InBernti 8« sprejemajo in velj«
trist >pnu vratu
8 kr., če ne tisku llirut,
i« »> II II M I' -
H „ „ „ ,, 3 ,, P.i vjikratnom tUkvtji so cena primerno semunjnu.
R ok o piil
se ne vručujo, nefVnnkovunii pismu so ue iprejeinujo.
Nuročiiino prejemu opruvniStvo (administracij«) In ekspedlcija nu Dunajski eestl »t. 16 v Medija-tovi liiSi, II. nadstropji.
Po oošti prejemm veli« :
Ih uaiu ioto , . 10 gi. — kr.
tu poiietu	5 _
iu .tam iata . . J . JO „
V administraciji vel ji:
S pi. 40 kr
1 'io „ - 10
P ol i ti C 8ii list za slovenski n a r o ti.
7-n eeio ieto tU pol icCH t.a eetrt ieta
V Linhijuui .'lii uoiti Doiilian valii 60 er. veu nu leto.
Vredništvo je Florijanske ulice št. 44
Izhlta po trihru nu terien in nicer v toreK, četrtek in »orioti.
Nekaj o Madjarih.
Ker smo od Ogerske kraljevine tol ko ločeni , da ta le malo upliva na naš« politične razmere, prigodi ae tudi redko, da bi mi o razmerah ogerskih spregovorili. Sedanji duali-zem b:l je videti utrjen, toraj ni bilo pogovora o tdnošajih, katere spremeniti ni v naši moči Zdaj na enkrat Be pa kaže , da tudi sedanje razmere med Ogersko in ostalo Avstrijo nemajo prave stanovitnosti. Znano je bilo sicer tudi prej, da skrajna levica ogerskega državnega zbora zahteva ,,perBonalno zvezo'', tako da bi se Ogerska popolnim ločila od ostale Avstrije, imela svoje vojake, svoje fiuance, svoj zaBtop na zunaj, ter da bi lo našega cesarja priznala kot svojega kralja, sicer pa z nami v nobeni zvezi ne bila. Mislilo pa se je sploh, da to nima nobene veljave, kar zahteva mala stranka madjarskih Kosutovcev. Zdaj Be pa kaže druga pika na avstro-ogerski pogodbi, katera vtegne velike nasledke imeti, ker so v tej misli edine več ali menj vse stranke madjarske, in to je skupna armada, katero hočejo odpraviti. Čedalje očitneje se kaže, in o priliki Giisl-Lendl-nove affire se je to najbolje videlo, — da vsak Madjar želi, naj bi Madjari imeli bvojo OgerBko armado. To je stvar, ki jo Madjari že davno želč in z vso madjarsko eneržijodosegavajo;zdi Be nam pri sedajnih razmršen h odnošaj h in tolikerih narodnostnih bojih, da je ni stvari, katere Madjari ne bi mogli doseči, zato se nam tudi njih želja po posebni ogerski armadi prav nič nemogoča ne vidi. Kakor bodo zdaj prav gotovo dosegli, da se bo postavil Madjar na stol zunajnega miuisterstva, tako jim bo vatreženo
prej ali slej tudi v zahtevi posebne armade. Madjari ne ljubijo skupne armade, ker bo častniki skupne armade še edini faktor v Avstriji, ki se Madjarom še ne klanja, ter voljo cesarja više Btavi, nego Madjare, njih državo, njih ustavo in njih jezik, častniki skupne armade občujejo nemški in se malo zmenijo za ogerski ponos. To Madjare v oči boie Poleg tega vidijo v skupni armadi še vedno nekega skritega sovražnika , kateri bi utegnil necega dne porušiti ogersko državo in samostojnost. To bo najbrž prvi in poglavitni povod madjarskega sovraštva do Bkupne armade. Vpitje madjarskih levičarjev je iz madjarskega stališča čisto lahko umljivo, in ne čudimo se, da je našlo odmev pri vseh Madjarih ter vedno bolj narašča.
če pa Madjari lastno armado dosežejo, kaj potem? Jasno je, da to ne bi bilo nič druzega, ko „osebna zveza", kakor jo zahtevajo Košutovci. če Ogerska prav b kakimi nitmi še obvisi pri Avstriji, vendar se ne more dalje govoriti o Avstriji kot velesili, ako Avstrija nuna na razpolaganje tudi vojakov oger-skih in hrvaških. Za Avstrijo bilo bi to slabo, razcepila bi bb popolnem ua dva kosa iu nehala biti velesila, velika, pomenljiva država. Za nas cislajtanske Slovane pa bi bilo to morda bolje, kajti nehalo bi se večno vtikanje Madjnrov v naše zadeve. Kadar neui-školiberalci nas pritiskajo, sklicujejo Be vedno na Madjare, ker ti ravno tako delajo s svojimi Slovani, in v sili tudi vedno pomoč najdejo pri Madjarih , kakor Be je še le nedavno pokazalo pri novih petakih in desetakih, ko je naš miuiBter Dunajevski govoril za to , da bi
se ozir jemal na slovanske jezike, ogerski finančni minister pa je svojo trdil in preril, da so bankovci pisani samo v nemščem in madjarskem jeziku. Še huje so uplivali Madjari na našo polovico države, ko so pomagali vreči IIohenwarta.
To vtikovanje se vedno še ponavlja. Naj se v Pragi le oglasi kak slovansk glas, naj se le kaj črhne o Slovakih in drugih ogerskih Slovauih , precej so po konci madjarski listi, kakor „Pester Lloyd" in drugi, ter Be pridružijo nemškoliberalcem po latinskem pregovoru ,similis s^ili gaudet", ali pa po slovenskem „gliha vkup štriha." Tega vtikavanja v naše zadeve bilo bi potem za zmirom konec. Giedč na nas Slovence Bame bi toraj ,,personalna zveza" z Ogersko ne bila nobena nesreča; gledč skupne Avstrije pa se zopet ne more priporočati. Stvar je res zanimiva; videli bomo, kako se hoče razviti. Pa naj pride, kakor koli hoče, mi upamo, da za Slovane mora priti le bolje, nikdar več slabeje.
Laška prijaznost do Avstrijo.
O tem nam že Bploh znnoem predmetu ima goriška „Soča" v štev. 42 tako znamenit dopis od nekega na Laškem bivajoč'ga narodnjaka, da ga o kratkem Bkoraj ne moremo posneti, molčati o njem pa tudi ne, tedaj je naj boljše, da ga našim bralcem celega podamo. Giasi se tnko-le:
,,Italijanom so se gorke njih želje vsled ugodnega položaja prejšnjih desetletij že davno izpolnile: Italija je zedinjeua, in Človek bi mislil, da se od časa združenja trudijo edino
FlavUa.
Prizori krščanskega Življenja iz četrtega stoletja.
A. llurcl. Pred. Vilinski.
........ProbroBis
Altior Italia ruinis. (Dalje.)
XVI.
Amabilos ct docori in vita aua Pretekstat pride pred sodnijo no vedoč, zakaj da gre. Gleda okoli sebe in vidi sumo zunanja znamenja pravice. Iskal je sodnikov, a na sodoijBkih stoleh našel je le poglavarjeve kimavc.'. Ozira se po tožencu, pa vidi samega sebe.
Radovednež1, postopači in najemniki bili bo že mnogoštevilno pridrli na oni prostor sodišča, ki jo bil občinitvu odinenjen. Vsaka priložnost jo bila takim ljudem zaželjena, da na pasejo zvedavo radogledost. Govorica, ki je to stvar obdelovala na vse načine, storila je jc tako imenitno, kakor igre v tekafšču
Kako grozno ostrini Pretekstat, ki je menil, da je morda tožen zarad razžalitve poglavarja, žuvši da je tož m prešuštva. Delali so se,
kakor da imajo njegovo čudovitev, ki se mu je bralu na obrazu kot znameuje prekanje-nosti. Ko zahtevajo od njega, naj spozna svojo hudodelstvo, je molčal, ker je brez dvoja menil, da je poniževalno, odbijati tako zatožbo, ali pa ker je bil prepričan, da vsi dokazi nič ne izdajo.
Ali ah! tisti trenotek dvigne se prav krepak, neovrgljiv, živ dokaz, deležnica. Kako bi neki zamogla sami sebi sramoto nakopavati in dotično kazen na-se navaliti, če bi bila nedolžua?
Pretekstat jo kakor omamljen stal, ko jo jo bil zagledal. Ona pa zdrži njegov čisti pogled z nesramnostjo brez primere. Vrh tega privleče se še mož te ženske, ki bo licemersko jezi iu solzi hudodelstvo pričajoč.
Poslušalci se zgroze, sodniki se zavzamejo. Pretekstat vse zanikava mirno in dostojno. Prec ga ukažejo na tezavnico razpeti. Ukle-njenega na rokah in nogah denejo ga na težavni hlod. Le oči mu ostanejo proste. Objokane obrača proti nebu, med tem ko mta zatrjujejo pred Bogom, da je nedolžen.
— „Tebi, o gospod, ni nič prikritega. Ti veš, da zanikam hudodejstvo, kterega me to-
žijo, ue, da življenja ue bi zgubil, ampak zato, da ne grešim. Ni mi ua tem, da si ga rešim, vendar ga nečem zapustiti kot prdšestuik. Naj mi meč prelije kri, časti pa mi nima vzeti'.
Med tem so ga dalje mučili, toda muka mu ni drugih besed izvabila, ko teh:
— „Tepite, trgajte, žgite, jez nisem kriv, dan resnice pride; imam sodnika v nebesih".
Utrujenemu trapilcu je moč pohajala. Prevzame ga Bkrivna groza, stud in pri občinstvu videti je bilo sočutje. Sodnik množico hrabri dejaje:
„Kaj pa je čudnega na tem, če raje trpi in zločinstvo taji, kaker pa hudobijo obstavši ž vljenjo zgubi? Tukaj stu dva udeleženca. Kteri laže? Naravno je, da laže ta, kije kriv, nobeden pa no more misliti, da se sam obtoži ta, ki ni kriv. Ta ženska spoznava svoje hudo delo, torej za oba velja".
Nato je bila razsodba izrečeuu. ZeuBki se je glasila na pregnanstvo, ker je obstala, Pretekstatu pa na smrt in čo je bila prve razsodba samo umišljena, ki se ni imela izvršiti, bila je drugega zaresna, ki se je morala spolniti.
Med tem časom bila je tudi Flavija za-
ta to, kako bi ho v znotranjih deželah utrdili in zanemarjeno, pa mino obubožano ljudHtvo povzdignili in osrečili. Ali ital. pokrajino nikakor ne uživajo toliko upano sreče, ker voditelji in demagogi italijanskega ljudstva ue miHlijo in ne delajo drugega, kakor to, da v eno mer naznanjajo in naglašajo »veto vojsko proti A v h t r i j i in proti „Tedeschi" (avstrijskim Neme.0m).
Nekdanje lombardako- beneško kraljestvo jo tudi v sedanji dobi delaven vulkan, ki bruha svojo ogujeno lavo proti bližujemu, da si močnejšemu iu vendar vedno mirnemu sosedu.
Šola, urad, javni shodi, umetnija in obrt-nija, vse tekmuje v tem, da bi v ljudstvu ne ugasnilo Htaro sovraštvo, vbu tekmuje v tem, kako bi se net i in vzdržal„inestinguibil odio" proti Avstriji tudi v sedanjem zarodu.
Opravičeno gotovo ni, da bo takoj po združenji v vsaki vasici in na vsakem tržiči postavljali vsakovrstnih spomenikov iu spomen-skih plošč, samo zato, da „bi Bovraštvo proti avstrijskemu gospodstvu nu ugasnilo." Taki spomeniki , ua kterih navadno bereš napis ,.Ai martiri detla patria" (mučenikom domo-movinskim), se nahajajo po vsej Italiji v tolikem številu, du bi jim nu vedel povoda, tudi ko bi se rodili na Laškem sami in edini veliki junaki; ali pomisliti nam je, da bo bo taki ncštovilui spomeniki postavljali večinoma prvi hip po „doBCŽeni" prostosti, torej šo v plam-teči strasti iu v neizrečuem vesolji, ki se je Lahov oni čas prek iu prek polastila.
Vso drugače pa ju soditi razmere iu po čctjo Italijanov v sedanji dobi, ko ho Avstri-janci mečejo v blato tudi Bcdaj, iu Biccr dan zu dnevom, ker priliko zato zaslcdč vsak dani
Na vrBti ho namreč, ker je toliko „mučc-nikov" v češčenje posvečenih, zaporedoma to liko in tolike obletuice, od kar jo bil ta ali oui veliki izdajalec na smrt obsojen od avstrijske vlade, ali pu su morajo praznovati dnevi, ki ljudstvo Hpominjajo ua to iu ono ustajo, na slavne (?) boje in dobljene (sic I) zmage.
In glej I časnikarski listi prinašajo cele strani dolgo npomenice, Hpodbudo in napomiue, ki napravljajo in vzgrevajo srca za spodobno in vredno pruznovauje. Ko nupoči veseli dan, ho ljudstvo shaja in stega v dolgih sprevodih, venci ho pokladajo ua Hpomoniko, uiloviti demagogi pa pronlavljajo domače mučcuco v
dolgih govorih — kako bo boža in slavi uboga Avstrija — laže jo misliti, nego zvesto naslikati.
Kaj delajo pa umetniki ? Nič druzega ne, kakor da nam predstavljajo podobe, sliko in kipe z napisi: ,,Episode iz let 1848 , 1869» 18G(>'. Na teh umetniških delih vidiš povsod AvHtrijanca kot — zatiralca, obešalca, atraho-petnika; kajti kolikor bolj jo „uraetno" delo flušmarsko, toliko bolj jo treba občiustvo vabiti b takimi črnilnimi pomočiti!
Ako pa niso umetniki in kruhohorci te vrste izbirčni v pomočkih za Hvoja dela in za Hvojo namere, pričakoval bi trezen človek po pravici, da bo oglašajo z drugim glasom pa vsaj možjd, ki so pečajo z zarosnimi predmeti, in ki se gibljejo v najviših krogih.
Po naklučji je prišlo tudi v moje roku pesniško delo P. Cavalotti-ja, delo, v kterem tu na Primorskem žo znani poslanuc italijanskega parlamenta, avstrijsko armado časti b najljubeznjivišimi priimki: poleg drugih Horod-uih naslovov prideva naši vojski tudi ime — „i lupi di Crouzia" (volkovi hrvaški).
Ko prebiram ta srčna čuvatva ital. pcHuika, ljudskega parlamentarnega zastopnika, pride mi pred oči drug list. V tem listu ho nahaja popis, kako ho delavci obhajali praznik, ktc-rega ho se udeležili tudi po zantopnikih iz TrHta. V tem popinu jo tudi mesto, kjer govornik vstune in milo, pa glasno vzdihuo in zaječi, „da se nahaja Trst šo pod Avstrijo", in napije bližnji bodočnosti, ko ho izpolni upanje vseh Italijanov.
Prašali bi, do kam jo bodo pritirali, ako jo slišati ua vHakcm demokratičnem shodu, in jo tudi brati na vabilih, po zidovih nabitih, povsod začetne Htavko in besedo: Lo uspira zioni doli' Italia, non aneora compiuta (za hteve Italije, no še do celega dopolnjene.)
Ako ua daljo premišljujemo deuarHtveuo položenje posamičnih ital. pokrajin, potem hudo zmoto v mnogoHtraiiHkih nudah, uboštvo, ki h< veča iu širi v vedno večo kroge, majhno mero diuastičnega čuvstva v občo, divje ruzsajanji ljudskih zapeljivcev ali demagogov, ako je očitna skrivnost, du svetovalci ital. krono ne gledajo samo z radostjo na počutja irrodcntov-cuv v avstrijskih pokrajinah, ampak jih še colti
podpirajo z odprto mošnjo; ako so ozremo na to na obnašanje Mcnotti Garibaldija, ki jo ondan nabiral na tmoče prostovoljcev na laHtno roko, in ako pri tem pofttevaino bojazljivost in onemoglost od vladno atrani, in da se v isti vladi nahajajo ministri, ki so imenovani kohorti ali četi prepevali hvalno himne, v tem ko od drugo strani Mcnotti v svojih lautaHtičnih dnevnih ukazih kralja in vlado kar tako — prezira: ako vse te prikazni pretehtujemo, smo prisiljeni sklepati, da se v Italiji mora nekaj i-ku-hati, iu da erupcija na znotraj ali nu zunaj ne more biti daleč več.
Ako pa ho razmere na Italijanskem take, ako so reči dozorelo žo do tolike mero, potem mora vsak Avstrijec poštenjak zaklicati: Ali ni Hramotno, ali ni hud6 poniževalno , da se naši judovski, brezdomovinskifl časniki, potegujejo za prijateljstvo Italijansko!
Ali Italijani so prepošteni, In ne prekrivajo Hvojih zahtev alt asplracij. Oni naravnost odgovarjajo judovskim prosjakom na Dunaji: Dajte nam Gorico, Trat, Trident itd., v isti obsežnosti, kakor je razviditi iz onih geograf-Hkih naših kart, katerim ste 18711 na dunajski svetovni razstavi odločili premije, potem in samo potem bo hočemo pogajati za Vuše prijateljstvo, nasprotno, približovanje ni mogoče.
I)i\, politiko, kakoršno razpravljajo dunajski časnikarji, označujejo Italijani kot politiko glumačev ali sleparjov, in Avstrija naj bo zagotovljena, da Itaiijuni ne odstopijo od svojih namer, in oni komaj čakajo na priliko, da bi se Avstrija od drugih sovražnikov napadla, da bi naB potem kar zgrabila, tudi ko bi bila prej v zvezi z Avstrijo, in Italija z ne-potrpežljivostjo čaka, da bi se h ktero koli drugo državo združila, vaaj za toliko časa, da bi mogla v taki zvezi napasti in vzeti avstrijsko ,,še nerešeno" pokrajino.
Razvidno jo po VHem tem, od kod preti najbolj primorskim Slovanom huda nevihta. Gorje nam , ako ho spolnijo nanjo in nakane ital. Htranke, ki ima na Hvojem programu primorsko dežele.
Sloveimki Ilezijancl, ktere jo izročila nemila osoda itd. grabljam, izgubljeni bo Slo-vanstvu na veke, in enako naglo in neusmiljeno bi potujčili Italijani v šoli, v uradu, v vojakih in tudi na leči z vsemi poinočki tudi Slovence in Ilrvatu v avstrijskem Primorji.
Hlišanu. Tudi ona je bila zatožena iu obsojena. Kaj no stori samovoljnost in obrekovanje!
Dolžena in uličenu, da jo zaničuvala ukaze cesarjev, da je podpirala upornost zoper njih veleve, tla je zasramovaia postavo o zakonu, da je moženje priBtudovala, bila jo obsojena k največji iu najhuji kazni, ki bi mogla krist-jansko dušo zadeti, namreč h kazni, da bode pri javnih igrah, ki so ho ljudstvu v gledališču napravljale, časti oropana.
Te igre ho ho bile razneslo iz Rima po vsej državi. Tako navade ho zapuščali rim Ijannki polki zu sabo in ti običaji zmagaleov bo ti ni lil i zmaganccm svojo omikanost. Galija in Španija imelo sta svojo amliteatre, s katerimi je bila njih premaganost zapečatena. Rim, v svojem ravnanju tako preudarjen, jo dobro vedel, da upliv orožja no traja dolgo, če ga navado ne krepijo. Lo prelahko mil je bilo v podvrženih okrajinah uvesti okus takih krvavih iger, kterih oslabelo nadaljevanje ju šo Bedaj blkoborstvo v Španiji in ktero ho ho iz Galije, Ilritanije in celo Italije le na toliko poizgubile, da bi se oudukaj čudovito lahko zopet prikazale, čo bi pokvarnoHt in npridenoBt le še malo dalje Šla.
Kartnga jo bila brez dvoja tisto mcHto na afriških ohalih, ki je najbolj norelo za takimi Igrami, kajti žo ob puiiHkih vojskah ju Htru-hovita Hpačenost pospeševala udomačenjo rim-ijunuko nebrzdanosti.
Ravno zarad tega Hi je pridobil Sisinij veliko priljubljenost, ker jih jo pospeševal. Drhaljo ljudstvo, čo je imelo kruhu, jo toliko močneje kričalo: circonsos, iger I
O rimljanskih cesarjih bila ho borišča numidskega mestu pogosto pojena h kristjansko krvjo. Za časa arijauskih cesarjev ho ho ondi obsodbo izvrševale ali pa ho bili na sramotne kazni obsojeni vsem nu ogled postavljeni. Pe-stoborci in mečeborci so ho časi šo skazovali in ktorikrat, posebno pod takimi poglavarji, kakor jo bil SiHimj, ho bile kriHtjunsko žrtve metanu zverem, da ho zabavali so leni vi pohajala.
Ros je, < i ti so cesarski ukazi prepovedovali te Htrašno načine javnih .iger, toda navada ljudstva ho je prepovedim ognila in še velikrat igro obhajala. Sisinij jo bil izmed tistih, ki so je najmanj jilašil cesarskih postav, on ki ho ju opiral na veseljaško drhal, ktero Je kftrmil h svojimi ropi iu pleni in ktero ju v svojih gledal ščih razveseljeval. Preden bi ga
bilo postave doseglo, bil bi jim nasproti po-stavi 1 tisto izmečke ljudi, ktero jo vselej z velikim trudom v mejah držati in ki so pri vhcIi prevratih najprvi pri roki.
Dvojna obsodba Pretokstata in Plavijo, ki bo jo zgodilu po sili in krivici, bila je drugi dan nabita ne VBeh javnih prostorih in vogalih cesta. Občinstvo ju bilo vabljeno, naj bodo pričujoče, ko se bodo obsodba izvrševala, kar so je imelo zgoditi čez štiri dni.
Med tem časom se je sploh govorilo o tej stvari po vsem mestu in poglavarski biriči pripomogli ho po svoje, da so ljudstvo zoper obsojenca dražili. „Krist.jani ho", djalo bo je iu pogani, ki so jim vso nesreče pripisovali, so so radovall. „Nikejci so" in arijancl ho poskakovali. „Tujcl so" iu domačini ho bili zadovoljni. Pa obsojeoca Bta bila šo mlada in ta okoluoHt jo radovednost ljudstva jako mikala. Kajti mladost, in onečastonje, mladost in smrt, to so nasprotja, ki imajo zmerom in povsod pravico, da gojo domišljijo in vzburjenost množo.
Sicer se pa ni vedelo , v kaki dotiki da slu med Babo. Poglavar jo bil to misli, da ni primurno odkrivati vzorno vezi, ki jo obBtujala
Ako pomislimo, da smo dozdaj v svetovni zgodovini brez pomena životarili, bi bil pač žalosten tak pogini
Ali ui toroj skrajni čas, da ukrbimo za otetev našo naroduosti I Kakor Slovenci o obče, vidijo tudi slovanski Primerjani svojo zavetje, svojo rešitev ediuo v veliki avstrijski domovini. Slovenci so se vedno zutekali pod peroti dvo-glavnega avstrijskega orla.
In tudi zdaj zdramimo, zbudimo se; kll-čimo v vseh stanovih ua pomoč, odprimo vladi oči, du se Slovuustvo na Primorskem ne bo pritiskulo dulje ali počenjalo ž njim kot z nevrednim plemenom, ki ue zusluži boljše osode od sužnjih in divjih rodov. Poleg čuta diuu-stičnega, ki ju visoko v nas razvit, nuj nus ogreva in prešinju čut domovinski. Nupruv-Ijajuio se, oborožujmo se s hrabrostjo, da bomo ob času naskokov in hude nevarnosti pogumno stali na straži iu enako hrubrim Tirolcom zavračali in krepko odbijuli južnega sovragu, ki ue bo mirovul, dokler ne doseže nli svoj h namenov uli pu ho hudo ne opeče, lu da se opeče, uaj bo skrb v prvi vrsti ojačenih slovanskih sinov ob obulih Adrije I
Posvetovanje nedelj in praznikov.
Deluvci v Usti nad Lubo podali ho, kakor poroča „Ceh" prošnjo do državnega zboru, nuj doseže po postuvi, du bode nedelja dan počitku veljaku u tudi težaku. Zahtevajo pa to iz dveh vzrokov iu Hicer: 1) to jo njih človešku pravica, ker delavci niso stroji, marveč ljudje razumni misleči in čuteči; in 2) ker je to njih pravica kcero imajo kakor kristijuni. izrejenim in odgojenim v resnicah krsčunsko vere vedno pred očmi zapoved: Posvečuj dnu Gospodov!
Ues stvurna iu potrebna prošnja na pravem mestu! O svojem čusu omenjalo so no-vine dunajske, da je med predlogi, ktere hočejo podati konsorvutivui poslunci državnemu zboru, tudi osnova zakonu, po kterem bi bilo po primernem nučiuu omejeno prisiljeno do-lnujo ob nedeljah iu pruzuikih. Vže iz tega lehko sklepamo, da bode lu predlog le bolj obrnjen proti juvucmu prisiljenemu delo vanju po tovarnah, nu ulicuh iu drugod; ne bode toraj doseglo se vso, kar bi bilo potrebno, da bode nedelju zopet v pruvem pomenu dun go-
spodov. Toda tudi tukaj velja; „boljše je nekaj, nego uič". Ileči moramo, da je to prvi korak k odstranjeoju obstoječega skrunjevunja nedelj in praznikov. Posebno se |v tem odli-1 kujejo velika rnoBta, ktern morda res mislijo, da imajo neko posebno prednost za skranje-vauju praznikov. Nič nenavadnega ni, videti trope delavcev po velikih mestih o dnevih Gospodovih. Žalibog, da so tu grda prikuzen vgnjezduje vže tudi po manjših moBtih in da sega včusih celo uu kmete.
Blugodurui vpliv bode imel predlog zakonu o posvečevunji praznikov posebno po velikih kupčijskih mestih, kjer v nedeljah na vse jutro zgodej hitri mnogoštevilni delavci v tovarno; nekterim prišlu ju vže nedelja čisto iz spominu. Drugi kteri bi radi šli k sv. maši in pridigi, morajo iti v tovarno, ker Biccr izgube službo, uko tudivuedcljo vsaj dopoludne. So celo kmečke tožnike kličejo po Hoduijah ta dun v razgovor; za vzrok pu nuvujujo, du ima kmet tu dan najlepšo priložnost. Vsaj menda poklicani ostune tudi v nedeljo kristijuu, iu čo beremo skoro v vsakem židovskem ko-ledarji, da „židje ne smejo biti klicani v dneh svojih praznikov", moramo vsuj z jeduako pravico to zahtevati tudi pri katoličanu.
Ni čuda pri takem ravnanji, du to zelo slubo vplivu nu širše vrste prebivalstvu. lto-kodelec posnema tovurnika, kmet pu meščanu.
Potrebu je toruj iu sveta dolžnost zukouo dajalnih zborov, da si tu predmet hitro in temeljito ogledajo, ter o njem sklenejo primeren zakon. V mnogem obziru odvisna jo od tega sreču in poštenje posumeznili družin, iu družine bo podlogu državi. Dajte nam nuzsj nedeljo in praznike, iu mi hočemo nesrečno, siromašno iu bedno ljudstvo nagibati zopet k pravi sreči.
Kar so tu storili, posuemajo po mnogih krajih ter inujejo enake prošnje do državnego zboru zuupojoči, da ne bo brez vspehu, ker je vludu sumu pripravila neki tudi predlog o tej stvuri. lteč segu res do živega. Po Ceskem, |io Nemškem, po Luškem itd. dolnjo in tovo-rijo o pruzuikih brez razločka domu in nu (polji kakor ob delavnikih. In vendar Bi nič ne opomorejo. Božju kužen spremljujo brez-božucžo. Začutili so to cehi tulci, kterim po-božnost ni preveč v kri vrnščena. — Pri huh
na Kranjskem, ali posebej v Ljubljani, ni So cel6 tako hudo, vendar je razvad vže dokaj, in ako se sproti ne bodo pošteni katoličani ustavljali tej napuki, utegne so vdomačiti io pripraviti v navado. Zgled vleče. Sosed vidi soseda prodajati in nekuj vtržiti, pa ga je skomina po dobičku. Vendar v sodanjem času iu v naših krajih ju vzajemnost tako lahka in živa, da te nesnage ni treba. — Največ nuj delajo v ta nameu duhovni pastirji v okolici, du ljudem odsvetujejo kupovati ob nedeljah po mestih. Kteri ta dan imajo odprte štacune, pač niso vredni, da bi se ob delavnikih pri njih kupovalo. Pogostemu so viditi delavka v tobukurni, da kupujejo ob nedeljah, kakor bi o delavnikih ue utegnile. V pridigah in krščanskih naukih nuj se svurijo katoličani pogostemu pred temi pregrehami. Kaže uaj se, kuko v tem sramotijo kntoličnno celo judje iu turki iu nekutoličani po Angleškem in po Ameriki. — Posebej pa je Bvetovati, uaj ae kutolišku družb u za Kranjsko o tej priliki tudi oglasi ter naj pošlje lastno prošnjo pismo uu državni zbor v ta namen, da se prepove po postavi delati o dneh Gospodovih, in nuj bo z zedinjenimi močmi — cerkvenimi iu državnimi — odvračuje mnogotero pohujšaujo, ktero kakor hudu povodenj proti vže tudi slovenskim kutoliškim mestom. Nuj tu klic ne bodo gluB vpijočega v puščavi in »a ho liudobuoži uročili, temu nikar ho na čudi J Morebiti pomnil, al' prido jim kaison gotovu.
med njima. Saj se mu je bati bilo, da se splete govorica, ki bi jiuiu sočutje ljudstvu naklonila in kaj pogubno bilo bi za-nj, ako bi mu žrtvi preotelo.
Takemu ruzvijunju stvuri hotel je v okom priti nu vsuk nučiu in zatorej si dul ostro uu-logo, du hrani in čuva skrivnost, katera bi ljudstvo lahko prebudila, du pruša po vzrokih takega ravnanju.
XVII.
ClrcuiiBOH I
Cirtina vratu bo komuj prepuščala množino ljudstva, ki je vrelo uu vbo zgodaj določenega dno k amflteatru megarskega predmestja, da vidi obgluvljenju Pretekstatu iu kaznovanje Flavije; kajti obojno pozoriščo tega krvavega dejanju bilo jo eno poleg druzega.
So ni preteklu ena ura, bilo so žu vse stopnico v tekulišču preplavljene z raznovrst nim, nesposujenim iu hrumečim ljudom , ki se je ntivnl, potiskal iu sem ter tje majal, kukor ho vuloviči klasovjo, kadar ga veter ziblje uli vetrovno deževje.
Da si kratijo čas, pošiljuvnli so si, kukor se v takih hrupnih zbirališčih rado godi, od vrBto do vrste žveukuvo čeljustenjo iu vsa-koršne šule, ki pu nikakor niBO bile atičui omi-
ljene. Ometavttli bo se z grdivuimi priimki, zttsrumovaujem in zdetiuii imeni. Nuluš so zamenjavali vlačuge z gospemi. Manj vajene oči bi se bilo res lahko motile. Mursikaka zapeljivka je igrala gospo tu pu luskuvko. Bilo je uepojiisno gomzeuje. Ljudnost ju bila pruv mnogovrstna; Feničani, Libčani, Nubčuni, Mav-ritnnci, (Irci, Lusitanci, Ligurci, Egipčani, Rimcl, Numidčani la Negri, svobodni možaki, sužuiki m nujetuiki.
Eni ho hi igruli h kockami, drugi so drom-ljuli, naklepali, grozno kričali ; drugi so si igrali h pupigumi ali opicami, ktere so imeli na rumuh pod solnčniki. Drugi so jedli sadje, meno, medeno potico ali pu ho praznili polne vinske mehove, ki ho šli iz rok v roke. Polne čuše te omotu« pijače šlo bo nu okoli in posodice blugodišuvno vode.
Sloku, zdrupana, umazana iu od mičcsov zjodenu drhulščina polnila je zgornje sedeže do podreti, Podlost nje govorjenju in pučunju uunu prilike. Oel slovar predmestne latovščine bil bi loško zuiiostoval. Vnuk nov gleduleo pozdravljen je bil o prihodu z uujčudnišiml prilastili, ki so nam šo dandanes nt rn/.vozljiva, ki so bila pa vendar vzeta iz tedanjega živ-Ijouju.	* (D»\|o prili.)
Politični pregled.
V Ljubljani 17. oktobra.
AvHirijukc (letele.
Nj. veličunstvo nuš ceaur jo izročil vodstvo 111 uradni zustop zuuujuega liiinisterstva ogerskemu ministru Muvljii. Fuktično vodstvo pu ima MudjHr Kull»y. Kdo bo končno imenovan zu zunajnegu ministru, su še nu vri, ,,Politik" zatrjuje, du pride Mudjur Knlnoki. Nu vsuk način bomo Mudjuru dobili. Kukor videti, imojo Mudjuri prvo boBedo v Avstriji.
Zviti lisjak llrrliMt je zopet enkrat Čehe opeharil. V Češkem deželnem zboru so bili namreč tuko Cehi, kakor Nemci nasprotniki vludncgu predlogu, po kterem bi su samoupravi! občiu okrujšulu. V tem smislu so hoteli tudi skupno glnsovati, pa brez vsako politične debate. Cehi so mislili, da res no bo prepira; ko je pu prišel llerbst kot poročevalec, začel je hudo na vlado nabavljati iu stvur tako sukal, kakor bi Cehi in Nemci euo-glusuo obsodili vlado. Temu ju bilo težko odgovoriti, ker zu poročevalcem nihče ne sme več govoriti. Vendar se je Rieger oglasil k osebni opazki in rekel, da Čehi s tem glasovanjem nočejo minlBterstvu nezaupnico dati iu da z razlogi niso zadovoljni, kukor jih je naštel dr. llerbst.
Nopričokovana novica je prišla iz Brnu. Cesarski numestnik baron lvorb je nunagloma vmrl. Bil je uuvzoč v gledišči pri igri „on neče umreti1', padel je v omedlevico in ni ho več zuvedel. Vmrl je v malih minutah potem, V kratkem času jo to drugi cesarski numestnik no Moravskem, ki vmerjo hitre smrti, kajti tudi nam Slovencem dobro znani numestnik Kullinu je hitro potem vmrl, ko je bil iz Ljubljane nu Moravsko odšel. Vprašanje, kdo postane njegov naslednik, jo zelo važno, ker se bo iz tega videlo, koliko dobro voljo da ima vladu, da postreže Slovanom. Moravska je slovanska dežela, Nemcev je komaj ena če-trtiuku, pu še ti bo le priseljenci iu prislljenci, to ju posiljeni Nemci, ali pu taki, ki so se
slučajno na Blovanski Moravi naselili. Vendar imajo — hvala krivičnemu volilnemu redu — Nemci večino v deželnem zboru, v državnem zastopu in povsod v deželi, oni bo gospodarji. To krivično stanje mora prej bo slej nehati, ker bo moravski nemškutarji strašno brezobzirni, ter nastavljajo v deželne službe uradnike, ki niti deželnega jezika zmožni niBO. Sedajna vlada je takoj sprevidela, da je na Moravskem nekaj narobe, zato je poklicala v deželo kot namestnika Kallino, ki je bil rojen čeh. Po njegovi nenadni smrti ni bilo druge bolj pripravne OBebe, ko baron Korb, ki se je kazal še doBti pravičnega na vse strani. Upati je, da tudi sedaj ne bo vlada kakega nemškutarja na to važno mesto postavila.
Železnični odsek kranjskega deželnega zbora je sklenil predlagati, naj se odpošlje prošnja vladi in državnemu zboru, da se naredi železna cesta iz TrBta v Loko in iz Ljubljane v Karlovec. Le trkajmo, enkrat bomo že kaj pritrkali.
Vnanje države.
Iz Londona se poroča važna novica, da je angležka vlada pustila prijeti in zapreti JParnella, voditelja irskega naroda, ker je on ljudstvo spodbujal, naj se še dalje upira in naj se ne zadovolji s pridobitvami, ki jih daje nova Gladstonova irska postava. Vsled tega, ker je priljubljeni voditelj Parnell zaprt, narašča nezadovoljnost Ircev, in bati se je, da bukne na zelenem otoku ustaja.
Pravili so, da je bil Gambetta zadnje dni pri Bizmarku v Varzinu. Ta vest pa je malo verjetna. Judovski listi se lažejo, kakor bi pes tekel.
Nedavno je bil pri Grevy ju, predsedniku francozke republike, riimunski polkovnik Pilat, ki se je nekdaj vojskoval na Btraui Francozov zoper Pruse. Izrekel je rumunske simpatije za Francoze in pohvalil napredek francozke armade. Ob enem sta se menila o Donavi in Rumunec je pritrdil Grevyju, da Donava ne sme postati nikdar nemška reka.
Vest, da se snide naš cesar z ruskim cesarjem, Be še vedno ponavlja in zatrjuje. Dan in kraj shoda še ni znan. Nek lašk list pa je prinesel novico, da se poda naš cesar čez zimo v Nizzo in da se tam snide z laškim kraljem.
Srbski naprednjaki bo si ustanovili lasten list „Nezavisimost".
Izvirni dopisi.
Iz Kamnika, 16. okt. (Kamniške šole.) Nemškutarska večina deželnega zbora je toraj sklenila, kar je že davno nameravala in kar je bila že od nekdaj srčna želja Pirkerjev, Linhartov, Gariboldijev in takih ljudi. Ti možje so vstrajni v boju zoper duhovstvo, VBtrajni v dosezanji svojih koristi. Pazljivi bralci se bodo spominjali, kako se je začelo v dunajskih Časopisih zabavljanje na novomeško gimnazijo, ko so jo vodili še o. frančiškani. Očitalo se jim je, da nemajo izpitov, da slabo podučujejo, da so panslavisti itd. Nekteri so hoteli tako natanko vedeti, od kod so ti dopisi prihajali, da so kar b prstom nanje kazali, — šlo jim ni za druzega, ko da si pridobe tiste profesorske službe za svoje privržence. To vedno dreganje in zabavljanje ni ostalo brez uspeha, novomeška gimnazija Be je res vzela o. frančiškanom, le trije izpitani profesorji tega reda so še ostali — zavoij lepšega menda, da bi ljudstvo preveč ne godrnjalo. In kak dob ček ima država ali dežela od to^a? Da mora posvetne profesorje drago plačevati med tem ko
so fraučiškani skoraj zastonj podučevali, da je prostor narejen za tujce, ki nas in našo deželo sovražijo ter nemškutarijo podpirajo, med tem ko so bili o frančiškani vsigdar narodni.
Ko je bila pridobljena novomeška gimnazija, lotili so se kamniških ljudskih šol, ker tudi tam podučujejo o. frančiškani. Videli smo, kako je Vestenekov deželni zbor hitel, o. frančiškane v Kamniku iz šole vreči, akoravno jih je toplo zagovarjal deželni predsednik sam, so jih branili narodni poslanci dr. Poklukar, dr. Zarnik iu Svetec, akoravno jih zagovarja občno mnenje v naši deželi.
Ni dvoma, da se bodo prihodnje leto lotili še novomeških ljudskih šol in tako priljubljenim o. frančiškanom iztrgali zadnjo šolo iz rok.
Med vsemi redovniki so na Slovenskem frančiškani od nekdaj najbolj priljubljeni. Akoravno sami reveži, delijo z revnim narodom svoj koB kruha, pri vratih samostana se ne odžene noben siromak. Kot oznanovalci evangelija in kot Bpovedniki so na dobrem glasu in ljudstvu priljubljeni. Od nekdaj pa so se odlikovali tudi kot učitelji mladine. Tako so postali frančiškani na Slovenskem nek domač red, in našemu narodu bi nekaj manjkalo, ko bi frančiškanov več ne imel. Ni nam treba dostavljati, da se v franšiškanBki red Bprejem-ijejo skor sami domačini in da bo vsled tega tudi vsi narodni, ter ostanejo z7esti do smrti. Tndi precejšno število slovenskih pisateljev je iz tega reda.
Kakor Nemci posebno benediktince v čistih imajo, tako da si benediktincev celo judovski listi ne upajo napadati, ker se smatrajo benediktinci kot nek izključno nemški red, tako so tudi frančiškani Slovencem posebno priljubljeni, in mislimo , da ga ui pravega na rodnjaka, če bi bil sicer tudi liberalen, da bi frančiškane sovražil. Saj ti gospodje nikomur nič žalega ne prizadenejo, nasprotno pa se poženejo za naš narod pri vsaki priliki. Bramba naš.h frančiškanov je toraj občeslovenška reč. Saj jih je branil tudi dr. Zarnik, ki se šteje med bolj liberalne Slovence, to je dokaz, da tudi on priznava o. frančiškane kot vrle in narodne redovnike.
Kar bodo nemškutarji v dveh letih svojega vladanja frančiškanom žalega storil', to se pozneje lahko popravi, kadar dobimo mi večino, in zdi se nam, da je naša dolžnost, da se potegnemo za naše prijatelje. Naj sledi besedi tudi dejanje!
Domače novice.
V Ljubljani, 18. oktobra, (VisokoČast. gosp. škof. Janez Vertin) ki je došel iz Amerike, mudil se je en par dni v Ljubljani. Njegova škofija leži ob Mihiganu v državi Minesota. On ima 2G misijonarjev pod seboj. Vrtin je rojen Slovenec iz Črnomlja.
(Pogreb stotnika Pakita.) V nedeljo bo pokopali občepriljubljenega stotnika Franc Pa-kiča. Pogreba so se vdeležili častniki, župan u mnogo druzega občinstva.
(Cerkvena glasba) Ravnokar je na svit.lo prišlo v Blaznikovi tskarni: „Tantum ergo ad IV voces ina(quales composu t et collegit P. Angelicu3 Hribar O. S. F. Zloženi so v prav lahkem ter cerkvenem slogu. Nahaja se v njih veliko melodije pa tudi bogate harmonije; ozir je imel g skladatelj na cerkve po Slovenskem pa tudi na pevc?, ker je namesto poloviču.h not rajši četrtinke pisal itd. kar nektere moti, da prepočasi pojeje. Tudi niso
visoko postavljeni, najviši ton je fo. Zunajna oblika je jako lepa. Dobivajo se v Blaznikovi tiskarni. Cena je 70 kr. po pošti 2 kr. več. Čisti dohodek je namenjen študentovski kuhnji.
(Ozir) pred kratkim izdane „Zbirke slovenskih mašnih pesni v čast slovanskima apo-Btoloma sv. Cirilu in Metodu" naj bo omenjeno, da bo tudi vsi napevi cerkveni in melodijozni in da je čisti dohodek namenjen deškemu za-vetišu (Knabenasyl) pod nadzorstvom preč. g. Dr. Gogale. Namen g. skladatelja je: povzd ga in pospešek katoliške cerkvene glasbe v smiBlu ter duhu svete cerkve, na podlagi cerkvenih določb, ukazov in podpiranje revežev. Kdo pa bo veči revež', kakor g. Jeranovi študentje, kter.h je že zdaj 50, in otročiči brez očeta in matere? za ktere zdaj preč g. Dr. Gogala tolikanj skrbi.
Ta zbirka velja 1 gl. 50 po pošti 5 kr. več. Dobivajo se tudi v Blaznikovi tiskarni.
Razne reči.
— Čebelni tat je bila včasih tako zaničljiva beseda, da naj veči zanikržnež bi je ne bil hotel mirno prenašati. A zdaj postane sčasoma kar domača, vsakdanja — slabost! Poročali smo, ko je bil nedavno tat v g. Sou-vanov vrt prišel ter panj odnesel. Med mu je gotovo dobro dišal, ker prišel je kmalo potem v drugič ter spet euega naj boljših panjev odnesel. Pa ker so čebele letos malo nanesle, mu je mdi kmalo pošel in prišel preteklo petkonoč ter naj boljši panj izbral ga zamašil ter mislil odnesti. Srečao naključje ga je tega dela rešilo. Najde namreč ključ, odprč Čebelnjak ter najde nekaj funtov čistega pitanca. S tem se prav poživi, tako da je pozabil na primaščo panj in ga na strani pustil. Osvojil si je pa vse medene ostanke v loncu kakih osem funtov. In ker je mastne roke imel, se ga je prijel tudi en telovnik, dve suknji, hlače^ brisača in še nekaj malenkost, od kterih je sodil, da bo ljudem na poti ali saj odvrč in nepotrebne. Razmetal je tudi vse železje in čebelarsko orodje, ker je po sebi sodil, da pravi čebelar tega ne potrebuje. Koliko časa mu bode to zadostovalo in kdaj spet pride, se vč da tega ue vemo. Nekaj mu pa vendar dobrovoljuo povemo, to namreč, da naj bolj zvit ptiček se v zanike vjame, č« le predolgo okoli njih hodi.
Tcieitrnfičn* denarne cen«- 15 okt.ibrbra.
Papirna rent« 76 75 — rtrefcerriH	77 95 —
Zlita rent« 94 46 — lSBOletno državno posojilo 133 —
Baniiine akcije 833— Kreditne akcije 362 --London
117.--— Cen. kr. cekini 6.60 — 20-frankov 9.36
Dober kup
ure.
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, in čo komu ura ni všeč, dam mu denar nazaj, toraj kupovalec ni v nobeni nevarnosti.
1 cilinder-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl 25 kr.
1 anker-Ura iz srebernega nikla z verižico, prej 10 gl., zdaj 7 gl. 25 kr.
i srebrna patent, anker ura poprej 25 gi. zdaj 11 gl. 25 kr.
Zlate urice za gospe, prej 40 gi., zdaj 20
gld., z vcrižico za na vrat.	(ll)
Zlate remontoir-ure, prej 100 gi., zdaj 40 gl. Nn pet let dobri stojimo. PI». Frontni, urar.
(Uhrenfabrikant, Rothenthurmstrasso gogeuiiber der Wollzeile Wieil.)