni kongres 500.000 obsegajoče ameriške zveze kovinarjev je sklenil pristop k Mednarodni zvezi kovinarjev. Stvaren odgovor na združevanje železnih industrijalcev!
Socialistična kulturna zveza.
je bila lansko leto osnovana v Nemčiji. Letos je imela ta zveza svoj prvi kongres v Blankenburgu (Thiiringen). Tej zvezd so priključene vse kulturne organizacije delavstva ter politične, strokovne, socialistične kulturne, športne, pevske in mladinske organizacije.. Organizacija ima namen združiti vse sorodne organizacije delavstva v kulturni zajednici in jih voditi po načelih socializma, njih članstvo pa prepojiti s socialističnim kulturnim idealom.
Za kaj vse skrbi Okrožni urad za zavarovanje delavcev!
Dobili smo na vpogled pravilnik nekakih »Zdravstvenih odsekov«. Ta pravilnik je menda izdelalo ravnateljstvo ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Po mnenju tega ravnateljstva naj bi si izvolili delavci vsakega podjetja zdravstveni odsek, ki naj bi posredoval med Okrožnim uradom in delavci. Kakšen resničen namen imajo ti zdravstveni odseki, se vidi iz čl. 5 osnutka pravilnika, ki pravi, da bi moral delavski zdravstveni odsek obveščati OUZD o »sumljivih bolnikih«, o brezposelnih delavcih, da ne bi prejemali bolniške podpore itd. — skratka: ti zdravstveni odseki bi imeli denun-ciantsko vlogo.
Okrožnemu uradu radi priznamo eno: da silno trpi na raznih boleznih. Toda to, na čemur trpi Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD), niso delavci krivi, temveč: birokratizem, neznosni centralizem in milijonski dolgovi podjetnikov, ki ne odračunavajo dolžnih prispevkov. Izvedejo naj se volitve v okrožne urade, odpravi naj se centralizem in birokratizem in potem bo delavstvo bolj zadovoljno z Okrožnim uradom in Okrožni uradi bodo lahko bolje poslovali.
Končno naj povemo še principi-elno stališče:
Proti vsem nepravilnostim v bolniškem zavarovanju imajo nastopati obratni zaupniki in delavske strokovne organizacije in nihče drugi. »Zdravstveni odsek« nima nikjer niti zakonite niti življenske podlage.
Zato odločno odklanjamo take »Zdravstvene odseke«, ker bi delavstvu prav nič ne koristili, temveč bi zanesli v njihove vrste le — denunciantstvo.
Francfo Sinovi
Splošno priljublfen I
kavni nadomestek
okusen I cenen.	/
Dobiva se v »sefi
dobro asorlironlC tcolonlla1ni& trgovina&.
Naše organizacije.
Iz Strokovne komisije.
Delavski žepni koledar 1927.
Podružrtice vseh zvez obveščamo, da imamo v zalogi še nekaj izvodov Delavskega koledarja 1927 in naj ga pravočasno še na-roče, da zaloga ne poide.
Brošure.
Centralam je razposlala Strokovna komisija brezplačno sledeče brošure, da jih razpošiljajo na svoje podružnice:
1. Študija o stanovanjskem vprašanju.
2. Pravila Delav. zbornice za Slovenijo.
3. Radnički Sindikati.
4. Zbirka konvencij Mednar. urada dela.
5. Pravil, o zaposlenju inozem. delavcev.
6. Mednarodna organizacija dela.
7. Problemi svetovnega gospodarstva.
8. Zapisnik I. kongresa Delav, zbornic.
9. Zapisnik II. kongresa Delav. zbornic.
10.	Jadranske luke.
Ako, katera podružnica ni prejela gorenjih brošur, naj o tem obvesti svojo centralo.
Tajništvo Strokovne komisije za Slovenijo
v Ljubljani.
Lesni delavci.
Vsem podružnicam Osrednjega društva lesnih delavcev v Sloveniji.
V smislu § 11. pravil našega društva in po sklepu načelstvene seje z dne 18. novembra 1926 sklicujemo na dan 30. januarja 1927
četrto redno glavno skupščino s sledečim dnevnim redom:
1. Verifikacija mandatov.
2. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) kontrole, e) razsodišča.
3. Eventuelne spremembe pravil in pravilnika.
4. Mezdna politika.
5. Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva, c) razsodišča.
6. Organizacija in njena taktika.
7. Predlogi in nasveti.
8. Raznoterosti.
Po določilih društvenih pravil ima vsaka podružnica, ki je redno obračunala do 10. decembra t. 1. za mesec november in morebitne zaostanke, na glavno skupščino do 100 članov pravico poslati po enega delegata. Na vsakih nadaljnih 100 članov ima vsaka podružnica v smislu § 11. točka 3. poslati še po enega delegata.
Delegate za glavno skupščino je voliti na društvenih shodih, pri čemur se morajo upoštevati določila društvenih pravil § 11. točke 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9.
Predsedniki podružnic so obvezani, da pravočasno skličejo društvena zborovanja, kjer naj se izvolijo delegati.
Imena ter natančni naslov izvoljenih delegatov je sporočiti tajništvu Osrednjega društva lesnih delavcev v Ljubljani, Gradišče št. 2, najkasneje do 15. decembra t. 1. Prav tako naj se tudi predlogi, o katerih naj skupščina razpravlja, dopošljejo do omenjenega dne. O pozneje vposlanih predlogih se na skupščini razpravljati ne more. — Glavna skupščina se bo letos vršila v Mariboru; prostor in čas zborovanja se bo naznanil pravočasno po okrožnici.
Stroške skupščine in stroške delegatov nosi centrala sama. To se objavlja vsem podružnicam in njih članstvu v vednost in ravnanje.
V Ljubljani, 19. nov. 1926.
Ivan Tokan, 1. r., predsednik.
Andrej Bradeško. 1. r., tajnik.
Opomba:	Funkcionarji, osobito
blagajniki vseh podružnic se poživljajo, da vse, kar je v zvezi z glavno skupščino, pravočasno ukrenejo. Morebitne predloge je poslati tako, da jih bo pravočasno mogoče objaviti v »Delavcu«.
Lesni delavci. Položaj lesnega delavstva. Zadnji čas je opažati med lesnim de-
lavstvom na deželi klečeplazenje pred podjetniki in prosjačenje milosti. Podjetniki pa v svoji dobrosrčnosti rabijo bič, s katerim ustrahujejo delavstvo. Delavstvo bi se moralo zavedati, da je rešitev le v močni strok, organizaciji. Koliko je lesnih podjetij v Sloveniji, kjer delavci delajo po 10 in 12 ali še več ur na dan. Vendar se delavstvo noče boriti za skrajšanje delovnega časa, še celo samo hodi moledovat k podjetniku, da mu dovoli podaljšanje delovnega časa. Pri tem seveda ne pomisli, da jemlje zaslužek drugim brezposelnim delavcem. S tem svoj položaj le poslabša, ker tako postopanje privede podjetnika do tega, da začne zniževati plače. Če pogledamo nekaj let nazaj vidimo, da takrat ni v nobeni stroki vladala brezposelnost. Kdo je temu kriv? Delavec sam, ker jemlje s tem, da dela več kakor po 8 ur dnevno, kruh onemu, ki nima dela. V lesni stroki bi tudi še sedaj ne smela biti taka nezaposlenost, ako bi delavstvo povsod delalo le po 8 ur dnevno. Tudi njihove plače bi se ne zniževale. — Kam pelje delavska nezavednost in egoizem posameznikov, nam jasno kaže slika današnjih dni! Brezposelnost neprestano narašča, plače se znižujejo od ure do ure. Koliko časa bomo še prenašali to zlo?
Vse lesno delavstvo po tovarnah, žagah in gozdih opozarjamo, naj ne stoji dolgo izven strokovne organizacije in trpi posledice neorganiziranosti, ako noče, da izgubi prav vse pravice.
Žbelovo. Podružnica Osrednjega društva lesnih delavcev v Zbelovem sklicuje za soboto 27. novembra popoldne ob 1. uri svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Poročila: a) predsednika, b) blagajnika in tajnika, c) kontrole. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev delegata za četrto* redno skupščino O. D. L. D. 5. Raznoterosti. Vse lesne delavce v Zbelovem tem potom poživljamo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor.
Oblaillni delavci.
VII. redni občni zbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev za Slovenijo se je vršil dne 14. novembra ob
9.	uri dopoldne v salonu gostilne »Leon« v Ljubljani.
Zastopane so bile po svojih delegatih podružnice Maribor, Celje in Ljubljana. Podružnica Trbovlje je medi letom prenehala. Poročila odbora so bila po vsestranski debati sprejeta. Posebno blagajniško poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem, kar sledi, da je društvo dobro gospodarilo.
Pri točki »Naš položaj« je bil sprejet nov pravilnik za prispevke, podpore in funkcijonarje, ki stopi v veljavo dne 1. januarja 1927. S tem je bil storjen korak naprej. Debata je bila jako živahna ter so se je udeležili vsi delegati. Z novim letom bo plačevala centrala list »Delavec« za vse podružnice. Sprejele so se resolucije o odpravi potnih listov in o vajeniškem vprašanju, o konkurenci v obrtu in o bolniškem zavarovanju. Zahtevala se je tudi izvedba Zakona o starostnem zavarovanju. Te resolucije so se odposlale na Delavsko zbornico in vse krojaške zadruge. Odboru so se dala za nadaljno delovanje navodila, po katerih se bo ravnal v bodočem letu.
Pri volitvi odbora so bili izvoljeni: predsednik Anton Prezelj; I. P°5*' predsednik Ivan Hojnik (Maribor), II. podpredsednik Ludvik Wohinz, taj* nik Slavko Gorenc, namestnik Rudolf Nič; blagajnik Ivan Skuk; namestnik Kahvner Mat.; odborniki: Ivan Kmetič, Anton Gorjup, Valentin Škof, Ivan Krajec; Kontrola: Marija Draksler, Rudolf Piskar in Ivan Se-kula. Širši odbor za Ljubljano: Gregor Kuhelj, Franc Senica, za Celje Hinko Rataj, za Maribor Franjo Vogrin.
Pri točki: Razno so se dale podružnicam informacije glede izplačevanja brezposelnih podpor Delavske zbornice ter so se rešile tudi nekatere druge stvari upravnega značaja.
Ob pol 6. uri zvečer je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor s pozivom, da gredo vse podružnice s podvojenimi močmi na delo za organi« zacijo. Sprejeti sta bili sledeči resoluciji, ki jih objavljamo:
I.
Na predlog podružnice Osrednjega društva oblačilnih delavcev v Mariboru je VII. redni občni zbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev za Slovenijo v Ljubljani sprejel soglasno sledečo
resolucijo:
V oblačilni stroki vlada širom države velika brezposelnost. Brezposelni oblačilni delavci si ne morejo nikjer najti dela, da bi si zaslužili za najpotrebnejše življenske potrebščine. Državne meje pa so zatvorjene. Zato apeliramo na Delavsko zbornico kot na naš najvišji delavski forum, da na pristojnem mestu zavzame energične korake, da se potni listi in vizumi za delavstvo odpravijo. Nadalje sklene občni zbor, naj vlada sklene z vsemi državami dogovor o re-proditeti socialnih ugodnosti raznih držav, da bo delavstvo v inozemstvu zavarovano proti nezgodam, boleznim, brezposelnosti itd.
Nadalje zahtevamo, da se z Zakonom o zaščiti delavca sklenjeno starostno zavarovanje izvede.
II.
Vsem krojaškim zadrugam v Sloveniji!
Občni zbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev za Slovenijo v Ljubljani je raz-motrival o položaju v krojaški stroki, ter konštatiral sledeče:
V celi stroki krojaške obrti vlada velika brezposelnost in konkurenca. Temu je kriva velika nadprodukcija krojaških delovnih sil. Konštatirali smo, da mnogo mojstrov zaposluje samo vajence in nikakega pomočnika, ko pa. je vajenec prost, ga mojster odslovi ter sprejme zopet drugega. Taki vajenci se seveda ne morejo izučiti obrti v zadostni meri. Tako n. pr. slučaj »Rakovnik«, kjer se uči vedno okoli 20 ali še več vajencev brez kakega pomočnika.
Ta prekomerni naraščaj delovnih moči ne morejo mojstri zaposliti v svojih obratih. Zato se morajo čezmerne moči oprijeti samopomoči, kjer se prične takozvano »šušmar-■tvo«. Da je takozvana samopomoč nezmožna takoj za samostojnost in da njih kvalifikacije ne odgovarjajo zahtevam in časti obrti, se razume samoposebi.
Vsled tega občni zbor zahteva, da krojaški mojstri, ki ne zaposlujejo nikakega pomočnika, ne smejo zaposliti tudli nobenega vajenca. Vajence naj ima mojster, ki zaposluje najmanj dva pomočnika. Statistika vajencev, ki jo je izdelala Delavska zbornica, kaže jasno sliko, da bo obrt še nadalje propadala. Tako je v Ljubljani 181 vajencev, v Celju 153, v Mariboru 111 in v Ptuju 75.
Apeliramo na vse zadruge, da to našo resolucijo vpoštevajo ter uredijo vajeniško vprašanje v smislu sklepa našega občnega zbora.
Nadalje sklene občni zbor, naj zadruge pri izdajanju obrtnih dovoljenj strogo pazijo na kvalifikacijo prosilcev. Le najbolje kvalificiran mojster more odgovarjati zahtevam naše obrti in se pri tem ni bati, da bi konkuriral drugim s cenami.
Apeliramo, da zadruge določijo stalne cenike za naročnike, izvolijo tozadevno komisijo iz gg. mojstrov in pomočnikov, ki bi imela nalogo kontrolirati, da se mojstri cenikov točno drže. Za vsako njegovo kršitev naj bti zadruga določila občutne kazni ali odtegnitev obrtnega lista.
Končno občni zbor konštatira, da naši mojstri svojih pomočnikov ne naznanijo Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v oni razred, v katerega spadajo, temveč v mnogo nižji razred ter s tem bolne pomočnike oškodujejo. Po statistiki Delavske zbornice so krojaški pomočniki naznanjeni, da zaslužijo povprečno po Din 26 dnevno, kar ne odgovarja resničnemu stanju. Zato zahteva občni zbor, da mojstri naznanijo svoje pomočnike v razrede, kamor spadajo. Da »e to tudi izvede, ima odbor nalogo, da se pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev o tem informira in daje tozadevne pritožbe ali pojasnila.
Prosimo, da zadruge te naše sklepe upoštevajo in tudi izvedejo.
Kovinarji.
Kovinarji! Sestanek zaupniškega zbora kovinarjev v Ljubljani se bo vršil redno vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v društvenem lokalu. — Oblastno tajništvo.
Iz revirjev, tovarn in delavnic.
Ljubljana. Pozor, mizarski pomočniki! Kdor hoče od same milosti božje živeti naj se potrudi v Šiško. Pri P. Bizjaku v Šiški vladajo že dalj časa čudne razmere. Ne drži se več kolektivna pogodba in tako se meni nič tebi nič odtrgavajo pomočnikom plače: enemu za Din 1.75 na uro, drugemu zopet samo 1 Din, tretjemu 20 odstotkov od plače itd. Pomočniki ne dobivajo po kolektivni pogodbi predpisanih stavbenih doklad. Dovoljujemo si pa s vprašanjem opozoriti tudi samo Mizarsko zadrugo ljubljanskih mojstrov, če ji tako postopanje s strani mojstrov prija. Ako ne, prosimo jo vljudno, da imenovanega podjetnika opozori na to, naj nikar ne vodi konkurence na račun svojih pomočnikov. G. Bizjaka opozarjamo, da naj vodi svoje delo tako, da bo svojim pomočnikom dal vsaj toliko časa, da bodo določeno jim delo izvršili dobro in vse o pravem času! Tako upamo, da bode g. Bizjak bolje konkuriral s svojim dobrim in solidnim blagom.
Velika krivda, da se take reči dogajajo v eni ljubljanskih mizarskih delavnic je pa tudi ta, ker so pri tvrdki Bizjak zaposleni le taki mizarski pomočniki, ki jim je organizacija zadnja briga! Le potem, ko jim voda teče že v grlo, potem šele začno izpraševati, kje iskati pomoči.
Ljubljanski mizarji! Vedni in vedni opomini vas vzpodbujajo k solidarnosti in delavnosti v strokovni organizaciji, a kljub temu se najdejo še delavnice, v katerih se na-
hajajo še neorganizirani delavci. Večni dokazi, da skušajo podjetniki na vse enake načine znižati delavcem plače ter prelomiti kolektivne pogodbe, vas še niso poboljšali. Morda privede to znižanje pri Bizjaku mizarje na pravo pot! Vendar mizarji — so-drugil Treba bo energično nastopiti proti izkoriščanju podjetnikov, treba bo stopiti v skupno obrambo in braniti svoje pravice! Dozdaj se je marsikateri delavec-mizar posmehoval nam drugim zavednim, dostikrat je poleg tega še denunciral svojega sodelavca-sotrpina, ker ga je hotel pripraviti na pot zavednosti.
Strokovna organizacija lesnih delavcev bo začela boj na celi črti proti izkoriščanju. Pri tem bo ožigosala vse neorganizirane mizarje in lesne delavce, ki podpirajo kapitalistično izkoriščanje.
Zato mizarji-strojni delavci, skrajni čas ie' da vsi pristopite v našo strokovno organizacijo, da se bomo lahko skupno branili napadov, pa naj bodo od katerekoli strani.
Zato priporočamo in prosimo agilnejše delavce, da organizirajo po vseh mizarskih delavnicah in lesnih industrijah in tovarnah sestanke, da se pogovorimo o obrambi naših pravic! Na delo, sodrugi!
Jesenice. (Predavanje s. Tume). Dne 14. oktobra t. 1, se je vršilo v Delavskem domu na Savi zelo podučljivo in zanimivo predavanje. Kot predavatelj je nastopil centralni predsednik »Svobode« dr. H. Tuma, kateri nam je vlil s tem predavanjem nove sile in poguma, da gremo in gradimo Marksistično kulturo 5n ž njo bodočnost nove človeške družbe. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, zlasti je bila zastopana v polnem številu šolska deca. Vsakega odraslega je pri pogledu na to deco presunilo veselje, ko je videl kako napeto sledijo deklice in dečki predavatelju kot bi hoteli vsako besedo posebej kopirati v svoja mlada in nedolžna srca. Tudi starejšim sodrugom je to predavanje vzbujalo zanimanje, akoravno je bilo to predavanje v prvi vrsti namenjeno deci, zlasti članice so zelo zadovoljne in neprestano govorijo o tem predavanju. S tem lepim in res podučljivim izvajanjem, je dal predavatelj jeseniškim Svobodašem pojma o telovadbi in smo za to predavatelju hvaležni. Sodrug dr. H. Tuma, je osvojil naša srca in si vsled tega želimo, da ga kmalu zopet vidimo na Jesenicah v naši sredi.
Ljubljana. Splošna Delavska Zveza Jugoslavije je odposlala sledečo pritožbo na inšpekcijo dela v Ljubljani:	»Podpisana
S. D. Z. J. s!i usoja predložiti proti tvrdki C. Ahlin in drug, Celovška cesta, Ljubljana, na Zvezo sledečo pritožbo:	Delavnica, ki
obsega komaj nekaj čez 30 m2 je brez vsakih higijeničnih naprav in je zelo vlažna ter smrdljiva. V delavnici dela čez 20 delavk po 10 ur na dan t. j. od 7. ure zjutraj do 19, zvečer. Zaslužek delavk znaša: 1. delovod-kinja s plačo 200 Din tedensko, 4 pomožne delavke z dnevno plačo Din 25; 6 učenk brez plače; 10 pletilk, ki delajo na akord ter zaslužijo od Din 120 do Din 200 na teden; nadurno delo se ne plačuje s 50 odstotki, kakor to predvideva zakon, isto tako je z nedeljskim delom. Pletilke so podpisale pri vstopu v službo nezakonito službeno pogodbo pod pritiskom, da se jih sicer ne sprejme v delo. S to pogodbo se zavezuje vsaka pletilka, da za dobo 9 mesecev ne sme prostovoljno izstopiti iz službe, razen če ugotovi to zdravnik, da je njeno življenje v nevarnosti. Kot garancija se odvzame delavki 10 odstotkov zaslužka. Ta znesek ostane podjetju kot kavcija 9 mesecev. Ako delavka izstopi pred 9 mesecem iz službe prostovoljno tedaj ostane ta znesek podjetju. Slu-> čaj Mikec Anica, ki je pustila Din 400 podjetju. Igle si morajo pletilke same kupovati od delodajalca, to se jim tedensko odraču-nava, kakor je razvidno iz priloženih plačilnih kuvert. Isto tako se zahteva, da se morajo plačati od svojega zaslužka volneni odpadki. Radi silno nezdravih prostorov čestokrat katera delavka oboli, a se jo ne pusti iz tovarne pred 6. uro zvečer. Pletilka Hedi Malovrh je v soboto, dne 12. novembra rekla med drugim tudi to, da si ne pusti več nadalje odtrgavati od svoje plače 10 odstotkov; dobila je odgovor, če noče pa naj pride v ponedeljek po delavsko knjižico. To se je tudi zgodilo, ne da bi plačal 14 dnevni rok in več mesečni 10 odstotni odtegljaj. Isto tako se ji še ni poravnalo račun z iglami. Podpisana organizacija prosi tedaj, da se gori omenjeni slučaj preišče ter ugotovi krivdo ter krivca kaznuje. — Makuc, tajnik.
Lesce. (Tovarna verig). Sramota za sramoto se dogaja v tovarni verig v Lescah pri Bledu. Jaz bi rad vedel, od kod dovoljenje, da se sme delavcem dati knjižico zjutraj ko pride delavec na dnino, ne da bi se mu kaj povedalo, na 8 dni odpusta, in ne da bi se mu plačalo 8 dni dnine naprej; kar meni nič tebS nič se ga vrže na cesto brez vseh sredstev. Jaz bi prav rad vedel, kje se dobi tako dovoljenje, da se sme tako ravnati z ubogo do kosti izmozgano delavsko paro. Bili sta odpuščeni dve delavki in delavec radi pomanjkanja dela, pa ne vem, ali je bilo to res ali ne, jaz mislim, da če se producira od 5 do 6 vagonov mesečno, da ne more manjkati dela. Drugačno smolo imata zopet glavni
zaupnik in predsednik strokovne organizacije. Ko sta intervenirala pri g. ravnatelju za s. Muleja, se jima je reklo, da ni dela. In z druge strani pa se vzame nove delavce na delo, ne da bi se vzelo sodruga Muleja, ker je bil odpuščen takrat, kakor tisti dve delavki. Za danes dovolj, od danes naprej bo šla vsaka malenkost v javnost. Zato vam pa kličem vsem nezavednim delavcem v tovarni, dvanajst je ura, zbudite se in stopite vsi v enotno strokovno organizacijo. Ker le s tem bomo prelomili šikane podjetja proti naši strokovni organizaciji. — Več prizadetih.
Ljubljana. Zveza živilcev, sekcija pekov je imela svoj redni mesečni shod dne 7. t. m., na katerem sta referirala dva delegata in sicer s. Kopač o poteku Zemunske živilske Ankete in s. Pretnar o poteku konference Delavskih zbornic v Beogradu. Izvajanji obeh delegatov sta (izzveneli v to, da je delavstvo večinoma samo krivo svoji bedi in mizerji. Ako bi bilo delavstvo zavedno (vestno) in strokovno organizirano, bi se tudi zakon o zaščiti delavcev v polnem obsegu izvajal, dočim sc nahaja le na papirju. Da se naši sodrugi in kolegi za take važne shode malo zanimajo, to je samo ob sebi umljivo. Ne mislijo niti za en dan naprej, ter ne uvide-vajo potrebnega boja proti kapitalu. Po izvajanju obeh referatov se da sklepati, da bi se dalo vse doseči brez vsakih naporov, ako bi bile organizacije dosti jake: zato je dolžnost slehernega sodruga, da pripelje svojega neorganiziranega kolega v organizacijo in da postane vsak razredno zaveden bojevnik.
A. S.
Šoštanj. Dne 12. novembra t. 1, se je vršil dobro obiskani protestni shod usnjarskih delavcev v Šoštanju. Shoda se je udeležilo že vsled tega veliko delavstva, ker hoče Okrožni urad za zavarovanje delavcev ukiniti ekspozituro v Šoštanju. Delavci v Šoštanju se dobro zavedajo kako velikega pomena je zanje, ako imajo v svojem kraju inštitucijo za socialno zavarovanjei Zato so odločno protestirali proti takim nameram s strani O. U. Z. D.
Ako se ukine ekspozitura v Šoštanju, bo moral vsak delavec za vsako malenkost povpraševati v Celju ali celo v Ljubljani, in od tam torej čakati, kdaj se bodo zganili in odgovorili. Kdo bo v takem slučaju povrnil delavcu vse nastale stroške in zamujeni čas. Prepričani smo, da nihče!
Zato si delavstvo pod nobenim pogojem ne dovoljuje, da bi se poslovalnica ukinila. Vsem onim, ki pri tej akciji kaj sodelujejo, svetujemo, da svoje roke denejo kar lepo proč in si izbrišejo vsako misel na kaj takega.
Usnjarskemu delavstvu v Šoštanju priporočamo, da se strne in oklene svoje strokovne organizacije, ker s tem bo pokazalo svojo solidarnost in moč.
Kako koristno bi bilo, da se tudi v drugih krajih usnjarsko delavstvo zgane, ter začne treznejše premišljevati in presojati svoj položaj. Usnjarji, strnite se v svoji bo-jevni organizaciji, čaka vas še mnogo težkih bojev. Na shodu je bila sprejeta naslednja resolucija:
Resolucija
Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev
v Ljubljani.
Z ozirom na to, ker se zadnje čase sklicujejo ankete za odpravo ekspozitur in to brez vednosti delojemalcev in delodajalcev, ki socialno zavarovanje vzdržujemo, delavstvo Šoštanja in okolice zbrano na shodu dne 12. novembra 1926 v Zadružnem domu najodločnejše protestira proti takim nameram.
Delavstvo zahteva: 1. Ekspozitura OUZD v Šoštanju se ne sme pod nobenim pogojem ukinitt, kakor tudi po drugih industrijskih krajih ne, 2. Delokrog ekspozitur v industrijskih krajih se mora še bolj razširiti ne pa skrčiti, kakor to zadnje čase namerava vodstvo OUZD. 3. Delavstvo je treba zainteresirati za socialno zavarovanje, ne pa ga des-interesirati, kakor to zadnje čase hočejo nekateri elementi. 4. Dolgovi, ki jih delodajalci dolgujejo OUZD se morajo takoj radikalno izterjati. 5. Hranarina naj se izplačuje pri ekspoziturah ne pa potom nakazovanja, kakor je to zdaj v veljavi,«
Omejimo se samo na ta vprašanja: Kdo vzdržuje socialno zavarovanje? Ali nam niso po Zakonu o zaščiti delavcev vse gorenje pravice priznane. Ako misli vodstvo OUZD štediti, je zato tudi delavstvo, ali za štede-nje pri upravi Okrožnega in Središnjega urada za zavarovanje delavcev, ne pa pri ekspoziturah.
Delavstvo, zbrano na shodu, zahteva, da se ta resolucija vzame na znanje, v drugem slučaju se obrnemo na višjo inštanco.
Objave.
Podružnica »Svobodo« v Ljubljani ima
v soboto, 27. novembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer svoj izredni občni zbor v prostorih centrale »Svobode« v Delavskem domu, Karla Marxa trg št. 2. II. Odbor poziva vse člane, da se ga gotovo udeležijo vsled važnosti dnevnega reda. — Odbor.
Delavski žepni koledar 1927.
(Ena izmed zanimivih slik v letošnjem žepnem koledarčku.)
Pozdrav zatiranim narodom!
(Politika Anglije, Francije, Italije in drugih, napram malim narodom.)
DTE v Ljubljani. Vsem članom in članicam del. telovadne enote (D. T. E.) »Svoboda« v Ljubljani in ostalemu ljubljanskemu delavstvu v vednost!
Ker se je začelo zopet z redno telovadbo pri zgoraj imenovani enoti, zato apeliramo na vse one, ki so se že udejstvovali pri ljubljanski del, telovadni enoti, kakor tudi na one, ki se še niso, da se odzovejo našemu vabilu in da se zopet udejstvujejo in sodelujejo v našem delavskem kulturnem društvu-
— Dolžnost vsakega zavednega proletarca,. bodisi manuelnega, bodisi duševnega, je, da sodeluje in da se eksponira samo v takih kulturnih društvih, v katera vsak po svojem socialnem in gospodarskem položaju spada.
— Delavci, na plan!
»Svoboda« vas vabi v svoje vrste, vabi vas izkoriščane in zatirane, da vam nudi in da ono prepotrebno kulturno podlago, ki jo vi nujno rabite, če hočete doseči kak višji cilj, in če hočete doseči ono zmago, ki si jo vedno želite. A brez kulturne podlage pa ni zmage!
Telovadne ure za člane so ob petkih od 7.—9. ure, za članice pa ob sobotah od 7. do 9. ure v telovadnici na Ledini, Komenskega cesta.
Izjava.
V smislu tiskovnega zakona podajamo sledečo izjavo:
»V 20. številki »Delavca« smo pristavili preklicu Franceta (Janeza) Šolarja iz Tržiča na 4. strani v 4. koloni pripombo uredništva^ s katero smo rekli, da take izjave, kakor je izjava s. Šolarja, ki jo je izdal, da da ž njo zadoščenje g. Fr. Padarju Sz Tržiča, za druge delavce delavce niso merodajne in da je bilo ob predmetnem dogodku, na katerega se je izjava nanašala, vendar tako, kakor je poročal »Delavec«. Končno smo še pristavili, da povemo g. Padarju na uho, da naj ne hodi na solnce, kdor ima ...
Ker smo med tem časom videli pismeno izjavo devetih delavcev, tičočih se iste zadeve, ki potrjujejo, da ni g. Fr. Padar nikdar silil delavce, da vzdigujejo po 200 kg težke bale, lojalno izjavljamo, da nimamo povoda,, da taki izjavi ne bi verjeli; zato je seveda postala predmetna pripomba uredništva, ti-čoča se g. Fr. Padarja iz Tržiča, brezpredmetna,
V ostalem izjavljamo, da nimamo povoda g. Fr. Padarju karkoli nečastnega ali nekorektnega očitati.«	Uredništvo.
Preselitev Delavske zbornice v Zagrebu.
Delavska zbornica (Radnička komora) v Zagrebu se je preselila iz dosedanjih poslovnih prostorov na Starčevičevem trgu 18 na Ilico 55-11. V dosedanjih prostorih na Starčevičevem trgu 18 je nameščen le kulturno-pro-svetni odsek zbornice (Delavska čitalnica, Delavska knjižnica in Delavska akademija). Telefonska številka Delavske zbornice ostane ista, kakor doslej t. j, 28—73.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisniki nam večkrat pošiljajo dopise, v katerih napadajo poedin--ce. Vsi taki dopisi so brez popolnoma zanesljivih dokazov po novem tiskovnem zakonu tožljivi. Zato naj se ne jezč tisti dopisniki, ki jim take reči črtamo, ki nam po nepotrebnem nakopavajo sodnijske pravde in velike stroške.
Trgovsko-industrijska d. d. LJUBLJANA
Simon Oregorčlčeva ul. 13 Telefon štev. 552.
Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, Industrijskih In uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica! Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, štatute, vabila, letake, lepake, posetnice f. t. d.
laisitsimBiBnsnsnaamHtaiaaisn^
ZADRUŽNA BANKA U LJUBLJANI
Aleksandrova cesta
izvršuje vse bančne in finančne posle. Sprejema hranilne vloge ter jih najbolje obrestuje. Prodaja srečke državne razredne loterije.
laraEnataiataKiRirtiEiRiHEiEiEiEiaElEiElElBiEiEiBEl
V imenu Z. D. S. Z. J. izdaja in urejuje Ciril Štukelj v Ljubljani. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Albin Hrovatin.