POŠTNI Commerce si^ iopio zimo in pomiod UHO OLJE avi fa Huùat! UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 00802236 www.hp-commerce.si TEMA MESECA: Prijeten kotiček v mojem domu STRAN 16 Tuđi po naročilu! Pesni rezanci - v rinfuzi samo 0,30 €/kg - v vrečah samo 0,32 €/kg Informacije: 041 813 949 Zadruga mozirje ZgomJesavUJska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0. Velike spremembe za malo denarja! Od 22. 10. do 30.10.2007 obiščite prodajalni Tekstil Gornji Grad (tei.: 584 30 36) in Blagovnico Ljubno (tel.: 584 10 20) kjer lahko z 10 % gotovinskim popustom nabavite: - športne copate - nizke čevlje - tekstilne izdelke starejše zaloge Blagovnica Ljubno - Meblo jogije raznih dimenzij nudi po ugodnih - tepihe in tekače cenah tudi: - kavče OZIMNICA ETA-NATURETA Pesa 4 X 1000 g Zelje 4 x 1000 g poslovalnicah Kumare 4 x 1000 g Repa 4 x 1000 g NOVA GLEDALIŠKA SEZONA 2007/2008 »KOMEDIJA NA OBISKU V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI« GLEDALIŠČE STARAGARA VAM PREDSTAVLJA Monokomedija Penisov monolo v izvedbi Jerneja Kuntnerja DOM KULTURE NAZARJE nedelja, 28. oktober 2007 ob 19.00 uri. ^>veniijfpr^MlŽtsm| SSQÉIfQirHiygilASftSQB! Informacije: 041 592 197 ali 041 218 543 Izognite se izbiri in kupovanju daril v zadnjem trenutku. Storite to že v jesenskih mesecih, ko je ponudba še popolna in bogata in ko vam ponujamo še dodatne ugodnosti za hiter nakup. Tel.: 839-50-80 Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Sveče, nagrobne vaze, gobe za ikebane... Ugodne cene! ____________________ JV Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA KNJIŽNICA Tretja stran Cena hrane = cena zdravja Kruh, o katerem se v Sloveniji zadnje čase veliko govori predvsem zaradi podražitev, je tako pri nas kot še marsikje po svetu eno izmed temeljnih živil (tudi pri najmlajši populaciji), zato bi moral biti podvržen najmanj tako strogim standardom označevanja sestavin, kot veljajo za druga živila. Pani. Porabniki nimamo možnosti, da bi vedeli, iz česa je pravzaprav izdelan kruh, ki ga vsak dan kupujemo pod takšnimi in drugačnimi imeni. Ne vemo, iz kakšne moke je, kakšen je izvor in način pridelave žit, prav tako pa nam ni znano, kakšen je bil čas mletja mok, kar odloča tudi o tem, koliko kemičnih dodatkov je v njem zaradi konvencionalne oziroma integrirane pridelave. Kruh, izdelan izključno iz ekološko pridelanih žit (iz sveže zmlete moke iz celega žitnega zrna), kemičnih dodatkov namreč ne potrebuje, še posebej če ni zmesen s pekovskim kvasom, ampak z drožmi. Naravno trajnejši je preprosto zato, ker vse sestavine žit v njem delujejo tako, da varujejo druga drugo pred oksidacijo, kruh pa pred prez- godnjim staranjem, sušenjem in celo ples-nenjem. Kako je sploh mogoče, da se peki pri svežem kruhu še vedno izogibajo deklariranju? Ker kruh ni več samo iz moke, vode in soli, je precej nenavadno, da to še ni zmotilo ustreznih inšpekcijskih služb. Kakovost svežega kruha bi morala biti ravno tako sledljiva kot pri vseh ostalih živilih. Da ne bo pomote - nič nimam proti pekom in še manj proti njihovi ponudbi različnih vrst kruha, toda kot potrošniki imamo ob vse višjih cenah pravico vedeti, kaj kupujemo. Če se prav spomnim, sem nekoč na tem mestu že zapisal, da je v sodobni družbi za zdravje treba plačati - slej ali prej. Če kot potrošniki kupujemo in uživamo najcenejšo in najbolj nekakovostno hrano, bomo ceno za (izgubljeno) zdravje pla-č(ev)ali, ko bomo zboleli in se bomo morali zdraviti (saj veste - pregledi, zdravila, operacije ...). Druga možnost je, da kupujemo bolj zdravo hrano, ki pa je praviloma dražja. In če gre za prehrano naših otrok, potem se velja vprašati, kolikšna je cena njihovega zdravja? IZ VSEBINE: [42 Aktualno: Zdrava hrana - dražja hrana........4 Luče ob Savinji: Skale ogrožajo življenja!?.........6 Občinski svet Mozirje: Zaplet pred glasovanjem............6 Vrtec Nazarje: Poškodovan parket zamenjali z laminati.8 Materinski dom Mozirje: Ob rojstnem dnevu upihnili prvo svečko.... 10 Ljubno ob Savinji: Zborovsko petje v Elizabetini cerkvi.13 Turistični spominek 2007: S solčavskim »filcom« do tretjega mesta ... 13 Kolesar Rok Prašnikar: Odlična uvrstitev Zgornjesavinjčana na Kitajskem......28 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 42,19. oktober 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo, izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. dražja hrana OB SVETOVNEM DNEVU HRANE Zdrava hrana Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in hrano (FAO) je 16. oktobra praznovala svetovni dan hrane, naslov letošnje teme je Pravica do hrane. Inštitut za varovanje zdravja bo pod drobnogled vzel predvsem zagotavljanje zdrave prehrane v vzgojno izobraževalnih ustanovah in pregled možnosti za zagotavljanje lokalne trajnostne oskrbe s hrano v teh ustanovah. Reševanje izpostavljene problematike je vsekakor na mestu, saj je v Sloveniji po podatkih Pediatrične klinike Ljubljana med petletniki čezmerno prehranjenih okoli dvajset odstotkov, predebelih pa čez osem odstotkov otrok. PODHRANJENIH OKOLI TRI ODSTOTKE SLOVENCEV Svetovni dan hrane obeležujemo od leta 1995, ko je bil kot tak proglašen ob 50. obletnici ustanovitve Organizacije za hrano in kmetijstvo pri Združenih narodih in 45. obletnici ustanovitve Svetovnega programa hrane. Na ta dan vrsta organizacij posvetu posebej opozori svetovno javnost na problem lakote in podhranjenosti v svetu. Pravica vseh ljudi do dostopa do hrane in vode je med drugim zapisana v Splošni deklaraciji človekovih pravic, pa tudi v t.i. Quebeški deklaraciji, ki pravi, da ima vsak Zemljan pravico dostopa do hrane in vode vsaj enkrat na dan. V Evropi dostop do hrane večini prebivalcev sicer ne predstavlja večjega problema, v Sloveniji naj bi bilo podhranjenih okoli tri odstotke prebivalcev, kar je povsem primerljivo z razvito Evropo. Slaba pa je osveščenost o zdravi in pravilni prehrani; to pove že podatek, da naj bi povprečen Slovenec dnevno zaužil okoli 2.950 kilokalorij, kar je glede na njegovo fizično dejavnost previ- sok vnos. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije seje razširjenost debelosti v zadnjih dveh desetletjih v evropski regiji povečala za trikrat, predebel je že vsak peti otrok. NAJPREJ ZDRAVJE IN NATO CENA? K razvoju zdravih prehranskih navad otrok in mladostnikov naj bi pomembno prispevala tudi organizirana šolska prehrana, zato je Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za varov- anje zdravja RS in Zavodom RS za šolslvo pripravila projekt »Z zdravo in uravnoteženo prehrano in gibanjem za zdravje otrok in mladine«. Izvajalci projekta poudarjajo, da le- ta uspešno združuje prizadevanja potrošnikov in dveh sektorjev, šolskega in zdravstvenega. Seveda pa imajo starši, ki so hkrati v vlogi potrošnika, največji vpliv na prehranjevanje svojega otroka. Visoke podražitve hrane, ki so se letošnjo jesen pojavile pri večini osnovnih živil, na privzgajanje zdrave hrane vsekakor ne vplivajo v pozitivnem smislu. Marsikateri starš bo prisiljen najprej gledati na ceno določenega prehrambenega artikla in šele nato na seznam zdrave hrane. In ko je slovensko ministrstvo za zdravje oblikovalo Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 in Strategijo na področju telesne dejavnosti za krepitev zdravja 2007-2012, bi moralo pri tem razmišljati tudi o tem, koliko Slovencem bo zdrava in posledično tudi dražja hrana sploh dosegljiva. Tatiana Golob Naša anketa Se prehranjujemo zdravo? Stresno življenje današnjega časa zahteva od sodobnega človeka vse večjo skrb in odgovornost za svoje dobro telesno počutje in zdravje, kar je odvisno tudi od zdrave prehrane. Ujeti ritem zdravega in enostavnega prehranjevanja se nam pogosto zdi prava umetnost. Samo prehranjevanje in izbira hrane pa je odvisna od okolja in kulturnih navad, prav tako kot tudi od zahteve organizma po energiji, ki jo potrebuje. A ljudje pogosto jemo tudi zaradi užitka. Velik problem postajajo hitri obroki, ki v današnjem hitečem svetu postajajo vse bolj realnost. Si Zgornjesa-vinjčani vzamemo čas za hrano? Andrej Marovt Helešič, Ljubno ob Savinji Seveda je prvo to, da mora biti zaužita količina kalorij enaka porabljenim. Sam se tega dosledno držim, saj sem prepričan, da bi bili trud, energija in čas za trening ter seveda denar stran vrženi, če se ne bi pravilno prehranjeval. Telo je kot motor, če mu ne dodaš pravega goriva, ne more dajati pravih rezultatov. Moja šibka stran so bili pred časom večerni »napadi« na hladilnik. Kar pa se ekološko pridelane hrane tiče, sem mneja, da za tovrstno nakupovanje še kako drži pregovor: »Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval«. Ko se podam v trgovino, kupujem tiste artikle, ki so označeni z znakom »varovano živilo«. Nisem pristaš cigaret in alkohola, čeprav si pri kosilu privoščim kakšen kozarec dobrega vina. Moja pregreha pa so slaščice. Ivanka Prislan, Radmirje Doma prisegamo na ekološko pridelano hrano. Delno jo pridelamo doma, delno pa jo tudi kupimo. Zdravje si z možem krepiva tudi z različnimi domačimi čaji, za katere pripravim mešanice iz zelišč, kijih sama naberem. Vsekakor pa si vsako jutro vzameva čas za zajtrk, kije kar precej bogat, saj sva prepričana, dajeta obrok najpomembnejši, bolj kot kosilo. Zdravje ljudi je po mojem prepričanju odvisno od zdravega prehranjevanja. Tončka Brglez, Radmirje Sama prisegam na zdravo hrano. Tako poskušam tudi kupovati. Seveda je najbolj zdrava ekološko pridelana, hrana, ki pa je v trgovinah in na tržnicah bistveno predraga in ni dostopna tistim ljudem z nižjimi prihodki. Zelo bistven je zajtrk. Zanj si vedno vzamem čas. Olga Ermenc, Mozirje Če človek vstane dovolj zgodaj, si vedno lahko vzame čas za zajtrk. Tudi sama si ga vedno privoščim. Bio hrana oziroma ekološko pridelana prehrana je zelo draga in si jo ljudje v današnjem času marsikje težko privoščijo. Tomaž Polak, Šmartno ob Paki Nisem pristaš hitre kalorične hrane, čeprav si jo tu pa tam privoščim. Zame je zdrava hrana velika količina sadja in zelenjave. To v večji meri doma sicer jemo, a na njo takoj pozabimo, ko na mizo pride kakšna salama. Za zajtrk si nikoli ne vzamem časa. Ekološko pridelana hrana je predraga. Jože Mlinar, Šentjanž Zaradi težav z zdravjem sem se moral začeti zdravo prehranjevati. Zjutraj si vzamem čas za zajtrk, za kosilo jem veliko zelenjave, h kateri seveda sodi kak košček mesa, večerja pa je bolj sadna. Ekološko pridelana hrana niti ni predraga, vendar se mi zdi, da je ne znamo ceniti. Pripravila; Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem Ana Nuša Rebernik, ravnateljica JVIZ občine Mozirje, OE Vrtec Mozirje »V preteklem letu smo hrani posvečali veliko časa. Imeli smo teden zdrave prehrane, v katerem so otroci vsak dan spoznavali predvsem pomen zelenjave, ki jo imajo malo manj radi. V letnih delovnih načrtih imamo vsako leto zapisano, da otroke vzpodbujamo k pokušan-ju hrane, dajih počasi navajamo na nove okuse. Seveda jih ne silimo, čeprav je meje siljenja težko določiti. Vsako leto načrtujemo seznanjanje s kulturo prehranjevanja, da znajo otroci ob odhodu iz vrtca uporabljati celoten pribor. Nakupili smo veliko kosov nove posode, da so otroci kulturno postreženi. Starejši naj bi znali že sami razporediti pribor, zato naše delavke temu, še posebno ob kakšnih prazničnih dnevih, posvečajo veliko časa. Takrat so mize slovesno pripravljene in okrašene. Glede uporabe zdrave prehrane je pomembno skrbno načrtovanje. Imamo smernice, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport. Ne vem, če ljudje vedo, da imamo preskrbo s hrano, vsaj na predšolskem področju, zelo dobro urejeno. Javnost se je mogoče res pravi čas zganila. Ko se ozremo okoli sebe, vidimo posledice nezdravega prehranjevanja v prekomerno ali premalo ješčih otrocih. Imamo pa še čas, da se stvari popravijo. Prepričana sem, da si v vseh vrtcih prizadevamo v tej smeri. Pestijo pa nas javna naročila. Naša hrana bi lahko bila še veliko kvalitetnejša, vendar je na podlagi javnih naročil glavni in osnovni kriterij cena. Tu je kakovost v veliki meri zanemarjena. Osebno dajem prehrani velik poudarek, vendar moramo na primer kupovati tudi ostale vrste mesa, konjsko ali divjačino. Ne samo puranje, saj vemo, da so purani masovno vzgojeni in da perutnina še zdaleč ni tako zdrava, kot seje včasih oznanjalo. Ostale vrste mesa so še sorazmerno zdrave, vendar si jih zaradi višje cene ne moremo privoščiti.« Benjamin Kanjir ZAKLJUČENA MODERNIZACIJA CESTE PODLOM-KRANJSKI RAK-LUČE IN REKONSTRUKCIJA CESTNEGA ODSEKA PRI IGLI Na široko odprta še ena vrata v Zgornjo Savinjsko dolino Direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan je ob prisotnosti poslancev Mirka Zamernika, Jakoba Presečnika, Rudija Veršnika, Franca Pukšiča, županov občin Luče in Solčava Cirila Rosea in Alojza Lipnika ter predstavnikov izvajalcev predal v uporabo moderniziran odsek regionalne ceste, ki povezuje Podvolovljek s Podlomom na kamniški strani ter novozgrajene zidove in rekonstruiran odsek regionalne ceste pri Igli. Direktor Direkcije za ceste RS Vili Žavrlan je zagotovil, da se bodo ceste v Zgornji Savinjski dolini obnavljale tudi v prihodnje (foto: EMS) Modernizacija zadnjega odseka regionalne ceste Podlom-Luče predstavlja za vse uporabnike precejšnjo pridobitev, saj po besedah Vilija Žavrlana skoraj za 15 kilometrov krajša povezavo zgornjega dela Zgornje Savinjske doline s kamniško kotlino. Vendar po njegovem sama cesta ne bo izboljšala varnosti, zato bo potrebno narediti kaj več na vzgoji in preventivi voznikov. Ministrstvo za promet je z modernizacijo 8,6 kilometra dolgega odseka regionalne turistične ceste pričelo leta 2001, z zaključkom del na zadnjem 4,5 kilometra dolgem odseku pa je ta cestna povezava v celoti modernizirana, Med tistimi, ki seje zaključka del najbolj veselil, je bil gotovo poslanec Mirko Zamernik, ki sije skupaj s kolegom Jakobom Presečnikom vsa leta prizadeval za ureditev cestne povezave. V krajšem nagovoru je pozval Občini Kamnik in Luče, da se dogovorita o bodočnosti Velike planine, saj je potrebno poskrbeti, da bodo imeli ljudje poleg varnosti še kaj od te ceste. Župan Ciril Rose je prisotne spomnil, da na zgornjesavinjsko-kamniški meji poteka stara deželna meja, daje v času Ilirskih provinc tu potekala državna meja, tu bo kmalu potekala pokrajinska meja, vendar, je zaključil Rose, naj cesta brez meja povezuje ljudi z obeh strani v sodelovanju in partnerstvu. Pri Igli so bili poleg rekonstrukcije 295-metrskega odseka regionalne ceste zgrajeni podporni zidovi v dolžini 240 metrov, pločniki in lesene varovalne ograje v skupni dolžini 435 metrov. V državi je trenutno v izvedbi 750 cestnih projek- tov v različnih fazah, vendar po besedah Vilija Žavrlana prednostno rešujejo kritične točke, kot je bii ta pri Igli. Direktor Direkcije RS za ceste ni pozabil omeniti, da je za rekonstrukcijo ožine pri Igli država namenila precej denarja in dodal, daje na tej cesti še nekaj podobnih mest, kijih bodo počasi odpravljali. Solčavski župan Alojz Lipnik je slovesnost primerjal s prvim odpiranjem povezave med Lučami in Solčavo konec 19. stoletja. Lučki župan Ciril Rose vidi v modernizaciji odseka še večjo turistično priložnost za obe občini. Vrednost obeh investicij, ki skupaj znašata 2,6 milijona evrov, je v celoti zagotovilo ministrstvo za promet. Savinjčan Iz občin, Gospodarstvo OBČINSKI SVET MOZIRJE Zaplet pred glasovanjem Mozirski občinski svetniki so na tajnem glasovanju izglasovali kandidaturo Stanka Zagožna za kandidata za državni svet. Samo glas podpore manj je prejel član Liste prihodnosti Samo Kramer. Po sprejetih pravilih za izvolitev predstavnikov občine za državnega svetnika in predstavnika v volilno telo se je razprava na 12. redni seji dodobra zapletla. V pravilih namreč piše, da je potrebno ob vloženi kandidaturi za mesto državnega svetnika priložiti njegovo soglasje. Le-tega so člani Liste prihodnosti v imenu svojega kandidata priložili takoj po sprejemu pravilnika. Soglasij ostalih dveh kandidatov, poleg Zagožna je bil imenovan tudi Gregor Ver-buč, pa občinski svetniki oziroma občinska uprava ni posedovala. Da bi sledili črki zakona, je Jakob Presečnik predlagal, da se seja prekine za 24 ur, v tem času pa se pridobi še ostali dve soglasji. Po daljši razpravi o smiselnosti oziroma nesmiselnosti strogega upoštevanja tega določila pravilnika so svetniki sprejeli sklep, da vendarle glasujejo, soglasji pa občinska uprava pridobi naknadno. Za sprejetje sklepa so razen predsednice statutarno pravne komisije Darje Planinšek glasovali vsi svetniki, tudi člani Liste prihodnosti, ki velikokrat dobronamerno opozarjajo na dosledno spoštovanje pravil igre, čeprav so pri tem neredko nepravilno razumljeni. Med štirimi kandidati za volilno teloje glas podpore več kot Peter Sirko dobila Marija Ježovnik in s tem postala elektorica, torej predstavnica volilnega telesa za volitve državnih svetnikov. Razprava pred glasovanjem je potekala tudi v smeri moči oziroma nemoči Zgornje Savinjske doline nasproti šaleškim občinskim partnericam, ki naj bi bile v prihodnosti del skupne regije. Gre za preglasovanja ob vseh pomembnejših odločitvah. Tako se je že zgodilo pred petimi leti, ko so potekale prejšnje volitve v državni svet. Jakob Presečnik je ob tem poudaril, da bi lahko pokazale občine onkraj "gorenjskega" klanca vsaj tokrat politično voljo, da bi tudi njihovi predstavniki glasovali za zgornje-savinjskega kandidata v državni svet. Seveda če se bodo poprej sposobne tukajšnje občine dogovoriti in ponuditi zgolj enega kandidata. Benjamin Kanjir LUČE OB SAVINJI Skale ogrožajo življenja!? Pred dnevi so odsek regionalne ceste med Ljubnim in Lučami zasule precej velike skale. Sreča v nesreči je bila, da seje dogodek pripetil na ravnem delu cestišča in še večja, da je bila Tokrat so skale zasule prazno vozišče, že naslednjič je lahko povsem drugače...! (foto: arhiv Občine Luče) cesta prazna. Če bi kamenja padlo na vozilo, bi se nesreča zagotovo končala s tragičnimi posledicami. Ker obstaja resna bojazen, da se bo udor skal, ki nezavarovane ždijo nad cestiščem, ponovil, je lučki župan Ciril Rose od Direkcije RS za ceste zahteval takojšnje ukrepanje. Župan pristojne opozarja na to nevarnost že vse od rekonstrukcije ceste na tem odseku, vendar je doslej naletel na gluha ušesa. Na pobočju nad kamnitim podpornim zidom je precej velikih skal, ki lahko vsak trenutek zgrmijo na cesto in povzročijo nesrečo, v kateri bodo ogrožena človeška življenja. Da problem ni od danes, priča podatek, da je vodja sektorja za investicije na Direkciji RS za ceste Andrej Vižin že lani napovedal temeljit pregled brežin, na osnovi katerega naj bi predvideli ustrezno zaščito proti padanju kamenja in skal na vozišče. De-narza sanacijo naj bi zagotovili v letošnjem letu, kar se očitno ni zgodilo. V Lučah so zaskrbljeni, predvsem pa želijo, da se odgovorni začnejo zavedati dragocenosti človeških življenj, s katerimi se tako lahkomiselno igrajo, ker ne odstranijo oziroma zavarujejo nevarno kamenje. Savinjčan KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Štiri specializirane turistične kmetije v Zgornji Savinjski dolini Pred nedavnim je Kmetijsko gozdarska zbornica štirim turističnim kmetijam v Zgornji Savinjski dolini podelila nazive specializiranih turističnih kmetij. Za podelitev teh nazivov obstaja na zbornici zahteven pravilnik, ki opredeljuje pogoje za pridobitev. Iz naše doline so se zato za podelitev prijavile samo štiri turistične kmetije. Poleg izpolnjevanja ostalih pogojev je bilo na zbornico potrebno dostaviti zajetno dokumentacijo. Za prijavo pa je bilo tudi malo časa, saj so imenovane kmetije želeli vključiti v katalog ponudbe turističnih kmetij, kije bil v pripravi. Vse prijavljene kmetije je obiskala posebna komisija imenovana na zbornici, katere člani so tudi kmetijski pospeševalci na terenu. Vendar ti niso ocenjevali kmetij na svojem območju, da bi bila zagotovljena objektivnost. Tako so zaposlene iz mozirske kmetijsko pospeševalne službe sodelovale pri ocenjevanju kmetij na Koroškem. Naziv specializirane turistične kmetije so prejele kmetija Stoglej, Podveža - Milena Marolt za družinam z otroki prijazno kmetijo, kmetija Ramšak, Podolševa - Krivec Helena za ekološki turizem, kmetija Žibovt, Logarska dolina - Poličnik Martina za družinam z otroki prijazno kmetijo in kmetija Korošec, Ljubija - Reberčnik Urška za turistično kmetijo usmerjeno v zdrav način življenja. Specializacijo v svoji ponudbi je za zdaj prejelo 26 turističnih kmetij v Sloveniji, vsaka pa lahko ima največ tri usmeritve, ker jih več ne bi zmogle. Sicer je kmetijsko gozdarska zbornica v sodelovanju z Združenjem turističnih kmetij Slovenije v pravilih opredelila osem specializacij na tem področju. Kot rečeno, je v projektu podelitve specializacij sodelovalo tudi Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki bo prihodnji mesec obeležilo deseto obletnico obstoja. Pred desetletjem se je v organizacijo združilo okoli 100 kmetij, ki so ponujale raznovrstne turistične storitve. Sedaj je od okoli 500 kmetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, v združenje vključenih 320 kmetij, polovica od njih ponuja tudi nastanitve. V združenju bi radi pripravili merila še za tiste, ki nudijo izletniški turizem, za vinotoče in osmice. V prihodnje se nameravajo posvetiti tudi zaščiti blagovne znamke Turistična kmetija in določiti jasna merila za ta naziv. S tem želijo zaščititi predvsem potrošnika. Marija Lebar I Ljudje in dogodki, Organizacije, Gospodarstvo POLICISTI SO IZVEDLI VEČ AKCIJ, V KATERIH SO PREVERJALI ALKOHOLIZIRANOST VOZNIKOV Kandidati za povzročitelje nesreče S poostrenimi nadzori prometa bodo policisti v različnih časovnih obdobjih in na različnih območjih nadaljevali (foto: EMS) Mozirski in celjski policisti so na območju Policijske postaje Mozirje izvedli poostren nadzor ugotavljanja vožnje pod vplivom alkohola. V nadzoruje sodelovalo osem policistov, ki so skupno ustavili 69 voznikov. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti napisali pet obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče, dvema pa so zaradi manjših prekrškov prometnih predpisov izrekli le opozorila. Glede na število preizkušenih je na prvi pogled petvinjenih majhna številka, vendar komandir mozirskih policistov Vili Bezjak s stanjem ni zadovoljen. »Zavedati se je treba, daje bil vsak voznik, ki je vozil pod vplivom alkohola, kandidatza povzročitelja nesreče. Smatram, da gre za visoko številko. Trditev utemeljujem z dejstvom, da je znotraj celjske regije prav na mozirskem območju največ alkoholiziranih voznikov, ki so povzročili nesrečo. Do prvega avgus- ta letos se je v Zgornji Savinjski dolini zgodilo 54 prometnih nesreč, med povzročitelji je bilo kar 13 vinjenih. V primerjavi z lanskim letom smo povečali število preizkusov, ob tem pa beležimo tudi višji odstotek vinjenih voznikov,« pravi Bezjak in napoveduje še bolj intenzivno preverjanje psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu. S tovrstnimi nadzori prometa želijo policisti iz prometa izločiti tiste voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil, in med vozniki doseči takšno stopnjo pričakovanja, da bodo v primeru vožnje pod vplivom alkohola ustavljeni in kaznovani. Savinjčan MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE Uspele prireditve ob mednarodnem dnevu gluhih Letošnjo manifestacijo in prireditve ob mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih je gostilo Velenje, točneje Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih (MDGN), ki združuje tudi mnoge slušno prizadete osebe iz Zgornje Savinjske doline. V soboto, 29. septembra, se je tako v Velenju zbralo več kot tisoč udeležencev celodnevne prireditve. Potem ko je goste sprejel velenjski župan Srečko Meh, so se v kulturnem domu udeležili svečane akademije. Program so v večini izvedli sami člani društva in njihovi svojci, dogajanje pa je bilo sproti spremljano tudi s kretanjem - »jezikom« gluhih, ki ga izvajajo za to posebej usposobljeni prevajalci. Scensko dekoracijo in cvetlične aranžmaje so prav tako naredili sami člani društva, pri čemer seje še posebej izkazala predsednica Erika Grobelnik. Popoldne je sledilo družabno srečanje v Beli dvorani ob Velenjskem jezeru. Na kongresu Svetovne federacije gluhih so leta 1959 sprejeli sklep, da se zadnja nedelja v septembru proslavlja kot mednarodni dan gluhih. Na ta dan gluhi opozorijo na svojo nevidno invalidnost in na težave, ki so povezane z njo. Mednarodni dan gluhih obele- društva gluhih in naglušnih Velenje Marjana Rudolf (foto: Marija Lebar) žujemo tudi v Sloveniji, vsako leto v drugem kraju. Začetki društva MDGN Velenje segajo v daljne leto 1963. 27 gluhih oseb iz Šaleške in Zgornje Savinjske dolineje takrat ustanovilo Temeljno organizacijo slušno prizadetih Šoštanj. Vse od takrat društvo, ki se je med tem preselilo in preimenovalo, s svojimi številnimi dejavnostmi pomaga članom pri premagovanju težav in ovir v vsakdanjem življenju. »Na žalost nam vedno primanjkuje denarja za vse, kar bi radi nudili svojim članom. Čeprav je več kot polovica naših članov občanov drugih občin v regiji, zelo težko pridemo do sredstev za svoje delovanje. Pri nekaterih županih preprosto ni dovolj posluha za težave naših članov,« pravi sekretarka društva Marjana Rudolf. Na prireditev in organizacijo dogodkov v tem sklopu so se v društvu MDGN dolgo in temeljito pripravljali. Ob tej priložnosti so izdali tudi zgibanko o svojem delovanju, v ka- teri sta gluhim nekaj besed namenila velenjski in šoštanjski župan Srečko Meh in Darko Menih. Kljub temu da se njihovemu vabilu na prireditve ob Mednarodnem dnevu gluhih ni mogla odzvati ministrica za delo družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, niti noben župan iz Zgornje Savinjske doline, so z izvedbo manifestacije v Velenju zelo zadovoljni. Marija Lebar ZAVAROVALNICA MARIBOR Stoodstotno zavarovanje za 45% cene V Zavarovalnici Maribor (ZM) so za svoje najzvestejše zavarovance in najboljše voznike pripravili nov premijski razred, ob katerem bodo zavarovanci za stoodstotno zavarovanje odšteli le 45 odstotkov cene. Sicer pa so v ZM na področju obveznega avtomobilskega zavarovanja v prvih devetih mesecih letošnjega leta zbrali za tri odstotke več premije kot v enakem obdobju lani in izplačali za slabih šest odstotkov več odškodnin. »Najzvestejši zavarovanci, ki so tudi najboljši vozniki, so bili v Zavar- ovalnici Maribor vedno deležni pozornosti. Kot vsem ostalim smo se namreč tudi njim posvečali individualno. Tako smo skupaj z zavarovanci in na podlagi analiz ugotovili, da jim lahko za 45 odstotkov cene ponudimo 100-odstotno zavarovanje. To pomeni, da smo tako pri zavarovanju AO kakortudi pri zavarovanju AO plus dodali tretji premijski razred s 55-odstotnim popustom,« je nov premijski razred predstavil Drago Cotar, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor. KF 0 SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA Zgornjesavinjski razvojni projekti V preteklem obdobju je bila ena izmed najpomembnejših nalog Savin-jsko-šaleške območne razvojne agencije priprava razvojnih programov za občine Savinjsko-šaleške regije za obdobje 2007 do 2013. Junija letos je vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj objavila prvi razpis za razvoj regij, katerega je septembra ponovila. Razpis vključuje predvsem izgradnjo javne infrastrukture, kot prvi možni prijavitelji pa so lokalne skupnosti. Direktorica območne razvojne agencije Jasna Klepec pojasnjuje, da bo projekte iz obeh razpisov možno izvajati v letih od 2007 do 2009, obseg nepovratnih sredstev za celotno celjsko statistično regijo pa znaša 26,5 milijonov evrov, od tega pripada Savinjsko-šaleški subregiji 5,2 milijonov evrov. »Kriterij, po katerem so se sredstva razdelila med subregije, je stopnja razvitosti, za razdelitev znotraj občin pa se med drugim upošteva tudi število prebivalcev. Savinjsko-šaleške občine so na obeh razpisih oddale skupno deset projektov, v skupni vrednosti okoli devet milijonov evrov, kar pomeni, da naj bi slabe 3,8 milijonov evrov občine zagotovile same,« razlaga Jasna Klepec. Po vsebinski plati so na prvem Direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec je prepričana, da jim je uspelo doseči ugoden konsenz za razdelitev sredstev (foto: EMS) mestu projekti namenjeni ureditvi poslovnih con, s katerimi so se prijavile občine Ljubno, Nazarje in Velenje. Nadalje je možna revitalizacija mestnih in trških jeder, za kar so se odločili v Mozirju, Šoštanju in Velenju. Za sredstva javne turistične in prometne ter okoljske infrastrukture pa so projekte prijavile občine Luče, Solčava in Šmartno ob Paki. Ob tem Jasna Klepec ne skriva zadovoljstva, da sije Savin-jsko-šaieška subregija znotraj statistične Celjske regije uspela priboriti določeno stopnjo avtonomije in podobno se obeta tudi Savin-jsko-šaleški območni razvojni agenciji. Savinjčan VRTEC NAZARJE Poškodovan parket zamenjali z laminati V nazarskem vrtcu so se minuli konec tedna lotili odprave posledic poplave, ki jo je pred dobrim mesecem dni povzročila okvara kotnega ventila v sanitarijah. V igralnicah so odstranili poškodovani parket in ga nadomestili z laminati. Poškodovani parket se je začel s pričetkom kurilne sezone še bolj dvigovati, kar je oteževalo normalno delo vzgojiteljic, otrokom pa samo bivanje v vrtcu. Delavci so preko minulega vikenda krepko zavihali rokave in se lotili odstranjevanja parketa v dveh večjih igralnicah. Odstranili so tudi razmočeno podlago, jo nadomestili z novo in morali v nazarskem vrtcu odstraniti uničeni parket (foto: Irena Drobež) pod nov laminat položili protivlažno zaščito. Dela so bila končana že v nedeljo popoldne, ravnatelj Jože Kavtičnik pa se ob tem zahvaljuje tudi zaposlenim, vzgojiteljicam in njihovim družinskim članom, ki so priskočili na pomoč. Z medsebojno pomočjo so poskrbeli, da je delo v vrtcu v ponedeljek steklo nemoteno in s svojim prispevkom znižali tudi stroške samega popravila. V načrtuje še popravilo radiatorjev, tretja igralnica in pisarna pa bosta obnovljeni ta vikend. Odstranjevanje prepojene izolacije in podlage je prvotno ocenjeno škodo podražilo za dva- do trikrat. Zamenjati bo potrebno še poškodovane radiatorje, zato Kavtičnik ocenjuje, da bo celotna investicija znašala okrog 15.000 evrov. Vrtec je dobil povrnjena sredstva od zavarovalnice, računa pa tudi na sredstva iz zavarovalne premije podjetja Mitos, kije lansko leto izvajalo dela v sanitarijah vrtca, saj obstaja verjetnost, daje do napake prišlo zaradi pomanjkljivosti vgrajenega materiala. Ravnatelj Jože Kavtičnik je na podjetja iz bližnje in daljne okolice naslovil nekaj prošenj za pomoč. Eno prvih se je odzvalo podjetje Sam, kije vrtcu odobrilo 800 evrov pomoči v obliki materiala. Kavtičnik upa na pozitivne odgovore še nekaterih podjetij, ki bi jim s svojim prispevkom lahko pomagali. Irena Drobež GORNJI GRAD Počastitev 250-letnice smrti knezoškofa Attemsa Gornji Grad bo ta konec tedna v znamenju počastitve smrti knezoškofa Ernesta Amadeja Attemsa, kije zaslužen, da se kraj danes ponaša z veličastno katedralo. Gornji Grad je bil v srednjem veku poletna rezidenca ljubljanskih škofov, cerkev pa je današnjo podobo dobila v 18. stoletju, koje Attems prevzel sedež ljubljanske škofije. V času njegovega škofovanja je v Gornjem Gradu dal zgraditi nek- danjo škofovsko rezidenco in cerkev v razkošnem baročnem slogu, kije po prostornini največja v Sloveniji. Attems izgradnje cerkve sv. Mohorja in Fortunata ni dočakal, umrije na Dunaju leta 1757 in bil na lastno željo pokopan v Gornjem Gradu. Počastitev 250-letnice njegove smrti bo zaznamoval kulturni dogodek, ki je podprt s strani Občine Gornji Grad in partnerske občine iz Avstrije Gospa Sveta ter gornjegrajske župnije. V soboto, 20. oktobra, bo Attemsu posvečen večer stvarjenja. V gornjegrajski katedrali bo ob 19. uri potekal multimedijski prikaz Stvarjenje sveta, kjer bodo ob spremljavi glasbe Josepha Haydna platno razsvetlile slike narave sveta. Večer bo obogaten s kulturnim programom, predstavljena pa bo tudi katedrala ter sam škof Attems. V sklopu obeležitve njegove smrti bo v soboto ob 15. uri pred katedralo potekala otroška delavnica pod vodstvom Mladinske skupine iz Gornjega Grada. Otroci se bodo lahko preizkusili v različnih ustvarjalnih tehnikah, otvoritev razstave njihovih del pa bo v nedeljo, 21. oktobra, v galeriji Štekl. V nedeljo ob 9. uri bo potekala tudi slovesna maša, ki jo bo daroval mariborski kanonik Jože Goličnik. Irena Drobež J GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Poplavljeni so bili tudi gasilski domovi Med objekte, ki so v katastrofalnih septembrskih ujmah utrpeli veliko materialno škodo, sodijo mnogi gasilski domovi. Tako je bilo tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer sta bila najbolj na udaru gasilski dom Nazarje in gasilski dom Šmartno ob Dreti, v nevarnosti pa je bil tudi tisti v Gornjem Gradu. Kljub temu da so iz gasilskega doma umaknili mehanizacijo in opremo, so imeli nazarski gasilci zaradi poplave precejšnjo škodo (foto: Igor Solar) RDEČI KRIŽ MOZIRJE Pomoč tudi poplavljentem Ob nedavnih poplavah, ki so nekatere kraje Zgornje Savinjske doline zelo prizadele, se je z materialno pomočjo odzvala tudi humanitarna organizacija Rdeči križ Slovenije. Zaposleni in prostovoljci območne izpostave Rdečega križa Mozirje so na terenu obiskali prizadete prebivalce in jim poleg paketov hrane iz intervencijske pomoči priskrbeli še dodatno opremo. Ker je bila marsikje kritična preskrba z vodo, so na Rdečem križu Mozirje krajanom prizadetih krajev že v prvih dneh po poplavah razdelili okoli šeststo litrov vode in prehrambene pakete, ki so vsebovali mleko, moko, testenine, riž in sladkor. Razdeljenih je bilo tudi 165 kilogramov pralnega praška in zaloga ozimnice. Ker so bile nekatere stanovanjske hiše poplavljene tudi v bivanjskem delu, so bili v najbolj prizadetih družinah še posebej veseli določenih kosov pohištva. Na Rdečem križu Mozirje so tako prizadetim priskrbeli dve spalnici, zamrzovalno omaro, sedežno garnituro, topli pod in enajst vzmetnic. Vrednost razdeljenega materiala brez hrane se ceni na 10 tisoč evrov. Seveda na RK Mozirje pomoči potrebnim pomagajo skozi vse leto. Prve delitve hrane iz intervencijske zaloge so bile opravljene že spomladi, nato znova julija in septembra. Ob začetku šolskega leta, koje marsikatera družina preobremenjena s stroški, so podelili pomoč v vrednosti 1.560 evrov, ostala denarna pomoč v letošnjem letuje do sedaj dosegla 1.310 evrov. Poleg vsega naštetega svojim krajanom vedno pomagajo krajevni odbori RK Mozirje, katerih delo je resda manj znano širši javnosti, a vendar neprecenljivo za organizacijo, ki svoje temelje postavlja prav s pomočjo prizadevnih prostovoljcev. Tatiana Golob Kljub temu so se gasilci požrtvovalno borili z naraščajočo vodo in posledicami, ki so bile iz ure v uro težje. Med drugim so v kampu Menina na varno spravili 46 šolarjev in njihovih učiteljev, ki so se tamkaj mudili v šoli v naravi. Tako je opremo v domovih reševala le peščica gasilcev. »V Nazarjah je Dreta v domu segala kar meter visoko, všmartnem ob Dreti pa okoli pol metra,« je povedal poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Boštjan Cigale, sicer član nazorskega gasilskega drušlva. Ko so spoznali bližajočo nevarnost, so premično mehanizacijo prestavili na različne varnejše lokacije, vso ostalo opremo, ki bi jo lahko poškodovala voda, pa so spravili v zgornje nadstropje gasil- skega doma. Med drugim so odstranili motorne brizgalne, sneli pa so tudi lesena vrata, da jih voda ne bi poškodovala. Vseeno je škoda precejšnja in nastali so povsem nepredvideni stroški. Nazarski gasilci načrtujejo, da bodo v izogib takšnim situacijam - v zadnjem obdobju je bil dom poplavljen kar trikrat - na vhod namestili ustrezno zaporo, ki bo v bodoče vsaj delno odvrnila morebitno naraslo vodo. Ne glede na vse povedano, so gasilski dom v Nazarjah očistili in usposobili za delovanje v najkrajšem času. Že naslednje dopoldne (v sredo) so bili pripravljeni za morebitne intervencije. Marija Lebar KOMENTIRAMO Ne tenimo tistega, kar je zastonj Zadnje septembrske poplave so poleg ogromne materialne škode terjale kar nekaj človeških življenj. Med smrtnimi žrtvami na Gorenjskem je bil tudi prostovoljni gasilec. V sodelovanju pri intervenciji ga je ubil električni tok. V svetu je med gasilci veliko žrtev, tudi med prostovoljnimi. Pa se ni treba ozirati tako daleč. Spomnimo se več kot ducata ponesrečenih gasilcev na Hrvaškem. Pretežno mladi ljudje so izgubili življenja pri opravljanju humanega dela. Vsi ti nesrečni dogodki so odmevali v medijih, hkrati pa je bilo na vsakem koraku moč srečati - dostikrat škodoželjne - komentarje o treh gasilcih iz mariborskega prostovoljnega gasilskega društva, ki so sami netili požare zato, da bi se nato v intervenciji pri gašenju dobro odrezali in »poželi« ustrezno hvalo in slavo. Dogodek je v gasilskih vrstah pustil sled grenkobe, saj so na to temo morali slišati kar precej pikrih besed. Ljudje smo različni, tudi gasilci. K prostovoljnemu delu v gasilstvu člane vodijo različni motivi, včasih tudi negativni. V množici 123.000 slovenskih prostovoljnih gasilcev so trije zanemarljivo majhen odstotek. Še posebej, če jih postavimo nasproti 3300 gasilcem, kolikor jih je sodelovalo pri reševanju in odstranitvi posledic poplav samo v Železnikih. Preden bomo zopet sodili, se spomnimo tudi naših, zgornje-savinjskih gasilcev, ki so, kot že tolikokrat doslej, priskočili na pomoč v minuli ujmi. Kar 32 ur so bili na nogah, premočeni, premraženi, neprespani, pa marsikje ni bilo nikogar, ki bi jim priskrbel malico ali vsaj topel čaj. Marija Lebar DRUŠTVO ČAR PREDSTAVILO AVTORJA IN KNJIGO ZGODOVINA MOJE HEROINSKE ODVISNOSTI Zgodba s srečnim koncem in vero v življenje Droge so tu, med nami, v naši neposredni okolici, zato bi bila utopija zatiskati si oči in odvisnost potiskati nekam v ozadje, kot da ta v naši dolini ne obstaja. Da bi bili o tem problemu ljudje bolj osveščeni, so člani Društva za prosti čas Čar v Jakijevi hiši v Nazarjah pripravili srečanje z nekdanjim odvisnikom, Mariborčanom Zlatkom Balažičem. Zlatko Balažič je opisal svoje izkušnje z jemanjem in preprodajo mamil (foto: Marija Šukalo) Zlatko je danes star 35 let, je predsednik društva Srečanje, društva za pomoč odvisnikom in njihovim družinam. Je tudi izredni študent pedagogike in sociologije na Univerzi v Mariboru. Pri trinajstih letih je začel uživati mamila, prešel z marihuane na heroin, klošaril v Trstu, se zdravil v idrijski psihiatrični bolnišnici in se nato s pomočjo staršev spoznal z Don Pierinovo skupnostjo »Srečanje« za odvisnike. Svo- je izkušnje z jemanjem in preprodajo mamil je brez dlake na jeziku opisal v knjigi Zgodovina moje heroinske odvisnosti. »Vendar to ni knjiga o svetu narkomanov, temveč iskrena zgodba o težki, vendar lepi poti k življenju, notranji svobodi, odgovornosti in izpopolnjujočim odnosom,« je v spremni besedi zapisal dr. Andrej Fištravec, profesor na mariborski Pedagoški fakulteti. »Res, moji spomini na otroštvo so prijetni in svetli. Pri nas domaje bila ljubezen. Igra, smeh, pogovori, meje, ki sta mi jih starša postavljala, da se ne bi razlil prek njih in se prizadel. Nežne besede, nežni dotiki, zaupanje,« je svoje otroštvo opisal Balažič. A kljub temu se mu je zgodilo. V nekem trenutku svojega življenja je začel bežati od situacij, ki se niso pokrivale z njegovimi umišljenimi, idealnimi podobami, ki jih je gojil v sebi. Kako dobro je imel v sebi umišljen prvi dotik z dekletom, prvi poljub in potem vse drugo, kar se more zgoditi med dvema tam za šolskim grmom ali nekje drugje v senci pred drugimi. Resničnost je bila drugačna. Raje je ostajal v iluz- ijah in jih začel še poglabljati. Knjiga se v osnovi deli na dva dela. Prvi je namenjen več let trajajočemu padanju na dno, begu pred seboj in svojim življenjem, torej izkušnjam in obdobju, v katerem je avtor ob uporabi drog dosegel stanje skrajne stiske. V tem delu se lahko najdejo mnogi, ki se kakorkoli čutijo pogojeni z brezizhodnostjo, stisko in obupom ter tisti, ki takega posameznika ljubijo ali so z njim kakorkoli povezani. Drugi dei z opisom izkušnje v komuni je sredstvo za doživetje neizpodbitne realnosti preobrazbe bolečine izgubljenih sanj v resnično upanje, kasneje utelešeno in izpolnjeno v življenju ter svobodi nekega človeka. Ta dei je močna sugestija tistim, ki se vdajajo obupu in izgubljajo vero vase ter močna doza dobre energije ali tudi vir nepričakovanih spoznanj za marsikoga. Zlatkova zgodba daje upanje, da je podobna pot mogoča za vsakega, ki bo na poti vztrajal, se ne bo izogibal odgovornosti in pogumu do lastnega življenja. Marija Šukalo MATERINSKI DOM MOZIRJE Ob rojstnem dnevu upihnili prvo svečko Pred nedavnim so v Materinskem domu Mozirje praznovali prvo leto delovanja. Ob tej priložnosti so si sodelavke in stanovalke doma priredile skromno slovesnost. Prisluhnile so potopisnemu predavanju svoje sodelavke - prostovoljke Katarine, kije poleti potovala po Evropi. razgovorov, 66 najrazličnejših delavnic, opravili so 53 spremstev v institucije. Pripravili so dvanajst družabnih dogodkov, prostovoljci Sicer pa je se je v tem letu marsikaj dogajalo. Stanovalke so lepo uredile okolico, vrt in nasadile cvetje, da je hiša postala tudi na zunaj pravi dom. »Leto, kije za nami, je bilo pestro, polno zgodb, novih obrazov, polno stisk, izmenjave izkušenj, različnih pogledov, dogodkov, uspehov, vzponov in padcev, pa tudi veselja in smeha,«je povedala Polona Šporin, strokovna vodja Materinskega doma Mozirje. V tem času je začasno bivanje in pomoč v domu našlo devet žensk in deset otrok. Imeli so 29 informativnih stikovtako z ženskami v stiski kot tudi s centri za socialno delo ter drugimi institucijami. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so opravili 97 individualnih in svetovalnih Začasno bivanje in pomoč je v Materinskem domu Mozirje našlo devet žensk in deset otrok (foto: Marija Lebar) pa so naredili 58 ur dela prostovoljnega dela in družabništva. Posebno odmeven dogodek je bil dan odprtih vrat lansko jesen. Generalni tajnik Nadškofijske Karitas Maribor Zlatko Gričnikje ob tej priložnosti zapisal: »Po enem letu delovanja materinskega doma ugotavljamo, daje bila odločitev za vzpostavitev programa pomoči materam inienskam v stiski pravilna. Veseli smo podpore lokalne skupnosti in prebivalcev, predvsem pa smo zadovoljni s sodelovanjem strokovnega okolja na področju skrbi za omenjeno populacijo. Posebna zahvala gre župniji Mozirje, in vsem prostovoljcem. Prav tako se zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki naša prizadevanja podpirajo bodisi z materialnimi sredstvi bodisi z molitvijo in dobrimi željami.« Marija Lebar OBČINA RECICA OB SAVINJI Gasil« podpisali pogodbo z občino Zupan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj je s predsedniki gasilskih društev podpisal pogodbo o izvajanju javne gasilske službe (foto: EMS) Predsedniki prostovoljnih gasilskih društev z območja občine Rečica ob Savinji so z županom Vinkom Jerajem podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe. S podpisom so si gasilska društva zagotovila finančna sredstva za delovanje, njihova obveza pa je zagotavljati gasilsko službo, določeno z operativnim načrtom posameznega prostovoljnega gasilskega društva v občini. Občina bo sredstva za izvajanje nalog nakazovala po dvanajstinah, najkasneje do zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec. V letošn- jem proračunu občineje za delovanje PGD Rečica ob Savinji zagotovljenih dobrih šest tisoč evrov, PGD Grušovlje in Pobrežje pa imata zagotovljen enak znesek v višini 4.530 evrov. Za delovanje Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline rečička občina zagotavlja dobrih 1.800 evrov. Gasilci bodo ta denar namenili predvsem izobraževanju, zavarovanju, tekmovanju, porabili ga bodo za režijske stroške in nakup drobne reševalne in tehnične opreme. Pogodba ne zajema investicijskih vlaganj. Savinjčan BOČNA Srečanje starejših krajanov Kot vsako leto, so tudi letos simbolično obdarili najstarejšega udeleženca in udeleženko, tokrat 87-letna Karla Kozarja in Frančiško Poznič (foto: Irena Drobež) Minulo soboto je Krajevni odbor Rdečega križa Bočna v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo organiziral srečanje starejših občanov starih nad 70 let. Zbralo seje lepo število starostnikov, ki so prijetno druženje izkoristili za sproščeno kramljanje in obujanje spominov s svojimi vrstniki, prijatelji in znanci. Zbrane je nagovorila predsednica krajevnega odbora Rdečega križa Ivanka Zagožen, župan Stanko Ogradi pajihje pozdravil še v imenu občine Gornji Grad. V današnjem neustavljivem tempu življenja imamo vedno manj časa drug za drugega in prostora za prijazno besedo, kar so znali v preteklosti veliko bolj ceniti. »Ste generacija ljudi, ki niste živeli v izobilju. Če se povrnete s svojimi mislimi nazaj v preteklost, vam ni bilo na dosegu tisoč in več stvari, kakorjeto mogoče danes našim otrokom. Vendar ste iz svojega otroštva prenesli edino in največje bogastvo, trdne in delovne roke. Te so vam bile opora pri lajšanju raznih tegob, pa tudi življenjskih preizkušenj,« je dejal Ogradi. Prisotne je seznanil tudi z načrti in aktivnostmi, ki v Bočni potekajo v zvezi z odpravo posledic nedavnih poplav. Dogodek so s svojim nastopom prijetno popestrili otroci iz vrtca in podružnične osnovne šole ter bočki moški pevski zbor. V krajevni skupnosti Bočna je trenutno kar 97 občanov starih nad 70 let. Irena Drobež DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV MOZIRJE Camino - pot k samemu sebi V presenetljivo polni Slomškovi dvorani v Mozirju je bilo v soboto, 6. oktobra, predavanje o romanju k sv. Jakobu v portugalsko Compostello (Santiago). Predavatelja Andreja Kolmana iz Vrtojbe so v Mozirje povabili tukajšnji člani Društva katoliških pedagogov. Andrej Kolman je opisal svojo 800 km dolgo romarsko pot, ki jo je opravil peš (foto: Marija Lebar) Andrej Kolman je bil s svojim farnim pevskim zborom na avtobusnem izletu v Compostelli. Koje stal pred Jakobovo katedralo, sije obljubil, da se vrne. In v maju leta 2005 je to res storil, a tokrat peš. V predavanju in računalniški projekciji fotografij, s katero gaje spremljal, je Kolman skupaj z občinstvom še enkrat podoživel neponovljive vtise s skoraj 800 km dolge romarske poti. Odločil se je za tako imenovano »francosko varianto«, saj do Santiago peljejo poti iz različnih koncev. Večina poti ga je vodila po pirenejskih višavjih, najvišji prelazi so celo na višini okoli 1.300 m nad morjem. Romanje je razdeljeno na enakomerne etape, dolge od 25 do 30 km, na koncu katerih so refudži (zavetišča, prenočišča), Čeprav je na romarski poti srečeval ljudi iz celega sveta, celo Avstralce in Japonce, popotnik meni, da lahko romanje opraviš le vtišini, »ko se posvetiš le Najvišjemu, naravi, ki te obdaja in sebi!« Od Santiago je nato le še nekaj deset kilometrov do Finisterre, naj-zahodnejšega konca Evrope. Za celotno potje potreboval mesec dni in okoli 1.200 evrov. Seveda pa je prej potrebna večmesečna fizična pa tudi psihična priprava. Evropski svet je leta 1987 Camino razglasil za prvo kulturno pot, od 1993je vpisana v seznam Unescovih kulturnih spomenikov. Ob njej je 1.800 kulturnih spomenikov, zlasti arhitekturne dediščine stare tudi po tisoč in več let. Pot vodi skozi 116 krajev, označena pa je z rumenimi puščicami ali z znamenito »školjko sv. Jakoba«, imenovano »komposteika«. Marija Lebar 0 0 naših turističnih drušfuih Piše: Aleksander Videčnik »V Celjskem zborniku letnik 1965 je znani turistični strokovnjak prof. Zoran Vudler napisal članek o nastanku naših turističnih društevv dolini in sploh na Celjskem. Vudler je že pred drugo svetovno vojno prizadevno deloval v celjskem turističnem društvu, po letu 1945 pa sije prizadeval obnoviti dejavnost turističnih društev v celjsko-savinjskem predelu. Kmalu po vojnije vCelju ustanovil Celjsko turistično zvezo, v katero so bila vključena tudi naša društva. Kot je zapisal, so v stari Avstriji pri nas nastajala olepševalna in tujsko prometna društva v času ustanavljanja telovadnega društva Sokol in slovenskih planinskih društev. Najstarejše turistično društvo so imeli v Laškem, to je bilo v nemških rokah in ustanovljeno leta 1889. Sledila so društva v Mozirju leta 1892, kije bilo prvo slovensko turistično društvo na Štajerskem, v Žalcu leta 1894 in v Gornjem Gradu leta 1898. Tu velja omeniti še celjsko turistično društvo, ki sodi med najstarejša društva v tedanji Avstriji, je pa bilo seveda v nemških rokah. Za Mozirje je zapisal Franjo Vajd o ustanovitvi Turistično olepševalnega drušlva tole: »O tem dogajanju nam je na voljo le nekaj skopih podatkov. Ustanovljeno je bilo 12.maja 1892 na pobudo zdravnika dr. Žiga Laykaufa, kije bil tudi prvi predsednik društva. Fran Praprotnik je v trški kroniki in v časniku Domovina zapisal, daje drušlvo že kmalu privabljalo ugledne turiste v Mozirje, celo več, že pred ustano- vitvijo društva so prihajali v Mozirje, kije bilo posebno priljubljeno gostom izjužnih krajev, celo iz Bolgarije so prihajali. Takoj po prvi svetovni vojni sta si za delo društva zelo prizadevala Jože Trogar in Matija Goričar. Kopališče (kopelce) so mozirski turistični delavci zgradili že kar kmalu po ustanovitvi društva. Že med obema vojnama so uredili tudi tenis igrišče. Anton Goričar pa je prvi uredil hotelske sobe za tujce ob svojem gostišču v Mozirju.« Če pogledamo še letnice ustanovitve društev drugod po dolini, dobimo čas med obema vojnama, (podatke v stari Avstriji smo že zapisali). Mozirje je obnovilo društvo leta 1923, Gornji Grad tudi leta 1923, Luče 1926, Ljubno 1932 in Solčava 1933. Za Luče, Ljubno in Solčavo so tu navedene letnice ustanovitve društva. V času po letu 1945 pa je bila slika taka: Društva so začela spet delovati - Gornji Grad 1946, Mozirje 1948, Ljubno 1952, Solčava 1954 in Luče 1959. Podrobno o društvih v dolini TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zoran Vudler je razpolagal s točnimi podatki o delu društev na celjskem območju. Tako je zapisal, da je bilo Turistično društvo v Gornjem Gradu eno prvih društev na Štajerskem. Kot ustanovitelja povojnega turističnega društva (po 1918) omenja nadučitelja Jožeta Tratnika in učiteljico Burgerjevo. TD je dvignilo Gornji Grad v turistični kraj, ki je štel letno blizu 10.000 nočitev (seveda so ti podatki iz obdobja okoli leta 1965, ko so bili objavljeni). Društvo je zgradilo počitniško naselje s 34 ležišči, uredilo je kopališče ob Dreti in poskrbelo za propagando domačega kraja v širšem prostoru tedanje Jugoslavije. Leta 1964 so imeli vključenih 110 članov. TURISTIČNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Po drugi vojnije bilo ustanovljeno leta 1952. Med pobudnike sodijo: Ante in Justa Tevž, Ivan Marovt in Karel Druškovič. Vodili so recepcijo sob, trudili so se za olepšavo kraja, pripravljali turistična predavanja, zgradili so kopalni bazen, vsako poletje pa so in še priredijo Flosarski bal, tu je treba omeniti še Stanka Miklavca kot marljivega sodelavca. Več let je bil na čelu drušlva zelo prizadeven turistični delavec, veterinar Jože Mermal. Leta 1964 so imeli 62 članov. TURISTIČNO DRUŠTVO LUČE Po letu 1945 so spet ustanovili društvo leta 1948 kot odsek Planinskega društva. Osamosvojili so se leta 1952, ko so spet ustanovili Turistično društvo Luče. Med ustanovitelji najdemo Lučane: Anton Breznik, Emilija Jezernik, Viktor Ikavic, Peter Jež in Franc Zamernik. Med izredno prizadevne turistične delavce sodita Bogomir Supin in Peter Jež. Društveno pisarno je več let vodila Marija Poljanšek. Leta 1964 so našteli 50 članov. TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO MOZIRJE Ima dolgoletno tradicijo in je zelo uspešno. Pred vojno je delovalo neprekinjeno od ustanovitve leta 1892 do prihoda okupatorja. Med pomembne člane obdobja med obema vojnama sodita gotovo Jože Trogar in Matija Goričar. Ustanovitelji sedanjega društva pa so bili: Franjo Vajd, Fanika Mutec in Pavla Trogar. Vsi našteti so zelo uspešno vodili, skupaj z mag. Mito Golo-grančevo. Turistično društvo je uspelo prepričati lastnike hiš v trgu, da so obnovili fasade. Prav zanimivo je brati seznam članov iz leta 1946, ko je društvo delovalo še kot sekcija SPD (Slovensko planinsko društvo). Seznam hrani Pavla Trogar in priča o tem, da je bilo tedaj včlanjenih že 112 članov. TURISTIČNO DRUŠTVO SOLČAVA Po drugi svetovni vojnije bilo spet ustanovljeno leta 1954 into na pobudo Damjana Hudeja, Stanka Prodnika, Jožice, Milke in Franca Plesnika, Valenta Vidra in Franca Kladnika. Društvo je skrbelo za informacijsko dejavnost za Solčavo in Logarsko dolino. Pod slapom Rinka so uredili okrepčevalnico, kjer delijo še sedaj propagandno gradivo. V letu 1965, koje Vudler vse to zapisal, je društvo vodil Franc Plesnik, tajnik pa je bil Valent Vider. Leta 1964 so imeli 40 članov. Podatki, ki jih je zapisal Zoran Vudler, pričajo o tem, daje v dolini bilo dovolj ljudi, ki so se zavedali velikega pomena turistične dejavnosti za naše kraje in lepo neokrnjeno naravno okolje Zgornje Savinjske doline. Že dejstvo, da je Mozirje ustanovilo prvo tovrstno društvo na tedanjem Štajerskem, priča o razgledanosti naših prednikov. Pogled nazaj pove veliko in morda pomeni spodbudo sedanjim zanesenjakom, ki delajo v turističnih društvih - vse se le ne da tržiti, veliko je treba opraviti še iz občutka pripadnosti do domačega kraja. LJUBNO OB SAVINJI Zborovsko petje v Elizabetini cerkvi Preteklo nedeljo je bilo srečanje cerkvenih pevskih zborov in skupin, ki sta ga organizirala gornjegrajska dekanija in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Območna izpostava Mozirje vžupnijski cerkvi sv. Elizabete na Ljubnem. Kar štirinajst pevskih skupin seje v prijetnem popoldnevu predstavilo poslušalcem. Rdeča nit med posameznimi glasbenimi točkami so bile misli in utrinki iz življenja ljubenske farne zavetnice sv. Elizabete. Letos mineva namreč 800 let od rojstva ogrske svetnice, kije svoje življenje posvetila pomoči potrebnim, svoje bogastvo pa razdelila ubogim ali, kot je bilo izrečeno v uvodnih besedah, bila tolažnica ubogih in okrepčevalka lačnih. 16. oktobra Klara Repenšek rojstni dan slavi, sato iz srca želiva tč zdravja, veselja in brezskrbnih otroških dni! Kadar sonček sveti, skušaj ga posneti, kadar sončka ni, sonček najin bodi ti! Ati in mamica J J ! 3 !»• ■ .A. V dobri dve uri trajajočem pevskem programu so bili poslušalci deležni raznovrstnih pevskih interpretacij. Nastopili so cerkveni mešani zbori iz skoraj vseh župnij gornjegrajske dekanije, cerkveni moški zbor iz Luč, mladinska pevska skupina Platički iz župnij Gornji Grad in Nova Štifta, Vokalno instrumentalna skupina Sinaj iz Mozirja, za nameček pa še najmlajši nastopajoči nedeljskega pevskega popoldneva, Otroški zbor župnije Luče pod i j ki ~ P JA n -F I ’ x r m M l s Manjši pevski sestav solčavskih pevcev je opeval svoj domači kraj (foto: Franjo Atelšek) vodstvom Anite Lakner, ki je s goslovljena, nedeljsko pevsko dog- prikupnim nastopom najbolj ogrel dlani poslušalcev v ljubenski cerkvi. Zunanjost obnovljene ljubenske cerkve je bila pred dobrima dvema ajanje pa je obogatilo in napolnilo tudi notranjost cerkve z ubranimi pesmimi prisotnih pevcev, kot je v pozdravnem govoru naglasil dekan in mesecema ob praznovanju letošn- domači župnik Martin Pušenjak. jega jubileja farne zavetnice bla- Franjo Atelšek f Klara Veliko sreče in otroških sanj prinese naj ti 1. rojstni dan. Na tvojih licih naj bo vedno nasmeh, nikoli pa solze v očeh. To ti želijo babici in dedka iz Gornjega Grada in Nazarij. f NAJBOLJŠI TURISTIČNI SPOMINEK 2007 S solčavskim »filtom« do tretjega mesta Turistična zveza Slovenije je konec poletja zaključila natečaj za Turistični spominek Slovenije 2007, Spela Orešnik je dobila nagrado za filcane copate... na katerega je svoje izdelke poslalo 54 avtorjev. Po mnenju komisije I je bilo le malo izdelkov tako izvirnih, da bi si zaslužilo nagrado, med njimi pa sta bili Marta in Špela Orešnik, mati in hči, doma iz Solčave. V Solčavi so pred nekaj leti v želji, da bi povrnili vrednost nekdaj zelo cenjeni volni avtohtone jezerskosolčav-ske pasme ovac, spet obudili ročno filcanje. V okviru Zadruge Solčava tako deluje interesna skupina za pre- ... Marta Orešnik pa za filcane ovčke delavo volne in kot je povedala Marta Orešnik, sta se tam naučili osnov fiL canja tudi s hčerko Špelo. Ko sta v razpisu Turistične zveze Slovenije prebrali, da naj bi spominek prepoznavno in izvirno predstavljal kulturno in naravno dediščino kraja, regije ali Slovenije kot turistične destinacije, hkrati pa tudi sodobno ustvarjalnost, sta se takoj odločili: »Vedeli sva, da bi prvi pogoj odlično izpolnil solčavski file, s katerim nedvomno ohranjamo kulturno dediščino. Tako sva izbirali med več filcanimi izdelki, za katere sva že lani pridobili certifikat Obrtne zbornice Slovenije. Špela se je odločila za filcane copate, ki jih je oblikovala s kombinacijo mokrega in suhega filcanja, na podplate pa je ročno prisila pravo usnje. V opisu spominka je zapisala, da ta tradicionalen izdelek z uporabnostjo, udobnostjo in estetiko zadovolji tudi zahtevnejšega sodobnega človeka; copati so lepo darilo ali spominek, ki bo obiskovalca še dolgo toplo spominjal na solčavske kraje. Sama pa sem iz mikane volne sfil-cala ovčko in ji za parkeljce nalepila koščice divje češnje. Take ovčke so primeren spominek iz teh krajev, kjer na pašnikih pogosto vidimo trope ovac, lahko pa so tudi novoletno darilce ali figurica za jaslice.« Na podelitvi nagrad in priznanj v sklopu celjskega obrtnega sejma sta si Marta in Špela delili tretje mesto. Oba izdelka sta bila na sejmu tudi razstavljena, trenutno pa je razstava najboljših spominkov na ogled v Termah Olimia. Tatiana Golob RIBIŠKA SREČA ROMANA TROGARJA Na trnku trikilogramski krap Roman Trogar ni človek, ki bi vsakdan posedal ob ribniku, saj za to nima dovolj časa. Kljub temu ga tu in tam prijatelj Ivan Bezjak, dolgoletni ribič, povabi na skupen ribolov. Tako je bilo tudi sredi septembra ko sta se v torkovem jutru podala ob mozirski ribnik. Slednji v svojih globinah skriva veliko rib roparic, kot sta smuč in ščuka, in krapov, ki na tehtnici dosežejo tudi po deset in več kilogramov. Tako velikega prijema sicer na ta dan niso zabeležili, kljub temu seje Romanu pri talnem lovu na kruh palica močno ukrivila. Še dobro, daje imei ob sebi da brega mentorja, ki mu je z nasveti pomagal luski-narja potegniti na kopno. Tehtanje je pokazalo, daje bila riba težja od treh kilogramov, v dolžino pa je merila 64 centimetrov. S tako lepim prijemom se ne more pohvaliti ravno veliko ribičev, saj je znano, da krapi s starostjo pridobijo marsikatero veščino, s katero ukanejo tistega, ki bi jih želel potegniti na kopno. Benjamin Kanjir Roman Trogar s svojo trofejo VRTEC NAZARJE Pričarajmo jesen Poletje seje prevesilo v jesen, zato je napočil tudi čas za jesenski piknik. Otroci iz skupine Mavrica z vzgojiteljico Katjo Kolenc in pomočnico vzgojiteljice Biserko Krušlin smo v sodelovanju s preostalimi delavci vrtca ter prvim razredom OŠ Nazarje, pripravili piknik na temo Skupaj pričarajmo jesen. Ker sami nismo vešči čaranja, smo si čarovniško idilo pripravili kar iz jesenskih pridelkov, ki sojih otroci v vrtcu in doma pridno nabirali in prinašali v vrtec. Iz kotla čarovnice Mice seje vil prijeten vonj po pečenem kostanju, jabolkih in krompirju. Da pa bi tudi sami nekaj pripomogli k čarobnemu vzdušju na pikniku, smo za uvod zaplesali dva čarovniška plesa. Za otroke in starše so bile pripravljene tudi delavnice, v katerih so si lahko izdelali jesenska drevesa, duhove, čarovnice, čarovniške ropotulje in klobuke, ki so nepogrešljiv del vsakega pravega čarovnika. Od piknika smo odhajali zadovoljni, polni dobre volje z željo, da bi tudi prihodnje leto skupaj pričarali jesen. Katja Kolenc I -er X ■ J • "fimi Mr" ■ 1 m st! — ■M! V nazarskem vrtcu so si čarovniško idilo pričarali kar iz jesenskih pridelkov ______________________) LJUBNO OB SAVINJI Nenavadno korenje Jesen prinaša v naše domove različne pridelke, kijih mati narava v svojih nedrjih skrbno čuva in neguje skozi vse leto. Tokrat seje s korenjem na njivi Marije Atelšek z Ljubnega malce poigrala. iz zeli enega samcatega korenja je namreč pokukalo kar šestnajst majhnih korenčkov, ki resda zaradi svoje majhnosti ne bodo nasitili kakšnega pujsa v hlevu, pogled nanje je pa kljub temu zanimiv. Franjo Atelšek (foto: Franjo Atelšek) LJUBNO OB SAVINJI Igra narave Duhovita narava je ustvarila krompir v obliki ovce (foto: EMS) Med rastlinskimi vrstami je opaziti raznolikost, kiji pravimo igra narave. Krompir v obliki ovce je zelo redek. Primerek na fotografiji so pridelali pri Tostovršnikovi Jožici na Ljubnem ob Savinji, z njim pa seje pred objektiv pogumno postavila nečakinja Barbara. Pravzaprav je sreča, da Tostovršnikovi krompir še vedno kopljejo z motiko, v nasprotnem bi se lahko zgodilo, da bi nenavaden krompir ne zagledal cel belega dne. Savinjčan Če bomo prišli ven tam, kjer smo prišli v jamo, potem nazaj grede ne bomo potrebovali luči, saj bomo že vse videli (foto: Igor Solar) Boris je oglede besedno pospremil tako, da je bil dan kar prekratek za vse, kar ponuja ta slikoviti del Notranjske. Ogled Križne jame je udeležence presenetil z burnim pretokom podzemeljskih voda, ki izpod Bloške planote napajajo Cerkniško jezero, ta edinstven nar- (TÉ % : « t§ i k* * m STROKOVNO RELAKSACIJSKI POTEP »SAVINJSKONOVIČANOV« PO NOTRANJSKI »Jezero je, jezera nej« Začelo in nehalo se je na nebu. Ker vse, kar je težje od hlapov, pade dol z neba, je padalo tudi sobotnega jutra, ko smo se ustvarjalci Savinjskih novic v dežju podali na enodnevni potep na Notranjsko. Po slikoviti poti nas je vodil študijski kolega in družinski prijatelj glavnega in odgovornega urednika Francija Kotnika, Boris Gril iz Postojne, ki je človek nenehnih podvigov, »multipraktik« in športnik. medijska predstavitev v muzeju Jezerski hram v vasi Dolenje jezero je bilo jedro spoznavanja doline pod coprniško planino Slivnico. Ogled etnografske zbirke, predstavitev ponikalnega sistema jezera (»jezero je, jezera nej«), ciklus narave z vsemi svojstvenimi pojavi in življenjem tamkajšnjih prebivalcev, je bil več kot dovolj za naravoslovni dan, ki smo ga doživeli. A zgodba se šele prav začne, ko sedemo v prijetni gostilni pri Beli grivi. Kmetija odprtih vrat, kiji dajeta dušo gospodinja Jolanda in gospodar Frenk Levar, je takoj zasvojila vsega dobrega vajene in odlične poznavalce zdravilnih pijač in izbornih jedač. Krpanova dežela v vasici Dolenje jezero utripa z naravo in domačija, ki nam je dala prijetno zatočišče ravno ob pravem času, je pokazala svojstvo dobre domače postrežbe. Samopostrežno smo si razdelili eliksirje, segli po potici špehovki in se nazadnje naslajali nad domačo hrano. Izjem- avni most (skalnati greben nad penečo se reko Rak). Sledila je zgodba o Erazmu Predjamskem in namigi o ogledu tega legendarnega gradu. Dovolj, daje bila mera radovednosti za vse napolnjena že čez vrh. Zapeljali smo se torej v smeri Postojne, koje nekdo ugotovil, da se us- &ÄJ ... sr-* Ms JV Si L ? % - ■ ' i ]■ i&ijf j sLi i fli- ljV' I * 6- §L f; iJH r ^ fl V» t I/ Tretjič v strahu in nekateri prvič v zraku smo si tudi Predjamski grad ogledali po »krivdi« Francija Kotnika (foto: Igor Sol^r) § ut ••--.•-K- ' - I I ÌP.41' »Savinjskonovičarji« smo bili še nadvse korajžni, preden so nas napotili v Križno jamo v ozadju, polno kosti nekdanjih obiskovalcev (fotoaparat posodil: Jože Miklavc) avni fenomen. Sigasfe pregrade, stalaktiti in nih, nenavadnih okusov ter prijetnega videza, tavljamo na športnem letališču. Pilot jadralnih stalagmiti, sijoči deli stropa in sten, goltajoči Še sit lahko kaj poje, ko prinese na mizo letal, kdo drug kot naš vodnik Boris, se je vodni požiralniki, okostje jamskega medveda domača kuharica Jolanda, je bilo slišati izza pomenljivo nasmihal, koje povedal, da si bomo in spremljajoče zgodbe speleologa, našega zapečka. zares ogledali Predjamski grad nad Postojno, vodnika po tej kraški jami, so nas kar očarali. Ko je sonce pozlatilo zgodnje popoldanske vendar tokrat iz zraka. Ogled Cerkniškega jezera in nato še multi- pejsaže Cerkniškega jezera, vode so ta čas »Juhu in dej nehi!« in že smo bili določeni v vidno pritekale iz globin trojke, ki so se vkrcavale v mali motorni aero-hribovja Javornik, je plan. Le-ta nas je dvignil nad osončeno Posto-vodnik Boris, ki je za- jno, se nagnil nad spomenikom Erazma Pred-trjeval, kakšno tremo jamskega, poletel tja do Unca in ponudil panoima na prvem stroko- ramo velikanskega Cerkniškega jezera. Vsi vnem vodenju, že vedel, udeleženci smo se s poučne in koristne ek-da nas mora peljati še skurzije zdravi in v enem kosu zadovoljni vrnili do Rakovega Škocjana, novim izzivom in dogodkom naproti, kjer smo si ogledali Nar- Jože Miklavc Če sodite med ljudi, ki jim dom ne pomeni ie prenočišča, ampak prostor namenjen sproščanju, pravzaprav prostor, ki odraža vašo osebnost, potem boste tokratno prilogo zagotovo z veseljem prebrali. Namenjena je polep-šanju vašega stanovanja, ureditvi vaših bivalnih prostorov tako, da bodo ne le prijetni za oko, ampak blagodejni za vaše počutje, v končni meri tudi zdravi. Med drugim bomo spregovorili tudi o barvah, ki lahko dramatično spremenijo vaš dom, in o zelenju, brez katerega si pravega doma sploh ne znamo več predstavljati. Za konec pa še nekaj konkretnih zvijač za čiščenje in pravilno vzdrževanje stanovanjske opreme. KAKŠEN STANOVANJSKI TIP STE? Pred opremljanjem oziroma prenavljanjem bivalnih prostorov je prav, da najprej razmislite, kakšen tip pohištva, pravzaprav ureditve v vašem stanovanju vam sploh ustreza. Ste človek, ki ljubi odprt prostor, ali pa ste v svojem domu radi »vgnezdeni«?Ste izrazit individualist ali ljubite vse, karje modno? Izbira svojega osebnega stanovanjskega profila vam bo mogoče lažja, če si preberete o stanovanjski tipologiji, kijoje izdelal znanstvenik Rolf W. Schirm v svoji »biostrukturni analizi«. Podrobneje si lahko o tem preberete v knjigi Velika knjiga o urejanju stanovanja avtorice Sigrid Brauer. V gnezdu: Osebe, ki jim ustreza stanovanjski tip »prebivalcev gnezda«, ljubijo majhne, intimne prostore s koti, nišami in pomoli. Radi krasijo stene, pri izbiri pohištva se odločajo za tradicionalne kose, brez ostrih robov, po-hištvoje okroglo in vijugasto. Prebivalci gnezda so ljubitelji vsega naravnega, zato v njihovih stanovanjih prevladujejo leseni kosi pohištva. Vse je opremljeno v naravnih, toplih tonih, tla so mehka, svetila so diskretna in razporejena po večih kotičkih. V gradu: »Grajskim prebivalcem« največ pomeni dajanje močnega vtisa, zato se pri opremljanju odločajo za močne, konkretne barve. Radi imajo Prijeten kotiček v mojem domu Pripravila: Tatiana Golob velike prostore, velike okenske površine, sobe se prelivajo ena v drugo s širokimi, odprtimi prostori. »Graščaki« ljubijo novosti in zvesto sledijo modnim trendom, kar pomeni, da radi večkrat menjajo stanovanjsko opremo. Pri izbiri pohištva se odločajo za velike kose s širokimi površinami, njihovi priljubljeni materiali so trdi, na primer kamen in kovina. Razsvetljava je direktna, bleščeča. V zatočišču: Med »prebivalci zatočišča« se v večini najdejo izraziti individualisti. Njihov dom je njihovo zatočišče in nobene želje nimajo, da bi ga delili z zunanjim svetom. Ustrezajo jim stanovanja, ki v običajnem pomenu besede niso najbolj udobna. Podstrešja, atriji, ki se odpirajo na zasebni vrt ali gledajo na notranje dvorišče; to so prostori, kjer se takšni individualisti najbolje počutijo. Zatočiščni tip je perfekcionist, prostori v njegovem stanovanju so jasno razčlenjeni, vse se mora skladati. Priljubljeno je praktično, večnamensko pohištvo, jasnih in geometrijskih oblik. Prevladujejo hladne barve, tudi črna, bela in siva. MIZARSTVO IN TRGOVINA SiWOPORNE LETVE ÜEIÜKH STOLIH N MIZE FMSiTiBOiNPVLOZKI PO NAROČILU ffiGRKĐNE EHtIIl®pGÖ nakupu šestih stolov iz redne prodaje: JEDILNA MIZA HOBY PRENAVLJALI BOMO ... KJE ZAČETI? Tako, določili ste svoj stanovanjski tip in s tem dobili osnovno idejo, kako naj bi vaše domovanje po prenovi izgledalo. Gre za velik projekt, zato je dobro, da se samega načrtovanja lotimo po naslednjih korakih. Razmislite o svojih potrebah in željah: Ste velika družina in potrebujete veliko jedilno pohištvo? Želite v kopalnici kad, ne le prho? Kakšne naj bodo vaše omare, potrebujejo otroci zasebnost, bo zato potrebno sobo ločiti s pohištvom ali predelno steno? Si želite moderno kuhinjo, tradicionalno, velik pult ali mogoče celo otok? Napišite seznam potreb in seznam želja. Slednjega prilagodite prvemu, vsekakor pa si izpolnite vsaj nekaj svojih želja. Postavitev opreme: Pripravite si načrt postavilve opreme in v obzir vzemite vso že obstoječo opremo, instalacijo in odtoke. Slednjo upoštevajte predvsem pri prenavljanju kopalniške ali kuhinjske opreme, vendar je ne jemljite za nepremostljivo težavo. Tudi instalacijo je mogoče prilagoditi vašim željam. Pri večanju prostorov upoštevajte nosilnost sten, a tudi te lahko v večini primerov spremenimo vsaj v obok, ki en prostor poveže z drugim. Pri načrtovanju postavitve opreme vse preradi pozabimo na samo razsvetljavo, kije za olepšanje prostora lahko tudi ključnega pomena. Izberite primerne, vam všečne materiale: Pri izbiri materialov imejte v mislih vse bivalne prostore, ne opremljajte vsakega prostora posebej. Talne obloge naj bodo skladne v materialu in barvi, kar pa seveda ne pomeni, da moramo v vse prostore položiti enak parket. Vsekakor pa naj bodo tla usklajena s podobo vrat in oken. Barve vam res spremenijo dom: Ko izbirate barve pohištva, sten in dodatkov, ni nujno potrebno slediti modnim trendom. Vsekakor pa morate slediti svojemu okusu in željam, le tako se boste namreč v svojem domu res dobro počutili. Večje spremembe si želite, bolj pogumno uporabljajte barve pri svoji prenovi. Pika na i - dodatki: Dom.postane dom šele takrat, koje očitno, da ste v njem doma prav vi. Izbirajte dodatke, ki so v skladu z vašo osebnostjo. Če ste po duši pustolovec, uporabite okrasje, ki ga prinašate s svojih potovanj. Ljubitelji zelenja se poigrajte z razporeditvijo zanimivih okrasnih lončkov in vam ljubega sobnega rastja. Ste slikar po duši, ljubite umetnost? Naj se to vidi na vaših stenah. Kuharji vdahnite dušo svojemu najljubšemu prostoru, knjigožeri naredite ali v trgovinah poiščite zanimive knjižne poličke. Če ste v svojih idejah negotovi ali radi spreminjate svoje okolje, eksperimentirajte z dodatki, dražje pohištvo pa v teh primerih izberite v nevtralnejših tonih. ZELENJE - NEPOGREŠLJIVI OKRAS PROSTOROV Tudi najskromnejša sobna rastlina prostor polepša, ga poživi, zato skoraj ni gospodinjstva, ki bi bilo brez vsakega zelenja. Seveda pa je pri nameščanju sobnih rastlin potrebno upoštevati nekaj pravil. Več o tem si lahko preberete v knjigi Zelenje v stanovanju, avtorice Uršule Krüger. Splošno pravilo je, da se morajo rastline ujemati s prostorom. V majhen prostorvelike, dreve-saste vrste ne sodijo. Rastline ne smejo biti preveč na tesnem, saj potrebujejo dovolj prostora za razvoj, poleg tega skrivanje lepega zelenja za zofo nima pravega smisla. PREKRIVANJE STREH z različnimi pločevinastimi kritinami SKANDINAVSKA KRITINA- (ÖSfe tSte v dilemi pred izbiro kritine - pokličite zdaj! KLEPARSTVO VREŠ Tel: 03 58 86 188, GSM: 041 644 323 Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki Info o kritinah tudi na: www.kleparstvovres.com BIOMASA - TOPLOTA IZ LESA Okolje, v katerem živimo, je bogato z lesom. Tehnologija kurjenja lesa se je z leti močno izboljšala in les kot obnovljiv vir energije danes predstavlja izredno ekološki in ekonomični način ogrevanja stanovanjskih in drugih objektov. Izkoristki sodobnih kotlov na lesno biomaso so se namreč bistveno povečali, s tem pa seje zmanjšala poraba kuriva in znižala količina pepela. Froling je tako s pomočjo sodobne Komfort regulacije, samodejnega vžiga in polnjenja kotlov s kurivom dvignil udobje kurjenja na les na isti nivo kot pri ogrevanju na fosilna goriva. S prodajo specializiranih kotlov na lesno biomaso Froling se v Sloveniji že deseto leto ukvarja podjetje BIOMASA Rok Suhodolnik iz Luč. V tem času smo vgradili že preko 700 kotlov na polena, lesne sekance in pelete ter si nabrali ogromno izkušenj in znanja, ki smo jih lani uporabili tudi pri izgradnji svojih štirih sistemov daljinskega ogrevanja v Mozirju, Lučah in Solčavi. Poleg prodaje Frčlingovih kotlov na polena, lesne sekance in pelete nudimo tudi svetovanje na domu, montažo, servis in dobavo lesnih sekancev. Prisrčno vabljeni na ogled delujočih sistemov v naši Savinjski dolini! Jernej Prodnik BIOMASA d.o.o. Zastopnik za Froling Prodaja kotlov na lesno BIOI Izdelava in prodaja lesnih SEKANCEV ^ r BIOMASA froling Lj ODI OTA 17 I C C A ROK SUHODOLNIK Biomasa d. o. o. Krnica 52, 3334 Luče ob Savinji tel.: 03 838 40 86 fax.: 03 838 40 87 gsm: 041 383383 BIOMASA, Slovenski energen t prihodnosti. www.biomasa.si TOPLOTA 12 LESA Kupujete ali obnavljate stanovanje? Gradite hišo? Vse to vam bo veliko lažje z NLB Stanovanjskim kreditom. Izkoristite strokovne nasvete kreditnih komercialistov v NLB Poslovalnicah in poslovalnicah NLB Skupine, ki vam bodo pomagali izbrati najprimernejši kredit za vas, V NLB ponudbo kreditov oblikujemo skupaj s svojimi strankami, tako da je med pestro izbiro mogoče najti za vsakega kredit po njegovi meri. Izbirate lahko med krediti v evrih ali švicarskih frankih. Z NLB Stanovanjskimi krediti lahko pokrijete celotno investicijo in iskanje drugih finančnih virov vam bo tako prihranjeno. Kako visoki so stroški, če kredit istočasno najema več kreditojemalcev za isti namen? Nakup ali gradnja nepremičnine je pogosto družinski projekt, v katerem sodeluje več članov skupnega gospodinjstva. V NLB v primeru, ko več kreditojemalcev sočasno najema kredit za isti namen, zmanjšamo višino stroškov eden izmed njih stranka NLB. Ce bo kredit zavarovan z zastavo nepremičnine in bo potrebna njena cenitev, se stroški cenitve porazdelijo med kreditojemalce. Kaj storiti, če vaša odplačilna sposobnost ne zadošča? Morda osebni dohodek aii pokojnina ni edini vir dohodka. Zato pri Izbrala sva! NLB Stanovanjski krediti niso namenjeni le velikim investicijam. Z njimi lahko financirate tudi večja ali manjša obnovitvena dela, vse od prestavitve stene v vaši dnevni sobi do zamenjave ploščic v kopalnici. Kako izvajalcu del plačati v gotovini? V NLB se zavedamo, kako pomembno je, da imaté gotovino, saj trgovci in izvajalci del pogosto ponudijo popuste za gotovinska plačila. Zato lahko celotni znesek NLB Stanovanjskega kredita za gradnjo ali obnovo, kije zavarovan z zastavo nepremičnine, nakažemo na vaš osebni račun. Če kredit zavarujete s plačilom zavarovalne premije, pa 80 odstotkov kredita. Tudi ko kupujete nepremičnino, je dobrodošel vsaj del kredita v goto-vini, saj so z nakupom povezani dodatni stroški, kot so plačilo notarskih storitev, vpis v zemljiško knjigo idr. Če je kredit zavarovan z zastavo nepremičnine, lahko dobite 20 odstotkov kredita izplačanega v gotovini. Če je kredit zavarovan s plačilom zavarovalne premije, je možnost izplačila v gotovini do 10 odstotkov. NLB Stanovanjski kredit Zdaj ste vi na potezi! Pokličite kreditne komercialiste na telefonsko številko 080 15 85. anovanjskikreditsi NLB® Skupina odobritve kredita vsakemu od kreditojemalcev. Hkrati pa vsem kreditojemalcem omogočimo najem kredita po enotni obrestni meri. To pomeni, da za vse kreditojemalce veljajo ugodnejši pogoji tudi, če je le najemu kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine, v NLB pri ugotavljanju odplačilne sposobnosti upoštevamo tudi druge redne prilive, kot so avtorski honorarji, rente, najemnine in podobno. Obre- menitev skupnega dohodka lahko znaša tudi do 65 odstotkov! Ali imajo mladi kreditojemalci posebno ugodnost? Mlajšim kreditojemalcem je v NLB ponudba prilagojena, saj pogosto še nimajo visokih dohodkov - mlajšim od 45 let omogočamo odplačevanje NLB Stanovanjskega kredita celo do 30 let, drugim pa do 20 let, če je kredit zavarovan z zastavo nepremičnine. Pri drugih oblikah zavar-ovanjaje odplačilna doba do 15 let. Ali obstaja možnost življenjskega zavarovanja za čas odplačila kredita? V NLB svojim kreditojemalcem priporočamo sklenitev življenjskega zavarovanja za čas odplačevanja kredita pri življenjski zavarovalnici NLB Vita d.d. Življenjsko zavarovanje se sklene sočasno ob najemu kredita, brez dodatnih poti. V primeru smrti se dolg poravna z zavarovalne police, tako da družina in dediči niso obremenjeni z dolgom. Nepremičnina ostane v lasti dedičev, tudi če je bil kredit zavarovan z zastavo nepremičnine. Višina zavarovalne premije se letno spreminja in je odvisna od preostanka dolga. Kako do dodatnih informacij o ponudbi NLB Stanovanjskih kreditov? V NLB vas vabimo, da obiščete našo spletno stran www.stanovaniski-kredit.si. pokličete brezplačno telefonsko številko 080 1585 ali obiščete najbližjo NLB Poslovalnico ali poslovalnico NLB Skupine, da se boste dogovorili za sestanek s kreditnim svetovalcem in ta bo ponudbo NLB Stanovanjskih kreditov prilagodil vašim željam in potrebam. Rastline v dnevni sobi V večini gospodinjstev namenjamo predvsem dnevni prostor sožitju z zelenjem, tako da tudi naši gostje uživajo ob pogledu na cvetoče ali zeleno rastje. Ponavadi s cvetličnimi posodami okrasimo okenske ali zidne police, medtem ko so večje, samostojno rastoče vrste lepo opazne tudi na tleh. Manjše posodovke pridejo najbolj do izraza v skupinah, medtem ko večja sobna drevesa, palme ali grmi najlepše krasijo prostor, če stojijo samostojno. Zato v dnevno sobo, kije ponavadi največji prostor v stanovanju, običajno postavimo večje sobne rastline, ki živijo več let in tako postanejo del našega priljubljenega ambienta. Cvetne sobne rastline morajo biti barvno usklajene z barvami pohištva, sten in okrasnih dodatkov. To sicer ne pomeni, da se poslužujemo le enobarvnosti, saj ta hitro pripelje do monotonosti, vsekakor pa prostor napolnimo s cvetočimi rastlinami podobnih oziroma ujemajočih se barv. Rastline v spalnici Dokazano je, da rastline v spalnici na človeka delujejo zelo pomirjevalno in tudi ob njihovem večjem številu speči ljudje ne občutijo nikakršnega pomanjkanja kisika, ki ga rastline ponoči jemljejo. Seveda se je potrebno odločiti za pravo vrsto sobne rastline, saj so preveč dišeče vendarle lahko moteče za spanec. Ker so spalnice ponavadi na severni ali vzhodni strani hiš, kjer so temperature nižje kot v ostalih sobah, moramo izbrati rastje, ki bo dobro uspevalo v nekoliko hladnejših in temnejših razmerah. Primerne so številne tako cvetne kot listne posodovke. Rastline v kopalnici Tudi kopalnica je primeren prostor za rastline, le dovolj dnevne svetlobe mora prejemati. Sem postavimo rastje, ki mu ugajajo topla, vlažna mesta. Če je kopalnica prostorna, izberemo velike, samostojno rastoče okrasne rastline, na primer palme. Lončki, v katere rastline postavimo, naj bodo usklajeni z barvo keramike v kopalnici, prostor bo tako deloval urejeno in skladno. Tudi v manjših kopalnicah je vsaj nekaj prostora za manjše cvetlične lončke. GRADBENIŠTVO Ribezi Samo s.p. • izkopi • kanalizacija • tlakovanje • asfaltiranje • razbijanje z udarnim kladivom • prevozi • rezanje betona • storitve s kompresorjem Pusto polje 5, Nazarje GSM: 041/631-174 POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE DOMA Predvsem vzdrževanje pohištva je opravilo, ki ga s poznavanjem manjših zvijač lahko opravlja vsak, tudi tisti, ki imajo »dve levi roki«. Dejstvo je, da je čisto, lepo vzdrževano pohištvo pokazatelj urejenosti našega doma in že doslednejša čistilna akcija lahko vaše prostore polepša in pomladi. Številni nasveti o popravilih in vzdrževanju doma so zapisani v knjigi Popravila doma, kjer lahko najdete bolj podrobne nasvete. Odstranjevanje madežev z lesa Predmete iz neobdelanega lesa čistimo izključno s čisto vodo, neprijeten vonj se odstrani z limono ali kisovo vodo. Zelo močno umazanijo odstranjujemo s sredstvom za čiščenje ali poliranje. Nikoli ne drgnemo prečno na vzorec, ker lahko nastanejo moteče brazde. Trdovratne mastne madeže namažemo z mešanico vode in belega praška, pustimo stati en dan, nato kašo odstranimo. Po potrebi postopek ponovimo. Madeže rdečega vina na lesu odstranimo z beljenjem oziroma mešanico vodikovega peroksida s 3% salmiakom. Belimo previdno, preizkus na skritem mestu je priporočljiv. Odstranjevanje madežev s tekstilnih prevlek Tkanine so zelo različne, zato pred vsakim čiščenjem naredimo preizkus na skritem mestu. Za čiščenje pogosto zadostuje že destilirana voda, trda voda, ki vsebuje veliko kalcija, pusti bele robove. Za čiščenje oblazinjenega pohištva so najbolj ustrezne čistilne pene, ki blaga ne namočijo preveč. Če po odstranjevanju madežev s čistilno peno nastanejo robovi, po dobrem sušenju površino dodatno očistimo s suho čistilno peno. Kako čistiti usnje? Kakovostni usnjeni izdelki so ponavadi že površinsko zaščiteni proti umazaniji, kljub temu je nekatere madeže potrebno dodatno čistiti. Najprej poskusimo čistiti z balzamom za usnje, ki površino še dodatno zaščitijo. Pri močnejši umazaniji navadno pomaga brezbarvno mazivo za usnje. Za nezaščitene usnjene površine vedno uporabimo neagresivna sredstva. Madeže z usnja čistimo počasi, čistilna sredstva pustimo delovati določen čas, boljše rezultate dosežemo z večkratnim nanašanjem čistila. C~r~N 19 V- J iß- Špeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad • NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens ...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - izdelava originalnih predračunov Naš trud za lepoto vašega doma - že 16 let! Tel.:03 838 11 33 FaacsOS 838 11 34 GSM: 041 465 744 E-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX in DEMIT s stiroporom in kameno volno) (zaključni sloj po sistemu ROFIX in DEMIT, 500 barvnih odtenkov) NOVO: Izdelava paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad) Ob sprejemu prednaročila za pomlad 2008 za termoizolacijsko fasado VAM PODARIMO 2cm IZOLACIJE! Smo pooblaščeni izvajalci termoizolacijskih fasad s stiroporjem in kameno volno za TIM Laško (demit) in ROFIX. Kako uničiti lesne črve? Če v pohištvu najdemo lesnega črva (značilne so majhne spirale in luknjice v lesu), napadeno pohišlvo postavimo v bolj ogrevan prostor in ličinke zaradi večje izsušenosti lesa ponavadi same odmrejo. Pri trdovratnejših primerih lahko poskusimo z dodatnim ogrevanjem pohištva na 55 °C, glede na velikost pohištva si lahko pomagamo s pečico, savno ali poleti ogrevamo pohištvo v črni foliji na soncu. Sicer uporabimo primerna kemična sredstva, vendar se pri pohištvu, ki je postavljeno v bivalnih prostorih, temu poskusimo izogniti. DOM BREZ ALERGIJ Ravno pri preurejanju prostorov smo lahko v boju proti alergijam, ki so zoprni del marsikatere družine, bolj učinkoviti, če sledimo nekaterim nasvetom. Sobe uredimo preprosto, brez drobnarij, saj se tako nabira manj prahu, ki ga je tudi lažje odstranjevati. Zamenjajmo preproge za trde talne obloge, kijih lahko prekrijemo s pralnimi bombažnimi preprogami. Klasične 0MG E mail: ascSOOO@siol.net: d.aot, Praprotnikoma 35 3330 MOZIRJE Tel.: 03-83 90 360 Fax: 03-83 90 361 TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis Delovni čas: od 7.00 do 17.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure - talno ogrevanje - toplotne črpalke - kotli za biomaso - solarno ogrevanje Izkoristite moč sonca za pripravo sanitarne vode Instalacije za ogrevanje in vodovod Kotli na biomaso za čisto izgorevanje TRADICIJA. KVALITETA. TRAJNOST. POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Mob: 051 607 337 Faks: 03 891 51 90 E-mail: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si JESENSKI POPUST NA STREŠNIKE POLAK do 20. novembra 2007 Ugodne cene betonskih in opažnih zidakov! GARANCIJA ZA KVALITETO JE TUDI VEČ KOT 55 LETNA TRADICIJA. • Betonska strešna kritina POLAK je 'izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji. • Preizkušena je v ekstremnih skandinavskih razmerah. • Strešnik je barvan v masi in dvakrat površinsko barvan.. • Strešniki so preizkušeni na Inštitutu za gradbene materiale. • Izdelujemo vse dodatne elemente za streho POLAK. • Lasten prevoz z razkladanjem NOVO: Na voljo ves dodatni material za streho (snegobrani ...). NOVO: Strešnik POLAK antik. preproge so namreč eden glavnih zbiralnikov pršic. Prah se nabira tudi na stenah, zato te prepleskamo s pralnimi barvami. Stenski okraski, zapletene robne letve ali zapleteno oblikovana svetila niso zaželena. Veliko prahu se nabira predvsem na gornji površini omar, zato pri prenovi kupimo takšne, ki segajo do stropa. Okrasne oziroma spominske predmete, kijih želimo obdržati, shranimo v razstavnih omaricah, tako so lahko hranjene tudi knjige. Težke zavese v stanovanju niso priporočljive, saj se na njih nobira prah in jih je težko čistiti. Priporočljive so žaluzije, narejene iz plastičnih ali lesenih letvic. Plesen se rada nabira tudi v stikih med ploščicami, zato za izdelavo stikov izberemo čim bolj lužnato vezivo. Pohištvo, ki ga izberemo, naj bo usnjeno ali vinilno, saj se lažje čisti kot oblazinjeno z blagom. Okrasne blazine naj bodo v pralnih prevlekah. ■ Paka pri Velenju 40/1, 3320 Velenje Tel.: 03 897 02 50 Fax: 03 897 02 51 E-mail: trgokop.sermek@sbl.si Spletna stran: www.trgokop.si PVC Harmonika vrata, primerna za stanovanje, pisarno, gosthski lokal. Izdelujemo po merah. Protivlomna vrata za vaš dom. Enkratana cena 350,00 EUR z DDV. Brez montaže ARNOVSKI GOZD - INDUSTRIJSKA CONA ŽALEC WffiJSMä Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a, www.garant.si Industrijska prodajalna: 03/70 37 130,03/70 37 131, into@garant.si Popusti in hitri krediti Kuhinja Dana polepša vaš dom ISoscem ‘ZRk. MEŠALNICA BARV ( SIGMA COATINGS Tel.: 03/547-17-18 E-pošta: ara@ara-barve.si GSM: 041/612-240 Internet: www.ara-barve.si Obiščite nas. Z veseljem Vam bomo svetovali, kako s pomočjo barv izboljšati počutje. Vsi kupci bodo do 15. decembra vključeni v nagradno igro, v kateri bomo podarili 10 barvnih masaž v Centru za boljše počutje Ondina. Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski fasadni sistemi! Pozimi topleje, poleti hladneje! Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO ITIKMO SGDd.o.o POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! www.termosgd.com S LETNA GARANCIJA! Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!! Šešče 48/a, Prebold, tel. 03/705 30 57, 041/642-643, E-mail: termo.sgd@email.si GLASBENA ŠOLA NAZARJE Poustvarjalna energija in medsebojna harmonija Harmonijo med nastopajočimi je lahko začutilo tudi občinstvo v dvorani Glasbene šole Nazarje (foto: Marija Lebar) V dvorani Glasbene šole Nazarje so v sredo, 10. oktobra, izvedli koncert klavirskega tria Ars Musica. Koncert je bil razdeljen v dva dela, na sporedu pa so bila tako klasična kot sodobnejša glasbena dela. V prvem delu koncerta je bilo moč slišati Trio v Es-duru Ludwiga van Beethovna v štirih stavkih in Tri nokturne sodobnejšega avtorja Ernesta Blocha, sicer Švicarja, ki pa je večino življenja preživel v ZDA. Bloch je ustvarjal v prvi polovici dvajsetega stoletja, pri svojem delu pa je rad uporabljal hebrejske napeve in se je zavzemal za ponovno oživitev te glasbe. V drugem delu je bil na sporedu Johannes Brahms oziroma njegov trio v Oduru. Spored za nekoliko zahtevnejše občinstvo. Izjemna ush/ar-jalna moč in pozitivna energija, ki jo je bilo čutiti med izvajalci, je navdušila publiko v nazorski dvorani, ki je z dolgim aplavzom nagradila glasbe- nike in si tako izprosila še dodatek. Ta je bil hkrati tudi posladek; nastopajoči so namreč izvedli prvi stavek Mozartovega klavirskega tria v G-duru. Klavirski trio Ars Musica sestavljajo Jerneja Grebenšek - klavir, Mojca Menoni Sikur - violina in Martin Sikur - violončelo. Velen- jčanka Jerneja Grebenšek in zakonca Sikur so nedavno zaključili svoje glasbeno izobraževanje v Avstriji, kjer so se izpopolnjevali pri vrhunskem pianistu Chia-Chou v Gradcu. Pred njimi so številni koncerti po Sloveniji; nastopili bodo v Velenju, Kopru, Domžalah, Ljublja- ni. Pravijo, da so pripravili obširen repertoar, ki ga od koncerta do koncerta malo spremenijo, da v igranju lahko zares uživajo, kar seje videlo tudi v Nazarjah. Če stalno igraš isto, lahko postane rutina in ni več tako zanimivo, so nam povedali. Koncerti zahtevajo poleg glasbene in psihične priprave tudi dobršno mero telesne pripravljenosti, saj so glasbeniki med igranjem ves čas v določeni drži, ki jo zahteva instrument. Nekaj kondicije dobijo pri vsakdanjih vajah s svojimi instrumenti, ostalo pa nabirajo pri rekreaciji in v fitnesu. Na vprašanje, kako jim uspeva, da tudi gledalec začuti njihovo harmonijo in razumevanje, so povedali, daje medsebojne odnose poleg tega, da se morajo uskladiti tehnično, treba graditi tudi na človeški ravni. Sicer v smehu, pa vendar resno so dodali, da morajo to harmonijo negovati ravno tako kot v dobrem zakonu. Marija Lebar Trgovina z modno konfekcijo Tednik ■n vam ponujata Stilski izziv Izzivamo vse tiste ženske in moške, ki bi bili radi lepši privlačnejši ki bi radi bili všeč sebi in drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kar=in bodo poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), primeren vaši postavi in starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim. Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo in kratek opis ter vse skupaj pošljite na naslov; Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. PRIJAVNICA -Y Spodaj podpisan/a si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine KarHn in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK: ___________________________________IJl NASLOV: ______________________________________________ POŠTA IN KRAJ:__________________________________________ DATUM ROJSTVA:_____________________ TEL.: PODPIS: Priloga: barvna fotografija celotne postave WWW. .net NAREDITE IZ SVOJIH FOTOGRAFIJ NEKAJ VEČ! Naredite si čudovito fotoknjigo brez znanja oblikovanja ali programiranja. Fotoknjigo ustvarjate na internetu, zato na računalniku ni potrebna instalacija nobenega programa. V internetni brskalnik vtipkajte: Spomin na prijatelja Ivana Zupana Ivana Zupana sem poznal že v njegovih "celjskih" časih, tedaj seveda kot mladeniča polnega življenja in načrtov. Ko sem se preselil v Mozirje, sva kar kmalu navezala stike, posebno, ker sem nekaj časa iz Mozirja dopisoval v Celjski tednik. V Mozirju je bil Ivan Zupan vidna osebnost, vzorno j e vodil tedanje gostinsko podjetje Turist in bil vse splošno aktiven v kraju. Tedaj so bila glavna dela za park cvetja v polnem teku. Kraj je dejansko utripal v znamenju velike naloge - urediti z združenimi močmi park ob Savinji. V okviru krajevne skupnosti so bila dobro povezana vsa krajevna društva, to pa je pomenilo obsežno sodelovanje ljudi - Mozirjanov. Nekega dne seje znašel pri meni Ivan s polnima rokama raznih listin in knjig. V žepu je imel pečate in še kaj v škatli, ki jo je držal pod roko. Prizor je bil izredno zanimiv in takoj mije bilo jasno, da gre za prenos nekega dela. Res je ivan povsem enostavno rekel: »Tule je arhiv Turističnega društva Mozirje, predajam ti ga, ker boš prevzel tajniške posle.« Tu seveda ni bilo vprašanje, tuje šlo kar za ukaz! Vedel sem, daje nekaj pomembnega, ker bi sicer Ivan ne bil tako kratek in odločen. Tako sem postal tajnik drušlva, kije bilo nosilec izvajanja načrtov za park. Potem sem ostal tajnik ves čas, dokler je bil Ivan predsednik društva. Ivan Županje imel izrazito menedžersko žilico v sebi. Znal je pritegniti k sodelovanju veliko uglednih ljudi in podjetij. Tako je bilo marsikaj mogoče narediti, kar bi sicer z lastnimi močmi ne zmogli. Bilje odličen vizionar. Poln zamisli, poln načrtov in novosti. Neumorno je skrbel, daje pritekla pomoč, tako v denarju kot v delu. Velika vrzel je nastala z njegovim odhodom v Velenje. Njegovega odličnega Turista kmalu ni bilo več spoznati, tako tudi njegove prikupne Planinke na Ljubnem ne. Tudi v turizmu nam je manjkal, ko smo v ožjem krogu načrtovali razne prireditve, predvsem leta 1978 seje poznalo, da ga ni več v naši delovni skupini. V zadnjih letih smo prijateljevali v ožjem krogu in Ivanje bil vedno poln novih predlogov, zamisli. Meni osebno je bil človek zaupanja in spoštovanja. Razumel je moje težave in vedno bil pripravljen stopiti ob bok, kajti dva jih lažje premagata, kot eden sam. Zaradi vsega - zaradi lepih spominov na prijatelja - je ob njegovi smrti nastala tudi v mojem življenju velika vrzel. Lepi spomini na Ivana Zupana mi bodo vedno razvedrili turoben dan. Umrl je mož - ne ni umrl, le trudne je oči zaprl. Aleksander Videčnik JADRANJE Z ELANOM 434 IMPRESSION Več kot očitni pogledi konkurence Vsako leto zamenjam dnevne vožnje z avtomobilom za teden dni jadranja po Jadranskem morju. Jadranje v oktobru je za ljubitelje vročih poletij že malce pozno. Ima pa nekatere prednosti, ki jih lahko cenimo. Na Jadranu ni gneče, cena najema barke je polovična glede na glavno sezono in še vetra je ponavadi v izobilju. Letošnje leto je minilo v jadranju z moško družbo. Prekrasen elan 434 impression je svoje delo opravljal odlično in ni čudno, daje med jadralci zelo priljubljen. Štiri kabine in ležišče v salonu zagotavlja udobje devetim članom posadke. Zu-nanjostje elegantno in moderno oblikovana, tako da so pogledi konkurence več kot očitni. Same jadralne lastnosti so solidne, se pa pozna, da je barka namenjena udobju in zadovoljevanju potreb posadke. Oprema na barki je bila odlična, razveselil je velik GPS v kokpitu zunaj, kar je dejansko zelo olajšalo vodenje barke med otočki in zalivčki. Tako smo počasi na karte pričeli kar pozabljati, kar seveda le ni čisto OK. V poznih urah štartamo iz Murterja in smo vtrdi temi v Primoštenu, kjer se privežemo na boje v zalivu. Noč mine mirno in zjutraj nam že poberejo kune za privez na bojo, seveda se izpogajamo za nižjo ceno. Po tuširanju in obveznem ogledu mesta Primošten se v rahlem vetru odpravimo proti Hvaru, kjer glede na napoved vremena zavetje poiščemo na Paklenih otocih v marini Palmižani. Sledi odlična večerja in malce manj prijazna natakarica, zaključek pa je v gostilnici v marini Palmižana, kjerje lastnik Slovenec in petje sosednje mize Hrvatov se zavleče pozno v noč. Prekrasno jutro nas izstreli proti Veli Luki na Korčuli, kjer se na lesenih barkačah Avstralski turisti zabavajo pozno v jutro. Tujcev je čedalje več in Jadran jim je zelo všeč. Iz Vele Luke krenemo proti Lastovu, kjer v Zaklopatici privežemo zraven dveh katamaranov, ki sojih najeli Slovenci. Sledi težka debata o tem, ali je boljša jadrnica ali boljši katamaran. Ob morski večerji sklenemo zaključek, da je le jadrnica »ta pravo«, katamaran pa za družine in »šminko«. Zjutraj si peš ogledamo mesto Lastovo, nato zapeljemo mimo Jurijevega zaliva, kjer so vrtine za skrivanje vojaških ladij in podmornic. Ni kaj, zelo zanimivo, kaj je vse ta »Juga« imela. Pot nas zapelje v Mljet v Pomeno, kjer si ogledamo Malo in Veliko jezero. Na splošno dobim vtis, daje Mljet prekrasen otok, kjer bi z lahkoto preživel kakšen teden oddiha. Vjutro nas zbudi rahel dež. Pot proti Dubrovniku tako zamenjamo za pot proti mestu Korčula, kjer se od bliže spoznamo z Avstralci. Zjutraj je v zalivu pred Korčulo privezana velika turistična ladja. Stotine turistov je dobesedno zavzelo Korčulo, saj jih nepretrgoma vozijo iz križarke v mesto. Odpravimo se proti Hvaru, kjer nas čaka zadnja noč. Jutroje sončno in brez oblačka, žal tudi brez vetra. Ker moramo priti do Murterja, odrinemo zgodaj in čez splitska vrata proti celini, kjer končno prične pihati. Žal burja, tako da »cik čakamo« in nikamor ne pridemo. Po pol dneva jadranja smo prisiljeni zapreti jadra in vžgati motor. V Murter pridemo v pozni temi in v restavraciji Robec zaključimo prijetno tedensko druženje. Misli pa so že v prihodnjem letu, kam, katero barko, katera posadka... Igor Pečnik SREČANJE PREDSTAVNIKOV EVROPSKIH KARNEVALSKIH MEST NA PTUJU Združenje praznovalo 27. rojstni dan Ptuj si je rojstnodnevno srečanje Federacije evropskih karnevalskih mest FECC pridobil pred tremi leti. Potekalo je pretekli vikend, udeležili pa so se ga tudi predstavniki Pusta Mozirskega. Udeleženci so se srečali v novem Grand hotelu Primus v Termah Ptuj. Mednarodno karnevalsko konvencijo so domačini organizirali ob 27. obletnici ustanovitve FECC-a, največje evropske in svetovne karnevalske organizacije, ki združuje več kot 500 članov. Slednji prihajajo iz stotih karnevalskih mest v 52 državah. Po bese- Letošnje konvencije evropskih karnevalskih mest so se udeležili tudi predstavniki Mozirja KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE - MLADINA: Blade, Adam: Lov na pošasti, Barker, Dominic: Blart, Vidmar, Janja: Matica je strah, Baumgart, Klaus: Lara išče božička, Pikalo, Matjaž: Marinamarina, Horowitz, Anthony: Point Blanc, Thydell, Johanna: Zvezde sijejo v temi, Kämmerling, Anja: E-mail s poljubom, Crossley-Holland, Kevin: Artur - Na križpotjih, Cabot, Meg: Princeska v rožnatem. LEPOSLOVJE - ODRASLI: Mahfuz, Najib: Cukrarska ulica, Kolmanič, Karolina: Pesmi obljubljenih, Carpentier, Alejo: Izgubljeni koraki, Pšeničny, Andreja: Na visokih petah, Amirrezvani, Anita: Kri cvetlic, Drake, Nick: Nefretete. STROKOVNA LITERATURA: Kindred, Glennie: Alkimistovo potovanje, Varjačič, Bojan: Prvič v vrtec, Praznik, Anej: Planinski izleti za 4 letne čase, Singh, Simon: Veliki pok, Nascimento, Edson Arantes de: Pelé, Brown, Simon: Feng šuj, Krišelj Grubar, Urška: Kdo se boji dr. Ruglja? dah predsedujočega organizacije v Sloveniji, Branka Brumna, je prišlo na Ptuj, kije član organizacije od leta 1991 najprej, več kot 50 udeležencev iz 15 držav. Konvencije seje udeležil tudi predsednik organizacije Henry van der Kroon. Že ob prihodu so se udeleženci srečali s priložnostno filatelistično razstavo Slovenski pustni-karnevalski liki s predstavljeno priložnostno izdajo. Ogledali so si izdelavo kurentovih oprav in ptujsko vinsko klet. Osrednje dogajanje je bilo v soboto, ko so dopol-dne na Mestnem trgu dvignili FECC-ovo zastavo, se srečali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom in obiskali zbirko mask na Ptujskem gradu. Ogledali so si tudi razstavo Zven maske v Salonu umetnosti, biser gotike na Ptujski Gori in mitreje. Na delovnem srečanju so se dogovorili o različnih možnostih sodelovanju v pustnem času, ki se približuje. Razpravljali so o medsebojnih obiskih in delili izkušnje iz različnih pustovanj. Sodelovanje na teh konvencijah je hkrati možnost, da bo mozirski pustni karneval iz leta v leto bolj pester in zanimiv. Benjamin Kanjir ZAHVALA Iskrena hvala za pomoč pri odstranjevanju plazu v Šentjoštu dobrim sosedom iz Rovta: Štrukl Srečotu, Šporin Borisu, Robida Jožetu, Kaker Petru in Krivec Janezu. Zahvaljujemo se tudi Občini Nazarje. Družina Dobnik, Čeplje 26/a, Vransko Vaša pošta STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško Na strelišču Lovske družine Gornji Grad v Zagradišču je preteklo nedeljo potekala tekma z malokalibrsko puško na sto metrov v sedečem položaju z mize. S to tekmo je gornjegrajsko strelsko društvo zaključilo letošnjo sezono, najbolje pa se je tokrat odrezal Janez Železnik (92 krogov). Za njim seje uvrstil Jože Gomboc (90), tretje mesto pa je zasedel Boris Purnat (89). Jože Gomboc Slovenija - Cerkniško jezero ) NOTRANJSKI REGIISKI PARK www notranjski park.si / WWW. .STROKOVNA CIZSK' SLovmijA° B $RAi£E Nsmrnam 'tSAV/vjsm" - GLÓB/M ^ OAttSfV /ieOVEt), "S Ce#KA//št;eG/i jeteZA-boL&jjEjEiejio,kmetija s ornm WR/ S GfiADVfmòKA \/UAH eKAZEtf fttexr.) Z /A/ /2 ZRAKA , PUOT/RA Nt! S f FRAAJC/---------^ Ö OEM J EUl &ĆALC7 + prijatelji sSAVMJSME- COM sSaiiinjskCLcesiz & 333/ A/AZAČJJZ gornja Savinjski dottna toVOfc. UI H '! I VRTEC BOČNA Tetka Jesen na obisku Zopet je prišel tisti letni čas, ko se narava odene v živo pisan plašč toplih barv, ki naznanjajo, da je v naše kraje prišla jesen. Tetka Jesen je obiskala tudi vrtec v Bočni, kjer je bilo pretekli teden nadvse živahno. Igrišče pred vrtcem se je za trenutek spremenilo v čisto pravo tržnico, ki jo je napolnil vrvež razigranih otrok in njihovih staršev. Otroci so s pesmijo najprej priklicali glavna lika iz pravljice Kako sta se kužek in muca igrala, ki sta jimjo obliki lutkovne igrice tokrat posredovala dva izmed staršev, kar je vsekakor bilo doživetje posebne vrste. Po predstavi so otroci zapeli in zaplesali, nato pa se podali na Cici tržnico, kjersosizžetončki kupovali slastne jesenske dobrote. V zraku je kmalu zadišalo po pečenem kostanju, ob njem seje prilegel sladek mošt, vzgojiteljice pa so veselo jesensko druženje popestrile tudi z delavnico, kjer so otroci s svojimi starši izdelovali različne izdelke iz naravnih materialov. Irena Drobež Na Cici tržnici se slastnih jesenskih dobrot dobi (foto: Irena Drobež) DAH GROZDJA V POŠ BOČNA Dobrodošli v deželi Grozdariji Tudi starši so vložili veliko truda, da je dežela grozdja zaživela Že nekaj let se v Podružnični osnovni šoli Bočna vjesenskem času izvajajo različni projekti povezani s jesenskimi plodovi. V prejšnjih letih smo se posvečali krompirju, bučam, jabolkom, letos pa smo se odločili posvetiti grozdju. Na to temo so učenci raziskovali in širili svoje znanje o grozdju, kuhali, glasbeno in likovno ustvarjali en teden, 4, oktobra pa so osvojeno znanje pokazali v obliki razstave in nastopa za starše. Starejši učenci so za starše pripravili kviz in šaljive igre, v kater- ih so uživali tako sodelujoči kot obiskovalci. Višek grozdnega dne pa je bila pokušina grozdnih dobrot, ki so jo pripravili starši. Ni manjkalo sladic, kompota, marmelade, ne domačega paradižnikovega kečapa z rozinami, poskusili smo lahko tudi različne solate z grozdjem, mešanice riža in grozdja ter razna nabodala. Starši so se izredno potrudili in ob tej priložnosti se jim iskreno zahvaljujemo za trud, ki so ga vložili v delo in dobro voljo, s katero so naredili deželo Grozdarijo takšno, kot smo si jo zamislili. Če smo uspeli z grozdjem očistiti ne le telo, ampak tudi dušo našega prenapetega vsakdana, je misija opravljena. Pa na zdravje! Učiteljice POŠ Bočna OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Korakali smo z jesenjo Učenci prvega in drugega triletja OŠ Nazarje smo se podali na jesenski pohod v naravo. Vreme je bilo odlično - pravo jesensko. Po obilnem zajtrku smo se odpravili na pot proti Kokarjam, od tam pa kar naprej. Ko nam je že skoraj zmanjkalo energije, so nam prijazni zaposleni v hotelu Natura odstopili prijetni kotiček, kjer smo se okrepčali in se spočili. Pot nazaj je potekala ob robu gozda. Videli smo nekaj živali in našli precej gob, preskakovali smo jarke in spoznavali rastline. Učiteljice smo bile posebej ponosne na naše najmlajše, ki so zmogli to dolgo pot, in na vse, ki so s primernim sodelovanjem poskrbeli, da nam je minuli športni dan ostal v lepem spominu. Učenci 1. in 2. razreda OŠ Nazarje z učiteljicami Po naporni poti smo uživali ob malici in v lepem razgledu KOLESAR ROK PRAŠNIKAR NA SPECIALNI OLIMPIJADI Odlična uvrstitev Zgornjesavinjfana na Kitajskem Od 2. do 11. oktobra so v Šanghaju potekale Poletne svetovne igre specialne olimpijade, igre za osebe z motnjami v duševnem razvoju pod naslovom Vem, da lahko. V 35-članski delegaciji iz Slovenije je bil tudi Rok Prašnikar iz Spodnjih Kraš. 21 -letni Zgornjesavinjčan seje na Kitajskem preizkusil v kolesarstvu. V konkurenci 180 tekmovalcev je na 10 in 15 kilometrov osvojil odlično šesto in sedmo mesto. Roka so po prihodu s Kitajske v domačem kraju obiskali predstavniki Krajevnega odbora Šmartno ob Dreti in Krajevne organizacije Rdečega križa ter sosedje, ki so mu za uspeh iskreno čestitali. »Skoraj štirinajstdnevno bivanje v tujini je name naredilo močan vtis. Poleg napornega tekmovanja, kjer sem nastopil s svojim kolesom, sem si s spremljevalcem uspel ogledati nekaj znamenitosti Šanghaja. Med drugim tudi zgodovinski park, kije name naredil močan vtis,« nam je med drugim zaupal Rok, fant, ki teden prebije v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Kolesarstvo pa ni njegov edini adut. Lani je na specialni olimpijadi - evropskih igrah mladih v Rimu v teku na 100 metrov osvojil 4. mesto v skoku v daljino, v štafeti 4x100 metrov pa prvo mesto. Tudi zimski športi mu niso tuji. Pomeril se je v krplanju na 200 metrov, smuku in veleslalomu ter tudi v teh disciplinah dosegel nekaj vidnejših rezultatov. V vsestranskem športniku se skriva tudi glasbeni talent. Medtem ko ga orglice spremljalo že iz otroštva, je meh harmonike začel raztegovati šele maja ob mentorju Andreju Raku. Kljub temu da ne pozna not in njegovo učenje poteka le po posluhu, je ob obisku prijateljev z glasbo razveseljeval tako na orglice kot na harmoniko. Marija Sukalo Roku Prašnikarju (ovenčan s priznanji) so prišli čestitat predstavniki Krajevnega odbora Šmartno ob Dreti, Krajevne organizacije Rdečega križa in sosedje (foto: Marija Šukalo) GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB Znani tudi v slovenskem prostoru NOGOMETNI KLUB LJUBNO Remizirali Po nizu treh zaporednih porazov je tokrat ljubenskim nogometašem doma le uspelo osvojiti točko proti neugodnem nasprotniku iz Kozjega. Kakšnih 150 gledalcev je lahko uživalo v razburljivi predstavi do konca. Končni rezultatje bil 1:1, za Ljubence je zadel Marko Fedran. Glede na prikazano je delitev točk pravična, vendar so bili Ljubenci bližje zmagi: zastreljali so tudi enajstmetrovko (Denis Lomšek). Prvenstvo se nadaljuje naslednjo soboto z gostovanjem Ljubencev pri zadnjemu Hrastniku. Jože Grčar ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Članice tokrat neuspešne Člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba so vsezoni 2006/07 vzgajali mlade smučarje, skrbeli za strokovni kader, zagotavljali delovanje vlečnice Brdce, delali s tekmovalno selekcijo, izvedli smučarski sejem in tekmovanje v veleslalomu. Trener smučanja Bojan Napotnik je na občnem zboru poudaril, da je tekmovalna selekcija s svojimi rezultati poskrbela, da je smučarski klub dobil ponovno razpoznavno mesto v slovenskem prostoru. Klubje razširil dejavnostz ustanovitvijo Veselih Savinjčanov, sekcije ljubiteljev smučanja po starem. Ti so v pretekli smučarski sezoni organizirali prvo srečanje starodobnih smučarjev na Golteh. V začetku aprila so se udeležili vseslovenskega srečanja starodobnih smučarjev na Kaninu, kjer so pritegnili veliko pozornosti. Lanska zimajim zaradi pomanjkanja snega ni bila naklonjena. Tako na Brcah niso mogli izvesti načrtovanih tečajev. Vodja šole smučanja David Paulič je izpostavil probleme glede smučišča Brdce. Zaradi zapletenosti pridobivanja koncesije za obratovanje so pomoč poiskali pri podjetju Golte d.o.o. Tijim bodo pomagali tudi pri ureditvi smučišča in vlečnice ter pri poznejšem obratovanju. Člani kluba so septembra sodelovali pri Mozirjadi in začeli s suhimi treningi tekmovalnih selekcij. Decembra jih čaka organizacija smučarskega sejma. Zanj so v klubu prepričani, da je poskrbel za popularizacijo smučanja v dolini, saj ljudem omogočajo cenejši nakup smučarske opreme. V kolikor bo zima poskrbela za zadovoljivo snežno prevleko, bodo organizirali tudi nekaj tekmovanj. Marija Šukalo Ljubenske odbojkarice so v drugem krogu tekmovanja v 3. državni odbojkarski ligi - vzhod za članice gostovale v Dravogradu pri tamkajšnjih tekmicah. Domačinke niso bile na parketu nič kaj gostoljubne, saj so po boljši igri z rezultatom 3:0 (25:16; 25:16; 25:12) prepričljivo zmagale. Nič bolje sejim ni godilo v drugem krogu pokal- nega tekmovanja, saj so na gostovanju v Šoštanju z rezultatom 1:3 izgubile s tamkajšnjo ekipo. Bolje so se na turnirju med ekipami OK KLS Ljubno, Slovenj Gradec in Aliansa Šempeter, kije potekal na Ljubnem, odrezale kadetinje, saj so obe gostujoči ekipi premagale z rezultatom 2:1. Franjo Atelšek KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Minulo soboto seje v članski košarki začel drugoligaški prvenstveni ples, katerega prvi del bo trajal do novega leta, zaključen pa bo konec marca. V sezoni 2007/08 je po novem v obeh skupinah po dvanajst ekip. Na vzhodu so nove tri ekipe, s katerimi se KK Nazarje na uradnih tekmah še ni pomeril. To so Calcit Mavrica iz Kamnika, Pakman Celje in Casino Maribor, pri katerem so Nazarčani gostovali v prvem krogu. Gre za klub, ki ga je pred nekaj sezonami ustanovil Mario Primorac, znani center reprezentance bivše Jugoslavije. V mlajših kategorijah se klub že nekaj sezon redno uvršča v sam vrh državnega prvenstva. Letos bo v svoji prvi članski drugoligaški sezoni, okrepljen z nekaj znanimi bivšimi igralci sloven- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Trenerja Andreja Pečovnika čaka veliko dela pri uigravanju ekipe skih prvoligaških ekip, gotovo eden od kandidatov za najvišja mesta v skupini. To je na svoji koži občutila tudi prenovljena in pomlajena nazorska ekipa. Do rezultata 21:20 v 9. minuti so se še dobro kosali z nasprotnikom. Potem pa je veliko število izgubljenih žog Nazarčanov, natančnost Mariborčanov pri metih in premoč na položajih v bližini obroča povzročilo kar nekako nerazumljiv padec morale pri gostih. Seštevek ŠKD KOŠ POLZELA Vabilo za sodelovanje v ligi Brglez.com 2007/2008 Športno košarkarsko društvo Koš Polzela tudi v sezoni 2007/2008 organizira ligo Brglez.com, ki bo potekala do 18. novembra do predvidoma marca prihodnje leto (odvisno od števila sodelujočih ekip). Ligaško tekmovanje bo enokrožno (vsak z vsakim), tekme pa bodo ob nedeljah od 8. ure dalje v dvorani košarkarskega društva Hopsi Polzela. Vsako nedeljo bo odigran celoten krog po razporedu. Po končanem predtekmovanju se prve štiri ekipe pomerijo za naslov prvaka po sistemu 1:4 in 2:3, naslednje štiri pa za razvrstitev od 5. do 8. mesta po sistemu 5:8 in 6:7. Zmagovalci se nato pomerijo za 1. oz 5. mesto, poraženci pa za 3. oz. 7. mesto. Število ekip je omejeno na dvanajst, minimalno za izvedbo tekmovanja pa šest. Ekipe lahko štejejo do 15 igralcev (+ trener). Ni omejitev za registrirane igralce. Igralci, ki ne bodo prijavljeni do 1. kroga, ne bodo imeli pravice igrati v ligi. Za tekmovanje se uporabljajo pravila KZS, vsak udeleženec igra na lastno odgovornost. Prijave zbira do 30.10.2007 Marko Slokar po običajni pošti na naslov Polzela 221,3313 Polzela ali na e-naslov: marko.slokar@siol.net, kp: dani.turnsek@garant.si. Vse dodatne informacije: Marko - tel. 041/ 381-472 ali Dani - tel. 041/381-463. sezone naštetih dejstev je prinesel visoko prednost domačinov. Šele ko je trener domačih Primorac po visokem vodstvu potegnil na klop svoje ključne igralce, so Nazarčani lažje zadihali in dobili zadnjo četrtino v svojo korist. Naslednjo soboto igra KK Nazarje doma z Lastovko iz Domžal. Kot govori tradicija medsebojnih srečanj in rezultati prvega kroga, se v nazorski dvorani lahko nadejamo zmage. Tomaž Križnik Casino Maribor : Nazarje 106:77 (30:20, 25:14, 27:15, 24:28) Maribor: Dvorana Tabor. Gledalcev: 50. Sodnika: Goran Štor (Polzela) in Aleš Juhart (Maribor). Tehnični komisar: Miran Inkret (Rogoza). Casino Maribor: Kozar 2, M. Gavrič, I. Gavrič 9 (3-4), Skrbinšek 1 (1-2), Baltič 3 (1-2), Meško 17 (0-1), Cej 15, Vranjkovič 11 (5-9), Karlo 7 (4-4), Šuran 13 (6-6), Čovič 16 (2-2), Mikluš 12 (1-2). KK Nazarje: Pungartnik 9, Kovačič 30 (8-10), P. Dobovičnik, Gračner, M. Matijevič 8, M. Janko, Gelb 9, Ilič 2, Blatnik 1 (1-2), Cajner, Valenčak 14 (6-7), M. Zakrajšek 4. Rezultati 1. kroga: KD Ježica : Logo Grosuplje 84:86, Lastovka : Union Olimpija ml. 70:89, Pakman Celje : Calcit Mavrica 87:47, Ruše : Maribor 51:75, Ilirija : Terme Olimia 100:73, Casino Maribor : Nazarje 106:77. Na račun vaških čenč še četrte poplave? V mesecu po poplavah sta bili tako Občina Nazarje kot prebivalci vasi Potok prikazani v precej negativni luči, nekaj zasluženo, nekaj pa tudi ne. Občina Nazarjeje svoje stališče že predstavila v Pismih bralcev v prejšnji številki in vsekakor se strinjam, da dodatno analiziranje njihove intervencije prebivalcem Potoka ne bo povrnilo nobene škode, zato se v to stran problematike ne bom spuščala. Sem pa mnenja, (in v tem prepričanju nisem osamljena, saj je zrcalno sliko dogodkov moč razbrati tudi iz pogovorov z naključnimi zunanjimi opazovalci dogajanja v moji domači vasi), da se poskuša slaba stran dogodkov po poplavah v večini preložiti na pleča Potočanov, kar zame nikakor ni pravično. Zato bi rada razložila le človeško plat te zgodbe. Kot v ostalih krajih Zgornje Savinjske doline, tudi v Potoku to niso bile prve poplave, ki so poškodovale naše domove in nas dodobra prestrašile. Niso bile niti druge, ampak tretje. Letnic poplav gotovo ne rabim navajati, vsem so ostale v neprijetnem spominu, ne le Potočanom. In kaj seje v vasi Potok v tem času uredilo glede hudournika Mostni graben? Nič. Ne po prvih poplavah in ne po drugih. Gre prizadetim vaščanom torej zameriti, če so tokrat dobili pravi »odklop«? Šokirani, neprespani in predvsem nemočni so svojo jezo stresli tudi na predstavnike svoje občine. Na koga pa naj bi jo? Naj kličejo na »bogsigave-di« katero ministrstvo? Ne, v občini Nazarje smo doma in ta je odgovorna našo jezo in naše argumente prenesti naprej do ustreznih organov. Nekaj besed izrečenih v nemoči nad dogajanjem je treba kottakšne tudi vzeti. Argumenti, kot so »skregana je cela vas, nihče ne pusti čiščenja« in podobno, pri uradnih organih, kot je tudi Občina Nazarje, ne smejo vzdržati. To so vaške čenče, ki so del prav vsake vasi, ne le moje in na ravnanje uradnih organov ne smejo imeti vpliva. Mostni graben še vedno ni v stanju, primerljivim s tistim pred poplavami 18. septembra. Čiščenje struge v spodnjem predelu vasi seje končalo kar nekje sredi dela. Zato se povsem strinjam z direktorjem občinske uprave, Samom Begičem, da je v tem trenutku najbolj pomembno storiti vse, da preprečimo ponovne poplave. Tatiana Golob Šaleška 2/c 3320 Velenje Nasveti, Črna kronika V______________________________________________________________________________________________________y Preventivne aktivnosti za izboljšanje varnosti pešn y *> / 1 Basici'06 , PO"Udba , «M0"' ' / |A ------------- Zmagovalna serija. \ Zmagovalna serija. Kjer ne potrebujete sreče. Cas je za uvoden nakup! Jesenska akcua z 8% popustom v mesecu oktobru in novembru! Eimer okna in vrata Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P. E. Koper, Ferrarska 17, Zastopniki: Maribor 02 620 97 37 Jesenice 041 756 750 Ribnica 040 313 712 Velenje 051 330 667 www.simer.si PVC okna in vrata v-^ • • ' • n-o‘ "OLv?.r ponssabftj Jmsnjssra porab) S stob’,v c« BMW BasicSarvnre Inclusive boste bosi stub- Lv- osno«'&m vedtiessoju avtomobita. Odtočite se za BMW 1t& m BMW 118d zdaj « «koristite ugodnosti naše prMsćne Snančne ooouc&e. Ne gre dingače kakor da zmagate. PveoiašČer, figovec; : SetrnartLo.o. Manborefca cesia ! ?§ 3ÜGÖCA;e : tstefcni.03J.J2.UOQ0 •i’emV-setnw.si •OD 15. DO 31 OKTOBRA •DARILO! -•S25* UfC Pizzerija _© Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje Gsm za naročila : 031/892-685 http:www.izoles.si Delovni čas : Pon. - čet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure Vabimo vas na okusne malice, pice... Ponudba volja za vse fizične osebe, ki sklenejo postopno varčevanje, depozit ali odprejo varčevalni račun s 7-dnevnim odleianjem na ime novorojenca ali predšolskega otroka. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. banka celje Trgovina z obutvijo I Jurček KOPITARNA Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ____ ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru lič il Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 NmfmgélM im mmjmg9Šn»§ia pMMšUm mtrmik* im špmrtmm «§iife3 m Smem fu Maf POSLUŠAJTE MAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GoTmi 3S9E959 Savinjski vai www.radioa?ldi.si 106,2 Mhz VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz I Rodio Gold! Savinjski val d.o.o„ Dolenjo vos 83,3312 Prebold Celje - skladišče „ TO - V ?... m 1 D-Per 1 r 7/2007 i n F 1 lllllllllllllllllllllllllllllllll ' 1 5000020039,42 cobi ss s S; BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje ■ V/ Izdelujemo aparate, ki jih občudujejo tudi oblikovalci Opekač kruha in aparat za pripravo kave iz nove linije Porsche design ter najmočnejši kuhinjski aparat MUM 8200 so bili v lanskem letu deležni posebne pozornosti. Za svoj vrhunski design so bili nagrajeni s prestižnim oblikovalskim priznanjem, »Red Dot International Design Award 2006«. Vsi nagrajeni aparati so bili razviti in izdelani v Nazarjah. BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP www.bsh-group.si