Štev. 215. v Ljubljani, o sredo, dni 18. septembra 1907. Leto mu. Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za {etrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20-■— za pol leta „ „ tO-— za ?etrt leta „ „ 5*— za en mesec „ „ V70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. >0 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): . . 13 h . . 11 „ za enkrat za dvakrat . . , za trikrat . . , za ve? ko trikrat , 8 , V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod iez - dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Shod no Gori pri Sodražici. Ker ni bilo pred zadnio volitvijo volivnega shoda na Gori, je napravila Kmečka zveza zborovanje v nedeljo popoludne. Na shod je prišlo vse, kar spada pod zvon Marije Snež-nice, raznn predsednika krainega šolskega sveta g. Vesela, ki je lezel na shod mladih v Loški potok, želeč menda postati odbornik mlade« stranke za Goro, ker se je poštenjak Knavs zahvalil za odborništvo. Na shod so prišli tudi iz Sodražice, Globeli in Zimaric. G. župan Bartol otvori zborovanje in podeli besedo državnemu poslancu g. Jakliču. Leta je govoril o državnem zboru in nalogah, ki iih ima rešiti v jesenskem zborovanju. Povedal je, zakaj niso hoteli poslanci S. L. S. v eden klub s poslancem Hribarjem. Naši somišljeniki odobravajo naš nastop, obsojajo ga le liberalci, ker jim je žal, da naša stranka ni dala na Dunaju Hribarju potrebne zaslombe. Slovenski klub je edin. nasprotno pa v klubu, kjer sedi Hribar, ni nobene edinosti, ker je med 20 poslanci vsaj pet strank. Pokazalo se bo, kako bo mogel tak klub v važnih vpraša njih složno nastopati. Zadnji čas straši po časopisju jugoslovanski minister. To vprašanje je spravil v javnost nekdo, ki bi rad splezal na ministrski stolček in ker je dotičnik liberalcem všeč, pišejo kako velikanska pridobitev za nas bi bil jugoslovanski minister, (jotovo pa je, da bi se ti ljudje, ki se sedaj tako ogrevajo za ministra, takoj zelo pohujševali in po stari navadi zmerjali z izdajavci in enakimi priimki, ako bi le slutili, da postane minister dr. Šušteršič ali katerikoli naših. Naše poslance ni gnalo na Dunaj hrepenenje po ministrskih stolčkih, ampak samo želja koristiti narodu. — Potem je prešel na deželni zbor. Zahtevali smo izpremembo volivnega reda za deželni zbor. Kmet, ki ima v deželi odločno večino, naj ima večino tudi v zbornici da bo gospodaril v svoji deželi. Taki izpre-membi volivnega reda so nasprotni liberalci. Dokler je naša stranka bila za splošno in enako volivno pravico, so ponujali novo kurijo š ■1 poslanci. Sedaj pa. ko bi se zadovoljila naša stranka z novo skupino z 10 poslanci, ker bi cesar nove volivne postave po splošni in enaki volivni pravici za dež. zbor ne potrdil, so postali liberalci naenkrat goreči zagovorniki splošne in enake volivne pravice in obstruira-io vladno predlogo o volivni reformi za deželni zbor. Očitno je, da bi ti ljudje najraje videli, da bi ostalo pri starem, ker vsako razširjanje volivne pravice liberalno stranko le oslabi. Cimdalje se volivna reforma odlaša, tem ugodnejša bo za nas. Naš deželni zbor bo najbrž v kratkem času razpuščen in bomo imeli nove volitve. To kaže tudi to, ker lezejo različni liberalci na dan in se ponujajo na vse pretege volivcem. V našem okraju so si na- deli vabljivo ime »Slovenska gospodarska stranka«. Če si pa od bližje ogledamo to pisano družbo slovenskih gospodarjev, spoznamo v njih same liberalne znance iz prejšnjih volivnih bojev. Stranko so ustanovili nedeljski lovci, ki so prihajali v naš kraj na šrne in zajce, sami liberalni nezadovoljneži, mandatov željni ljudje, katerih liberalna stranka. ki ima vsak dan manj pristašev in manj mandatov na razpolaganje, zadovoljiti ne more. pa bi veseli na stroške naše stranke splezali na vrh. Ti ljudje prirejajo shode, tako v Ribnici in Sodražici in na teh shodih silno lepo, sladko in »gospodarsko« govore. Pa nam morajo ti gospodje, ki javno nastopajo, tudi dovoliti, da si jih javno ogledamo ter jih pokažemo take, kakoršni so. Na shode prihaja nek mlad advokat iz Ljubljane, po imenu Rav-nihar. Mož očividno nima v svoji pisarni preveč opraviti s kmeti, pa bi rad obrnil pozornost na svojo pisarno. Bog mu daj srečo! Ta mož razmotriva na shodih veliko politiko. To je pa tisti mož, ki je bil precej časa odbornik liberalne stranke, ki je sestavil program liberalne narodno - napredne stranke, zlasti kar se tiče protiverskih točk. To mu je očital »Slovenski Narod«, ki vendar pozna svoje ljudi. Med »mlade« je šel tudi zelo prileten mož, ribniški zdravnik g. dr. Schiffrer, prav nedolžen politik. Res je, da on ni sestavil programa narodiK>-napredne stranke, kakor najbrž tudi programa S. L. S. ni on sestavil. Čudim se, da je šel na lini »mladim«. Od tedaj, ko je »Slovenski Narod« napadel njegovega brata-duhovnika. zabavlja čez »Slovenski Narod«, ker dr. Schiffrer na svoje sorodstvo zelo drži. Liberalci ga imajo kljub temu za svojega. Jeseni so ga volili v odbor narodnonapredne stranke, on trdi, da ni pri stranki, a vendar nima poguma, da bi dal ofi-cielno izjavo v liberalne ali pa naše liste. Torej nam ne more zameriti, če ga postavimo še mi tja, kamor so ga ali se je sam postavil. Tudi g. Rus iz Loškega potoka mi mora oprostiti. ker 11111 očitam, da je liberalec. Mogoče je, da ni več rad. A res je. da se je pri vsakih volitvah pehal za liberalce. On je bil večleten odbornik in zaupnik liberalne stranke. Na Tavčarjevem shodu v Ribnici je čutil potrebo sramotiti slovensko duhovščino. Mož je povsod tam, kjer je kaj liberalnega. »Mladi« liberalci uganjajo z Drago in Travo velikansko komedijo. Kd» pa ie kriv teh res žalostnih razmer? Liberalec Turk ie dolgo vrsto let županoval v Dragi. In v Drago in Travo pošiljata nemške učitelje okrajni in deželni šolski svet, koder imajo liberalci odločno večino. Je žalostno sicer, a resnično je! In liberalci našega okraja, ti patentovani narodnjaki in rodoljubi, ali niso pri volitvah tudi vživali podporo od Nemcev? Niso šli Nemci vselej kot en mož za liberalne kandidate? Tako računajo mladi tudi sedaj. Samo s podporo Nemcev si upajo spraviti Rusa v deželni zbor. Da je hinavščina še večja, so se v Sodražici »mladi« izpodtikali tudi nad »surovostjo nasprotnikov«. G. Lavrcnčič se je zgražal, da se je zoper »domačina Drobniča naperilo cele litanije neslanih napadov«. Ne vem sicer, kakšne so bile te litanije, toda ogrevanje Lavren-čičevo za Drobniča je sama gola hinavščina. Vsa Sodražica ve, kakšno je bilo razmerje med Drobničevo in Lavrenčičevo hišo, vedo pa tudi, da pri zadnjih volitvah g. Lavrenčič Drobniča niti volit ni šel. Gotovo se mu g. Drobnič hvaležno zahvaljuje, da ga veliki njegov prijatelj Lavrenčič na shodih ščiti. Ves nastop »mladih« in tista »gospodarska politika« je nedolžna komedija. Le glejmo! Prej so sc liberalci vnemali za kolodvor v Zlebiču in so silno zamerili pokojnemu poslancu Pakižu, ker ga ni mogel doseči, a sedaj. ko jc mogoče dobiti postajališče, oziroma postaje, se ogrevajo za dovlačnico v Sodra-žico edino z namenom, preprečiti postajališče v Zlebiču. In gotovo je, če bi sc jaz kapriciral za dovlačnico, bi naenkrat zasukali vso stvar, češ, kaj nam bo koristila dovlačnica, mi hočemo železnico do Rakeka. Jaz mislim, da naj sprejmemo enkrat to, kar jc mogoče doseči, namreč Zlebič. A če hočemo preskrbeti dovlačnico v Sodražico, naj se ustanovi konsor-cij, ki bo pripravil denar in vse potrebno, da se more resno začeti z dovlačnico. Omenjal je tudi druga vprašanja, ki se tičejo Gore. t. j. vode in ceste. Gorniki so bili takrat, ko so delali novo cesto, grdo ogoljufani. Namesto da bi se cesta gradila preko vasi, gradila se je po temnih hostah, da Gornikom prav nič ne koristi. Res so Gornike .grdo vodili za nos. Obljubil je Gornikom, da se bo potrudil, da dobe vsaj zvezo z novo cesto. Najvažnejša naloga novega dežel, zbora bo izprememba volivnega reda. Kmet mora dobiti veliko večino v deželi in potem se bo za kmeta že kaj koristnega storilo. Izpopolniti se mora predvsem pomanjkljivo cestno omrežje, izvršiti različne melijoracije, preskrbeti ljudem zdrava, pitna voda itd. Ko bodo volitve, naj volivci zvesto stoje na strani S. L. S., ki je v deželi najmočnejša in v kateri ima kmet najtrdnejšo oporo. Vse tiste »gospodarje«, ki se v zadnjem času ponujajo, pa si dobro oglejte, pa boste videli, da ne zaslužijo zaupanja poštenih slovenskih katoliških kmetov. — Izvajanja g. poslanca so volivci živahno odobravali. Za njim so se oglasili domačini gg. Knavs. Krže, Maršič, Pire i. dr., ki so izražali različne želje. Pokazali so, da z liberalizmom, naj pride pod kakršnimkoli imenom, nočejo imeti nobenega stika. — Po skoraj dveurnem zborovanju pod lipo je g. Bartol pozval zborovalce, naj vstrajajo v vrstah S. L. S. in ka- dar bodo volitve , naj pokažejo, da na Gori, kjer jc čist zrak in pošteno ljudstvo, ni liberalcev. Morski shod nemške socialne demokracije u Cssenu. (Poročilo »Slovencu«.) E s s e n , 10. sept. Udeležba ni tako dobra, kakor prejšnja leta. Od inozemske socialne demokracije so zastopani samo Avstrijci: Ellenbogen in Nemec. Referati pa so zanimivi. Izmed predlogov omenjam sledeče: Tiskovna organizacij a: Ustanovi naj se socialuodemo-kraška poročevalna pisarna, ki naj izdaja so-cialnodemokraško korespondenco. Ta naj razpošilja važna poročila in naj zbira važni statistiški in zakonodajni materijal. Predlog bo sprejet, ker odgovarja dolgoletni želji in jc za stranko nujno potreben spričo izborno organiziranega meščanskega časopisja. Nevtralnost v verskem oziru. Bero-linska sekcija predlaga, naj se zopet povdarja nevtralnost socialne demokracije v verskem oziru in tudi dejansko izvaja. Načelnik stranke zahtevaj od strankinih knjižnih zalog, da ne anoncirajo del, ki so s tem načelom v nasprotju. Potovalne knjižnice naj se marljivo ustanavljajo, ravnotako naravoslovni tečaji. Poročilo organizacije. Poroča Lbert. Posnemam kratko. V stranki ic organiziranih >530.460 članov. Organizacije ni nobene v obeh meklenburških pro-vincijah in v Schaumburg-Lippe, kjer so že skrajno reakcionarne združevalne postave. Pri zadnjih volitvah jc velika večina za nas oddanih glasov bila od neorganiziranih volivcev. torej ne od izrecnih socialnih demokrat-tov. Na Alzaškem n. pr. so bili samo 3 odstotki za nas oddanih glasov od organiziranih socialdemokratov, na Hessenskem 24 odstotkov, kar je največ. V tem oziru mora pri nas postati boljše. (Bebel: Res je!) Seveda se jih preinono v organizacijo nc vpiše zaradi neču-venih šikan policije, kateri se mora izročiti listina članov. V Rotthausnu je n. pr. policija sestavila perzonalije članov! (Pfui-klici!) Or-gani.iacijski statut se ie v zadnjem volivnem boju dobro izkazal, zato ga nc bomo še izpre-inenili. Okrajna (Bezirks-) organizacija ie izvedena po celi Nemčiji, izvzemši lc en okraj. (Bravo-klici.) Le okrajno (Kreis-) treba še izpopolniti. Agitacija na deželi ni slaba, toda prvo skrb moramo obračati ua industrijsko delavstvo, kajti katoliški centrum iu jiberalno-nacionalna »Državna zveza proti socialni demokraciji« (Reichsverband gegen die Sozial- LIJZCR, BoskervIlIsKI pes. Roman. — Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) »Ali veste za datume pisem?« »Ne.« »Ali ste prišli kdaj ž njim osebno skupaj ?« »Da, enkrat ali dvakrat tukaj v Coombe Tracey. Živel je zelo sam zase, in če je storil kaj dobrega, je imel rad, da se je to zgodilo na skrivnem.« »Ali če ste mu tako poredkonia pisali in tako poredkonia ž njim govorili, kako je potem tako dobro mogel poznati vaše razmere, da vam je mogel pomagati, kakor je vendar storil po vsem tem, kar ste povedali?« Na to pripombo je imela takoj pripravljeno pojasnjenje. »Več gospodov jc poznalo mojo žalostno ZKodovino in združili so se. da bi mi pomagali. Eden izmed njih je bil gospod Stapleton. sosed in intimen prijatelj Sir Charlesov. ftil jc jako prijazen in on jc seznanil Sir Charlesa z mojimi slabimi razmerami.« Vedel sem žc, da se je Sir Charles ob različnih prilikah posluževal Stapletona kot svojega miloščinarja; kar je govorila dama. se mi je zdelo torej verjetno.« »Ali ste kdaj pisali Sir Charlesu, da bi k'a prosili za sestanek?« sem nadaljeval. Gospa Lyons ie zopet razdraženosti zardela. »Resnično, gospod, to jc pa kaj čudno vprašanje!« »Prav žal mi je, milostljiva gospa, ali moram ga ponavljati.« »Tedaj vam odgovorim: ne! Prav gotovo nisem pisala!« »Tudi ne ravno isti dan, ko jc Sir Charles umrl?« Rdečica jc v trenutku izginila in smrtno-blcd obraz je strmel vame. Njene suhe ustnice so se komaj toliko premikale, da so izrekle: »Ne!«, kar sem bolj videl, nego slišal. »Vaš spomin vas vara!« sem rekel. »Lahko vam celo dobesedno navedem mesto iz vašega pisma: »Prosim, prosim, ker ste gen-tleman, sežgite to pismo in bodite ob desetih pri vratih.« Mislil sein, da se bo onesvestila, vendar sc je vzdržala z vso močjo svoje volje in je zaječala: »Torej ni nikjer več gentlemana?« »Krivico delate Sir Charlesu. Res je sežgal pismo. Ali pismo je včasih še čitljivo, čepi av je sežgano. Sedaj torej priznate, da ste jc pisali?« »Da, jaz sem ga pisala!« jc vzkliknila in vsa razburjenost njenega duha je drla na dan v dolgem toku besedi. »Jaz sem ga pisala! Čemu bi tajila? Nimam vzroka, da bi se tega sramovala. Hotela sem dobiti od njega pomoči. Mislila sem, da bi bila gotova njegove pomoči, če bi sc sešla ž njim.« »Ali zakaj ob taki uri?« »Ker sem šele pravkar zvedela, da misli oditi drugi dan v London in da bo tam mor- da več mesecev. Iz različnih vzrokov nisem mogla prej priti.« »Ali čemu sestanek na vrtu. mesto pravilnega obiska v hiši?« »Ali mislite, da bi mogla iti ženska ob taki uri v stanovanje neoženjenega gospoda ?« »No. in kaj .ie bilo potem, ko ste prišli k vratam na močvirje?« »Šc tja nisem šla.« »Gospa Lyons!« »Nc. Prisegam vam pri vsem, kar mi je sveto. Nisem šla. Nekaj se je pripetilo, kar ine je zadržalo.« »In kaj je bilo to?« »To je zasebna stvar. Nc morem vam povedati.« »Priznate torej, da ste bili dogovorjeni s Sir Chariesom na dan njegove smrti in celo ob uri in na kraju, kjer jc umrl; tajite pa, da bi ta dogovor držali?« »Tako je.« Vedno in vedno sem jo šc izpraševal, kakor pri križnem zasliševanju, ali ni se mi posrečilo. da hi prišel čez to točko. Konečno sem vstal, da bi končal dolg in brezuspešen razgovor. »Gospa Lyons,« sem rekel, ko sem vstal, »veliko odgovornost ste naložili nase in pripravili ste sami sebe v jako neprijeten položaj, ker nočete odkrito povedati vsega, kar veste, Čc pokličem na pomoč policijo, bodete videli, kako resno ste sc izpostavili. Čc ste popolnoma nedolžni, zakaj ste pa tajili takoj prvi trenutek, da ste pisali oni dan Sir Charlesu ?« »Ker sem sc hala. da hi sc iz tega ne sklepalo kaj napačnega, kakor da sem bila morda iaz zapletena v kak škandal!« »In zakaj vam je bilo toliko do tega. da bi Sir Charles uničil vaše pismo?« »Če ste pismo čitali, lahko to sami veste!« »Nisem trdil, da sem čital vse pismo.« »Saj ste nekaj iz njega citirali!« »Da. pripis. Pismo jc bilo, kakor sem že rekel, sežgano in se ni dalo več vse brati. Vprašam šc enkrat, zakaj ste Sir Charlesa tako nujno prosili, naj pismo sežge?« »Stvar jc čisto osebna.« »Tem več vam mora torej biti do tega, da nc pride do javne preiskave.« »No, vam bom pa povedala! Čc ste slišali vsaj nekaj moje zgodovine, veste, da sem sc nepremišljeno omožila in da sem imela pozneje vzrok, ta svoj korak obžalovati.« »Slišal sem o tem.« »Od tedaj me jc neprenehoma zasledoval moj mož, ki ga zaničujem. Postava je na njegovi strani in vsak dan sc čutim izpostavljena možnosti, da me prisili, zopet živeti ž njim skupaj. Takrat, ko sem pisala ono pismo Sir Charlesu. sem zvedela, da bi se lahko nadelala, da bom zopet dosegla prostost, če bi imela gotovo vsoto denarja. Zame ie bilo vse od tega odvisno: duševni mir. sreča, spoštovanje samega sebe — z eno besedo: vse ! Poznala sem radodarnost Sir Charlssovo in mislila sem si, da bi mi prav gotovo pomagal, čc bi slišal mojo zgodovino iz mojih lastnih ust.« »Kako pa to, da potem niste šli tja?« »Ker sem med tem dobila od drugod pomoč.« demokratie) si pridobiva ravno največ pristašev med indiferentnimi sloji industrijskega delavstva. (Res!) Tii je treba energije! Nato preide Ebert na zelo važno točko. Na Nemškem obstojijo namreč sedaj sledeče strokovne organizacije: Svobodne (Freie Geverkschaften), Krščanske. Hirschc - Dunkerjeve in Rumene (Gelbe Ge\verkschaften). Prve so socialdemo-kraške, druge krščanske brez razlike konfc-sije, tretje nekako liberalne, četrte pa ustanavlja liberalnonacionalni »Reichsverband«. Razun Hirsche-Dunkerjevih vse napredujejo in delajo socialnodemokraškim hudo konkurenco. Zadnji čas pa so nastale še »lokalistič-ne« strokovne organizacije, ki nočejo centralne organizacije in v katerih prevladujejo anarho-socialisti. Stranka se zdaj trudi, pridobiti lokaliste za skupno zvezo, toda ne gre. Ebert predlaga resolucijo, nai se nadaljujejo pogajanja z lokalisti in pozovejo so-cialnodemokraški člani istih, da v smislu sklepa zadnjega internacionalnega kongresa v Stuttgartu pristopiio centralnim zvezam, združeni v generalni komisiji strokovnih društev. — Trd oreh. Biagajnikovo poročilo. Poroča strankini blagajnik Gerisch. Deficit. ki pohaja od leta 1905/06, se ni zmanjšal, ampak vsled velikih stroškov za zadnjo dr-žavnozborsko volitev potrojil. Iz centralne blagajne se je za posamezne provincije mnogo več prispevalo, kot so provincije vplačale blagajni strankarskega davka. Tako n. pr. se je za Prusijo izdalo 510.000 M., dočim je vplačala pruska organizacija samo 246.000 M. Po-inoranski se jc izplačalo 24.000 M., dobilo pa samo 1000 M. Samo Hamburg ni rabil prispevka. ampak se je iz svojih doneskov (101.000 M.) sam vzdržal. Treba iz deficita vun. Pač pa napreduje časnikarstvo. Social-nodemokraška glasila imajo skupno 1,049.707 naročnikov, 211.917 več kot lani. Dohodki iz naročnine znašajo skupno 5,900.000 M., iz in-seratov pa .3,500.000 M. Socialni demokratje hvalilo katoliško organizacijo. Sodruginja Ottilia Bader iz Berolina hvali katoliško organizacijo iu io priporoča v izgled. Pritožuje se, da so socialnodemokraška glasila zadnjemu katoliškemu shodu v Wiirz-burgu posvečala veliko premalo pozornosti. Opozarja posebno na izborno katoliško organizacijo žena. Katoliške ženske organizacije imajo svoja glasila, celo lastne organizacijske tajnice. Potem zabavlja proti »farjem«, češ, da zlorabljajo spovednico, k.ier nagovarjajo žene, da se organizirajo v katoliških ženskih društvih in tako odtujujejo ženo in otroke možu, ki je socialni demokrat. (Bebel: Zelo res!) Opozarja na novoustanovljeno katoliško »Hil-degardino društvo«, ki skrbi za katoliški ženski akademični naraščaj na licejih, gimnazijah in vseučiliščih. T^rosi sodruge, naj sc zavzamejo za ženo. da jo rešijo iz »klerikalnih krempljev«. Ako ne bodo matere socialistične in ne bodo učile otrok socializma, ne bomo napredovali. (Bebel: Zelo res!) Sodrug Conrad obsoja protiversko gonjo! Nato vstane Conrad iz Aachena. Ostro zavrača gospo Ottilio Bader. Pravi dobesedno: »Gospa Bader živi v Berolinu in zato ji ne zamerim, da o klerikalizmu ne razume veliko; na vsak način pa se njena izvajanja glede na spovednico in o vplivu cerkve, kateri moramo, kakor ona pravi, iztrgati delavsko ženo. ne dajo z našim programom združiti. Spovednica in cerkev nimata s socialnodemokraškim programom nič opraviti. Nadalje izvaja Conrad, da stranka ne sme napadati cerkve, pač pa mora izkušati razdreti nenaravno vez med cerkvijo in državo, vsled katere je cerkev sužnja slednje. Zato zahtevamo ločitev cerkve od države. Zato je kaj slabo za našo stvar, ako vedno zabavljamo čez »farje«. Poznam mnogo vsega spoštovanja vrednih duhovnikov, ki se resno trudijo organizirati ljudstvo za boj proti nevednosti in socialni revščini. Duhovnikov ne smemo napadati kot zastopnikov cerkve, ki z našim pro- »Ali zakaj niste tega pisali Sir Charlesu?« »Pisala bi bila, da nisem čitala drugo jutro v časniku o njegovi smrti.« Kar je povedala gospa Lyons je imelo neko notranjo zvezo in nai sem še toliko spraševal, ni sc mi posrečilo, da bi omajal njeno izjavo. Nisem mogel storiti drugega, kakor poizvedovati, če sc je res poizkušala v onem času, ko se je odigrala znana žaloigra v Baskerville Hallu. ločiti od svojega moža. Ni bilo misliti, da bi tajila, da ni bila v drevoredu tis, če bi v resnici bila tam, kajti če bi hotela priti tja, bi sc morala na vsak način posluževati voza, in ta bi ne mogel priti nazaj v Coombe Tracy pred rano jutranjo uro. Taka vožnja bi se pa ne dala prikriti. Moral sem tore.i misliti, da je govorila v tej točki resnico — ali vsaj del resnice. Zdelo se mi je, da me ima ves svet za norca in potrt sem se odpeljal iz Coombe Tracyja. Zopet sem stal pred onim neprehodnim zidom. ki sc mi je zdelo, da se dviguje na vsaki poti. po kateri sem hotel doseči svoj cilj. In vendar, čim več sem mislil na mimiko in sploh vse vedenje dame, tem krepkejši je postajal v meni vtis, da mi je nekaj skrivala. Zakaj je postala tako bleda? Zakaj sem ji moral vsako priznanje takorekoč izviti? Zakaj je bila one dni, ko ic bila vsa pokrajina tako razburjena vsled tragedije, tako tiho? Prav gotovo se ni dalo vse to pojasniti na tako nedolžen način, kakor je hotela, da bi jaz verjel! Za trenutek nisem mogel niti koraka več storiti v tej smeri, ampak obrniti sem se moral do one sledi, ki jo je bilo iskati v ka-menitih kočah na močvirju. gramom nima ničesar opraviti, p^ pa se bori,no proti takim duhovnikom, ki Tlas obreku-jejo in se vdinjajo kapitalistom. »Odkrito Izjavljam, da je takobijajte, nikogar živega ne pustite 1 To je husitsko geslo, ki ga zdaj sprejemajo »svobodomisleci« za svoje. Kako bi noreli ti Hudje, če bi bila kdaj katoliška cerkev proglasila tako načelo! Ljudem, ki jim je vzor verskofanatični Husit, ubiiavec »v imenu Božjem«, se pač ne more prisojati razuma, še manj pa svetovna važnost. + Naše gibanje. V Črnem vrhu nad Idrijo se je vršil v nedeljo dopoldne po božji službi javni shod. na katerem je poročal poslanec Gostinčar o preteklem zasedanju državnega zbora. Na shodu je bilo navzočih nad 300 mož, ki so z veliko pozornostjo sledili poročilu govornika. Soglasno se je sprejela resolucija, v kateri se izreka zaupanje »Slovenskemu klubu« in v vsakem slučaju trdna vez s Slovensko Ljudsko Stranko. Gostinčarju so izrekli zborovalci z navdušenimi živio-klici priznanje. Popoldne po litanijah pa je v prostorih izobraževalnega društva predaval mojstrsko o zadružništvu gospod tajnik »Zadružne zveze« Premrov. Natlačeno polni prostor poslušalcev priča o zanimanju Črnovrščev za javnost. Gospod predavatelj je v dvournem govoru razložil zgodovino, bistvo, namen in potrebo zadružništva. Poslušalci so živahno odobravali izvajanja. — Bit če zora! + Zborovanje »Kmečke zveze«. Dne 15. t. m. je zborovala kmetska zveza za trebanjsko dekanijo na Trebelnem. Navzočih je bilo okolu 100 mož volivcev. Shod je otvoril g. Janez Hladnik in podeli! besedo g. dr. Schweitzerju, našemu deželnozborskemu poslancu. Ta je poljudno pojasnil razmerje strank v deželnem zboru, pokazal jasno krivice, ki se gode kmetom in jim začrtal navodilo, kako rešiti propadajoči kmetski stan, kar je zmožna storiti le S. L. S. Drugi govornik g. Hladnik je obravnaval razmere, ki se tičejo izključno domačih potreb. Tretji govornik, Ivan Strajhar, je poljudno med splošnim veseljem in pritrjevanjem zborovalcev taiste vabi! k vstopu v kmetsko zvezo, tf katero je takoj pristopilo mnogo zavednih kmetov. + Osebna vest. Iz Amerike poročajo: Č. g. Ivan Smolej iz krške škofije, je došel sem in je župnik med Slovenci Dolenjci in Zi-ljani — v Kansas City. Tako se je Slovencem dolgoletna želja izpolnila, da imajo svojega župnika. + Za štiridesetletno službovanje jc dobil umirovljcni učitelj gospod Franc Kalan v Šmi-helu-Stopičah častno svetinjo. + Odlikovanje. Kn. šk. duhovnim svetnikom je imenovan č. g. Jos. Eppich, župnik v Stari cerkvi (Mittcrdort) pri Kočevju. — Štrajk v novomeški godbi. Iz Novega mesta se nam piše: Dne 7. t. m. je morala iz-ostati običajna godba zvečer na trgu radi štrajka nekega godca — euphonista. Vzrok je ta, ker hoče dotični euphonist imeti še tudi mesečno doklado, katere pa drugi godci nimajo. Seveda se temu neupravičenemu zahtevku ni ustreglo — in zato je euphonist izostal. Baje igra v tej zadevi tudi neka mamica neko ulogo — toda o tem raje molčimo. Dotični godec si je sedaj seveda mislil, da je brez njega godba nemogoča — toda hudo se jc zmotil. Da ne izostane godba, je igral v soboto , 14. t. m., euphonium novomeški kapelnik g. Gabi Hofner. G. Hofner se jc izrazil, da hoče toliko časa igrati euphonium, dokler se ne dobi drugi euphonist, ako ne pride prosit dosedanji za zopetni vstop. Častno in možato je nastopil g. Hofner in tako so bili godci zadnjo soboto, 14. t. m., zopet polnoštevilui. Igrali so izvrstno. — Vsa hvala gre gosp. Hofnerju in Novomcščani smo lahko veseli, da imamo tako vsestransko izvežbanega ka-pelnika. Omeniti moramo tudi, da igra sedaj novomeška godba pod vodstvom novega ka-pelnika Hofncrja zopet tako dobro — če ne še bol.ic — kakor že dolgo ne. Tako nas jc pri raznih narodnih veselicah in drugih prilikah g. kapelnik prijetno iznenadil z izvrstno sestavljenim programom in dobro izvežbano godbo. Tudi se vidi, da gleda g. Hofner na disciplino pri godcih, kar se prej, žal, ni opažalo. — Iskreno častitamo g. kapeiniku na njegovem častnem in možatem nastopu iu upamo, da nas še dolgo časa ne zapusti, o čemur se je že nekaj govorilo. — Nečloveški jetničarski paznik. V soboto dopoludne je bil izpuščen iz jetnišnice v Gradiški -41 -letni zidar Franc Blaznik iz ljubljanske okolice, potem, ko je dostal petletno ječo. Pri odpustu se mu ie izročila svota 60 kron, katero si je zaslužil v zaporu. Ker jc imel oditi z vlakom še-le popoludne, podal se je v krčmo pri mostu in si je po toliko letih privoščil dobrega vina in jedila. Nakupil je tudi tobaka in svalčic, napravil iz tega zavoj in ga pri mostu vrgel čez zid v jetnišnico svojim bivšim drugom. To je pa vide! neki jetniški paznik, kateri ga je že več časa opazoval. Ko je Blaznik to opazil, podal se je v tek po mostu, ki veže Gradiško z Zdravščino, stražnik pa za niim. Namesto pa, da bi bil konec mosta zavil na levo proti postaji v Zdravščini, je letel desno po cesti proti Za-graju, kjer je zadel ob kamen in padel. Paznik ga je dotekel in hotel, naj se z njim vrne v zapor. Blaznik se mu je pa ustavljal, rekši, da v zaporu nima nič več opraviti, ker je dostal svojo kazen. Paznik ie potegnil sabljo ter ga vsekal z vso močjo po desnem kolenu, tako, da mu ga je skoro odbil. Po cesti ic prišel voz, na tega je položil paznik nezavednega in silno krvavečega Blaznika ter ga peljal v jetnišnico. Poklicani zdravnik dr. Monti ga ic za silo obvezal in dal prepeljati v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Ako ranjenec tudi ostane pri življenju, je desna noga izgubljena. Brezsrčnega paznika so zaprli iu stavili v preiskavo. Na smrtni postelji se je poročil. V Mi-trovici na Hrvaškem je nagloma obolel odvetniški koncipijent g. dr. Toša Šcčerkovič, star 29 let. Zastrupila sc mu je kri. K smrtni njegovi postelji je prihitela njegova zaročenka, profesorjeva hčerka Mileva Cclap iz Vin-kovca, s katero bi sc imel v p radneh poročiti. Poročila se je z dr. Šečerkovičem na smrtni postelji ter je v par urah po poroki postala udova. Dr. Šečerkovič je umrl na dan, na katerega je še zdrav določil svojo poroko. — Umrl je nagloma novogradiški veleposestnik gosp. Dragotin Schneider, navdušen hrvaški rodoljub. Pred meseci je njegova sestra umrla v Ljubljani. — Za hčerjo v smrt. Dne 18. avgusta t. I. se je ubila pri nabiranju planink na kanmiških planinah hči premožnega posestnika Krta. Dne 17. septembra — mesec dni po tem dogodku — so našli na kamniških planinah nezavestnega njenega 76 let starega očeta. Zadet od kapi je kmalu nato umrl. — Stroj je zagrabil v papirnici v Pod-gori pri Gorici delavca Franca Toplikarja ter mu zmečkal desno ramo ter vrat. Izdihnil je na mestu. — Roko je zdrobil zidarju Valentinčiču iz Košane možnar, iz katerega je streljal ob priliki otvoritve ondotne nove šole. V goriški bolnišnici so mu morali skoro vso roko odrezati. — Z drugega nadstropja je padla v Pulju 25 let stara Pina Vatta, ko je čistila okna. — Umrl je v Trstu za kapjo višji finančni svetnik Friderik Kladesk. — Poroka. G. dr. Josip Vladimir Ferjan-čič, c. kr. okrajni komisar deželne vlade za Koroško, in gdčna Meta Ferjančičeva, roj. Finžgarjeva z Brezij. sta se danes na Bledu poročila. — Italijanski občinski uradniki v Istri so ustanovili svoje društvo, ki mu bo sedež v Piranu. Ni treba naglašati, da v tem društvu ne bo mesta za slovenske in hrvaške uradnike. — Morskega psa, dolgega tri metre, so vjeli dve uri daleč od Reke. Trupla (širjave) ne obsežeta dva moška. Nenavadno debel je ta »kampeljc«. — Ponarejen denar. Neki posestnik od sv. Križa pri Kostanjevici je plačal 17. t. m. mostovino na krškem mostu s ponarejenim dvajsetkronskim bankovcem. Mostninar je stvar naznanil žandarmeriji. Pri posestniku je žandarmerija našla še en tak desetak. Posestnik je ponarejeni denar dobil baje pri prodaji prešičev. Vršila se bo stroga preiskava. — C. kr. pletarna v Radovljici. Pouk na c. kr. strokovni šoli za pletarstvo in vrborejo v Radovljici se je pričel. Za voditelja šole je visoko c. kr. naučno ministrstvo imenovalo in doposlalo gospoda Leona Patika iz Dunaja. G. Patik ie mojster v pletarstvu in c. kr. naučila uprava je z njegovim imenovanjem spojila posebne blagohotne namene glede te pre-koristne obrti za Gorenjsko. Pod vodstvom g. Patika se učenci jako hitro uče, tako, da so posamezni dečki po še-le dva-, tridnevnem pouku izvršili že vrlo lične košare iz zelenega vrbja. Pri tako urnem napredovanju se je upravičeno nadejati, da bodo učenci v par mesecih si že služili novce. Ne more se za-raditega dovoli polagati na srce starišem in sploh za blagor mladine zavzetim možem, da dopošljejo šoli odrasle dečke v pletarno. Vpisovanje se vrši v pletarni vsaki dan od 8. do 12. ure dopoludne. — Odbor c. kr. pletarne v Radovljici. — Ustanovni občni zbor sadjarske zadruge za radovljiški okraj. Piše se nam: Zaradi praznovanja na Brezjah predpreteklo nedeljo sc ustanovni občni zbor sadjarske zadruge ni mogel vršiti, ker je bila udeležba prepičla in se je zborovanje moralo preložiti. Isto se torej vrši v nedeljo, dne 22. t. m., v Krištofovi (VVuchererjevi) restavraciji v Lescah ob 4. popoldne. Z zborovanjem bo združena tudi nekaka mala — »sadna razstava, in to z ozirom na letos posebno lepo uspelo sadje na Gorenjskem. Udeleženci občnega zbora, kateri premorejo sadja, so namreč naprošeni, da prineso seboj (ali že prej dopošljejo k Wu-chercrju) nekaj lepih komadov jabolk in hrušk. To sadje se bode razložilo po mizah z imeni udeležencev. Kdor pa sadja slučajno ne bi imale, naj zaradi tega ne izostane od zborovanja, ki bo eno najvažnejših v našem okraju. Kolikega pomena je sadjereja za Gorenjsko, je pokazala baš letošnja letina, ko se naša jabolka (seveda obrana) plačujejo po cenah, kakor še nobeno leto poprej. Ustanavljajoča se sadjarska zadruga, ki bo prva na Slovenskem v tako širokem obsegu, bo skrbela za sistematično uredbo sadjereje in za enotne visoke cene našemu sadju. Komur je torej ležeče na napredku te lepe gospodarske panoge, naj se udeleži zborovanja v nedeljo, dne 22. t. m. — Osnovalni odbor sadjarske zadruge za radovljiški okraj. Za stavbene pomočnike. Pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu je praznih več mest stavbenih pomočnikov. Ozir se jemlje samo na one prosilce, kateri so dovršili z dobrini uspehom kako šolo za delovodje (obrtno šolo) stavbenoobrtne ali pa mehanične (elektrotehnične) smeri. Prednost imajo oni prosilci, kateri so se že dalje časa vadili v kaki stavbeni obrti ali pa. v kakem elektrotehničnem podjetju. Stavbeni pomočniki prejemajo takoj po vstopu dnevnino 3 K, poleg drugih izvanrednih dohodkov. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili (o avstrijskem državljanstvu, starosti 16 do 35 let, fizični sposobnosti za državno službo, sposobnosti za poslovodjo itd.) se imajo vlagati do konca septembra t. I. pri c. kr. poštnem iu brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, kjer se tudi dobivajo nataučneia pojasnila. — Umrl ie v Ložu orožnik gosp. Anton Avbelj. — XVIII. mednarodni rudarsko-delavski kongres se je otvoril 16. t. m. v Solnogradu. Predsednik je Edvvards. predsednik angleške poslanske zbornice. Avstrijski delegat Jaro-lim povdarja, da jc v Avstriji 33.000 organiziranih rudarskih delavcev. Dosegli so devet-urni delavnik. — Proti podraženiu kruha je sklenila mestna delegacija: produkcijo 1000 kilogra- mov kruha na dan v pečeh mestne ubožnice; uradno določene cene in zgradbo več občinskih mehaničnih peči. Danes popoldne je bila ta zadeva v tržaški mestni seji. — Poroči se je trgovec g. Josip pl. Ba-tistič v Sežani z gdčno. Avgusto Mozetičevo. — Pokopališče nameravajo zgraditi v Sp. Šiški. Štajerske novice. š Štajerski deželni zbor. Deželni poslanec dr. Link predlaga, naj se nakaže proračun za leto 1908 finančnemu odseku. Poslanec Resel ugovarja in zahteva, da mora deželni zbor že v tem zasedanju razpravljati o predlogih glede na volivno preosnovo. Posla- • nec Stiirgkh ugovarja Reslu. Hagenhofer se deloma strinja s Sttirgkhom, a izjavi, da zahteva tudi njegova stranka, da se peča deželni zbor z volivno preosnovo. Resel zahteva, da mora deželni zbor prej sklepati o volivni pre-osnovi kakor o proračunu. »Brez volivne reforme nobenega proračuna!« Rokitansky zahteva, da skliče vlada deželni zbor v prvih mesecih prihodnjega leta, ker čaka na rešitev mnogo agrarnih predlog. Proračun so od-kazali z vsemi proti socialnodemokraškim glasovom finančnemu odseku. Nato je sklenil deželni zbor kljub temu, da sta jako ostro ugovarjala Schacherl in Resel, da se porazdeli 10.000 kron kot starostne premije poslom. — Prihodnja seja danes dopoldne. š Volitve v okrajni zastop ptujski bodo vendar že enkrat, in sicer v kratkem. Imenik volivcev je že sestavljen, in traja čas za reklamacije od dne 17. sept. skozi 14 dni. Slovenci bodo zmagali, ako store vsi svojo dolžnost, kakor so to storili zadnjič v radgonskem okraju. š Umrla je v ptujski hiralnici usmiljenka, sestra Teodora Kozjan, doma iz Metlike. Bila je šele 26 let stara. N. v m. p.! š Ubil se jc na Ptujski gori Karol Wer-tschnig, doma od sv. Martina pri Celovcu. Padel je po noči od 15. do 16. sept. iz neznanega povoda iz okna II. nadstropja na dvorišče, kjer je takoj mrtev obležal. Nesrečni fant je bil rojen I. 1884. š Tečaji za mesarje. Štajerski zavod za pospeševanje obrti priredi, kakor srno že poročali, od 7. oktobra do 14. decembra t. I. poučne tečaje za mesarje. Poučevalo se bode ua teh tečajih o teh-le predmetih: Ogledava-nje mesa, znaki zdravega mesa, postavne določbe o kužnih boleznih med živaiimi in o prometu z mesom, varstvo živali, o sposobnosti mesa za prodajo na drobno, o uplivajočih boleznih, najvažnejši načini klanja, tržne razmere, kosenje mesa na drobno (ausschrotten), velike klavnice, proste mesnice, konservira-nje mesa, upotrebljenje postranskih produktov, sanitarni (zdravstveni), tržni in obrtno-policijski predpisi, prva pon.oč domači živali v nezgodah in boleznih. V obrtnem delu teh tečajev se bode poročalo o najvažnejših stvareh v pismenem občevanju z uradi, o knjigovodstvu. o metliškem pravu in o poštni hranilnici. o zavarovanju proti nezgodam itd. — Zal. da je število udeležencev omejeno na 25. š Premeščen jc od mariborskega okrožnega sodišča v Gradec sodni oficial Jakob Marut. š Ker je ubil lastnega brata, so prisodili v Mariboru 23-letnemu tesarju Petru Schau-perlu šestletno težko ječo. Koroike novice. k Koroški deželni zbor je včeraj nakazal sedem peticij pristojnim odsekom. V narodnogospodarski odsek se izvoli Kirschner, namestnik je dr. VValdner. Več predlogov odstopijo odsekom. Baron Aichelburg je predložil zakonski načrt v varstvo planink. Poslanec Honlinger je predložil poročilo o predlogu rajnega poslanca Kotza glede na starostno zavarovanje kmečkih poslov. Prihodnja seja danes. Ljubljanske novice. lj Paradetriller in Blamageschuhwitz. Krasen prizor narodnonapredne zavednosti je nudila včerajšnja seja našega dičnega občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane. Afero Proftovo so hoteli končati s splošno pobratimijo, v kateri so hoteli pokopati za vselej vse neljube spomine. Gospod župan jc prevzel nalogo, da obžaluje javno vse, kar se jc govorilo vi pisalo proti občinskemu svetniku g. Šubicu zaradi glasovanja v Proftovi zadevi. Hribar je to glasovanje označil kot »nesrečno«. Kako prizanesljivo! Samo čmaj-hna nesreča sc je pripetila gg. Šubicu in dr. Trillerju. da sta se protivila izrecnemu javnemu protestu proti imenovanju Nemca za ravnatelja prve državne gimnazije v Ljubljani. »Klerikalci« so seveda vedno izdajavci, tudi če, kakor ljubljanski knezoškof, zalagajo slovenske učne knjige za srednje šole, da bi srcdnješolstvo poslovenili, ali če liberalci naravnost pomagajo k ponemčevanju srednjega šolstva, je pa to samo majhna »nesreča«, ki jo gospodje veledušno drug drugemu odpuščajo! Mi moramo takoj konstatirati, da kljub ozkim stikom, ki vladajo med nami in med našim sotrudnikom gosp. Ivanom Hribarjem, vendar njega nikakor nismo pooblastili, da bi v imenu »Slovenca« kaj obžaloval v tem oziru. Tudi nima ne župan, ne občinski svet več pravice, kaj govoriti o tej zadevi, kajti gosp. Subic, kot razumen mož, je spoznal svoj položaj in je mandat odložil. Ker morejo mandat podeliti edino le volivci, zato zdaj nc pomaga več nobeno tarnanje in obžalovanje v občinskem svetu; kar je, to je. Vsakdo mora priznati, da .ie g. Šubic pravilno izvajal konsek-vence iz svojega glasovanja. Tembolj sc pa čudimo dr. Trillerju. ki je tako moški, da ne Prva domača slovenska pivovarna G. A ue rje vi h dedičev M»t»novij«n» i.t« 1884. v LJubljani, Wolfove ulice itev. 12 —■■■— **•»• aio. — priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izbora« — 1*0—s8 rpcuo f iodeih In steklenicah. ve, da zanj^ velja ista logika, kakor za gosp. ravnatelja bubica. Kakor bi se nič ne zgodilo, nastopa ta mož zopet, kakor bi se glasil § 13, klubovih pravil: Paradne govore v občinskem svetu sme imeti samo dr. Triller. Tu naj bi žaloval gospod župan in objokoval ginevajočo narodno zavest! Na vse navzoče je naredilo to vtisk prirejene dramatične predstave. Manjkalo je devet občinskih svetnikov, ki ne-čejo biti udeleženci pri taki predstavi in dr. Ivan Tavčar je slovesno počastil to Hribarjevo politiko zopet s svojo ostentativno sijajno odsotnostjo. Gospodje so torej stopili v stadij žalovanja. Mi izrekamo svoje sočutje, a žalovati ne moremo! Ij Zdravniške vesti. Za primarija v deželni bolnici v Ljubljani je včeraj deželni odbor imenoval g. dr. Jenkota. — V Kostanjevico pride za okr. zdravnika g. dr. Češarek. lj Žrtev tilusa. Umrl je na legarju tesarski pomočnik Jakob Omejc, star 23 let. Danes so ga pokopali. lj Nepošten inkasant. Mestna policija je aretovala včeraj Ranzingerjevega inkasanta Antona Ježeka, ker je prevčerajšnjim inka-siral pri strankah 51 K, katere je pa mesto da bi jih bil oddal, pognal po grlu. lj Imenovan je za carinskega inšpektorja v okrožju ljubljanske finančne direkcije gospod Mat. Grahek. li V salezijansk; zavod na Rakovniku napeljujejo z Dolenjske ceste električni tok, da bo gonil motor, s katerim nameravajo pričeti delati betonski tlak v šolskem poslopju. Električna naprava bo najbrže ostala, ker si hoče zavod sčasoma omisliti električno razsvetljavo. lj Na trg so prinesli danes nad petdeset košev in jerbasev najlepših gob, ki so bile pa razmeroma mnogo predrage. Ako ostane vreme stanovitno, jih bodo morali prodajati cenejše, ker jih bo povsod dovolj. lj Prijet prisiljenec. V Slavoniji so prijeli prisiljenca Andreja Rahneta, rodom iz Vinje-ga pri Dolskem, ki je v času košnje pobegnil iz travnika pod Rožnikom. V Slavoniji sc je Rahne izdajal za Putra in ie imel pri sebi delavsko knjižico Apol. Medičeve iz Št. Vida. Ij K sezoni slovenskli ciparjev. Vsled nagle vremenske izpremembe in deževja v severnih deželah odposlale so mnogoštevilne jate cip svoje prednje straže na ljubljansko močvirje, da si ogledajo svet, ki jim bo dajal v kratkem izborilo pašo za par tednov. Zategadelj se že nekaj dni spreletavajo v manjših krdelih po barjanskih njivah in travnikih v ciparskih krogih zelo sloveče cipe-pašnice, ki s svojim jednoličnim cip-cipanjem vabijo ciparje na bližajoči se lov. Škoda, da bo ta vrsta ptic, ker se povsod tako sistematično zatirajo, najbrže že v kratkem popolnoma iz-mria in poznali jo bomo samo še iz popisov naših ciparjev, če se to pokončavanje s kako odredbo še pravočasno ne prepreči. lj Tatvina kolesa. Sinoči je bilo ukradeno iz kazinske veže poročniku tukajšnjega c. in kr. topničarskega polka g. Friedrichu 210 K vredno kolo. Kolo je »Diamant«, še dobro ohranjeno in je imelo tovarniško številko 92.729. lj Kinematograf »Edison« na Dunajski cesti nasproti kavarne »Evropa« je začel iz-preminjati v zadnjem času po dvakrat na teden in sicer vsako sredo in soboto svoj program. Slike v kinematografu »Edison« so izredno iasne, mirne in kar je še posebnega upoštevanja vredno, razmerno velike, tako, da pri gledanju oči preveč ne trpe. Ker je lokal jako priročen in program vedno dobro izbran, so predstave vedno dobro obiskane. Z današnjim dnevom je pričel zopet nov program. sestavljen iz samih izredno zanimivih točk. Tiskani programi so vsakemu obiskovalcu pri vstopu brezplačno na razpolaganje. DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR. Odbor za voliv. reformo je sklenil predložiti deželnemu zboru zakonski načrt volivne reforme za deželni zbor na podlagi splošne in enake volivne pravice. Predlog bo težkoda prišel v razpravo, ker je zanj potrebna tri-četrtinska navzočnost, pa se bodo Italijani absentirali. Telefonska In brzojauna poročila, NAGODBA IN CESAR. D u n a i, 18. sept. Danes je bil ogrski minister Andrassy od cesarja sprejet v avdijen-ci. Te avdijence nikakor ni smatrati za nadaljevanje včeraj prekinjenih pogajanj, dasi je avdijenca v zvezi z nagodbo. Grofa je v isti zadevi sprejel tudi prestolonaslednik. POŠTNA HRANILNICA. P r a ga, 18. sept. Praga dobi podravna-teljstvo poštne hranilnice. SAMOUMOR ISTRSKEGA DEŽELNEGA POSLANCA. V I ž n i a n, 18. sept. Tu so našli' v gozdu sv. Marka truplo istrskega italijanskega deželnega poslanca, bivšega župana poreškega, CandanHa. Canclani si je sam končal živ-* Ijenje. »TRIBUNA« OBSOJA. R i m, 18. sept. Oficlelna »Tribuna« obsoja članka du Nordova o obrambi Trsta iu Chlumcckega o iridentizmu v zadnji štev.lki »Osterr. Rundschau«. »Tribuna« pravi, da sta ta dva članka tembolj vredna obsojanja, ker merita na to. da po zadnjih sestankih med Tittonijem in Aerenthalom motita lepo soglasje med Avstrijo in Italijo. »Tribuna« zatrja. da člankoma vzlic temu ne pripisuje prevelike važnosti in upa, da jtti avstrijska javnost ne odobruje. SMRTNE OBSODBE. Varšava, 18. sept. Tukajšnje vojno sodišče je obsodilo devet članov poljske revolucionarne stranke na smrt, dva na osemletno ječo. 13 pa jih je osvobodilo. Guverner bo najbrž kazni? izmanjšal. TEKMA ZRAKOPLOVOV. Pariz, 18. septembra. Tu so priredili tekmo zrakoplovov. Zmagal je nemški zrakoplov, ki je letel 1000 km. daleč na Špansko. VVELLMANNOV POLET NA SEVERNI TEČAJ. K r i s t i a n i a , 18. septembra. Wellmann pravi, da bo poleti z zrakoplovom na severni tečaj še enkrat poizkusil. Oktobra meseca potuje Wellmann v Ameriko, da se dogovori z ondotnimi prijatelji. Njegov balon je sedaj od-poslanv Pariz. NVellmann v časopisih obširno opisuje, kako mu je balon padel na ledenik. Ta neuspeh pripisuje VVellmann nepričakovani burji in sodi na temelju dognanih poizkusov, da se mora ekspedicija na severni tečaj napraviti poleti ob ugodnem vetru. POLKOVNA ZASTAVA IZGINILA. R o 11 e r d a m, 18. sept. Četrtemu pehotnemu polku so ukradli neznanci zastavo! Opazili so to šele po vojaških vajah, ko so se vrnili v garnizijo. Zastava je bila od droga odtrgana. Listnica upravništva. G. Ludovik Šonc, ekspozit, Boljunec pri Trstu: Svoto 9 kron prejeli in jo oddali na pristojno mesto. FRANC JOŽEFOVA grenka voda. Zahvala. Za mnoge dokaze Iskrenega sočutja med dolgo boleznijo mojega ljubljenega pokojnega .soproga, gosp. Franca Zupana kakor tudi za krasne darovane vence in častno spremstvo pri pogrebu izrekam vsem, posebej pa še brivski zadrugi, svojo najtoplejšo zahvalo. Žalujoča soproga Terezija Zupan 11 Pozor mlekarne! Išče se od 150. do 300 litrov nepo-snetega dobrega mleka, plača po pogodbi. Naslov se jizve pri uredništvu „Slo-venca". 2117 3—1 Dijaka nižjih razredov srednje šole iz boljše hiše sprejme uradniška obitelj na hrano in stanovanje. Na razpolago klavir in inštruktor. Več pove uprav. »Slovenca". 2093 4—4 Z1830 Naprodaj sta 12-9^^ krlžeuapota/ eden 95 cm visok velja 65 gld., drugi 150 cm n „ 200 „ pri Francu Tomnnn, pozlatarju in podobarju v Ljubljani, Valvasorjev trg I. V najem se odda 2054 5-4 za trgovino z mešanim blagom ter prostori z vsem stanovanjem v lepem in prometnem kraju na Dolenjskem. Naslov povej upravništvo „Slovenca". Spretna prodajalka v manufakturni stroki, vešča obeh deželnih jezikov, išče službe v kaki večji trgovini. Ponudbe pod šifro »Spretna prodajalka" poste restante, Ljubljana. 2099 2—2 Vajenca Bče veda trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod it. 100 na upravnico .Slovenca' 1989 10—6 Citre (koncertne) še popolnoma nove, so po nizki ceni na prodaj. Kje, pove iz prijaznosti upravn. tega lista. 2094 2 —2 C. kr. oblastveno potrjeno 20 104 74 ucilišče za /trojno risanje branja n°- |'Il|JUlUWilIll LU govice, ovratnike, zapestnice, na- ramnice, kravate, žepne rute, rokovice, čepice, milo, kartačke za obleko glave in zobe. mvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvmvvvvvvvvvvv* nrinAMiFnm m riolrliro* srajce'h,ačc' sp°dnjakrila> pied- jl'lfi|J|lIUlUlll *U UeiMIlB. pašnike, nogovice, rokovice, majice, podveze, žepne rute, športne čepice, trakove, pasove, kravate, ovratnike, moderce, torbice, glavnike, kartačke in milo. > y) y) > Modna trgovina P, C, LMdllOl PreSernooe nI. 1 1975 5-5 ske knjige za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potreščine —— v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča == URV. SCHVtfEflTflEH 2057 10-6 knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3. m$ OpEKO-ZIDAKE 1863 20-4 se dobi v poljubni množini v parni opekami Jos. Lavrenčiča v Postojni. Knjigarna 2053 10—6 Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg šf 2 priporoča svojo popolno zalogo = vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. državni višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolali uvedenih skih knjig najnovejših izdaj po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajalo zastonj.