Leto U? i^Stnlna plačana « gotovini V Ljubljani, v petek, dne 27. avgusta 1937 Štev. 195 a Jena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva in apraves.»-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29— Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U pra va: Kopitarjeva ulica štev. 6. Spoznavaj svoj kraj! Počitnice minevajo in dijaki kakor meščani, ki so preživeli nekaj svežih tednov meri ljudstvom in zelenjem, se bodo zopet stisnili v ozka mesta in začeli svoj dnevni red. Sključenemu nad knjigo ali nad pisarniškim delom se mu bodo spovračali tisti lepi dnevi, ko se je predajal vetrovom, naj ga ženo kamorkoli in kakorkoli, ko je z ožganim, prožnim in napetim telesom rezal valove, ko je lovil planinsko sonce v odprte dlani in dušo, ko je pod zorcčo jablano sanjal o brenčanju čebel, nosečih med in strd, in ni mislil na nič, morda samo na ptico, ki je vrgla rahlo senco na njegovo lice, samo na cvet. ki se je zasvetil v travi pred njim kot izgubljen rubin, samo na klas, ki mu je pognal visoko prav pod vrat in se na vrhu sklonil pod težko težo klenega plodu. Poln sonca in osvežen se je vrnil v mesto, z zavestjo, da je osvežil telo in duha... Toda — mimo koliko spomenikov stare slovenske slave je šel z zaprtimi očmi in ni pomislil, kakšen pomen so imele te razvaline za usodo rodu, ki jc živel in še živi pod njimi! Mimo koliko kmečkih bajt v naših gorenjskih gorah, ali dolenjskih holmcih in v štajerskih goricah je šel, pa ni pomislil, da so iz njih izšli možje, ki so prinesli Slovencem tisto in tako omiko, s katero se ponašamo pred svetom kot svojim največjim, da, skoraj edinim bogastvom še! Ni gledal lepote naših podeželskih hiš in ni opazil v srce boleče razlike med njimi, povsem vjemajočimi se s slogom pokrajine, in tistimi novimi stavbami iz polpretekle dobe, ki kvarijo harmonijo pokrajine in človeških bivališč, kar tako moti goste v Kranjski gori, Bohinju in še Bog ve kod drugod! Na vse vrhove je stopila njegova okovana noga, ni pa .stopila v zapuščeno gorsko podružnico, in če je vstopila, se ni ustavila v zamaknjenju pred staro gotsko fresko, delom domačega mojstra, začetnika vse slovenske umetnosti sploh! V kmečko sobo je šel, prosil za kruh in dobro besedo, pa se je nasmehnil nerodni slikariji na stekleni podobi ali okovni ornamentiki iz preteklih stoletij. Šel je z zaprtimi očmi in še bolj zaprtim srcem čez slovensko zemljo, da se je spet zaprl v svoj kabinet in svoje papirje ubog kot je šel, le s pretegnjenim telesom in ožgano poltjo. Pa tudi študent sc bo šele v šoli spomnil, da ni slovenski meščan kriv, če ni videl na deželi izvora vse svoje slovenske kulture, omike in zgodovine sploh, ki je tekom toliko stoletij oblikovala notranje obličje slovenskega človeka in mu ustvarjala značaj, kakršnega ima sedaj. Morda bo pomislil, da se je norčeval iz tistih tujcev, povečini neslovenskega rodu, ki so prišli v naša mala podeželska mesta in vprašali za posebne znamenitosti kraja v preteklosti in sedanjosti. Prav rad bi jim jih pokazal, že iz uslužnosti, če bi jih sam poznal. In šele v šoli, ko se bo obravnavalo delo kakega znamenitega njegovega sovaščana ali rojaka iz istega okraja, se bo zavedel, da bi morali vsi prebivalci njegove vasi biti ponosni na tega svojega rojaka, pa ga niti sorodniki in sosedi ne poznajo več, ali se ga celo sramujejo, potepa! In ko bo kdaj s profesorji obiskal ljubljanski muzej, bo postal ter se bo spomnil, da je na primer tako podobno sliko imel tudi njegov oče doma, podedoval jo je s hišo, kamor se je priženil, vsa prašna je ležala pod streho, pa jo jc med vojno prodal polkovniku, ki je svoj položaj izrabljal v to, da je poceni odnašal dokumente umetnostnega okusa naših prednikov v svoje gradiče kam na Madžarsko in Avstrijo, šele tedaj se bo zavedel, kako površno je gledal svoj rojstni kraj in svoje domače okrožje: videl je pšenico, kako klije, cvete in zori in kako pade vsa težka pod srpom pojoče ženjicc, ni pa videl /a en rod nazaj v rast svojih prednikov, kako so živeli pred sto leti, kako so se oblačili v hodnično platno, kako delali, kako krasili svoje pohištvo in ga z ljubeznijo rezbarili, ker še ni bilo mehaničnih strojev: kako so osvetljevali izbe svojih čistili lesenih koč. zgrajenih po domačem okusu in ne po predlogah tujih reklamnih listov, kot sedaj. Nikdar ni pomislil nato, da je božja matra na kužnem znamenju imenitno delo, da pa tega ne vedo uboge vaške žene, ki mu hodijo prižigat lučko vsak večer. Kako rad bo zdaj povedal vsem tem svojim sovaščanom, kakšno bogastvo imajo sredi vasi in da ga morajo ceniti! Takoj drugo leto bo porabil počitnice za to. da bo obiskal svoje someščane in jih opozoril na zaklade iz preteklosti, ki namajo samo častitljive vrednosti starine, temveč so predvsem dokument življenja naših ljudi iz pred^toletij, njihovih bojev z naravo, njihovega okusa, ki je bil velikokrat manj pokvarjen kot pa je zdaj naš. Vplival bo najprej na soobčane, naj cenijo zapuščino prednikov, potem pa bo skušal zanjo zainteresirati domačo občinsko oblast, naj poskrbi še ona za ostanke preteklosti, ki se tako radi kot manjvredno odvisno blago praše kje v podstrešju, ter jim odstopi mesto v občinski hiši z eno ali dvema sobama. In to naj bo začetek podeželskega malomeščanskega muzeja, kjer naj se zberejo vse pomembnosti dotičnega kraja, v kolikor so premične, sicer pa naj fotografija, risba, in pisana beseda opo/arja domačine in tujce na bogastvo okolja, v katerem živi, da ga bo znal ceniti in vorovati pred uničenjem O. koliko zakladov smo že izgubili. Vsak kraj, vsaka vas. vsako mesto v naši Sloveniji sc mora zavedati svoje domače zgodovinsko vrednosti, vsak učitelj mora svoje učence navaditi, da bodo /hirali folkloristično b!ago, stare pravljice, povesti o gradovih, o starih vražah in navadah doma. kakor jih še pomni ded in babica, da obnovimo najtesnejši stik s preteklostjo, z življenjem /c zdavnaj mrtvih dob. z našimi ljudmi, kajti živi tvorimo le z vsemi mrtvimi i/ naše krvi narod, narod, ki je bil. je in bo! Narod, ki ne visi v zraku in ni šele od včeraj, temveč raste že tisoč let in ki je nas rodil z ljubeznijo! Zato bo z ljubeznijo priznajmo k njemu in ga spoznajmo do dna! Toda študenti kamniškega okrožja «o spoznali še tik pred zaključkom počitnic, da lahko J Še v zadnjem tednu store, kar so storiti za- | Rdeča Španija v zatonu Večina Španije pod Francom London, 26. avgusta. AA. (DNB.): Današnji jutranjiki prinašajo obširna poročila o paden Santan-dra. »Daily Telegraph« pravi, da je valencijska vlada z izgubo Santamira prišla ob velik del svojih bojnih sil. Zdaj je general Franco prepričan, da je daleč močnejši tako glede števila vojaštva kakor vojnih zalog. V njegovi oblasti je danes več ko pol Španije, liaskovska dežela je pa popolnoma v rokah nacionalistične vlade. Najhujše za vladno stranko jc to, ker bo tako izgubila vero v zmago. >Morningpost< pa pravi, da je padec Santandra važnejši v psihološkem pogledu kakor v strategič-nem. Navdušenje naroda Madrid. 20. avgusta. AA. (Havas.) Iz Torre-lavege jx>ročajo: Nacionalne čete no včeraj vkorakale v mesto med navdušenim vzklikanjem prebivalstva. Cerkev, ki je bila doslej spremenjena v žensko kaznilnico, so pol ure po vkorakanju nacionalistov spet odprli. Davi so bile vse hiše okrašene z nacionalnimi zastavami. Začeli-so razdeljevati živež, ki ga je pripeljalo 30 tovornikoh avtomobilov. Tudi Katalonija sita rdečih Barcelona, 26. avg. AA. DNB: V nekem predmestju so našli »trockistično« skladišče orožja. Zaprli so 26 oseb. Snoči so v Barceloni delili letake s tem bes cd i luni: »Ce se vsi ne začnemo boriti proti rdeči španski vladi, tedaj bo Španija postala kolonija Moskve ali pa zapadna podružnica (iPU.c Policija je zaprla mnogo raznašalcev teh letakov. Ubežni kralj San Sebastian. 26. avg. AA. (Štefani). Letalo, v katerem je bilo več članov santandrske vlade, so sestrelili. Bavonne, 26. avg. AA. (Štefani.) Predsednik baskovske vlade Aguirre se je z dvema članoma svoje vlade pripeljal na letališče pri Biarritzu, takoj nato se je pa z avtomobilom odpeljal v Bayon-ne, kjer živi njegova družina. Strašna noč v Santandru Santander, 26. avgusta, b. Zaradi upora v samem mestu in popolnega poloma trdnjavskega pasu 24 baskovskih bataljonov ni moglo najti nobenega izhoda iz obroča, ki so ga medtem nacionalisti pojvolnoma sklenili okrog njih. Tem baskovskim četam torej ni preostalo nič drugega, kakor da položijo orožje. Gre za 30.000 baskovskih vojakov, ki so sami uvideli, da je vsaka rešitev nemogoča. Vsi bataljoni so bili takoj razoroženi od le-gionarjev, ki so imeli glavno besedo pri vojnih operacijah okrog Santandra. Vse ujetnike so nacionalisti že odpravili v notranjost Španije. Nacionalisti so v mestu hitro napravili red in so že prve kolone avtomobilov davi pripeljale v Santander hrano, kjer so jih lačne množice navdušeno pozdravile. Vsi temni elementi so potem, ko so iz-ropali bogatejša privatna stanovanja, izginili. Danes sta bili objavljeni tudi dve brzojavki, ki so jih rdeči v svojem obupu pošiljali valencijski vladi in jo prosili za pomoč. V brzojavki z dne 18. avgusta govori vojno poveljstvo v Santandru. da so jim nacionalisti uničili še zadnja letala, ter imajo sedaj popolno premoč v zraku. Nacionalisti imajo zaradi tega možnost obstreljavati ozadje po mili volji, zaradi česar je vsaka pravočasna preskrba s hrano in municijo izključena. Na nekaterih sektorjih se umikajo naše čete v neredu, preganjane od nacionalističnih letal, ki se spuščajo izredno nizko in jih obstreljujejo s strojnicami. V drugi brzojavki poroča rdeče poveljstvo v Santandru, da so nacionalistična letala uničila tudi zadnjo zalogo bencina na letališču Pompedo. Sovražnik se z vedno večjo energijo prebija skozi bojne črte in Baski niso več zmožni zadržati nacionalistično napredovanje. Ce Santander v kratkem ne dobi potrebnega števila letal za borbo z nacionalisti, je njegova usoda zapečatena. To so bili zadnji obupni klici rdečih, ki pa se r.a nje valencijska vlada inenda ni mogla ozirati, ker |>olrebu,je letalstvo na centralnem bojišču pred Madridom. Noč pred izročitvijo mesta je bila strašna. Ze dva dni jc bilo mesto brez vode. električna razsvetljava pa je hila zaradi velikih poškodb poga-šena. Na vseh ulicah mesta jc vladala tema, ki so jo izkoristili temni elementi ter rdeči vojaki, ki so se umikali pred zmagovito nacionalistično vojsko in so začeli vse vprek streljati. Nihče ni vedel, na koga strelja in zakaj strelja. Množica je naravnost podivjala. Ko so oblastniki, ki so vodili odpor proti generalu Francu na baskovskem bojišču, uvideli, da so izgubili še zadnjo bitko, so se zatekli na angleško ladjo. V luki je bila strašna gnječa. kajti vse se je hotelo rešiti, šc preden vkorakajo glavne nacionalistične sile v mesto. Nacionalisti pa so že na koncu same Inke ujeli nabito polno ladjo rdečih ter jo prisilili, da je odplula nazaj v Santander. Na tej ladji so prijeli tudi 10 zeio uglednih oseh, ki so znani komunisti in anarhisti. Ko so komunistični in anarhistični voditelji uvideli, kaj Dunajska'vremenska napoved: Oblačno, deloma jasno, številne nevihte. Zagrebška vremenska napoved: Zjasnilo se bo. mudili: da opo/orc ljudi svojega okraja na kulturne pomembnosti, ki jih hranijo med sel>o.j. Pred vso slovensko javnostjo je trelm pohvaliti njihovo zamisel, da zadnjo nedeljo pred počitnicami obiščejo vse rojstne hiše svojih pomembnih pisateljev in kulturnih delavcev ter postavijo v njihove rojstne sobe lično obdelane skrinjice /. zbranimi spisi — duhovnim bogastvom človeka, ki je i/.šel i/ te uboge slovenske kočo in prinesel svoj dele/ k celotni kulturi slovenskega naroda ln v v«aki hiši bodo pustili lepo vezano spominsko knjigo, da se bo lahko vpisal vsak ,ki se bo poklonil spominu in delu kulturnega delavca pri obisku njegove rojstne hiše S tem hočejo najprej opozoriti sosede in domačine na pomembnost njihovega rojaka, vzbuditi v njih ponos, tla so dali človeka, koristnega za celokupno kulturo slovenskega naroda, obenem pa tudi v/podbudo mlajšemu rodu. ki naj hodi nesebično in vztrajno po potih svojih vzornikov Pa tudi ne v najmanjši meri /ato. da pošljejo vaščani svoje sinove v šole / /gledovan jem nn uspeh svojega velikega rojaka, da kot kmečki sjnovi. ki jih je zdaj tako malo v šolah, prineso s seboj jih čaka. so izvršili samomor, ostali jetniki pa so bili odposlani v obupnem stanju v notranjost Španije. Santander so zavzeli italijanski prostovoljci Rim, 26. avgusta, b. Italijanski listi so vest o padcu Santandra objavili z velikimi črkami na prvih mestih ter posebno poudarjajo, da je zavzetje tega mesta delo italijanskih prostovoljcev. Po rim- skih ulicah in po ulicah drugih italijanskih mest so vso preteklo noč manifestirali v velikih sprevodih in klicali Mussoliniju, Italiji in laškim prostovoljcem, ki se borijo v Španiji. Danes so bile v Rimu izobešene zastave, kajti Italijani smatrajo zmago generala Franca kot zmago Italije. Po obširnih poročilih iz Salamance opisujejo italijanski listi zadnje borbe okrog Santandra ter pravijo, da je po padcu Talavere de Vegga ena brigada izvršila naskok v smeri proti Santandru, italijanski bataljon črnih strelcev pa je napredoval ob morski obali proti mestu. Odločilni napad na Santander so izvršili italijanski prostovoljci divizije Littorio, ki je včeraj zjutraj prešla v naskok na santandrsko predmestje. Madrid je izgubljen London, 26. avgusta. AA. (Štefani.) Posebni poročevalec »Evening Neicsa* javlja po telefonu iz Santandra, da so naglo prodiranje nacionalističnih čet proti mestu omogočili samo inženirski oddelki italijanskih legionarjev, ki so v najkrajšem času zgradili tako močne mostove, da so lahko prenašali u c le tete, temveč tudi tanke, topove in drugo vojno orodje, ttdeči so se všteli, misleč, da bodo s porušitvijo mostov zadržali prodiranje sovražnika. »Dailii Telegraphv piše, da bo valencijskim iv barcelonskim voditeljem sedaj težko verovati v bodočnost, ker je s padcem Santandra postalo prostih 00.000 prvovrstnih vojakov za nov prodor v velikem obsegu proti Madridu. Ni izključeno, da bo malodušje privedlo do moralnega poraza rdečih še preden bo njihov odpor zlomljen z oboroženo silo. Smrtne obsodbe Bayonne, 26. avgusta, b. Po vesteh z Bilbao je bil baskovski minister za industrijo Castro Ma-nuel obsojen z dvema častnikoma od nacionalističnega sodišča na 6mrt. Kazen je bila takoj izvršena. Japonci povsod zmagoviti Kitajska vojska zapušča Šanghaj Tudi na severu kitajska vojska razbita Peking. 26. avgusta, b. Kitajska vojska med Kalganom in Nankingom beži. Japonci so v silovitem naskoku zasedli vso železniško progo med Pekingom in Suinini. Splošno poudarjajo v tukajšnjih vojnih krogih, da Japonci svojega napredovanja na črti Hankav—Nanking ne bodo ustavili in da bodo vzdolž železniške proge prodrli naj-brie do obale rumene reke. V Liangsiangu se Kitajci še vedno hrabro borijo na kitajski železniški progi pri Cinghau. Ogromna japonska armada Peking. 26. avg. b. Mikado je dovolil, da se na Kitajsko jtošljejo nove okrepitve. Cuje se, da bo japonska vojska na severnem Kitajskem in južno od reke Jangre kmalu štela okrog 500.000 vojakov. Zaradi tega bo to največja japonska armada, ki je po rusko-japonski vojni prišla na azijski kontinent. Japonska vlada je sklenila, da l>o še naprej izvajala mobilizacijo in čimpreje poslala na severno Kitajsko še 250.000 mož. Nadaljevanje na 2. strani Mednarodni kongres bojevnikov Dunaj, 26. avgusta, h. Danes je bila na Hel-denplatzu otvoritev mednarodnega mirovnega kongresa bivših bojevnikov pred spomenikom v vojni padlih vojakov. Otvoritev kongresa se je pričela z daritvijo sv. maše. Na kongres je prišlo veliko število inozemskih delegacij. Šanghaj, 26. avgusta, b. Okrog polnoči se je pričela na črti šanghaj—Vusung in Lingfu splošna japonska ofenziva, predvsem napada pehota, ki jo podpira letalstvo, ki neprestano obstreljuje in bombardira kitajske položaje. Kitajci sc borijo kot levi, toda pred tehnično močjo in pred boljšimi vojaki se morajo počasi umikati. Japonske ladje bombardirajo Capej in povzročajo med Kitajci precejšnjo zmedo. Japonci so napad pripravili z močnim obstreljevanjem z ladij. Japonske maskirane baterije so vračale strel za strelom Kitajcem ter jih držale na njihovih postojankah, iz katerih so hoteli izvršiti protinaskok. Najbolj so prizadete kitajske trdnjave Capej in Kjangvung, kjer so japonske vojne ladje pošiljale najtežje granate z zažigalnim eksplozivom. Vzporedno s tem pa so se tudi japonska letala spuščala izredno nizko in s strojnicami obstreljevale kitajske čete. Ulice Capejn. Vu-siinga in Putunga so vse v razvalinah, ki dajejo japonski pehoti odlično zavetje. Bitko spremljajo z največjim strahom tujci v mednarodni koncesiji, ki so jim vojne strahote prizanesle. London. 26. avgusta, b. D o p i s n i k »Time-s a« poroča, da so se pričeli danes Kitajci iz Šanghaja počasi in v redu umikati, ker se bojijo, da jih Japonci obkolijo in uničijo. Vusung zavzet šanghaj, 26. avgusta, b. Dopisnik Hearstovega tiska poroča, da so včeraj Japonci lasrdli trdnjavo Vusung. Mesto je skoraj popolnoma porušeno. v naše kulturno življenje tudi tisto intimno povezanost z najširšim narodom, z ljubeznijo do narodnih svetinj, ki jih more prav ceniti samo sin iz ljudstva. In na tn ljube/en in povezanost s preteklostjo «o mislili tudi oni večni študentje iz škofje Loke, ki so se zavedeli zgodovinskega bogastva nekdanjega loškega gospodstva in hočejo še v zadnji uri rešiti, kar se spomenikov i/ tega rasa rešiti da ter opozoriti domačine, zlasti pa tujce na častitljivo preteklost l.oke in okolice, na čudovito bogastvo, edinstveno v naši zgodovini, ki ga hranijo njihove podružnice ier na neodkrite lepote podblegnškega sveta, ki ga je v vsej veličini rn/nmel samo Tavčar, in podratitov skega kraljestva Kre-kovega In /nnk tega novega duha. ki hoče spoznati svojo lokalno preteklost, kažejo zbiralci lokalne zgodovine in pisatelji takih knjižic, kot Ikv obširna zgodovina Kranju, ki je v tisku ali mnla, ki je i/šla ob letošnji Zgodovinski rn/stnvi ravnotom: daljo knjige o Tržifn. škofji loki, Novem mestu iu llogaški Slntini, ki so izšle v zadnjih letih in dneh, zlasti pa obširni Krajevni leksikon, ki ga izdaja naša banovina. \se to je doka/, da se v Slovencih krepi zavest organskega razvoja in /asidrnnosti v vrednote, ki so jili ustvarili naši predniki in ki se ne dado premakniti, pa jih včasih tuko radi tajimo. da nas jc luliko sram. Ko hi se zgenili vsi slovenski študentje, kot oni i/, kamniškega okraja, vsa mnla naša podeželska mesta kot ono ob ustju Selške in Poljanske Sore in skupno začeli /hirati vrednote iz preteklosti in opozarjati nu kulturno bogastvo svojega domačega kraja, sj drugič slovenski in tuji letovišča r v naših krojili ne l>o pretcgml samo telesa, ožgal samo v soncu lica. temveč tudi spoznal prečudno snovanje slovenskega narodnega genija in mimogrede tudi izvor slovenske kulture, ki je vsa še izšla iz podeželskih kmečkih vrst. Naenkrat se ho čutil v najbližji soseščini « tisoči in tisoči mrtvimi, ki bodo vsi hoteli živeli i/ njegn v !>j! • liivfn.L j riniti klenosti ter bo osvežen sedel v s\oj kabinet s pre-čndnim odkritjem, dn je Slovenija resnično grunt. lep. sončen, napol obdelnn grunt, katerega jkoreninc segajo do pekla!« (d. Japonska proglasila blokado vse Bati se je nevarnih posledic obali Tokio, mornarice 20. avg. h. Poveljstvo japonske vojne je obvestilo danes poslanike posameznih zainteresiranih držav, da bodo japonske vojne ladje razen blokade, ki jo bodo izvajale nad vsemi kitajskimi liikami, vršile tudi kontrolo nad inozemskimi ladjami, ker hočejo ugotoviti, če inozem-ri dovažajo vojni material za kitajsko armado. Drugače pa je ves promet inozemskih ladij v kitajskih vodah popolnoma svoboden. Kaj pravi Amerika Newvork. 20. avgusla. b. Zaradi blokade kitajskih voda. ki jo je proglasila Japonska, bodo Združene države tako proglasitev smatrale kot vojni ukrep. f'e bodo japonske vojne ladje ustavljale ameriške trgovske ladje, pa čeprav bi te prevažale vojni material, za kar imajo pravico, ker med Kitajsko in Japonsko doslej še ni bila napovedana vojna, bodo Združene države smatrale to za »ovražen čin. Ako se to res zgodi, da bodo japonske vojne ladje zaustavile katerokoli ladjo Združenih držav, bodo le-te smatrale, da je Japonska napovedala vojno in bodo takoj nastopile po zakonu o nevtralnosti, ki postane avtomatično veljaven z vsemi posledicami za Japonsko. Če ne 1)0 takšnega slučaja, IkkIo Združene države smatrale. da je ostalo pri starem in da se njihovim ladjam ni treba ničesar bati. Zunanji minister Združenih držav, g. Hull, še ni prejel odgovora na svoj apel, ki ga je poslal tako Japonski kakor tudi Kitajski. Anglija se boji za svoj denar liondon, 26. avgusta, b. V zvezi z jutranjo konferenco angleškega kabineta piše >Times", da se je na seji vlade v vseli podrobnostih pretresalo vprašanje zavarovanja angleških interesov na Daljnem vzhodu. Zlasti so ministri razpravljali o tem, da hoče Japonska postati absolutni gospodar nad vsemi kitajskimi lukami in da hoče tam dobiti sploh odločilen vpliv. Ti japonski ukrepi pa no»ijo v sebi ogromno nevarnost za vse drnge države, posebno pa za Veliko Britanijo. Ze v II dneh borbe so v Hankovu in drugih krajih uničeni ter ogroženi britanski interesi v Trednosti 120 milijonov funtov. Kazen tega so ogroženi tudi kitajski luški prejemki na carinah in trošarinah, ki znašajo približno 2(1 milijonov funtov, Kitajci so iz teh dohodkov odplačevali Veliki Britaniji letne obresti v znesku 5,4 milijone funtov za posojila, ki sc nahajajo po večini v angleških rokah. Okrog 70% vseh carin se je pobiralo v samem Šangaju, kjer so že dosedaj zagospodarili skoraj nad vso obaljo Japonri s svojim izredno močnim vojnim brodovjem. Bodočnost je radi tega zelo temna in zelo je dvomnn. če bodo evropske velesile lahko prenesle udarec, ki jim ga je prizadejala Japonska s svojimi vojnimi operacijami. Nezgoda angleškega veleposlanika šanghaj. 26. avg. c. Popoldne ob 14. uri se je anglrški veleposlanik ua Kitajskem z avtomobilom vračal iz Nankinga v sanghaj. Dve milji pred mestom. sta njegov avtomobil napadli dve japonski letali, dasi je bila na avtomobilu angleška zastava. Letali sta metali na avtomobil bombe, eno letalo pa se je spustilo lako nizko, da je obsipalo avtomobil i ognjem iz strojnic. Poslanika so zadele 4 krogle. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je bil oh 17. uri operiran . sanghaj, 26. avg. c. Angleškega veleposlanika so hoteli operirati ob 17. uri, toda kakor poroča Keuter, je veleposlanik izgubil preveč krvi in so zato morali najprej izvesti transfuzijo. Sicer pa nobena rana ni smrtno nevarna in ni poškodovan niti želodec in tudi ne hrbtenica. šanghaj, 20. avg. c. Zastopnik poveljnika japonskih čet v Šanghaju je takoj obiskal angleško veleposlaništvo in tam izrazil svoje najgloblje sožalje zaradi težke nesreče angleškega veleposlanika. Odposlanec je tudi izjavil, da so japonske ohlaeti takoj uvedle najstrožjo preiskavo in ugotovile. da japonska letalca nista spoznala angleške zastave na avtomobilu. Mislila sta, da se v takem avtomobilu na tej strateško tako važni cesti vozi kdo od kitajskega poveljstva. 0 potovanju angleškega veleposlanika so angleški dipioniptfki uradniki obvestili samo kitajske oblasti, ker je cesta, po kateri ee je vozil, vsa v oblasti kUajskih čet. Angleško veleposlaništvo o potovanju veleposlanika japonskih oblasti ,il nič obvestilo. Tokio, 36. avg. AA. Ilava6: \gencija Domej poroča, da je admiral Hazem proglasil blokado kitajske obaji pred Šanghajem in v bližini Hong-konga. Ta blokada se ne razteza na tuje parnike. Domači odmevi Pravoslavni melropolil proli hujskačem Črnogorski pravoslavni nadškof dr. Gavrilo Dožič je na praznik Preobraženja imel v cerkvi govor, v katerem je odločno zavrnil one, ki sejejo v naši državi razdor nit»d pravoslavno in katoliško vero. Za verski razdor konkordat ne daje nobenega povoda, marveč so ga samo zlorabili ljudje, ki se vsiljujejo srbskemu pravoslavju in pravoslavju sploli kol advokati, pa jih ni za lo nihče pooblastil. Ljudje, ki se nikoli niso brigali\ za sveto pravoslavno cerkev ler so v največjem nasprotju z njeno moralo in zapovedmi, nimajo nobene pravice, da jo sedaj zagovarjajo, ker jih ne vodijo nobeni verski razlogi, ampak razlogi popolnoma drugačne narave. Govor dr. Dožiča je napravil globok vtis ne samo v naši javnosti, ampak tudi v inozemstvu. Dr. Dožič je globoko izobražen in moralno nedotakljiv ter je po smrti pokojnega blagega patriarha Dimitrija, čigar nazore in tolerantnost je popolnoma delil, veljal za najbolj vrednega kandidata za patriarhski prestol. Pri volitvah jc dobil samo dva glasova manj od pokojnega Varnavo. V dosedanji borbi zaradi konkordata je nadškof dr. Dožič od samega začetka obsojal borbo proti sporazumu s katoliško cerkvijo in je z nekaterimi drugimi svojimi tovariši v svetem Sinodu delal na to, da se razmere ne poostrijo in da sc doseže lojalno sodelovanje z vlado ter ne izziva verska borba. Kakor je videti, vztraja dr. Dožič na svojem stališču in njegov nastop bo gotovo dal poguma vsem, ki so za pomirjenje našega notranjega življenja v blagor države in za resnično bratske odnošaje med pravoslavjem in katolištvom po izreku: -Brat je niio, koje vjere bio% ki se ga žalibog najmanj drže oni, ki ga imajo neprenehoma na jeziki«. Prazni upi Belgrad 26. avgusta m. »Slovenec« je že poročal o brezvestni gonji skupne opozicije proti sedanji vladi zaradi ratifikacije konkordata. Vsa ta druščina, sestavljena od komunistov pa do skrajnih fašistov, ki idejno nima ničesar skupnega, ima edino željo, pohlep po oblasti. V dosego tega cilja niso izbirali sredstev, ker so svojo »pravo ljubezen« do države najbolj izpričali s tem. da so v svoji zaslepljenosti šli tako daleč, da so udarjali naravnost v temelje, na katerih je ustanovljena « tolikimi žrtvami naša država. Prvi čas so s svojim demagoškim nastopanjem pridobili nekaj nepoučenega srbskega ljudstva, toda ko je javnost spregledala vse te razdiralne elemente, je zmagal razum ter je danes ljudstvo že uvidelo nesrečo, v katero so ga hoteli potegniti JNSarji ter komunistični sodelavci s pomočjo tako zvane »srbijanske združene opozicije«. Opozicija se vsa leta sem ni mogla nikdar dovolj nabesedičiti o potrebi rešitve hrvatskega vprašanja. Kako si ta opozicija zamišlja rešitev tega vprašanja, je najbolj dokazano s konkordatom, ko so stremeli vsi od samih šefov pa do zadnjega političnega tekača za tem, kake bi napadali in razširjali najgnusnejše vesti o sedanji vladi, in je skupina JNS hujskala in begala nepoučeno ljudstvo z najfantastičnejšimi Mariborski občinski svet Maribor zahteva, da zgradi banovina poslopje za novo realno gimnazijo — Vprašanje stanovanj za reveže Maribor, 26. avgusta. Po poletnih počitnicah se je nocoj zopet sestal mariborski občinski svet k svoji sedmi redni občinski seji. Po otvoritvi je župan dr. Juvan poročal, da pride v ponedeljek v Maribor 120 madžarskih zdravnikov in žurnalistov in jim bo občina priredila na Mariborskem otoku zakusko. V ta namen je določen znesek 3.000 din. Naknadno se odobre manjši izdatki, ki so sc izvršili za časa počitnic občinskega sveta. Obenem poroča župan, da je statut mestnih podjetij končno veljavno potrjen. Slede poročila odbornikov. Za prvi odsek poroča referent dr. Miillcr. Občina ne bo več obveščala v »Službenem listu« svojih odredb manjšega značaja, ker i« to zvezano z velikimi stroški, temveč jih bo razglašala na občinski deski. V »Službenem listu« bodo objavljene samo proračunske odredbe in fiskalne odredbe Nekatere stranke so napravile priziv zoper predpise vodarine, kanalščine in drugih mestnih davščin. Vsi prizivi se zavrnejo. Za drugi odsek poroča g. Aljančič, občinski svetnik. Mestna občina plača letos samo tretjino stroškov za kurjavo v Delavskem azilu, ker ni bilo letos v redu kurjeno. Društvu za zaščito delavske mladine, ki se nahaja pod isto streho, sc odpišejo stroški za kurjavo za dobo treh mesecev, obenem pa jc bilo sklenieno, da dobi društvo svojega kurjača. V četrtem okraju se ne more za enkrat še zgraditi potiebni otroški vrtec, zato bodo pošiljali otroke v vrtec k šolskim sestram ter jim bo občina plačala z» vsakega otroka na mesec po JO dm odškodnine. Sledi poročilo tretiega odseka, ki ga poda občinski svetnik Stabei. Banska uprava je odobrila načrt za regulacijo Glavnega trga, o katerem smo svoj fas že poročali. Marijin spomenik ostane pred magistratom, premakne sc samo v črto bodoči prometni otok ter bo spomenik v podstavku dvignjen Takoj po izvršeni regulaciji Tattenbachove ulice se bodo pričela dela na Glavnem trgu. V lei zvezi pa predlaga zastopnik hišnih posestnikov, občinski svetnik g. Meglič, naj Marijin spomenik postavijo na sredo prometnega otoka nasproti državnemu mostu. Župan dr. Juvan pojasni, da občina ne more vplivati na vprašanje premestitve spomenika, ker odločuje o tem izključno banovinski spomeniški urad. Na zadnii občinski seji so bila določena nekatera zemljišča v mestu za javne zgradbe. Mestni svet izda gradbeno prepoved na ta zemljišča n dobo dveh let. Odobrena je parcelacija ob Vrbanovi ulici. Za četrti odsek poroča finančni svetnik 11 ra-stelj. Vprašanje najemnine za poslopje realne gimnazije, ki je občinska last. je vedno l>oIj kočljivo. Banska uprava dolguje mestni občini od lela 1 Q'l3 vse najemnine v skupnem znesku 544.000 din. Občina ni niti v prak-i niti p« zakonu dolt na vzdrževali pes le p jc realne gimnazije ler ga je dosedaj vedno ((opravljala nn račun drugih. Za po- pravila je pred prevratom dobila polovico šolnine, po prevratu do leta 1927 ji je država nakazala posebne subvencije. Ol leta 1927 pa je plačevala najemnino do leta 1983. Ko je prevzela zdrževanje šol banovinska uprava, sc je začela sklicevati na zakon iz leta 1929. češ da mora občina sama vzdrževati poslopje realke. Te določbe omenjenega zakona p« se ne naslanjajo na občinske zgradbe ter jih banovinska uprava sama le delno izpolnjuje, ker plačuje občini najemnino za druge šolske prostore. Občinski svet je nocoj ugotovil dejstvo, da občina ni dolžna vzdrževati realne gimnazije banovini in zato se I »od o vsi zapadli računi od banovine izterjali. Prepotrebno pa je, da se uredi vprašanje novega poslopja za realno gimnazijo, ker sedanja ne odgovarja več sodobnim zahtevani in je najbolj nehigienski šolski zavod v banovini. Zgradba je bils zidana za sedem, ima pa danes 33 razredov. Mariborski mestni svet zahteva, da banovina zida t Mariboru novo inoderuo šolsko poslopje za realno gimnazijo. Občinski svet je odobril računski zaključek za mestno hranilnico za leto 15)36. V bodoče občina ne bo več podpisala prispevkov, ampak bo izdala svoje publikacije v Mariboru. Za zgradlvo cerkve v Magdalenskom predmestju se odobri 50.000 din posojila za nakup sosednje parcele. Zasilna stanovanja se bodo zgradila v Preg-lovi ulici. V to svrho se dokupi in zamenja parcela. Ker je finančno ministrstvo rešilo vprašanje prodaje meslne vojašnice vojaškemu erarju. bo občina z zneskom 1.581.000 din gradila stanovanja. Delo se bo pričelo na sjtomlad. ko bo občina dobila s podiranjem stare carinarnice veliko gradbenega materiala na raz|X»lago. Vsega skupaj ho občina p«-tavila 120 malih cenenih stanovanj. |!a-di podaljšanja Metelkove ulice do Tržaške ceste odkupi občina del sveta od Andreja Oseta no .15 din kv. meter. Narodni galeriji v Ljubljani se odobri 2500 din podpore. Društvo hišnih posestnikov je vnovič vložilo prošnjo za znižanje stroškov za razširjanje asfaltnih hodnikov. Občinski svet sklene, da sc odpišejo vsi zamudni in opo-ininski stroški, posamezni iti pa se bo.lo njihove prošnje individualno odobrile in eventualni loiiisi. Za peli odsek poroča podžupan Žebol. Odobrijo se prošnje za gostilniško obrt Ani I.ozič. Rozi fttibert. Tereziji Furlan. za hotelsko olirl, restavracijo in kavarno lnsinici Orlu Mariji Zem-ljič in za obrt buffeta na Ruški cesii 'JO Alojziji K rajne. Odobri se ludi pravilnik o prodaji divjačine |>o predlogu mariborskega lovskega društva, da se omejijo tatvine. O mestnih (todjotjih poroču svelnik Stabej. Ustanovi se premoženjska uprava mestne občine ler začne poslovanje kot samostojen urad s prvim septembrom. Glede postavitve bencinskih črpalk na mestnem trotoarju l>odo v lualoče odločala mestna podjetja. Službeni red za mestne delMvro je pnctal itvršni v obliki, ki ga je svoječasno oličinski svet sprejel ter stopi v veljavo s t. septembrom. Dnevni red seje je bil s tem izčrpan, nadaljevala se jn lajna seja. izmišljotinami. Sedaj ko je ljudstvo uvidelo in spregledalo, da konkordat ne prinaša prav nobene nevarnosti za pravoslavje še manj pa za državo, in da je na tem vprašanju opozicija hotela zrušiti sedanjo vlado in se pomakniti na oblast, na katero mirnim potom ne bi mogla priti ker nima v narodu nobene zaslombe, je začela vse demagoge, ki so se ob priliki nevarnosti vsiljevali za zaščitnike in voditelje, boleti po slabi tovarišiji z JNS glava in tudi voditelje tako zvane »srbijanske združene opozicije«, ki bi se sedaj rada izvlekla iz blamaže. Vsi ti krogi sedaj ne begajo več ljudstva s konkordatom, temveč so privlekli na dan stare okrožnice in z njimi tolažijo svoje razkropljene pristaše z izmišljotinami o padcu vlade. Po njihovem poročilu vlada odstopa vsak dan najmanj desetkrat. Posamezni ministri pa vsak dan izmenjajo vse resore. Jasno je, da ni potreba še posebej deman-tirati vseh teh vesti in praviti, da so vse izmišljene, kajti vsak trezno misleč človek ve, da so in da morajo biti državni interesi nad interesi političnih strank. Se manj pa se morajo in smejo interesi države podrejati interesom kake politične stranke, ki v narodu sploh nič ne pomeni in ki bi hotela vse izrabljati v svoie politične svrhe. Zato bo vlada energično nadaljevala uspešno započeto delo za vsestransko obnovo tako našega notranjepolitičnega življenja kakor vseh socialnih in ostalih gospodarskih vprašanj. Tako zvana srbijanska opozicija pa lahko dalje tolaži svoje maloštevilne pristaše z izmišljenimi vestmi o skorajšnjem padcu države. To tem lažje, ker se je ljudstvo že neštetokrat lahko prepričalo, da so bile vse te vesti od prve do zadnje zlagane in da je kljub vsem tem vestem sedanja vlada nadaljevala svoj program, ki ga je v imenu vlade ob nastopu podal predsednik vlade dr. Stojadinovič. Srbijanska opozicija se sedaj silno trudi, da bi popravila svoje odnose z Zagrebom, ki so se zaradi skupnega nastopa z JNSarji ob priliki zadnjih dogodkov v Belgradu močno zrahljali. V tem pogledu imajo težko nalogo ker je nepobitno dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati, da so vse srbijanske politične skupine složno nastopile za JNS, s stranko, ki je na vladi s svojim delom pokazala svojo »ljubezen« do Hrvatov in Srbov s tem, da jc pošiljala njihove voditelje v Sremsko Mitrovico in drugam v zapore in konfinacijo, ljudstvo pa izročila na milost in nemilost svojim krajevnim političnim priganjačem, s stranko, ki je tudi državi s svojim delom za časa svoje vlade toliko škodovala, da vseh krivic še dolga dolga leta ne bo mogoče popraviti. Dr. Stojadinovič na Bledu Bled. 26. avgusla. A A. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je danes sprejel v avdienci v gradiču Brdo predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Bled, 36. avgusta. AA. Včeraj popoldne sc je pripeljal na Bled predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan S I o j n d i n o v i č. Takoj jk> prihodu je sprejel poljskega' poslanika Romana Dem-bickega. italijanskega poslanika Maria Indollia. jugoslovanskega poslanika v Parizu dr. Božidarja Puriča, poslanika v \Vashinglonu Konstantina Fo-tiča. poslanika v Pragi Vaso Protiča, poslanika v 'lirani Radoja Jankoviča in uencraluega konzula v DOsseldorfu Dušana Pantiča. Bled. 26. avg. m. Na Bled prihaja vsak dan več novih diplomatov in ministrov in se opaža tudi mnogo drugih tujcev. Posebno je opazni živahno gibanje italijanske diplomacije. Tako je danes do-poloval iz Italije italijanski poslanik in opoleomo-čeni minister v Mehiki Albertu Marrhetli rli Mnri-aglio. ki ie prišel, da obišče svojesja prijatelja Inde-lio, italijanskega poslanika v Belgradu. Prav lako je dopotoval dam>» dopoldne iz I ta li jo prvi tajnik v italijanskem zunanjem ministrstvu v Rimu Anfuzo Filippo. Oba diplomata nameravala preživeti neko. liko dni na Bledu. Naselila sla se v hotelu Toplice. Danes zjutraj je odpotoval iz Bleda češkoslovaški poslanik na našem dvom in opolnoinoceni minister Girsa. ki je svoj odmor prebil lu. Poleg ostalih diplomatov s« dopotovali na Bled ludi naš jugoslovanski poslanik v Londonu, dr. Babič Gjal-ski ter se naselil v hotelu Toplire . Dalje je prišel generalni konzul Belgije v Aleksandriji e. Cliar-le Fegueme in lajnik angleškega poslaništva v Belgradu, g. Dogson. Kairo. 26. avgusta. AA. (DNB). Uradno po ročilo pravi, da se je kralj Faruk zaročil i gdč. Farido. Kraljev tast je dobil naslov paše. Židi, pogani in drugi ,branilci' pravoslavja »Jugoslavenski radnik , glasijo delavskih organizacij JRZ, prinaša zanimiv članek o demonstracijah. ki so jih vprizorili temni elementi ob priliki pogreba pokojnega patriarha Vamave. Takole piše: * Javnost i šc ni zuano, da so te izgrede v obrambo pravoslavne vere in cerkve aranžirali polno- krvni Židi Moša Baruii, Moric Markovič in Moša Mandel, člani uprave Zveze privatnih nameščencev. Tale sindikat, ki meni, da je poklican delali politiko. Je imel 4 dni pred pogrebom v svojih prostorih v ulici cara Lazara zaupni sestanek, na katerem so sklenili, da ob priliki patriarhovegu pogreba vprizorijo nemire. Ti gospodje, ■ katere vodijo imenovani trije sinovi Izraela, pripadajo tako imenovanim kamorašem, to je. jugoslovanski socialni demokraciji, o kateri je splošno znano, da tvori pomožno rezervno armado JNS in ji je glavni cilj, da pade sedanja vlada, ki gleda tem ljubljencem jugoslovenskih diktatorskih režimov preveč ua prste.« Vidimo torej, da sc jc v borbi zoper vlado v senci svetih znamenj pravoslavja zbralo vse brez razlike, kar dela na nasilni izpremembi obstoječega reda, marksistični kamoraši. njihovi naj-Ijutejši nasprotniki Stalinovci, Ljotičevi narodno-poganski fašisti, veleburžuazna JNS, na j prisrčne jš i »prijatelji Hrvatov in federalizma«, davidovičevci ter marksistični Židi, ki so aranžirali izgrede. Ni si mogoče misliti večje sramote, kakor da so se taki elementi zbrali v obrambo pravoslavja, ki ni od nikogar ogroženo, najmanj pa od katoliške cerkve, ki je edina, ki more uspešno braniti pravoslavje pred levičarsko revolucijo in fašistično reakcijo. „Odojek Janic" Poslanec Peter Bogavec je v »Narodni Samoupravi«, ki izhaja v Kraljevu, objavil članek o famoznem dr. Voji Janjiču, ki vodi borbo zoper konkordat. Poslanic Bogavec spominja popa Vojo na nagovor, ki ga je imel 27. februarja 1936 v narodni skupščini, v katerem je goreče zagovarjal konkordat. Sedaj pa se je postavil na čelo nasprotnikom konkordata zato, ker je od dr. Stojadinoviča zahteval naj mu njegovo zvestobo plača z ministrskim foteljem, pa ga ni dobil. Pop Voja Janjič pač predstavlja odojka. ki je celo življenje ležal v naročju države in držal v ustih njeno siske, ki jih je pridno sesal. Še danes ima kup plač, čeprav je izgubil mesto predsednika Avale. In ta človek kleveta poštene ljudi, ki so gotovo bolj pravoslavni nego on. — Tako piše Janjičev kolega Bogavec. Osebne vesti Belgrad, 26. avg. Napredovali: so višji veterinarski pristav Slavko Šepic, okraja resavskejia, v VI. pol. skupino; višji veter, pristav Dragotin Fras na K risu v VI, pol. skupino; višji veter, gcjafgv kočevskega okraja Jud nič Josip v VI. pol. skupino; veter, pristav itulinekc^a okraja Mijo Zunc v Vil. pol. skupino. Belgrad. 26. avg. m. Prestavljeni so na ulošio v Celje Albin Lcitgcb. višji kontrolor 6. skup.'iz Rogatca, v Ljubljano 1. Tomaž Vidmar, kontrolor 6. skupine iz Ljubljane 2. v Ljubljano 2 Marušič Gabrijel iz Ljubljane 1. preveden je po prošn ji Goslič Jože, pomožni strojevodja zvaničnik 1-2 pri kurilnici Ljubljana za pomožnega strojevodjo 10. ekup-2. period, poviška. Belgrajske vesli Belgrad. 26. avgusla. m. Notranji minister dr. Korošec je sprejel nocoj v svojem kabinetu v notranjem ministrstvu deputacijo združene zvez<» zdravstvenih zadrug. Ob tej priliki se je deputacija zahvalila g. ministru za donošenje zadružnega zakona in izpolnitve želj zveze zdravstvenih zadrug v novem zadružnem zakonu. Sarajevo. 26. avgusta, m. Prometni minister dr. Spaho. ki se že nekaj dni nahaja v Sarajevu na dopustu, si je danes ogledal dela pri gradnji proge Uslipača—Foča. Za tem je obiskal Fočo, Čajnike ter nekatere druge kraje. Povsod je bil navdušeno sprejet od pristašev JRZ. Dr. Spaho so je zanimal za delo v strankini organizaciji. Bodoči predsednik USA M ashiiiglon. 26. avgusla. A A. (StelanT.') Glede na sporočilo, da jc Roosevelt sklenil, da ne bo v tretje kandidiral za predsednika USA, se je izvedelo. da bo kandidat demokratske stranke lela 1940 bivši guverner zvezne države Indiane Mac Netil, ki je danes visoki komisar Filipinov, sicer pa je velik pristaš Rooseveltove gospodarske in socialne politike. Mariborski gostilničarji Maribor, 26. avgusta. Včeraj popoldne se je v gostilni Balon na Pobrcžju pri Mariboru vršil občni zbor združenja gostilničarskih podjetnikov za mariborsko okolico. Zbor je vodil predsednik g. Matija Holz, oblasti jc zastopal podnačelnik g. Eilcz. združenje gostilničarjev za Maribor pa g. Povodnik. Predsednik jc povdarjal v uvodnem poročilu, da jc bilo delo v preteklem letu uspešno. Združenje se jc predvsem borilo proti novim koncesijam, ki ogrožajo obstoj dosedanjih gostilniških podjetij. Združenje je v preteklem letu priredilo kuharski in servirni kletarski tečaj, G. flolz je poročal, da je združenje najmočnejše v Sloveniji ler šfeje 318 članov. Združenje se jc letos mnogo borilo za avtorske fantijeme. ki povzročajo gostilničarjem nemalo težav. Na področju združenia je bilo lani 140 vinotočev, ki so skupno izločili okoli 3000 hI vina. V imenu nad/ornega odbora je poročal t^ Lebc. Združenje ima premoženja 55.000 din. Denarni promet v preteklem poslovnem letu jc bil nad 100 000 din. Proračun ./a leto 1037 izkazuje 30.(100 din dohodkov in prav loliko izdatkov. Proračun za prihodnje leto znaša 30.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Predložil jc odboru raz-rešnico s |>ohvalo. ki je bila soglasno sprejeta. Nato se je razvila živahna debata o vprašanju, ali naj se združenje včlani v zoezo v Ljubljani. .Mnogi so kritizirali zvezino delo kot neuspešno in izjavili, naj pristopi združenje k zvezi šele. ko bo imela zveza sedež v Mariboru. Debata je bila tudi o inozenicih, ki imajo svoje viničarijc v naših fcrajiii in s tem uničujejo gostiiničarsko obrt. svoj izkupiček po spravijo v inozemstvo. Po živahnem razgovoru in vprašanjih nekaterih okoliških gostilničarjev je predsednik zborovanje zaključil. /J. vsestovanshi pedološki kongres Ljubljana, 26. avgusta. Važen mejnik k dosegi plemenitih ciljev, za katerimi stremi moderna veda mladinoslovcev, je je bil postavljen z današnjim dnem v kulturnem središču Slovenije, v beli Ljubljani. Skorajda iz vseh slovanskih držav so prihiteli med nas mladi-noelovci, da na svojem drugem pedološkem kongresu začrtajo nove smernice stoletju otroka. Kako živo posega problem telesnega in duševnega razvoja otroka v naš čas, je izpričala polna dvorana naših in tujih najodličnejših pedagogov in mladinoslovcev, zastopnikov oblasti, socialnih in kulturnih ustanov ter društev. Uvodoma je predsednik pripravljalnega odbora g. dr. Karel Ozvald naglašal, kako se v dobah gospodarskih kriz, nacionalnih st:sk in povečanega družbenega razkroja iz umljivih razlogov mnogo razpravlja o vzgoji. Kajti up na »boljše čase«, ki ljudem noče ugasniti v dušah, ta up se oklepa mladega rodu, ki bo nekoč 6topil na mesto starejše generacije. In tako je ljudem kar trajni gost vprašanje, kako neki bi se mladi naraščaj obvaroval če. stokrat zelo trpke usode, ki jo zdaj doživljamo. Jedro pravega vzgojnega prizadevanja je v tem, da otroka in mladega človeka pripravlja na »življenje«, na njegov bodoči »vsak dan«, ko bosta mladi in mlada prej ali slej morala 6tati na lastnih nogah. Toda če hočemo svoj naraščaj res tako ravnati, da bo kdaj ne le sam zadovoljen 6 6eboj, ampak da bodo tudi drugi z njim zadovoljni, tedaj je treba najprej točno vedeti, v čem se narava otroka in mladostnika razlikuje po telesu, duhu in značaju od doraslega človeka. In da bi dosedanje poznavanje, zlasti slovenskega, jugoslovanskega ter v obče slovanskega otroka čimbolj naraslo v širino in globino: odtod prihaja, da je v tej dvorani pravkar navzočnih toliko in tako odbranih kulturnih delavcev od blizu in daleč, kakor jih ta dvorana najbrž še ni videla. Ni jih pripeljala semkaj »lakota slave in blaga«, ampak se bodo še tri dni po vrsti nesebično shajali k najresnejšemu razmišljanju o bitju ia žitju mladine, ki jc temeljni kamen bodočnosti. V nadaljnjem 6e je g. dr. Ozvald iskreno zahvalil vsem, ki so se v tolikšnem številu odzvali povabilu, še posebej pa se je zahvalil tistim, ki 60 omogočili kongres. Tako na prvem mestu Nj. kraljevskemu Vis knezu namestniku Pavlu, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad kongresom; banu dr. Marku Natlačenu, ki je z globokim ume-vanjem kulturnih teženj tega kongresa postal kongresu krušni oče in bi se .brez njegove velikodušnosti kongres ne mogel vršiti; rektorju univerze v Ljubljani g. prof. dr. Maksu Samcu kot častnemu predsedniku kongresa; mestnemu županu dr. Adle-šiču, ki je kongres podprl z znatno podporo; ljubljanski radijski oddajni postaji za njeno naklonjenost ter vsem drugim, ki so z ljubeznijo prevzeli nase ogromno delo. Otvoritev kongresa Predsednik stalnega odbora g. dr. Mihajlo Ro-stohar, univ. prof. iz Brna, je nato otvoril kongres c prošnjo na g. polkovnika Mihajloviča, zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, naj sporoči na najvišjem mestu iskreno zahvalo za protektorat nad kongresom. V obširnem govoru je dr. Rostohar nanizal vrsto vprašanj, ki jih rešuje pedologija ter med drugim izvajal: »Slovanski pedologj smo se zbrali že drugič, tokrat v slovenski prestolnici jugoslovanske države, v beli Ljubljani. Naši kongresi imajo kot glavni cilj, da zbudijo med slovanskimi narodi znanstveno zanimanje za mladino. Treba je uvideti, da je smotrno skrbstvo za vzgojo in vodstvo mladine pedologija prvi in glavni pogoj. Kongresi slovanskih pe-dologov pa imajo tudi ta namen, da se z izmenjavanjem svojih znanstvenih izkušenj in svojih misli v mladinoslovnih vprašanjih med seboj bolj spoznamo. Na ta način dajemo drug drugemu pobudo in moralno oporo. Pedologija s svojimi dognanji na6 opozarja, da je treba smatrati otroka za svoje vrste osebnost, ki je m mogoče istovetiti z osebnostjo odraslega človeka. Otrok ima svoje življenje in svoj razvoj, ki zahteva posebnega študija«. Na koncu svojega govora je dr. Rostahar poudarjal, da je zdrav narod najboljše jamstvo za obstoj in procvit države. Tajnik g. Supančič je prebral vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., nakar je godba na balkonu zaigrala državno himno, ki so je navzočni poslušali stoje. Druga vdanostna brzojavka je bila poslana predsedniku poljske republike Moicicske-mu, tretja bolgarskemu carju Borisu II., četrta pa predsedniku češkoslovaške republike dr. Benešu. Godba je ob čitanju vdanostnih brzojavk po vrsti zaigrala poljsko, bolgarsko in češkoslovaško himno. Pozdravni nagovor je imel nato na navzočne rektor ljubljanske univerze prof. dr. Maks Samec, ki je naglašal važnost tega kongresa. Govor bana dr. Natlačena: »V izredno veselje mi je, da morem kot ban dravske banovine pozdraviti v slovenski prestolnici toliko odličnih kulturnih delavcev in želim, da bi vam bili ti kratki dnevi, ki jih preživite v kulturnem središču Slovenije, v vsakem oziru prijetni. Želim, da bi spoznali življenje našega naroda in lepote naše dežele, odnesli s 6eboj najlepše vtise ter si ohranili te dni v prijetnem spominu. Vašemu kongresu daje poseben značaj dejstvo, da na njem sodelujejo ne samo znanstveniki iz domače jugoslovanske države, ampak tudi iz Poljske, Češkoslovaške in Bolgarije. Želim nadalje, da bi med nami slovanskimi brati bila odpravljena vsa nesoglasja in da bi ta kongres mnogo doprinesel k temu, da bi med nami zavladala ideja prave resnične slovanske skupnosti. Naj bi kongres rodil najlepše uspehe na polju pedologije in naj bi bil mladi rod dovzeten za vse, kar je res dobro, zdravo in plemenito!« V imenu zadržanega župana dr. Adlešiča je pozdravil kongres podžupan dr. Ravnihar, ki je ponovil besede blagopokojnega kralja Aleksandra: »Kakršna mladina, tak bo narod, takšna bo njegova bodočnost!« Za Jugoslovanskočeško ligo je imel daljši govor predsednik dr. Stare, za Jugoslovansko učiteljsko združenje pa predsednik Ivan Dimnik. Slomškova družba pozdravlja kongres V imenu Slomškove družbe je pozdravil kongres g. Horn z naslednjimi besedami: »Ko pregledujem predavanja tega našega II. vseslovanskega pedološkega kongresa, najdem različne razprave s pedološkega polja — vse pa streme za smotrnejše razglabljanje mladinoslovja, ki naj se po njem dvigne kvaliteta našega rodu. Naš veliki škof dr. A. M. Slomšek je že pred več kot 100 leti reševal podobna vprašanja, ki so takrat bila aktualna in znana. Zato ni bil le svetniški duhovnik in škof, bil je prav tako pisatelj in vzgojitelj, bil je celo pesnik in skladatelj: V6e zato, da bi pripomogel k izboljšanju kvalitete našega rodu. Slomškova družba, dragi bratje in sestre s severa in juga, Slomškova družba živi in dela po načelih in v smeri, ki jo je hodil naš Slomšek. Ta ista Slomškova družba me je prav zaradi tega pooblastila, da vas v njenem imenu iskreno pozdravim, da vam in vsemu kongresu izrečem najboljše želje, da bi namreč sadovi tega našega II. vseslovanskega pedološkega kongresa bili obilni, da bi bogato doprinesli h kvaliteti slovanskega rodu, o katerem pravi naša pesem, da ga je »On ustvaril ko listja in trave«. Pozdravni nagovori drugih zastopnikov Sledili so pozdravni nagovori prof. dr. B. Stevanoviča za filozofsko fakultute v Belgradu, prof. Slankantenra za filozofsko fakulteto v Skop-lju, inšpektorja D. Pirjeva za ministrstvo prosv. v Sofiji, univ. prof. dr. Szumana za pedagoško društvo v Karlovem, ki je naglašal. da hočemo nedavno osvobojeni slovanski narodi sodelovali najprej pri problemih otroka, ker hočemo imeti zdrav naraščaj; dalje za češkoslovaško Obec gosp. Sprysl, za poljsko učiteljsko združenje g. Schvvarz, za učiteljstvo pomočnih šol v Pardubicah direktor Jaroslav Pokornv, za nravno padlo mladino Rudolf Fila iz llradišt v ČSR, za zvezo mladinskih pisateljev g. Cenko Cvjetanov iz Sofije, za mo-ravsko učiteljstvo dr. Frant. Koči, za zdravniško zbornico dr. Meršol, za društvo zobozdravnikov dr. Tavčar, za zvezo jugoslovanskih hranilnic pa dr. Murko. Tajnik g. Supančič je nato prebral več brzojavnih pozdravov, tako med drugimi od ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, nato pa je povabil zborovalce, naj si ogledajo razstave, ki so prirejene v okviru kongresa v prostorih ljubljanske glnhonemn ice: 1. Reformno-šolsko razst. pedagoška izdanja Slovenske šolske Matice; 7. samorastle risarske izdelke dečka M. O. v starosti od 2. do 11. leta; 8. razstavo pomožnega šolstva v ČSR. Po uspelem začetku kongresa je posebna deputacija odšla pred sjiomenik kralja Petra I. in počastila njegov spomin z lepim vencem. Popoldanska predavanja Popoldanskih predavanj so je prav tako udeležilo častno število gostov. Univ. prof. dr. Ozvald je predaval o predmetu, problemih in kulturnem (x>inenu pedologije. V prvem delu svojega predavanja je naglašal, da pedologija ali mladinoslovje ni isto, kar je pedagogika. Sicer pa si njuna problematika (vprašanja, ki jih rešujeta) največkrat prav medsebojno podaja roko. V drugem delu je obravnaval tri točke: a) pedološke probleme pred rojstvom otroka: »umiranje narodac (padanje rojstev) in kar je z njim v zvezi; b) pedološke probleme v dobi od rojstva do vstopa v šolo; c.) pedološke probleme od vstopa v šolo do polnoletnosti. V tretjem delu — kulturni problem ideologije — je naglašal, da tej znanstveni panogi pri-tiče silno velik pomen zato, ker se narod v svoji mladini neprestano pomlajuje. Primarij dr. B. Dragaš je v svojem predavanju obravnaval o skupinah otrok in mladine kot nacionalno-pedeložki in zdravstveni problem. Univ. prof. dr. Fran Bažant je predaval o pomenu anomalij rasti zobovja pri otroku. Povedal je. da izrazita pomanjkljivost zobovja poleg slabe izgovorjave zelo slabo vpliva na psiho otroka, da se ogiba družbe sploh, ter ga zaradi njegovih napak prezirajo in zapostavljajo pri poklicnem nameščanju. Doseženi rezultati eksperimentantov so pokazali, da je trajanje pažnje individualno različno. Obstoji 5 tipov, ki se koncentrirajo ob različnem času ure. Dekleta v starosti 9—13 let izkazujejo nekoliko boljši uspeh v trajanju pažnje kot dečki. Cand. prof. dr. Vinko Brumen razvoju mladinoslovja. Dr. Štefan Ssuman, univ. prof. iz Krakova, je predaval o raziskovanju miselnega razvoja šolske mladine. Direktor Miodrag Matič iz Jagodine je predaval o telesnem in duševnem razvoju gluhonemega otroka. G. D. Pirjev. inšpektor ministrstva prosvete v Sofiji, je predaval o predšolski izobrazbi in soc. pedagoškem skrbstvu za mladino v Bolgariji. Prvi dan kongresa se je slavnostno zaključil z večernim koncertom »Trboveljskega slavčka. v veliki dvorani na Taboru. je predaval o Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah SV. CIRILA in METODA. Na vsaki pošti samo Din 1'—. Nj. Vel. kraljica Marija na sprehodu z Nj. kr. Vis. knezom-namestnikom Pavlom. Prosvetni tabor v Boštanju v nedeljo, dne 29. avgusta Ob 9. •prejem na kolodvoru od obeh strani. Sprevod skozi Dol. Boštanj. Po 10. maši tabor pred cerkvijo. Popoldne ob 3. nastop fantov, deklet, mladcev in orodnih telovadcev. Po nastopu prosta zabava do 7 zvečer, ko bo razhod. Preprosta postrežba pri novem domu, ki bo ta dan blagoslovljen. Na tabor prideta tudi g. minister dr. Krek in zastopnik bana. Povabljeni V6i Posavci, vsa društva iz leskovške in mirnske dekanije. Naj se enkrat v Boštanju slišijo naše besede, naj se razvijejo naše ideje! 5. septembra na prekmurski prosvetni tabor v Murski Soboti Cesta St. Iti - Maribor Površinska deta do Pesnice končana Začeli so že asfaltirati Maribor, 26. avgusta. Dela na cesti državna meja-Št. Ilj- Maribor naglo napredujejo. S površinsko obdelavo so prišli delavci sedaj že do Pesnice. Te dni je pričela tvrdka Nassimbcni od državne meje navzdol tudi z asfaltiranjem. Z letošnjo jesenjo bo cesta modernizirana do Maribora. Avtomobilisti, ki se sedaj pripeljejo iz Avstrije, z zadoščenjem ugotavljajo, da odgovarja Cesto »orjejo« z jeklenim razdiračem, ki ga vleče parni valjar. sedaj cesta vsem zahtevam modernega avtomobilskega prometa. Cestišče je znatno razširjeno, vsi ostri ovinki, ki jih je zlasti v sektorju od Št. Ilja do Pesnice nebroj, so precej ublaženi ter je cesta na zunanji strani ovinka močno dvignjena, tako da ni treba nikjer brzine zniževati. Poleg tega so na notranji strani vseh ovinkov odsekane strmine, tako da je cesta širša in preglednejša. Ob strani ceste je urejena tudi pot za pešce. Nova površinska obdelava cestišča je zelo temeljita in trdna, kar je ugotovil sam gradbeni minister dr. Kožul v svoji izjavi, ki jo je te dni dal za »Slovenca«. Staro cestišče so najprej razdrli s posebnimi razdirači, material pa so presejali ter deloma zopet uporabili za nasipanje. Na cesto je prišla potem nova plast debelega ostrorobnega in trdega eklogita iz kamnoloma v Reki pod Pohorjem. Za vso cesto se je porabilo približno 20.000 kub. metrov eklogita. To plast so trdno zvaljali, na njo je zopet prišla nova plast drobnejšega eklogita, ki so jo zopet z mogočnimi 14 tonskimi valiarji utrdili. To vrhnjo plast dvakrat prepoje s kuhanim asfaltom, katerega so navozili v sodih v ogromnih kupih vzdolž cele ceste. Na asfalt pa pride še drobnozrnat bazaltni pesek, da bo površina primerno trdna in hrapava ter avtomobilom v mokrem vremenu ne bo polzelo. Ba-zalt se uvaža iz Avstrije, kjer ga pridobivajo in drobijo po posebnem načinu v kamnolomih pri Wildonu. Pri nas v bližini bazalta nikjer ni, edino na Kranjskem imajo večji tak kamnolom. Bazaltni pesek mora biti posebne oblike, enakomerno kockast in popolnoma brez prahu. Bazalt se še enkrat zvalja v asfalt in e tem je obdelava ceste končana. V Št. Ilju še ni preurejen 760 m dolg kos ceste tam. kjer se spenja od vasi proti postaji. Prvotno je bilo Iv načrtu da bi se ta del ceste preložil na nov teren preko železniškega tunela, e čemer bi odpadel oster ovinek, ki ga cesta dela pri viaduktu čez železnico. Preložitev bi stala 400.000 din in bi bila zelo umestna, žal pa ni bilo mogoče dobiti potrebnega kredita za to delo. Zaenkrat bo v tem delu potekala cesta po dosedanji trasi. Asfaltirana bo cesta samo do odcepa lenarške cestc. Naprej čez Košake do Maribora se bo izvršila samo površinska obdelava brez prepojitve z asfaltom. Od odcepa lenarške ceste do Maribora je promet tako velik, da ga asfaltna površina dolgo ne bi mogla vzdržati. Ta del bo na vsak način treba tlakovati z granitnimi kockami, kar pa bi stalo 3.5 milj. din. Poskuša se sedaj najti potreben kredit iz kaldrminskega fonda, rešitev pa je odvisna od finančnega ministra. Upali je, da se bo posrečilo zagotoviti potrebna sredstva, da bodo cesto lahko tlakovali. Kakor že večkrat omenjeno, opravlja cestna rit ijm*4* mariborska tvrdka, gradbeno podjetje Ubald Nassimbeni. Njeno solidno delo je pohvalil ifvno sam gradbeni minister. Tvrdka zaposluje pri delih vzdolž ceste stalno okrog 250 delavcev, samih domačinov iz najbližje okolice. Dela vodi inženjer, ki je špecialist za gradnje modernih cest. Nadzorstvo nad gradnjo ima ing. Verstovšek od banske uprave. Velik strojni park, ki je za taka dela potreben, je dobila tvrdka Nassimbcni deloma na posodo iz Avstrije, deloma je stroje nabavila sama. Letos bo ta prepotrebna cesta popolnoma urejena ter izročena prometu. Tvrdka Nassimbeni se |e pri prevzemu del obvezala, da bo vzdržev. cesto sama 2 leti, ker jo šele po preteku te dobe prevzame Ostre ovinke so povsod znatno razširili ter bregove odrezali, da je cesta preglednejša. država v svojo oskrbo. Pri prevzemu mora biti cesta v brezhibnem stanju. Prvi del velikopoteznega «*«•» modernizacijo ceste drž. meja-Maribor -Ccl)e-Ljubljana-morje bo s tem končan. Seveda je to le neznaten del. saj meri komaj 15 km. Načrti za nadaljevanje cestnih del pa so deloma že gotovi, deloma pa jih tehnični oddelek v Mariboru še izdeluje. Popolnoma gotovi so načrti za nadaljnjih 20 km ceste od Maribora do Frama. Kakor je razvidno iz izjave gradbenega ministra dr. Kožulja, ki (o je da! dopisniku »Slovcr.ca., obstoji iih i„ero-dajnih mestih resna volja in pripravljenost, da se ta nujno potrebna modernizacija naše najvažnejše cestne žile izvede čim prej. Praznih bojevnikov V soboto, 28. in nedeljo 29. avgusta bodo na Brezjah velike svečanosti v spomin slovenskim žrtvam svetovne vojne. Po cerkvenem opravilu bo zborovalce nagovoril predsednik častnega odbora g. ban dr. Marko Natlačen, o bojevniškem gibanju bosta pa govorila tovariša Resman Franc iz Radovljice in dr. Pihlar Janko iz Maribora. Druge točke sporeda so razvidne iz spominske knjižice, ki je izdana v ta namen. Bojevniki, v nedeljo je Vaš praznik. Zato pri-hitite vsi na Brezje! Vabimo pa tudi vse one, ki so kakorkoli doprinesli žrtve svetovne vojne. Zbra. na naj bo tudi mladina, ki še ne pozna vojnih grozot. da bo čula o grozotah, ki so jih pretrpeli očetje in matere v težkih dneh svetovne vojne. Polovična voznina je dovoljena za vse udeležence. Velja od 27. do 30. avgusta. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji rumeno legitimacijo za 2 din in plača celo voznino. Vozni listek in rumeno legitimacijo vsak dobro shrani, ker velja za brezplačen povratek. Rumeno legitimacijo naj vsakdo žigosa na Brezjah pri odboru Zveze bojevnikov, da bo veljala za brezplačni povratek. Železniški vozni listek je pa treba hraniti do po-vratka. Slovesnost bo ob vsakem vremenu! Buče V eni izmed najrevnejših družin, ki nima niti zrna pri hiši. se je 20. avgusta narodi! sinček — deveti otrok. Blaga 6rca, prosim lepo! — Župnijski urad Buče. Koledar Petek. 27. avgusta: Jožef Kal., spoznavalec; Autuza. Novi grobovi •f V Kamniku je včeraj zjutraj ob 3 umrl g. Franc Fajdiga, znani avtobusni podjetnik in trgovec. Pri avtomobilski nesreči, ki se je pripetila 0. avg. v Bohinju, je dobil hude notranje |>oškodbe, katerih njegova sicer trdna narava ni mogla preboleli. Pokojnik je bil sposoben in spreten avtobusni podjetnik in eden najagilnejših delavcev v vrstah kamniških gasilcev. V Kamniku je bil splošno priljubljen. Zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! V Dolnjem l.ogatrii je v sredo v 58. letu starosti umrla Ana M e r 1 a k. Pogreb bo danes ob 5 popoldne na župno pokopališče v Dol. Logatcu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesli — P. Salezij Glavnik O. F. M. se je te dni vrnil v domovino. Takoj po novi sv. maši pred 12 leti je odšel s p. Kazimirjem v Ameriko. Bil je ves čas profesor na domačem bogoslovju in sedem let je bil učitelj novincev. Bil je tudi zadnje leto tajnik Baragove zveze. Pri letošnjem kaDitlju so ga predstojniki poklicali v domovino. Drugi teden prevzame službo magistra novincev in samostanskega vikarja v Kamniku. — P. Ciril Zupan O. S. B. se je v ponedeljek zvečer poslovil od domovine, kjer jc bil na obisku ter se podal zopet med svoje larane v Ameriko. Na kolodvoru so se poslovili od njega sorodniki in duhovniki. Iz domovine odnaša najlepše vtise in spomine. Zaslužnemu gospodu želimo 6rečno pot med naše rojake izseljcnce. Šolske vesli l>rž. meščanska šola v Žalcu: Konferenca bo v torek, dne 31. avgusta ob 8. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. sept. od 8—12. Popravili iz.piti bodo dne 4. sept. Natančnejši podatki so v izvestju in na šolr-ki oglasni deski. Proti mrazu ie Lutz peč Ljubljana Vll.Šiška, tel. 32-52. — Ali bo na razstavi slovenskega novinarstva kaj zanimivega tudi za ženske? Prav gotovo. Saj mora današnjo ženo itak zanimati V6e, kar predstavlja kulturo naroda. Časnik in časopis, najvidnejše ogledalo kulturnega razvoja, je danes slehernemu človeku potreben, kakor vsakdanji kruh. Ker ima žena po 6voji posebni naravi in spričo položaja v današnjem družabnem redu šc 6Voje posebne gmotne in duhovne potrebe, je umevno, da je že od vsega početka svojega kulturnega in ženskega zavedanja stremela tudi po svojem posebnem, ženskem časopisju. Na novinarski razstavi bodo razstavljeni vsi ženski listi, katere so kdaj izdajale Slovenke. Uvrščeni bodo kronološko med drugimi časopisi in bodo zato jasno pričali, kako jc slovenska žena zajemala duha svoje dobe in kakšen je bil izraz njenega narodnega, kulturnega i:i socialnega ovedanja v primeri z drugimi listi svojega časa. — Deputacija pekovskih mojstrov na banovini. Pod vodstvom predsednika obrtnega odseka Zbornice TOI g. Ivana Ogrina in podpredsednika g. Hohnjeca iz Maribora se je včeraj dopoldne zgla-sila na banovini veččlanska deputacija pekovskih mojstrov, ki je zastopala vsa pekovska združenja v dravski banovini in je pri raznih referentih so-cialnopolitičnega, trgovskega oddelka in drugod predložila 6voje predloge v pogledu defiuitivne ureditve dela v pekovskih obratih. Kakor znano, morajo pekovski mojstri s pomočniki pričeti delo za peko kruha šele ob 3 zjutraj vsak dan. nasprotno predlagajo mojstri sporazumno z organizacijami pekovskih pomočnikov, da bi sc delo pričelo že o polnoči vsak dan. Tako bi lahko vsa mesta in drugi industrijski kraji, ki potrebujejo dnevno svež kruh, dobivali že zjutraj shlajcn kruh. mesto toplega, ki jc po izjavah in ugotovitvah mnogih zdravnikov in higienikov, zelo škodljiv človeškemu zdravju. Prav določitev nočnega dela za peko kruha o polnoči bi bila na inestu, ker bi bilo tako zadovoljeno mojstrom in posebno kupujočemu ob činstvu. Na banski upravi je dobila deputacija zagotovilo. da bo banska uprava u|X>števala njih želje. V kratkem bo sklicana na banovino anketa, na katero bodo povabljeni zastojmiki pekovskih obratov in organizacij kakor tudi zastopniki pekovskih pomočnikov. Ta anketa bo imela nalogo, da vsestransko in temeljito pretrese vprašanje ureditve nočnega dela po pekovskih obratih odnosno vprašanje preskrbe večjih mest s svežim kruhom ob jutranjih urah. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Josefove* grenke vode »Franz-Joselova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. neir. po min, »oo pol- 'n nnr. s-lr. S br. t-VIta. 2-V V. ih. — Čudna igra narave. Prijatelj našega lista iz Valte vasi pri Novem mestu nam je poslal , t__»i. l/i i« ie rrvtila ialtlana na uvujc jaum»-uiujvRU,, ki i- ic - ■ njegovem sadnem vrtu. Oba primera dvojčkov imata f>o dve muhi, toda saino po cn peoelj. Sicer pa predstavlja vsak »dvojček«, dve popolnoma zrasli jabolki. — Dopisna trgovska šola t Ljubljani, Kongresni trg 2 vpisuje in daje ustmena oziroma pismena j>ojasnila dnevno od 9—12 in od 4—6. — Indija in Slovenci. Silno se je pri nas dvignilo zanimanje za Indijo odkar delujejo tamkaj naši jugoslovanski misijonarji, ki so ustanovili leta 1030. samostojno misijonsko pokrajino Bengalijo. Kakšna je dežela, razmere in ljudje, kaj delajo, trpijo in doživljajo naši misijonarji, nam bo nazorno pokazala etnografska-misijonska razstava »Indija« v paviljonu O na letošnjem jesenskem velesejmu. Vsak obiskovalec bo dobil nej>o-zabne vtise in bo s|x»znal velikansko versko, kulturno in socialno delo. ki ga opravljajo naši blago-vestniki v daljnji Indiji. Z obiskom razstave jim bomo pokazali svoje zanimanje in moralno za slombo, ki jo potrebujejo in v 6voji veliki požrtvovalnosti tudi zaslužijo — Merkantilni tečaj. Na Trgovski akademiji je kraljeva banska uprava priredila letos že drugi merkantilni tečaj za učitelje, da jih u«j>osobi za porčevanje na trgovsko nadaljevalnih šolah. Drugi tečaj traja od 2. do 28. avgusta. Tečaj obiskujejo učitelji narodnih in meščanskih šol. profesorji in sestre, ki poučujejo na meščanski šoli v Kočevju in v Lichtenturnu. Udeleženci tečaja, katerih je 29. poslušajo predavanja iz knjigovodstva, meničnega prava in kontokorenta. Tečajniki so si dosedaj ogledali tobačno tovarno, v ponedeljek pa ljubljansko letališče in je večina takrat prvič poletela v zračne višave. S prihajajočo jesenjo bo nastal nov kader slovenskega učiteljstva, ki bo us|>osobljen za jioučevanje na trgovskih nadaljevalnih šolah. — Prelepa je jesen v sončni Dalmaciji ko vročina ponehava in grozdje dozoreva. Naš romarski avtoizlet v Sinj in Split bo tudi letos ob najugodnejšem času: 20. do 25. septembra. Obiskali bomo tudi druge znamenite kraje. Z ladjo na prekrasni otok Hvar! Vesela romarska trgatev grozdja itd. Pojdite 7. nami! Navodila jx>šljeiuo zastonj. — Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Za tridnevni avtoizlet Gorica—Trst oh svetogorskeni romanju (i. do 8. septembra se lahko priglasite še do 30. opoldne pri »Družini božjega sveta:, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Splitski šolerji stavkajo. V Splitu je prišlo zaradi 6pora med šoferji in mestnim »Putnikom« do stavke vseh avtotaksiiev. Šoferji očitajo »Put-niku«, da jim dela nelojalno konkurenco s tem. da njegovi uradniki s svojimi avtomobili prevažajo tujce. Predvčerajšnjim dopoldne so stavkujoči šoferji s svojimi avtomobili na ulici blokirali neki avto »Pumika«, v katerem je bilo več Angležev, tako da se avto ni mogel premakniti z mesta. Nastopiti je morala policija. Nato so vsi šoferji s svojimi avtomobili krenili pred bansko upravo, da sc pritožijo banu. Ban pa jih ni hotel sprejeti. V znak protesta so odpeljali svoje avtomobile v ga raže. V 6tavki je 39 šoferjev z 39 avtomobili. — Jakob Lukič obsojen. Spomladi je »Slovenec« poročal o invalidu Jakobu Lukiču iz okraja Djurdjevac v Srbiji, ki se je pojavil v Ljubljani in lioskusil tu s svojimi pustolovščinami. Toda ljubljanska policija ga je hitro razkrinkala, ga zaprla ter izročila belgrajski policiji. Tam 60 napravili obsežno preiskavo, v kateri je prišlo na dan, da je po Belgradu izvršil 14 vlomov in tatvin, pri katerih je odnesel denarja in dragocenosti za skupno 200.000 dinarjev. Iz njegove lesene noge so potegnili na policiji debel zvitek tisočakov. Te dni jc bila pred belgrajskim okrožnim sodiščem razprava proti Lukiču in njegovi zaročenki Neži Mlinaric, ki je doma nekje s Štajerskega. Zanimiv je način, kako je Lukič kradel. Neža je kot služkinja stopila v službo pri kakšni bogati rodbini, ki je stanovala kje bolj na samem. Nič lažjega ni bilo za njo. da je zvečer prinesla Lukiču ključ od stanovanja, od katerega je invalid vzel odtis v vosek. Toda Lukič ni takoj šel krast, nego jc počakal še nekaj tednov potem, ko je Neža izstopila iz službe. Na razpravi je bil Lukič toliko galanten, da je na vse kriplje razbremenjeval Nežo, ki je tudi zatrjevala, da ni vedela za njegove tatvine. Lukič je bil obsojen na tri leta robije, Neža pa je bila oproščena. — Od doma jc odšel dne 12. avg. Jožef Bizjak, star 72 let, oblečen v siv cajgast suknjič, rjave hlače, na glavi iina siv klobuk, je brez. vsake potne izkaznice in precej omejen. Rojen je v Sv. Križu na Vipavskem. Ce bi ga kdo videl, naj ga ne pusti več naprej in naj sporoči na naslov: Rozalija Reinškar, Brezovica pri Ljubljani, št. 102. — Turistični avtobusni izleti v Opatijo-Susak za 70 din. Informacije Putnik. Gajeva 3. tel. 24-72. — Pri zaprtju, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Novinarska razstava Ljubljana, 26. avgusta. V paviljonih, ki so določeni za razstavo slovenskega novinarstva na jesenski razstavi ljubljanskega velesejma, vlada živahna delavnost. Vse polno pridnih rok in brihtnih glav je na delu, da bo razstava čim dostojnejša in reprezentativnejša. V paviljonu »J« (desno od glavnega vhoda) je razstavljenih ze cela vrsta okrasne izdelave, reliefnih kart slovenskega ozemlja, ki nazorno prikazujejo razne statistične ugotovitve razširjenosti časopisja, naročnikov, čitatcljev itd. V tem paviljonu bo imela precej velik oddelek naša službena agencija Avala. ki bo predstavila v številnih okusnih grafikonih razmah svoje poročevalske službe, poleg tega pa bomo imeli priliko videti v njenem odelku tudi sprejemno in oddajno radijsko postajo. Najmodernejša tehnična pridobitev za sodobno poročevalsko službo pa je tako zvani »Fernschreiber«. Delo, ki ga opravi ta aparat, sestoji v tem, da na eni strani na napravo, ki je močno podobna navadnemu pisalnemu stroju, enostavno odtipkamo vest. ki jo hočemo oddati, istočasno pa na drugi strani sprejemni aparat sprejme vest, natipkano na traku papirja. Tudi ta aparat bomo videli na razstavi. • V paviljonu »N« je že povsem montiran moderen stavni stroj znamke Intertypc, izdelek ameriške izdelave lntertype & Corp., Brocklyn. Ta stroj je najmodernejši sodobni stavni stroj in predstavlja naravnost poezijo današnje tehnike. Stroj je tovarniško nov in ga razstavlja zagrebško podjetje Chromos. Na tem stroju se bo stavil časopis, ki bo izhajal za časa velesejma. Stroj stane okrog 225.000 din. V tem paviljonu bo predstavili zanimivo redkost tiskarski stroj iz Guttenbcrgov.h časov, ki so ga danes pričeli montirati. Se mnogo drugih tiskarsko-tehničnih zanimivosti bo videti v tem paviljonu. Tudi v drugih oddelkih se kažcio že tako prozorni obrisi razstave, da ni več nobenega dvoma, da bo razstava slovenskega novinarstva na jesenskem velescimu kulturna atrakcija prve vrste. Poizvedovanja Najdena je bila v Prešernovi ulici denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi sc na Olavni "ošti v nismonošni dvorani. Ljubljana I Ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega združenja ima danes ob 14 sejo v I. nadstropju kavarne -Kmona«. Na dnevnem redu so važne zadeve. I Pogreb irtve železniške nesrečo na glavnem kolodvoru. Izpred mrtvašnice splošne bolnišnice ee jo včeraj (»poldne ob 15.30 razvil žalni sprevod, ki so se ga udeležili v jx>ln0m številu železničarji glavnega kolodvora in mnogi uradniki, da so S|>re-mili na poko|>ališče v torek j>ovoženega kvalificiranega delavca, vršilca dolžnosti vozovnega jx>d-preglednika Antona Grguriča. ki je bil 5. januarja 1906 rojen v Crniku, občina Škrad, okraj Delnice. Natančna preiskava je dognala, da je jKikojnik kritični moment 24. t. m. oh 17.05 odhajal iz pisarno vozovnih preglednikov jio sredi tira št. I a proti postajnemu poslopju. Kakor eo izjiovedali očividci, je med hojo obrnjen z obrazom na levo opazoval delo progovnih delavcev. Na pretečo nevarnost so ga opozarjali Josip Cehov in in Franc Štrukelj, a jih ni slišal. Preslišal je vse klice. Dva vagona, ki sta bila odklopljena od premikalnega vlaka, sta ga podrla na tir in sta oba pasirala čez njegove noge in levo roko. Njegovi tovariši so mu (poklonili na grob mnogo cvetja in nekaj vencev. Pogreb je bil prav lep in se ga je v velikem številu udeležilo iislnžbenstvo železniške uprave. Med pogrebom je igrala žalostinke godba železničarske »Sloge«. Na grob je bilo položenih do 10 lepih vcncev. Naj v miru jiočiva! 1 »Konec stanovanjske krize« je velezanimiva in zabavna veseloigra, katero bodo v nedeljo zvečer ob pol 9 vprizorili agilni rokodelski igralci na vrtu Rokodelskega doma, v slabem vremenu pa v dvorani. Režijo vodi g. Janko Novak, ki bo nastopal tudi v vlogi Adalberta Ljubina in ne bo s komponistom Šibico, pevcem veselih pevskih vložkov. s Fifi Oritansko, slugom Vrano in ostalimi vlogami pokazal gledalcem samo, kako se najhitreje odpravi stanovanjska kriza in njene posledice. temveč bo nudil tudi vsem obilo smeha in zabave. Vsakdo, ki si želi znebiti 6e vsaj nekaj ur vsakdanjih 6krbi in težav, naj pride v nedeljo zvečer v Rokodelski dom, vstopnice pa naj 6i nabavi v predprodaji od 10—12 v nedeljo dopoldne v Rokodelskem domu. 1 Prosvetno drustTo Trnovo se udeleži v nedeljo, 29. avgusta. Prosvetnega tabora v Moravčah z društveno zastavo. Člani iu članice, ki se nameravajo tabora udeležiti s kolesi, prosimo, da se zbero ob pol 7 zjutraj v društvenem domu, od koder je skupni odhod. Vsi ostali naj se pa jio-služijo avtobusa, ki odhaja ob 6 zjutraj iz Tavčarjeve ulico v Celje, in v Dobu prestopijo v morav-škega. Vsi udeleženci morajo biti najkasneje ob 9 v Moravčah na zbirališču, kjer se zberemo pod društvenim praporom. 1 Mestna počitniška kolonija v Metliki. Mestno (»glavarstvo obvešča starše olrok-kolonistov, da se vrnejo otroci iz Metlike dne 28. avgusta ob 20.39. Starše vabimo k sprejemu olrok na gl. kol. 1 Vpisovanje na Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani bo dne 1., Z in 3. septembra 1937 od 9—12 dopoldne. Pojasnila na zavodu. 1 Salezijanska prosveta na Kodeljevem vabi članstvo vseh odsekov na skupni sestanek, ki bo drevi ob 8 v društveni 6obi v Mladinskem domu. 1 Na I. vpisovanje v vse razrede dne 1., 2. in 3. sept.. vsakokrat od 8—12. V L razred so sprejemajo učenci(ke), ki so dovršili IV. razr. ljudske šole brez slabe ocene ali ki so dovršili razred višje ljudske šole. — K vpisu naj vsakdo prinese šolsko spričevalo (izkaz), davčno fiolrdilo in krstni list. Šolnine ne plačajo oni, ki plačujejo manj kot 800 din letnega davka; za ostale jc pa šolnina letos glolioko znižana. — Popravni izpiti bodo 30. in 31. avgusta od 8. ure dalje. — Vse druge jiotrebne informacije so objavljene na oglasni deski v šoli. 1 Tiger v Ljubljani. Na velesejmu bo v misijonskem paviljonu O posebna privlačnost pravi bengalski kraljevski tiger, ki je bil ustreljen leta 1935. v Teraju |x>d Himalajo in 60 ga naši slovenski misijonarji v Indiji poslali za indijsko misijonsko razstavo v Ljubljani. Tiger postaja tudi v Indiji vedno večja dragocenost in stane boljši eksemplar 70 do 80.000 din. Lovijo ga v pasti ali jame; vsako leto pa napravijo bogati maharadže večje love s sloni po bengalskih džunglah in močvirjih, kjer se skriva tiger. Naš eksemplar je izredno velik, meri 3.20 m. 6 strašnim zobovjem in demonskim fiogledom ter mu je naš dvorni prepa-rator g. Ilerfort dal tako obliko, da bo zbujal splošno jiozornost. Prav gotov nima para v celi Jugoslaviji. Obiskovalci velesejma si ga bodo lahko ogledali na velezanunivi misijonski razstavi, na katero žc sedaj opozarjamo. 1 V Postojnsko jamo, dne 5. septembra t. 1. Bajna razsvetljava vse jame. Jamske prireditve. Izletnik: imajo priliko udeležiti sc popoldne slav-nosti odkritja spomenika kralju Aleksandru I. na Rakeku. Prijave še sprejema Zadruga železniških uradnikov »Dom« v Ljubljani, hotel Metropol, novo poslopje. I. nadstropje. I Razne nesreče. Pred mestnim magistratom je včeraj okoli 13.45 padla s kolesa 30-ielna šivilja Vlasla Kureš. stanujoča v Hrenovi ulici. Pri padcu je dobila močan pretres možganov in tudi zunanjo jx>škodbe, tako da so jo z reševalnim avtomobilom morali prepeljati v splošno bolnišnico. Tja so skoraj ob istem času pripeljali tudi delavca. 27 letnega Josipa Mariniča. rodom iz Odrancev v Prekmurju, stanujočega v Črnučah in za|ioslenega v taiuošnji opekarni. Okoli 14. se je nanj vsula množina zemlje in je pri tem Marinič dobil notranje jx»škodbe. 1 Tatvine koles. Izpred gostilne Suhadolc na Dobrovi pri Ljubljani jc bilo ukradeno črno ple-skano kolo. znamke >-A|iolo«. vredno 700 dinarjev, l astnik je bil dclavec Rihar Alojzij iz Dobrove. Delavcu Ivanu Štruklju pa je bilo isti dan na Smartinski cesti ukradeno kolo 4O0 din vredno, žc staro kolo izpred Šventnerjeve gostilne. I Male tatvine. Mariji Koleučcvi v Korylkovi ulici jc tal odnesel iz kurnika 2 kokoši, vredni 100 din, ker sla bili plemenski in izredno lepi Mesarju Ivanu Janežu je neznan tat j>onoči odnesel iz odprte 6tojnicc malo thnico z uteži, vredno skufiaj 190 din. I Nočno službo imajo lekarne: mr. I.eustek, Resi jeva cesta 1; mr, Baliovec, Kongresni trg 12, in mr. Koniotar, Vič — Tržaška ccsta. Liulomer Na mescanskj soli v Ljutomeru bo vpisovanje za 1. razred dne 1. septembra, za ostale razrede 2. soptombra, vsakokrat od pol 8. dalje. Popravni izpiti bodo 4. se|>tonibra. Več na šolskih vratih. Na strokovno nadaljevalni šoli r Ljutomeru bo vpisovanje za vajence v nedeljo, dne 5. septembra, ob 10. Priglasiti se morajo vajenci (ke), ki se uče pri mojstrih v Ljutomeru mestu in okolici, na Ka-menščaku, v Cezanjeveih, Lukavcih in šalincih. Naročajt; in čitajte naša katoliške dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom« Rogaška Slatina v radiu Dočim je radijska reportaža kratkovalovno jiostaje Osrednjega tiskovnega urada na ozemlju bivše Kranjske obsegala predvsem naša glavna letovišča, bomo te dni slišali predavanja o naših glavnih zdraviliščih, iz katerih se bodo zvečer oddajale tudi glasbene reportaže. Zdravilišče Rimske Toplice je bilo prvo, ki sc jo jx> radiu predstavilo zunanjemu in domačemu svetu. V resnici umetniški spored glasbene reportaže so izvajali znani umetniki iz Celja pod vodstvom ravnatelja Glasbene Malice prof. Karla Sancina. Kakor nam javljajo, je bil prenos glasbene reportaže iz Rimskih Toplic zelo čist ter so j>oslu.šalri, ki ljubijo lepo glasbo, v polnem obsegu |>rišli na svoj račun. Drevi bomp v zvezi v Rogaško Slatino. — Blagopokojni kralj Aleksander je ob neki priliki nazval Rogaško Slatino biser naše kraljevine. To znamenito zdravilišče, ki leži v prijazni dolini, južno od zelenega Boča, in ki ga z vzhodne strani čuva jx>nosna Donačka gora, naš slovenski Rigi, se je za današnjo glasbeno reportažo temeljilo pripravilo. Že več let gostuje v Rogaški Slatini orkester ljubljanske opere in je zaradi tega tudi razumljivo, da bo ta odlični zbor izvajal glasbeno reportažo za Rogaško Slatino. Tujina se bo lahko prepričala, da Rogaška Slatina svojim gostom no nudi samo zdravja in oddiha, .temveč da skrbi tudi za razvedrilo onih, ki se mu zaupajo. 0 velikih vrednostih rogaških vrelcev bodo informirala tujino predavanja, ki jih bo kratkovalovna jx>staja v Belgradu emitirala, in sicer ob 13.45 v srbskohrvatskem. ob 20 v francoskem, of> 20.15 v nemškem in 21.30 v angleškem jeziku. Takoj nato sledi prenos glasbene reportaže, ki bo trajal tri četrt ure. Vsi, ki ste si v Rogaški Slatini zojTet pridobili svoje zdravje, in vsi, ki nameravate v liodoče posečati to zdravilišče, odprite danes svoje radijske aparate, poslušajte predavanja in uživajte ob zvokih orkestra ljubljanske opero. Ta jircnos iz Rogaške Slatine bo oddajala tudi ljubljanska radijska fioslaja. Maribor m St. maše za planince. V nedeljo, 29. f. m. bo pri Mariborski koči sveta maša ob 9, pri Arehu ob 11, na Smolniku ob 9 in na Uršlji gori ob 9. V Iran-čiškanski cerkvi v Mariboru zjutraj ob četrt na 5. — Aljažev klub. m Jubilej odlične mariborske obitelji. Te dni je slavil 30-letnico poroke odlični mariborski meščan g. Franc Ilohnjec 6 svojo blago gosj>o soprogo Viljcmino. G. Ilohnjec je priznan mesarski obrtnik v Mariboru, dolgoletni član občinsnega 6veia, bil je celo vrsto let član Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, član je mojstrske izpitne komisije ter številnih korjx>raeij in ustanov v Mariboru. Sj>o-niladi je obhajal 30-letnico samostojne mesarske obrti. V teku let si je iz. skromnih začetkov ustvaril v Mariboru lep dom in ugleden položaj. Njemu in gospej soprogi prisrčno čestitamo k 30-!etnici njune poroke, obenem pa mu izražamo čestitke tudi k 30-letnici obstoja njegove obrti. m Prosvetni tabor pri Sv. Trojici v Slov. gor. Interesentom, ki se nameravajo udeležiti prosvetnega tabora v Sv. Trojici v Slov. gorah v nedeljo, dne 29. avgusta, javljamo, da se dobe vse natančnejše informacije v tajništvu Prosvetno zveze, Aleksandrova cesta 6. Prijave se sprejemajo najkasneje do sobot" opoldne. Skupen odh^i'ž avtomobilom je v nedeljo zjutraj ob t>ol 8 iz Tomšičevega drevoreda. m Propagandno delo »Mariborskega tedna« sa Maribor. V sredo zvečer je uprava Mariborskega tedna fiovahila mariborske novinarje na sestanek, da jim pojasni veliko propagandno delo, ki ga vrši »Mariborski teden« za dvig tujskega prometa v Mariboru in okolici. Leta 1933. so znašali izdatki za propagando 33.000 din, lela 1984. že 41.000, leta 1935. so se dvignili na 89.000, lela 1936. eo znašali 69.000, letos pa so že presegli znesek 100.000 din. Letos je mariborski teden razdelil 1000 letakov v 3 jezikih na ljubljanskem velesejmu, razposlal jo 3000 velikih lepakov v 3 jezikih, S500 vagonskih tablic v 4 jezikih, 75.000 propagandnih letakov v 4 jezikih, 15.000 jirospcklov Maribora v 8 jezikih, 10.000 sjioredov za letošnje prireditve v 2 jezikih, razdelil je 5000 lepakov za koncerte v mostnem parku, razposlal in afiširal 300 plakatov za mednarodni plesni turnir, razen tega .so bili na 150 postajali v celi državi afiširani projiagandni plakati Mariborskega tedna, lnscrati in pro|>agandne notice so bile objavljene v vseh slovenskih čarKjpisih, v vseh vodilnih dnevnikih države in bližnjega inozemstva, predvsem v Avstriji. V Zagrebu je bila aranžirana potujoča ccstna reklama in reklama s transparenti, vse naše tri radio postaje so tekom 14 dni jirinašale reklamne objave o Mariborskem tednu. Sad te velikojvotezne propagande se pozna v številu tujcev, ki obiščejo Maribor za časa Mariborskega tedna. To število narašča od leta do leta. m Pevsko društvo »Poštni rog« je preteklo nedeljo priredilo izlet na skrajno točko severne mejo, na Špičnik nad Svečino, k jer so jicvci pri Dreisieb-ner.ju ob veliki udeležbi domačinov in Avstrijcev zapeli več slovenskih narodnih pesmi. Mariborskim izletnikom in domačinom bo izlet ostal v najlepšem spominu. m Društvo nižjih poštnih uslužbencev vabi na javno letno veselico, ki jo priredi dno 5. septembra na letnem telovadišču v magdalenskem okraju v Koseskega ulici. Začetek ob pol 3 popoldne. Sodeluje poštna godba in pevsko društvo »Poštni rog'. Ker je čisti dobiček namenjen za božičnico otrok nižjih pošlnih uslužbencev, vabi odbor k obilni udeležbi. m Smrt uglednega trgoTca. Na Aleksandrovi resti je umrl včeraj v starosti 47 let trgovec gosp. Oskar Turad, solastnik znane Turadove trgovine na vogalu Aleksandrove in Prešernove ulice. Pokojnik jc bil spoštovan in ugleden mož. Njegovo truplo so prepeljali v Gradec ter ga tam položili v rodbinsko grobnico. Bodi inu ohranjen lop spomin, žalujočim našo sožalje! m Krediti za pretlakovanje dravskega mostu so sedaj definitivno odobreni. Prihodnji mesec bo licitacija za dobavo granitnih kock in oddajo del, ker pa so bo tudi ta procedura procej zavlekla, se bo lahko pričelo s tlakovanjem šefe prihodnjo pomlad. m Starosta mariborskih čevljarjev umrl. Na Frankopanski ulici 59 je umrl najstarejši mariborski čevljar mojster g. Ivan Iluber, Ki je dosege! častitljivo staros' 82 let. Pokopali ga bolo danes popoldne ct> 16 r.a radvanjskem potooališču. Naj počiva v n -: i u t m Na Pohorje vozi v nedeljo mestni avtobus ob 5.40. — V nedeljo ob 5 se odpelje trambus ua zagrebški velescjem. Voznina tja in nazaj 90 Din za osebo. Prijave sprejema prometna pisarna ua Glavnem trgi:. m Zanimiva razprava bo v ponedeljek dojiol-dne pred okrožnim sodiščem proti delavru Karlu Kosarju iz Ranče pri Pesnici, ki jc dno 10. julija t. 1. v Počehovi z nožem usmrtil delavca Adolfa Rožnika. Košar se zagovarja, da je izvršil dejanje v hipni razburjenosti, sodišče |>a ga je kvalificiralo kot umor ter bo razprava pred velikim senatom. SUH Ne pozabite na NIVEA! Ona krepi Vašo kožo!!! Socialno zavarovanje v L 1936 Kakor smo že v nedeljo na kratko poročali, je razvidno iz računskega zaključka Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, da so se finance bolniškega zavarovanja lani izboljšale. To nam dokazuje ludi naslednja tabela, ki nam kaže gibanje dohodkov bolniškega zavarovanja v zadnjih letih in presežke oz. primanjkljaje v primeri z izdatki. Dodali pa smo še višino zaostankov na prispevkih (vse v milij. din): prebitek zaostanki dohodki ali prim. na prispevkih 1930 307.96 — 3.8 158.6 1931 301.57 —31.16 173.9 1932 J63.64 -f 6.96 175.5 1933 260.04 +17.3 175.2 1934 264.3 + 7.85 168.94 1935 265.36 ' — 3.02 157.76 1936 292.1« + 1.30 180.9 Na splošno kaže, da so sc finance izboljšale, toda presežek je še majhen. Skupno je v letih 1930—193(5 (7 let) znašal primanjkljaj 38.0, presežki pa 33.5 milij. din. Še bolj pa pojasnjuje položaj socialnega zavarovanja višina zaostankov na prispevkih. Predpis prispevkov se je lani jiovečal za 26.8 milij. din, toda istočasno so narasli tudi zaostanki za 23.1 milijona din. kar je izredno veliko. Ti veliki zaostanki ovirajo v največji meri razmah socialnega zavarovanja ler so posebno občutni ua }>odrocju nekaterih uradov. V naslednjem podajamo pregled izdatkov bolniškega zavarovanja v lanskem letu (podatki za 1935 so v oklepajih) : hranarino 71.5 ((>1.8), porodne podpore 11.7 (16.36), jx»grebuine 2.4 (2.15), zdravniški stroški 360 (33.8), lekarniški stroški 37.6 (33.6), stroški v bolnišnicah 34.9 (31.5), stroški kopališč in sanatorijev 19.1 (18.37), zobna nega 4.2 (4.0), vzdrževanje atnbulatorijev 10.46 (10.06), upravni stroški 45.0 (44.75), stroški samouprave 1.0 (0.97), stroški laične kontrole bolnikov 2.26 (2.23), odpis inventarja 3.15 (2.2), odpis j»ri-spevkov 4.7 (3.04), obresti 6.21 (6.05) iu razno 0.5 (0.38). Aktiva so znašala 212.9 (213.26) milij. din in so v glavnem zaostanki, nadalje znašajo dolžniki 16.6 (16.9), gotovina 2.87 (2.5), naložbe pa 12.3 (11.15) milij. din. Med pasivi je najznatnejši dolg krajevnih organov nezgodnemu zavarovanju, ta dolg je lani narastel od 109.9 na 113.4 milij. Lastna sredstva krajevnih organov znašajo 29.9 (35.9) milij. din. Nezgodno zavarovanje daje naslednjo sliko o prispevkih in primanjkljajih v zadujih letih (v milij. din): 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 prispevki 71.4 71.9 57.24 62.4 64.9 62.6 74.0 primanjkljaj 11.8 5.46 2.65 1.06 8.9 9.2 15.16 1930 1935 1930 — 0.5 0.46 61.56 78.56 54.7 15.0 50.46 57.9 14881 210.17 216JS 112.3 109.9 113.1 Ta tabela nam kaže, da je zavarovanje zu primer nesreče še v težjem |>oložaju kot bolniško zavarovanje. Njegov deficit je stalen in je lani jirav znatno narastel, čeprav se je povečal donos prisj>evkov. Naslednja razpredelnica nam kaže gibanje najvažnejših aktivnih postavk v milij. din: gotovina naložbe vredn. papirji nepremičnine krajevni organi Skupno je dosegel deficit nezgodnega zavarovanja do konca leta 1936 vsoto 74.16 milij. din. Glavnično kritje na pasivni strani je navedeno s 415.5 (381.:!) milij. din. Med pasivi se nadalje nahaja pokojninski sklad uslužbencev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v znesku 133.37 (123.3) milij. din, fond nezgoduozavarnvalne panoge pa znaša 29.46 (27.8) milij. dili. Med ugodnimi znaki je omeniti, da je fond za kritje tečajnih razlik pri drž. papirjih narastel od 0.9 na 3.8 milij. din v zvezi z višjimi tečaji državnih papirjev. Posojila nezgoduozavarovalnc panoge so Se lota 1935 znašala komaj 3.2 milij. din. do konca leta pa je vsota posojil narasla na 45.56 milij. din, od česar so hipotekama posojila 17.5, dolgoročna jKisojila pa 28.07 milij. din. Pokojninski sklad uslužbencev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev izkazuje 8.6 milij. (8.2) prispevkov, skupno dohodkov 15.0 (14.2) milijona din in znaša poslovni jiresožek (1.7 (0.36) milijona din. Bilančna vsota je dosegla 151 A") (142.1) milij., od česar je primanjkljaj iz prejšnjih let padel od 18.441 na 18.08 milij. din. Na pokojninah je laui sklad izplačal 4.5 (4.4) milijona dinarjev. Končno objavlja Osrednji urad še bilanco za zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti, ki pa ni šc sedanje zavarovanje. Ta račun izkazuje 1.8 (1.54) milij. din dohodkov, bilančne vsote pa 29.40 (27.8) milij. din, katera je posojena nezgoduozavarovalni panogi. Stanje Narodne banke Dne 22. avgusta je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. avgust): Aktiva: zlato v blagajnah 1.660.5 (+ 1.5), zlato v inozemstvu 31.0, skupna podlaga 1.691.5 (+ '1.5), devize izven podlage 689.3 (— 13.0), kovani denar 393,0 (+ 9.0); posojila: menična 1.341.5 (+ 17.8), lombard 248.4 (+ 0.4), skupno 1.589.9 (+ 18.6), vrednostni papirji 170.2 (+ 40.3), razna aktiva 1.504.06 (+ 10.25). Pasiva: bankovci v obtoku 5.666.15 (— 66.44), drž. terjatve 54.8 (-f 30.4), žiro 1.269.95 (+ 53.0), razni računi 970.82 (+ 35.3), skupno obveznosti po vidu 2.295.6 (+ 118.67), obveznosti z rokom 50.0. razna pasiva 331.13 (+ 14.93). Obtok bankovcev in obvezn. po vidu 7.961.74 (+ 54.2), skupna podlaga s primom 2.173,58 (+ 1.9), od tega samo zlata v blagajnah 2.133.7 (-(- 1.9), odstotek skupnega kritja 27.30 (27.45)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 26.79 (26.95)%. Med aktivi se najbolj pozna nakup 40 milij. din vrednostnih papirjev, ker je banka sodelovala pr: emisiji 5. transe milijardnega posojila za javna dela. Nadalje so se povečala tudi posojila banke. Med pasivi se pozna običajna razbremenitev banke pred koncem meseca, naložbe pri banki so znatno narasle, v manjši meri pa se je zaradi povečanja nekaterih aktivnih pozicij zmanjšal obtok bankovcev, tako da jc odstotek kritja nekoliko manjši kot je bil za 15. avgust. ★ Dobra zaposlenost avstrijske težke industrije. Po poročilih dunajskih listov je zaposlenost železarske in jeklarske industrije letos še enkrat večja kot lani. Produkcija surovega železa je v juliju letos dosegla 107.8% višine iz leta 1929, jekla 115.2, valjarskih izdelkov 108.8 in železne rude 109%. izredni cestni prispevek Belgrajsko »Vreme'- poroča, da je v gradbenem ministrstvu izdelan načrt uredbe o izrednem cestnem prispevku za izkoriščanje državnih in nedržavnih cest. Po načrtu uredbe se bo plačal izredni prispevek za tovorne avtomobile v znesku 0.10 din od tone tovora in prevoženega kilometra. V primerih, kjer se količina prevoženega blaga in kilometrov ne more ugotoviti, se plača pavšalni prispevek po skali, ki gre od 500— 5000 din letno oziraje se na nosilnost voza. Pavšal za priklopne vozove bo znašal :2000 din. Ta prisjjevek mora plačati oni, ki cesto izkorišča, kakor tudi oni, v čigar imenu se blago prevaža. Predpisali in vterjali bi ta prispevek tehnični oddelki. Prispevek bi ee odmeril naprej po prometu v prejšnjem letu. Jesenski vetesejem Jesenski velesejem v Ljubljani bomo imeli letos od 1. do 12. septembra. Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnih in gos|xxiarskih razstav, ki bodo zavzemale okrog 40.000 m- prostora. Največja izmed teh razstav bo razstava slovenskega novinarstva, ki bo zavzemala 4 razstavne zgradbe. Tu bo jiodan prikaz in razvoj naših pisanih in tiskanih novin, novin v podobi, govorjenih in petih novi n ter novin v živi sliki. Vso to bo poživljeno 7. raznimi strokovnimi razstavnimi objekti. Tako bo razstavljena moderna tiskarna v obratu, model tovarne papirja v obratu itd. Tekom razstave bo izhajal aejmski dnevnik, ki ga l>odo urejevali kar tam na velesejmu. Slovenski misijonarji prirode etnografsko in misijonsko razstavo >Indijac. Ta razstava nam ho prikazala tajne in čare nam tako tuje Indije, njeno kulturo, v glavnem pa delovanje slovenskih misijonarjev. Razstavo Materi za otroka, priredi Zveza gospodinj v Ljubljani. Razstava bo obsegala higieno, zdravstvo in vzgojo otroka v predšolski in šolski dobi, prehrano, obleko. igrače itd. Javnost bo ludi tokrat zanimala umetnostna razstava slovenskih likovnih umetnikov. Cvetlično razstavo priredi Klub ljubiteljev cvetlica v Ljubljani, ki bo gotovo zelo pestra. Izpopolnjena pa l>o ta razstava še z. razstavo eksotičnih ribic in pa z razstavo metuljev. — Ljubitelji sadjarstva si bodo mogli ogledati vzoren sadni vrt, zasajen s plemenitim špatirnim sadnim drevjem. — Med nami je zelo mnogo rejcev malih živali. Zato na velesejmu ne ho manjkala razstava malih živali, ki jo priredi društvo Živalca.. V posebnem živalskem vrtu pa bo na ogled dlakasta in pernata divjad naših gozdov. Pri vsem tem pa seveda ne ho manjkalo razstav raznih industrijskih in obrtniških proizvodov, med njimi slavno znana razstava jiohištva. Na železnicah ima vsak obiskovalec polovično voznino. Na odhodni jiostaji naj jioleg cele vozno karle do Ljubljane kupi še rumeno železniško izkaznico za 2 <1 in. Na velesejmu bo dobil vclesejm-sko legitimacijo in jiotrdilo o obisku, nakar bo imel brezplačen povratek. Potovanje v Ljubljano je dovoljeno od 27. avgusla do 12. septembra, povratek pa od 1. do 17. septembru. * Postopek pri odmeri družbenega da>ka. Dogajalo se je, da prihajajo davčni organi v podjetja zaradi pregleda knjig itd. pri odmeri družbenega da\La, niso jio predhodno proučili davčne prijave s številnimi prilogami. Toda v točki 4. navodil za odmero družbenega davka Jt. 70.800 z dno 5. oktobra 1935 jo jasno j>ovcdano, da morajo davčni organi najprej pregledali davčne prijave, bilanco in priložene podatke, pa šele jjo jKdrebi zahtevati od davčnega ob vezan ca dopolnilo ali pojasnilo. Davčna oblast more zahtevati samo pismeno pojasnilo s pripombo, da more davčni obvezanec lia postavljena vprašanja odgovorili v odrejenem roku pismeno ali ustmeno. Šele če la pojasnila nc bi bila zadostna ali obvezanec no bi hotel odgovarjati na posamezna vprašanja, more davčna uprava pod-\zeti pregled fioslovnih knjig v podjetju. Zaradi tega jo treba prijaviti finančnemu ministrstvu primere, v katerih davčna oblast ne bi postojiala tako, kakor je odrejeno v točki 4. omenjonih navodil. Minimalne mezde za lesno delavsOo v drinski banovini. Ban drinske banovine v Sarajevu jo jirod-pisal minimalne mezde za lesno delavstvo. Najmanjša mezda lesnega delavca, ki je starejši kot 18 let, znaša 2.50 din, za delavstvo jjoJ 18 let pa 1.90 din na uro. Kvalificirani delavci ne morejo imeti nižjih mezd kot nekvalificirani. Zaslužek delavstva v akordu ne sme bili manjši od minimalne mezde. Akordno delo sinejo oddajati samo koncesioniranim jjodjetjem ali skupinam delavcev, nikakor pa ne subakordantom. Češka trgovina s pšenico. V juliju 1937 je češkoslovaška uvozila 716 vagonov pšenice, od tega iz .Jugoslavije 714 vagonov. Nasprotno pa je izvozila 1.376 vagonov pšenice, in sicer v Hamburg 639 vagonov, 279 vagonov v Nemčijo, 145 vagonov v Avstrijo, 254 v Švico in 60 na Dansko. — Nadalje je Češkoslovaška uvozila 1.162 vagonov koruze v juliju, od tega 100 vagonov iz Jugoslavije. Koliko dajo v Ameriki za reklamo. Po računih ameriške zveze izdajateliev listov, so lani znašali izdatki ameriških gospodarstvenikov za inserate v listih 188 (leta 1935 176) milij. dolarjev, za inserate v revijah 144 (119), za reklamo v radiu 60 (49J in za zunanjo reklamo 34 (29) milij., torej skupno 427 (364) milij. dolarjev. Tako so sc izdatki vseh podjetij, ki so poslali podatke lani, povečali v primeri z letom 1935 za 17%. Japonska izgublja balkanski trg. Prager Tag-blatt" piše: Polom ko je Japonska Se lani na Balkanu zelo veliko pridobila na terenu, se je lotos jajionska ekspanzija ustavila. Delež Japonsko na jugoslovanski trgovini je padel nn minimum. Japonska se ne nahaja med prvimi 25 državami v statistiki zunanje trgovine. V Grčijo iu Romunijo je Japonska letos v prvi polovici leta jiro-dala samo manjše količine žarnic, cenenih bombažnih tkanin iu koles. Gospodarsko zbližanje z Bolgarijo se doslej ni moelo izvesti. Bolgarija naj bi dobavljala tobak za japonske tekstilije. V albanski zunanji trgovini je prišla Japonska od 2. na 11. mesto. Borza Dne 20. avgusla 1987. Denar V zasebnem kliringu jo oslal na naših borzah angleški funt neizpremeiijen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu na 237.20—238«). Avstrijski šiling Je v Ljubljani popustil na H.37—8.47, v Zagrebu na 8.32—8.42. v Belgradu na 8.38- 8.43. Urški I>oni so beležili v Zagrebu 29.90u_H0.10, v Belgradu 29.80 denar. Nemški čeki so ostali v Ljubljani in Zagrebu ncizprciucnjeiii na 12.90—13.10, dočim so v Belgradu popusti li na 12.88-13.08. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1 milj. 724.318 din, v Belgradu 3,025.000 din. Kfcktni promet je dosegel v Belgradu 211.000 din. Ljubljana — tečaji s priniom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2905.66—2410.26 Berlin 100 mark............1743.52—1757.40 Bruselj 100 lielg............730.85— 7:15.91. Curili 100 frankov..........900.45—1003.52 London 1 funt.......215.95— 218.01 Ne\vyork 100 dolarjev .... 1309.76—4346.07 Pariz 100 frankov..........162.61— 164.05 Praga 100 kron......151.33— 152.43 Trst 100 lir................227.70— 230.78 Curih. Belgrad 10.—. Pariz 16.33, London 21.70 Ne\vyork 435.62, Bruselj 73.3375, Milan 22.025, Amsterdam 240.30, Berlin 175.03, Dunaj Dunaj 80.80—82.10, Stockholm 111.875, Oslo 100.06, Kojjenhagen 96.875, Pragu 15.19, Varšava 82.30, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, llclsingfors 9.505, Bueuos Aires 131.25. Vrednostni papirji Ljublj ana. 7"« investicijsko j>osojilo 89—!M), agrarji 53—54, vojna škoda promptna 4(>7—110, begluške obveznice 75—77. \% severni agrarji 51 o-*ojilo 84—85, 1% |>osojilo Drž. hip. banke 98 do 100, Trboveljska 265—275. Zagreb. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo !*> denar, agrarji 52.50—54, vojna škoda promptna 408—409 (408. 409), begluške ob-vznice 76 denar. dalm. agrarji 74.75—75.50, \",„ sev. agrarji 52.75 denar, 6% Blerovo posojilo »51 denar, 1% Blerovo |R>*ojilo 81—86, 1"/„ posojilo Drž. bij), banko 100 denar, 7% slab. jiosojilo 86.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7200 denar, Priv. agrarna banka l!«i denar, Trboveljska 245 do 260, (rutinami 45—60, Osj. livarna 200 blago. Osj. sludk. tov. 190-200, Dubrovačka 390—410 (100). Jadr. plov. 390 denar, Oceatiia 275 denar. Belgrad. Državni papirji: agrarji 53.50 denar, vojna škoda jiromptna 108— 409, za konec oktobra Mik blago, /a konec decembra 407.50 do tiK. begluške obveznice 76.75—77.25, dalm. agrarji 75—75.50, 4% sev agrarji 52.50 denar. 8% Blerovo posojilo!«.50—91 (93.75), 7",; Blerovo posojilo 84.25 denar. 1% posojilo Drž. hip. banke 100 den., 7?» stab. posojilo 92 denar. — Delnice: Narodna banka 7270 denar, Priv. agrarna banka 196.50 do 197 (mali komadi). Dunaj. 26. avgusta. Borza jc bila danes brez posla, kar je povzročilo, da so tečaji malenkostno začeli popuščati. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavsko-savsko-jadranska 67.55 (68.01), avstrijske stavbne srečke iz. leta 1920 17.10, Narodna banka 163 (163), Donavska paro-plovna družba 112, Stevveag 29.65 (30.20), Alpine 57.40 (57.30), Rima Muranv 105.90 (107.40>, Stevr-Dainiler-Puch 246.75 (246.50), Leykam 82.50. Žitni trg Novi Sad. Fižol : bč. iu srčni, beli brez vreče 2"» 200—205.50, srem. beli brez vreče ladia 202.50— 205. Ostalo ncizpremenjeno. Promet srednji. Udeležite se velikega | L prosvetnega tabora v Ptuju dne 19. septembra 1937 Razpis propagadnega lahkoatletskcga milini:a kot priredite« po dolžnosti Športnega kluba Amatacr -ju v Trbovljah. Športni klub Aniaterr v Trbovljah priredi v nedeljo 29. avgusta 1937 oh M.SO na svojem igrišču propagandni lahkoatletski miting kot prireditev po dolžnosti. — Pravico nastopa Imajo vsi verir. in neveri I', atleti klubov, kateri so (Mani J LAZ. Prijave proti prijavnim din 2 za točko in osebo, din S 7.U moštvo je nasloviti najpozneje do "9. avgusla pol uro pred prieetkom tekmovanja ua naslov Herman Kolnr. Loke 186, Trbovlje J Nagrado pri 5 tekmovalcih v poodini disciplini ilve priznan ci, pri vc« kakor pe.tili tekmovalcih v pn edini disciplini tri priznanicc; isto volja ludi za iimi-slva. Tokmoviinjo so bo vršilo na teknlišču, ki bo zavrtano na nogometnem igrišeu. ,, . Tekmovanje so vrii po pravilih in pravilniku ■ IliAA. Program jc naslednji: 1. tek na 100 metrov, seniorji: 2. tek na tna me-(rov, seniorji; 3. lek nn .Vmn mtrov, seniorji; «. met diska, seniorji; 5. met krogle, seniorji; 6. skok v daljavo. seniorji. 1. a) tek nn 100 metrov, junlorj! C; 2. a) met diska, juniorji C; :i. a) met kopja, juniorjt C; 4. a) skok v daljavo, junior.il C. ' Kulturni obzornik Matija Skrbeč; Senčarski dogodki Kranj 1937, str. 255, br. 20 din. Znane eo vsem še razmere v naši Sloveniji leta 1982, ko je slovensko ljudstvo vsepovsod praznovalo 60 lelnjco dr. A. Korošca ter se navduševalo nad malo prej izdanimi >punktacijami . ki so bile označene kot protidržaven akt, ter so bili z vso silo preganjani njihovi priznavalci. Takega nasilja, kakor so ga takrat vladajoči krogi izvajali nad slovensko zavednim prebivalstvom, še nismo čutili do ledaj in bi tudi želeli, da so nikdar več ne povrnejo listi časi, ko je že zaradi misli izdajal brat brata*. >Šenčurski dogodki, so tedaj vznemirjali slovenske oblastodržce. ki so iz male podeželske demonstracije najiravili državni upor ter rolo veleizdajo, kakor da bi bili preprosti gorenjski kmetje v zvezi z Mussolinijom, pripravljeni se mu predati, samo da bi se rešili pravoslavnih Srbov. Ti zločini so bili izmišljeni samo zato, da bi Slovence očrnili pri Srbih kot separatiste in ultramon-tance, državo rušeče -elemente«, ki jih je treba eksemplarično kaznovati. Iu tako so prišli ti de-monstrantje, ki so razbili shod župnika in jioslanca Barlela v Šenčurju, v ljubljanske in belgrajske ler milroviške zapore. Sami kranjski kmetje, obrtniki, bivši poslanci, akademiki in duhovniki, med njimi tudi taki, za Jugoslavijo zaslužni ljudje, ki so v borbi zanjo bili obsojeni od sovražnih držav na smrt (p. Godina) ali pa na 20 let ječe (Vombergarl. kar je vsekakor ironija usode. In ves ta zloglasni inscenirani proces jc popisal verodostojno in z vsemi dokumenti kranjski dekan g. Matija Škrbce, centralna oseba proccsa, ki jc moral eno leto presedeti v mitroviški custodiji honesti kot politični zločinec ter je vse priobčevai tekom letošnjega leta v kranjskem »Gorenjcu' in sjiis zdaj v ponatisku kot knjigo dal v promet. V poljudni a tekoči in plastični besedi, tudi s prijetnim humorjem a brez sovraštva do oseb popisuje ves potek od Koroščevih proslav in zažiganja kresov do demonstracij v Šenčurju in Komendi, njih natančno dogajanje, jxxlkrepljcno s pričami, ter začetke aretacij. Posebno značilno so opisane aretacije raznih duhovnikov kranjske dekanije ter spoštovanje faranov, ki so jih z zvonenjem spremljali na sramotni |H>li. Popisano jc življenje in zasliševanje v zaporih ljubljanskega sodišča (priložena jo vesela |>esmica iz tega časa) ler prevoz v Belgrad. v Glavnjačo in zapore sodišča, ozir. ua Ado Ciganlijo. še zanimivejše pa kot ti dosrodki je opisovanje politično zastrupljenega ozračja tistega časa v Kranju, denunciacije in vohunstvo, preganjanje profesorjev brez vsakega vzroka, naivne podtaknitve (zemljevid), da sc najde vzrok za nova preganjanja, hinavski uradni dokumenti, vse z namenom, da se uničijo sjovensko misleči inte-ligenli, ki so stali zvesto na strani ljudstva. Te strani bodo zanamcem največ |>ovedalo o splošnem položaju v Sloveniji listih strašnih let, ko nisi bil varen pred denunciacijo tovarišev. Značilno je tudi zasliševanje >zločincev< po preiskovalnem sodniku ler sodni proces sam pred sodiščem za zaščito države, ki je obtožence končnoveljavno obsodilo, v eselejsi so zopet dnevi, ko opisuje Skrbeč življenje v Kustodiji v družtii srbskih revolucionarjev dr. Dragoljuha Jovanoviča, Jefla Paviča iz Nikšiča (pri tem omenjam, da ob njegovem >zločinu< niso bili privolili ministri, temveč jc bilo napovedano le predavanje novinarja Djoniča, bivšega črnogorskega separatista, ki pa se je prav tedaj dal vladi na razpolago ter je poslal jioslanik v Tirani — podpisani recenzent jo takrat pri teh demonstracijah sodeloval) ter dr. Vladka Mačka, ki je pri škrbcu deležen simjiatičnih besed. Priloženi sla tudi dvo dr. Mačkovi pesmi, ena slovenska in ena' hrvatska. Z osvoboditvijo iz. ječe — po preteku kazni — se knjiga zaključi. Prav jc bilo, da jc nekdo, in sicer najpoklica-nejši, opisal šenčul-ske dogodkeo katerih takrat, ko so sc odigravali, nismo mogli zaradi cenzure dobiti pravih jiodatkov. Nc samo zalo, da ojierejo udeleženci s sebe suni protidržavnega delovanja, temveč glavno za ilustracijo političnih razmer, v katerih smo tedaj živeli, je prav, da jo jiričujoča knjiga izšla. Človek so čudi, da smo Slovenci če lako mirno jircnašali tak pritisk, polvarjanjo dejstev ter hudobnost in škodoželjnost vladajoče stranke. Pisatelj sani pravi, da »naj bodo li dogodki le mala sličica vsega trpljenja, skozi katerega jc moral takrat slovenski narode. Kakor zdaj vidimo iz sjiisa, dejanja i-zločincevc niso bila bogve kako junaška, toda hudobnost in zločinstvo olilaslnikov jih jo napravilo za junake in mučence proli volji in proti zasluženju. In knjiga zalo ni hananje nedolžnih žrtev, temveč je ohtoiha režima in dokument žalostne sloienske hlapčevske usluznosti. In dobro hI bilo, da bi tudi drugi, ki so bili v tistih časih žrlev nasilja, napisali svoja križeva pota, zbrali vse krivice ter tako izdali >Črne bukve: najbolj neslovenskega režima v naši novejši zgodovini, da bi ne pozabili lako kmalu na tiste čase in ne koketirali več z njega predstavniki in nosilci pri nas. Tudi zato je knjiga vredna branja in nc samo, ker je prijetno |>isana in poceni. Id • Slovenira v Zritschrift fiir slavvisehe Philologin (1937, 1/2). — V tej glavni nemški znanstveni reviji za slavistične stvari, o katerih naj bodo ludi Nemci obveščeni, je napisal med drugimi ludi ljub- ljanski knjižničar dr. J. G Ion ar dve oceni, ki tudi nas zanimala, in sicer eno negativno, drugo pa v islotaki incri pozitivno. Negativno jo dr. Glonar ocenil znani, na zunaj monumentalni i tal i ja nsko-slovensk i slovar: Dizionario dello lin-guo Italiana-Hlovena, Milano 1087, sestavil A n -d rov i č, ki smo ga mi svoj čas pozdravili kot znak, da so so Italijani začeli zanimati za našo kulturo, zlasti za naš jezik kot sredstvo, služeče jim za razumevanje dveh narodov, ki jima je usojeno prebivali drug ob drugem. Glonar kot jezikoslovec ne gloda na le kulturno |>oliličnc razloge, temveč izključno na jezikovno in je do dna razočaran Navaja zglede, iz katerih se vidi, kako jiomanjkljivo jo avtorjevo znanje slovenščine ler zaključuje da »je žalostno, da Je v tako ugledni zalozbi izšlo tako skrpucaloc in to v času, ko ima Italija sama ze vrsto slavistov, ki bi knjigo lahko oteli takega neuspeha. 2e takoj v začetku se mu je de o zdelo sumljivo, ker pravi avtor, da jo delal n.-i pobudo politika dr. Kreka in ne morda kakega jezikoslovca. — Pozitivno pa jc ocenil Modnjakov »Iregled slovenskega slovstva«, začenjajoč z besedami: .Končno je vendar izšla prva celotna obdelava slovenske literature iz fine šole Prijateljevo in po dveletnem metodološkem šolanju na Poljskem.« Hvali Slodnjakovo življenjsko, nesu ho parno podajanje, njegovo poudarjanje slovenskega genija, ki snuje skozi vsa stoletja in ki mu je zvesto sledil. Odobrava, da se ozira tudi na nemško ustvarjajoče Slovence ter priznava, da je starejša perioda slabše obdelana. Ko govori o dobrih, pa ludi pomanjkljivih momentih v knjigi, podčrta veliko obvladanje 'materiala. veliko ljubezen ler popolno jasnost v nalogah novejše literarne zgodovine. Zaključi pa oceno, da bi bil Slodnjak pač edini pravi mož, ki bi mogel za -fllandbuch der Llleralur-Wiaaenschaft napisati še obok čez slovensko literaturo, ki je — na žalost — lam še izostal. |,j Za barikadami ic peščenih vre* se v Hangajn bore kitajski vojaki »oper Japonce. Belgijski Planici so priredili veliko narodno romanje k spomeniku padlih flamskih vojakov, ki so se med svetovno vojno borili za svobodo Belgije. Spomeiiik je ogromen križ ob reki Iseri pri mestu Dixmuiden. Kako merijo in fotografiralo hitrost Komu se v Rusiji najbolje godi Londonske :;Tinies« prinašajo zanimiv članek o razmerah v današnji Sovjetski Rusiji. Avtor posebno izčrpno obdeluje vprašanje o plačah inteli-gentov. O dohodkih nove buržoazije — tako piše člankar — je težko dobiti točne in podrobne podatke. Na splošno moremo vendarle trditi, da v Sovjetski Rusiji največ zaslužijo igralči. Prvovrsten igralec zasluži mesečnih 10.000 rubljev. Priljubljen novelist lahko zasluži na leto do 100.000 rubljev. Dirigenti jazz-orkestrov pa so plačani znatno bolje od igralcev in pisateljev. Po čisto drugačni lestvici štejejo zaslužek direktorji trgovskih in industrijskih podjetij, visoki državni uradniki, glave v stranki itd. Povprašati, Za razvoj katoliškega časopisja Katoliško časopisje je eno najvažnejših pripomočkov za širjenje katoliške vere in za njeno obrambo. Vernikom se vedno bolj odpirajo oči, da je dolžnost slehernega katoličana, da podpira katoliške liste. To dokazuje sijajni dvig pariškega lista i La Croix«. Sleherna številka ima pri naslovu podobo križa. Ko 60 se spočetka radi tega nekateri zbali in 60 svetovali, naj križ odstranijo, se je število naročnikov takoj znižalo in se spet koj povečalo, ko je križ spet ki asil naslovno 6tran. Na Holandskem je dal neki konvertit povod za izdajanje katoliškega časopisja, ki je zdaj ondi tako na višku. List »De Tijd« je sijajno ureievan in je največ pripomogel, da so holandski katoličani tako zavedni. Drugo veliko holandsko katoliško glasilo »De Maasbode« je dandanes eno najboljših katoliških listov na svetu. Katoliška Anglija ima Ie tednike. Vodilni kat. angleški list »The Universe« izhaja že v 120.000 izvodih. — Kako more biti uspešna propaganda za katoliško časopisje, pa so za zgled češki katoličani, ki so za 6voj praški list »Lidove listy« v 14 dneh pridobili 28.000 novih naročnikov za nedeljsko izdajo; in spet čez 14 dni je to število poskočilo na 55.000. koliko gaze ali plače ima sam Stalin in člani njegovega spremstva, to smatrajo v Sovjetski Rusiji že kar za smrtni greh! Uradna poročila, namenjena širokim množicam, navajajo zelo nizke številke o nagradah tem veljakom, kar pa način življenja vodiluih osebnosti v političnem, vojaškem in gospodarskem svetu postavlja na očitno in otipljivo laž. Ti ljudje živijo lako imenitno, kakor je Ie mogoče v današnji Rusiji, kjer manjka nekaterih luksuznih predmetov. Vendar se kljub temu obdajajo s takim sijajem, o kakršnem se celo najbogatejši m prebivalcem Združenih držav niti ne sanja ne... Stanujejo v krasnih privatnih palačah, vozijo se z uvoženimi luksuznimi limuzinami, dobivajo brez vsakih sitnosti vse potrebno za vsakdanje življenje, kar importirajo iz inozemstva, potujejo po Rusiji v salonskih vagonih itd. Imetja ne kopičijo; zakaj neki, saj je to itak brez jx>menal Nihče med njimi namreč ne v£, ali bo dočakal jutrišnji dan in, če ga bo dočakal, v kakšnem položaju in stanju ga bo dočakal? Zato izrabljajo in preživljajo današnji dan kot pravi obsojenci... Udobje v imenitnih palačah lahko že jutri zamenjajo z jetniško celico ali leseno barako na sibirskem izgnanstvu... Tilnik mu je otrpnil Iz Mosta na Češkem poročajo, da je tamkaj 13 letni rudarjev sin Kari Zienert obolel za nevarno in nalezljivo boleznijo, ki se imenuje otrp-njenje tilnika. Ta bolezen je smrtno nevarna. Ko je fantič obolel, nihče ni vedel, da ima to bolezen. Ker pa je bil hudo bolan, so ga dali v bolnišnico, kjer so šele dognali, kakšno bolezen ima fantiček. Oblasti so takoj vse ukrenile, da bi preprečile, da se bolezen ne bi razširila. Deček je zadnje čase bil na počitnicah skupaj z devetero drugimi tovariši na neki ferialni koloniji blizu Karlovih Va-rov. Vsi so spali na nekem skednju. Sodijo, da je deček bolezen, ki ga nenavadno hudo drži, na-lezel prav na počitnicah. Zato so tudi onih devet dečkov prijeli in so jih dali pod stalno zdravniško nadzorstvo. Od povsod Mednarodni kongres rentgenologov bo v Či kagu od 12. do 17. septembra. Oblak se je utrgal nad Berlinom ter je povo-denj zalila notranje mesto. Tudi po drugih krajih Nemčije so bili tako hudi nalivi, da so vode naglo narasle ter da je na Donavi pri obrežnih delih voda vzela tri delavce. Tri milijone fotografij v sekundi! Srnjak v podzemeljski železnici Brezposelnih je bilo v Avstriji letošnjega avgusta naštetih še 182.400 in se je od zadnjič njihovo število zmanjšalo za 49(50 ljudi. Saje so začeli preganjati v nemškem mestu Stuttgart. Na gričih, ki obdajajo lo lično mesto, so nastavili posebne straže, katere pazijo, iz katerih dimnikov se dviga največ črnih saj. Tam potem oblast zagrabi in lastnika prisili, da modernizira svoje dimnike. Odkar so to uvedli, je v Stuttgartu vsak dan nekaj tisoč kilogramov saj manj v zraku kakor jioprej. Mestna elektrarna je svoje dimnike tako modernizirala, da sedaj ujamejo vsak dan 30.000 kg saj, katere so poprej šle v zrak in ga kvarile. »Vsi smo muzikalični, lale najmlajši bo pa ist, kakor je videti!« »Postelja je lepa, — ampak, ali bo zdržala dvanajst let?« Spomenik kraljevski pisateljici in pesnici Carmen Silvi. V Romuniji so te dni v navzočnosti kralja Karola odkrili spomenik rajni romunski kraljici Elizabeti, ki je bila sloveča pisateljica in pesnica. Svoja dela je objavljala j>od imenom Carmen Silva. Iz Berlina poročajo, da je v prvi noči tega tedna na berlinski jx)dzeniski železnici nastalo naenkrat veliko razburjenje. Železniški uradniki in drugo osebje podzemske železnice so morali namreč vso noč loviti srnjaka, ki je zašel v predor podzemske železnice. Srnjak je namreč ušel iz berlinskega živalskega vrta ter je najprej hotel iti domovat ter se past na neko predmestno pokopališče. Tu pa ga je menda že kdo prepodil, nakar je odhitel proti notranjemu mestu. Čeprav je bila že temna noč in so po vseh prometnih ulicah gorele slejieče luči, se je vrli srnjak prav dobro izogibal drvečim avtomobilistom. Ko pa se je tega naveličal, je kratkomalo po bližnjih ulicah skočil navzdol v predor podzemske železnice. Ker je bilo tukaj tudi preveč slepeče svetlobe, jo je ucvrl dalje skozi predor, in sicer naravnost proti notranjemu mestu. Železničarji so morali seveda drveti za njim. Kajpada je bil vrli srnjak precej bolj uren kakor j>a železničarji. Ker mu pa želez-ničarski možje le niso dali miru, se jim je skril pod vagon podzemske železnice, misleč, da ga tam nihče ne bo iskal. Pa se je zmotil. Prišli so možje in ga opazili. Nato so tiho prinesli vrvi in ga ujeli v zanko. Drugo jutro so ga vrnili živalskemu vrtu docela nejx)škodovanega. Imel je pač srečo, da je ušel v Berlinu, sicer bi bil morda kje na samoti prišel prezgodaj v kuhinjski lonec. Kadar človek kje na kakem dirkališču vidi dirkajoči avto, ki morda z naglico čez 200 kilometrov brzi jk> areni, takrat si voza prav gotovo ne more natančno ogledati, ker bo senca voza komaj zdrknila mimo njega, pa bo že zopet izginila. Pač bo slišal strašen ropot in tulenje motorja, a voza samega ne bo natančno videl. Tega je kriva velikanska naglica, ki je tako velika, da naše oko tako naglo premikajočega se predmeta ne more več natančno zajeti. Katero oko bi moglo videti osi pri naglo vrtečem se kolesu? Kdo bi mogel s svojim očesom opaziti ter zasledovati let iz puške izstreljene kroglo? Kdo bi mogel natančno opazovati, kako se spreminja ognjena kača pri streli, ki jo vidimo švigniti izpod neba? Neštevilni so taki primeri samo iz tehnike, ki dokazujejo, kako Človeške oči same ne morejo niti približno zasledovati brzine telesa, katero se premika z nenavadno naglico. Vendar pa je za tehniko in za znanost velikega pomena, če človek vč, kako naglo se kaka stvar premika. Kako to dognati, ko pa tega nobene človeške oči ne morejo zajeti? Česar pa ne zmore človeško oko, to zmore film, ki se je v zadnjih letih tako silno razvil. Nejjoučeni človek bo gotovo ves osupnjen vzkliknil, ko bo slišal o novodobnem tehničnem napredku: To so nezaslišane reči, katerih bi pred nekaj leti ne mogel verjeti noben živ človek! To vse, kar se sedaj na jxxlročju tehnike dogaja, je že bolj podobno kaki pravljici, kakor pa resnici. Tako bo trdil laik. Tehnični inženjer pa neutrudno dela in se trudi, da bi iznašel nova sredstva, s katerimi bi mogel pojasniti skrivnost naglice, ki je doslej bila zaprta človeškim očem. Doslej se znanstvenikom še ni posrečilo, da bi bili dognali skrivnost naglice atoma. Nihče tudi ne bi mogel najx>vedati, da se bo kaj takega človeku kdaj jx>-srečilo. Pač pa se je človeku sijajno posrečilo opazovati in ujeti hitrost oziroma natančno opazovati predmet, najsi se je še tako naglo premikal. Kakor more dandanes zdravnik jx>d mikroskopom natančno opazovati bacil, bolezensko kal, katera je še pred nedolgim vsakemu človeškemu očesu bila nevidna, tako more danes na primer filmski inženjer natančno opazovati naglo se premikajoči predmet ter ga v vsaki legi študirati. Filmski aparat je tako dovršen, da more opazovalec udobno in počasi opazovati vsako telo, najsi bi se premikalo 200 kilometrov na uro. Takšna hitrost se potem v filmu vidi kakor bi polž lezel jx> mizi. Po svetu so organizirani jiosebni zavodi za merjenje prav majčkenega časa. — To merjenje opravljajo s jx>močjo visokofrekvenčne kinematografije. Nemški inženjer Thun je izdelal že tak aparat, ki v eni sekundi jjosname že 460.000 slik premikajočega se telesa. Motor kakega dirkalnega avtomobila napravi v eni sekundi kakih 100 obratov. S pomočjo tega aparata pa je mogoče vsako stotinko enega obrata natančno fotografirati. V ta namen je potrebnih na sekundo 10.000 lotografij. To ni več nobena umetnost, ker že brez vsake težave dobivajo do 460.000 fotografij na sekundo. Sedaj pa pomislite, da navadni film, ki ga gledate v kinu na platnu, navadno nima več kakor kakšnih 100.000 fotografij. Torej je film, ki je narejen v eni sekundi štirikrat daljši kakor pa filmi, ki jih celo uro gledate na platnu. Kako potem na takem sekundiiem filmu merijo hitrost, to je znanost zase. Preveč učeno bi bilo, kdor bi hotel to razlagati. Dejstvo pa je, da vsak navadni filmski kino aparat more natančno jxnlajati film, v katerem je bilo narejenih 800 fotografij na sekundo. Če je treba predvajati film. ki je ujel 1000 fotografij na sekundo, ga je treba štiridesetkrat počasneje vrteti, da morejo ljudje na njem kaj videti. Da morejo fotografirati električno iskro, ki skoči z enega predmeta na drugi, za to je treba 10.000 do 10.000.000 fotografij na sekundo. Kadar potem tak film s jx>trebno počasnostjo kažejo, lahko ljudje natančno vidijo, kako jx>t ubira električna iskra. Zadnje čase pa so drugi inženjerji dosegli že možnost, da s svojimi aparati fotografirajo že do 3,000.000 slik v eni sekundi. Ta visoki napredek omogoča, da morejo natančno meriti največje brzine in vsako še tako veliko hitrico v vseh jx>-drobnostih natančno opazovati. Ameriška vojna letala lete 500 hm na uro Vojni oddelek (ministrstvo) ameriške vlade je jx>dpisal pogodbo za nabavo nadaljnjih 210 vojaških letal, ki jih bo izdelala družba Curtiss-NVright v Buffalo za ceno 4,113.550 dolarjev. Naročena letala so plod dolgotrajnega dela in poskusov. Po svojih tehničnih vrlinah in sposobnostih prekašajo vsa dosedaj |X)znana letala raznih drugih držav. Uporabljene so pri tem tipu vojaških letal vse najnovejše tehnične pridobitve v gradnji aeroplanov. Ta nova letala so opremljena z motorji za 1100 konjskih sil, ki vlečejo ajiarat z maksimalno brzino do 500 km na uro. Curtiss-Wright družba je starejša tovarna letal. To naročilo ameriške vlade bo morala izvršiti do konca julija prihodnjega leta. P"g!ed oa mesto Sangaj. Spredaj jc tako Imemevani vrini most fes reko šuran. Na desni so mednarodne naselbine. V ozadju so trgovski nehotičniki evropskih kolonij. Se o popravilu strelovodov Ljubljana, 26. avgusta. Pred kratkim je »Slovenec« objavil dve notici, kjer so se prizadeti pritoževali nad neko firmo Komnenič iz Maribora, ki je pregledovala in popravljala strelovode zlasti na cerkvah in zvonikih. Ta tvrdka se je pojavila pred dvema letoma in se je odlikovala z naravnost neznosnimi in oderuškimi cenami za popravila in pregledovanje cerkvenih strelovodov. Oblast je tedaj postala na tvrdko pozorna in ji kmalu odvzela koncesijo. Letos pa se je spet pojavila nova taka »firma« z naslovom »Ju-gogrom«, pod katerim pa je spet napisano ime Komnenič. Na tiskovinah tvrdke je videti, da ima svoj kedež v Mariboru, Zagrebu in Belgradu. Na tiskovinah, ki so namenjene za Slovenijo, pa je poleg tega podpisan šc neki Edvard Kokovnik, bivši natakar v Mariboru. Agentje te »firme« so letos spomladi obiskali dosti ccrkva, zlasti v ptujskem okraju, kjer 60 »popravljali« strelovode za naravnost oderuške cene. Prizadetih je mnogo cerkvenih pred-stojništev, ki se sedaj nikamor ne morejo obrniti, kajti na računskih potrdilih jc podpisana spet neka druga tvrdka. V tej zadevi smo se obrnili na priznano in staro ljubljansko tvrdko Teodor Korn na Poljanski cesti. G. Korn nam je povedal, da je omenjeni »tvrdki« banska uprava že zdavnaj odvzela koncesijo. Nimajo tedaj nobene pravice izvrševati obrt in tudi niso strokovnjaki. Kar sc tiče cen, nam je g. Korn izjavil, da so silno pretirane. Poskrbljeno pa je, da posel teh Ljudi ne bo več tako cve-teL kakor je doslej. Opozarjamo vse občinstvo, zlasti pa cerkvena predstojništva, naj ne nasedajo agentom te in sličnih tvrdk. Kadar imajo kaj popraviti na svojih strelovodih, naj se obrnejo na ljubljanske tvrdke. Saj imamo v Ljubljani več takih tvrdk, n. pr. priznano tvrdko Teodor Korn na Poljanski cesti, ki že dolga desetletja izvršuje taka naročila res solidno in za zmerno ccno. Vse druge sumljive in vsiljive agente pa naj v svojem lastnem interesu odločno zavrnejo. Celje c Sestanek lahkoatletske sekcije SK Jugoslavije bo drevi oh pol 8 v Domu. Udeležba obvezna! c Državna deska meščanska šola v Celju. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. iu 3. septembra, in sicer od 8 do 13. Kdor želi vstopiti v jirvi razred, mora pri vpisu predložiti zadnji šolski izkaz, krstni list ter jiotrdilo davčne oblasti o višini neposrednega davka, ki ga jvlačuje. Potrdilo je jx>-trebno tudi, če nima predpisov na davkih. Ostale podrobnosti so objavljene na uradni deski v šoli. c S skednja je padel 5 m globoko. Pred dnevi je padel s skedn ja "> m globoko Sadržnik Matija, 57 letni dninar iz Hebenštrajta pri Konjicah. Pri padcu si je močno poškodoval hrbtenico. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico. c Umrl je v celjski jami bolnišnici Popovič Gašpar, 61 letni posestnik, doma iz Mestinske vasi pri Tristavi. N. p. v m.! c Ne nasedajte agentom in krošnjarjem. Takoj, ko prodajo Savinjčani svoj hmelj, preplavijo Savinjsko dolino številni agenti in krošnjarji, ki skušajo na vse načine izvabiti iz hmeljarja denar. Vsak zatrjuje, da je tako ugodnostni nakup, da se splača kupiti, četudi tega no |*)trehuje. Pred leti so nekateri taki spretni prodajalci obogateli, ko so z raznimi prevarami izvlekli iz kmetov velike vsote za svoje slabo blago. Tudi v zadnjih letih se še vedno pojavljajo jx> vaseh agenti, ki se izdajajo, da so direktorji velike tovarne iz inozemstva in da ne hodijo v namen, da bi prodali ta ali oni košček blaga, ampak da bi se ljudje prepričali. kako dobre kvalitete je to in ono blago. Včasih fingirajo, kakor da ne znajo niti slovenski, ker so pravkar prispeli v Savinjsko dolino naravnost iz Češke. Kmetje čestokrat nasedejo in kupijo na videz poceni in dobro, pozneje pa se prepričajo, da so kupili blago, ki je jiopolnoma zanič. Mnogo krošnjarjev je sicer ubogih in je prav, če jim kmetje pomagajo v stiski, toda velikokrat jim je boljše dati kako jx>dj)oro kakor kupiti njihovo ponavadi slabo blago. Vsekakor pa je vedno boljše kupiti od poznanega trgovca ali obrtnika, kateri si vam ne bo upal dati slabega blaga. c Kino Metropol. Danes »Njegov najboljši prijatelje (Harry Piel). Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes in jutri. 27. in 28.. obakrat ob pol 9 zvečer, velofilm. reniek delo Charles Dickensa »David Copperfieldc, pri katerem nastopa večje število odličnih igralcev, njim na čelu svetovno znani otrok Freddie Bar-holomew. Za dodatek Foxov tednik in še kaj! Vojnik Meščanska šola. Učiteljska seja 3». avgusta ob 8. Popravni završni izpiti 31. avgusta ob S. Razredni popravni izpiti 3. in 4. septembra. Vpisovanje 1., 2. in 3. septembra. Šolska maša 6. in 10. »septembra. Redni ]>ouk 10. septembra. -— Vse podrobnosti eo razvidne iz letnega i zvest ja, naznanila v šolski veži in v izložbi g. Pušnika v Vojniku. Ljubljana po loči prizadetim kmetom Gospod ban Dravske banovine je z ozirom na veliko škodo, ki jo je jiovzročiln pred kratkim toča in drugo neurje v mnogih krajih Dravske banovine, pozval vse prebivalstvo k podpiranju poškodovanih krajev. Temu vabilu se je odzvalo tudi mesto Ljubljana ter se je v ta namen organiziral poseben pomožni odbor. Prva seja tega odbora (ustanovna seja) je bila v torek, dne 24. avgusta 1937 ob 9 dopoldne v veliki dvorani mestnega magistrata, katere so se udeležili skoraj vsi povabljeni zastopniki raznih ustanov in korporarij mesta Ljubljane. Sejo je vodil podpredsednik dr. Vladimir Ravnihar, ki je jioročal o tozadevni akciji banske uprave in pozval vse navzoče k čim hitrejši in uspešnejši pomoči. Poročal je tudi načelnik mestnega soc:nlnega urada g. 11. Svetel in opisal težko uesrečo, ki je prizadela Slovenijo, pa tudi mestu Ljubljani ni prizanesla. Zlasti posestniki na Barju trpijo velikansko škodo, ker jim je narasla Ljubljanica preplavila polja in travnike in jim uničila skoraj ves pridelek. Naravno je, da se Ljubljana kot središče Slovenije rada odzove vabilu, organizirati na svojem območju akcijo, ki naj nabira denarna sredstva za pomoč tistim poškodovancem, katerim je nemila usoda uničila pridelke in imetje. Ljubljana ve za to svojo dolžnost in bo svoje usmiljeno srce tudi sedaj rada odprla, da pomaga popraviti gorje, ki je doletelo toliko naših kmetovalcev. Ljubljana se sicer nahaja v posebnem položaju, ker mora skrbeti za svoje občine. |>oleg tega pa nuditi socialno pomoč tudi številnim tujim občinam, ki v Ljubljani^ že deli časa prebivajo. Za to delo pa ne zadoščajo običajna proračunska sredstva, temveč inora občina vsako leto v zimskih mesecih trkati ua ljubljanska srca in zbirati denar s j>o-močjo zimskih pomožnih akcij. Taka akcija bo seveda tudi letos potrebna. Jasno pa je, da dveh pomožnih den arnih akcij ni mogočo hkrati voditi. Zato naj se vrši zbiralna akcija za poškodovane kmetovalce v mesecu septembru in naj se v tem mesecu tudi zaključi, ostali zimski meseci pa naj bodo prosti za zimsko pomožno akcijo, ki se pričenja običajno meseca oktobra. Na ta način bo prišla oškodovancem pomoč Ljubljane hitro in njena lastna nabiralna akcija ne bo s tem motena. Nato je bil izvoljen ožji odbor, ki ga tvorijo predsednik oziroma podpredsednik mestne občine, štirje zastopniki mestnega sveta ter zastopniki vseh stanov in korporacij Ljubljane. Visoko pri Kranju Praznovanje 70 letnice gostilničarja g. Ivana Okorna. Dne 29. avgusta, t. j. prihodnjo nedeljo, slavi g. Okorn Ivan, po domače : Kobiiikar«, gostilničar na Visokem pri Kranju, 70 letnico svojega rojstva v družbi tovarišev, ki eo z njim služili pri bivšem 17. p. j>. Ta slovesnost in snidenje bo zrlo prisrčnega značaja, saj se bodo zbudili lepi spomini na mlada, v vojaški, suknji preživljena leta. Ata Kobiiikar' je še vedno zastaven mož ter upravičeno trdi. da bi bil še dane*» dober •.fligelšarž«, kar jo tudi pripravljen dokazati v nedeljo, če se bodo slučajno pojavili neverni Tomaži. Tovariši, ki ga žele obiskati ob tem jubileju, imajo z jutranjimi vlaki jako ugodno avtobusno zvezo iz Kranja. Torej na svidenje na Visokem, g. Okornii po še mnoga leta. Tri 16 Na drž. meščanski šoli I vodo popravni izpiti za IV. razred 31. avgusta ob 8. Popravni izpiti učencev II. in III. razreda 3. septembra ob 14. in za učence I. raz.reda 4. septembra ob 8. Šolsko lelo se prične z vpisovanjem v vse razrede 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. Vsak učenec mora prinesti zadnje izpričevalo, davčno potrdilo, oni pa, ki se vpišejo v I. razred, še krstni list. Davčno potrdilo si mora preskrbeti vsak sam. V 1. razred se lahko vpišejo učenci, ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene in niso starejši od 14 let. V ponedeljek, 6. septembra, se zbero učenci ob Vi 8 pred župno cerkvijo, da se udeleže sv. maše ob priliki rojstnega dno Nj. Vel. kralja. V četrtek, 9. septembra, je otvoritvena šolska sv. maša ob 8. Učenci se zbero pred šolskim poslopjem ob pol 8. Začelek rednega pouka 10. septembra. — Upravi-teljetvo. Cerknica Požar med gasilsko veselico. V Martinjaku so lansko leto ustanovili gasilsko četo. Pristopilo ic okrog 30 članov, vas pa ima okrog 50 hišnih številk. V Martinjaku ima lesni industrijalec g. Pre-mrov lesno tovarno in veliko skladišče raznovrstnega lesa. V nedeljo, dne 22. avgusta, je gasilska četa v Martinjaku po »zgledu« drugih okoliških čet priredila veselico s plesom. To je prišlo že sploh v modo, da ni nobene gasilske veselice brez plesa in da tovrstne veselice po navadi trajajo čez polnočno uro ali pa celo do ranega jutra. Prireditelji pri tem prav nič ne mislijo na moralno škodo, ki niti od daleč ne odtehta materialnega dobička. Celo tako daleč smo že prišli, da se prireditelji »bojijo«, da ne bo zadostna udeležba, če ne bo plesa. Da je ta strah neupravičen, dovolj jasno kažejo dejstva: prireditve prosvetnih druitev, kjer ni ple- sa, pa so vse dobro obiskane. Ko so bili udcleienci gasilske vcselicc v Martinjaku okrog pol 11. zvečer že precej dobre volje, se naenkrat zasliši glas: Goril Prvi hip je postalo vse pozorno, ker pa ognja ni bilo šc nikjer videti, so š!i zopet na svoje prostore. Kmalu nato pa žc zajamejo plameni kakih 80 m od veseličticga prostora oddaljeni Premrovov hlev. Nič več se ni čudno zdelo onim, ki so imeli dober nos in so žc par ur prej pri|)ovedovali, da se nekje cunje »palijo«. Ker je bilo na hlevu kakih 20 voz sena, jc bilo gašenje otežkočeno. Sreča v nesreči je bila mirna noč brez vetra. Premrovove-mu hlapcu je zgorel denar — 5000 din in več obleke, poslopje pa je bilo zavarovano. Živino so pravočasno rešili iz hleva. Kdo je zanetil požar, je neznano. Verjetno pa je, da je bil podtaknjen. Izključena seveda tudi ni neprevidnost s cigareto. Metlika Evharistični križ spet mogočno kraljuje od 22. t. m. dalje nad našim mestom. Prenovili smo ga in kakor skalo zabetonirali na istem mestu na lldnigmannovem hribu, odkoder se vidi po vsej metliški fari. Malo nam je slovesnost motil dež, pa se je kljub temu zbralo veliko ljudi iz meeta in okolice. Pred blagoslovitvijo, ki jo je izvršil gosp. prošt dr. Dobtal, je imel kaplan Kloment lep nagovor. K Treni farani se je priglasilo že veliko romarjev in izletnikov iz daljnih iu bližnili krajev. Tudi z vlaki in avtobusi bodo prišli. Ce bo lepo vreme, bomo imeli veliko prometa in živahnosti. Da Je vsako leto na tisoče Hrvatov z onstran Kolpe, je vsem znano. Žal, da ni bilo že dolgo poskrbljeno tem ljudem, da bi tudi oni slišali ta dan besedo božjo v svojem jeziku. Želimo, da bi se letos izpolnila ta pravična in krščansko pravilna zahteva bratskega naroda. — Izletniki imajo zelo ugodne zveze s turističnim vlakom zjutraj iu zvečer. — Pridite! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi za gosli in klavir, priredil Josip Vedral. bivši profesor na ljubljanskem konservatoriju; založila Jugoslovanska ktijigarna v Ljubljani. Cena izvodu za gosli 10 din. klavirsko spremljevanje 30 din. Omenjeno zbirko toplo priporočamo zlasti šolski mladini, ki se prične učiti gosli. Poleg violinske šole bo uporabljala uspešno te pesmice iu so tako seznanjala z našo narodno pesmijo. Najbolj znane narodne pesmi, po številu 25, obsega pričujoči zvezek, harmonizira-nih v najlažjem slogu, tako da te napevc z lahkoto obvlada vsak učenec že v prvi |iolovici učne dobe. še več veselja do lega glasbila Ivo vzbudilo v učencu, ako jih 1k> igral ob spremljevanju klavirja, na kar naše g. učitelje gosli še |»o«ebej opozarjamo. Spremljevanje je istotako prirejeno v prav lahkem slogu in ne bo delalo nobenih preglavic in težkoč, učitelj bo s tem dosegel tem večji uspeh. Spoti Drevi ob 20.30 na kopališču Iliriie plavalne tekme Na startu Senjanovič, inž. Gazzari. Petrone, Fritsch, Schell, Mihalek. Po daljšem odmoru bomo imeli drevi na kopališču Ilirije zopet kvalitetno plavalno prireditev. V Ljubljani se mudeči obmorski plavalci, člani splitskega Jadrana, dubrovniškega juga iu Jadrana (Ercegnovi), bodo nastopili proti našim plavalcem, prvakom Jadranskega pokala. Izbran spored in prvorazredni plavalci jamčijo za dober šport. Posamezno točke so: 200 m prosto, nastopijo Gazzari, Senjanovič, Napolič, Luger, Fritsch, Schell. Mihalek. Zanimiva borba se obeta med Gazzarijeni, Fritsdiein in Schellom. — 100 m prosto dame: Groschel, Bradač, Kržan, Lampret. — 100 m prsno gospodje: Pomerila se bosta Hribar in Binder, za ostali mesti Tori in Močnik. — 100 m hrbtno dame: Bradač, Fine, Lampret. — štafeta 4 X ."41 m prosto: nastopijo tri štafete: 50 m prosto juniorke; 100 m hrbtno gospodje: Gazzari, Schell, Pestevšek; 100 m prosto gospodje: Senjanovič Petrone, Fritsch. VVaterpolo: kombinirano A:B. Vsakemu poznavalcu plavalnih razmer povedo navedena imena, da lahko pričakuje ostrih borb za mesta. Predprodaja vstopnic (sedeži numerirani po 12 in 10 diu, btojišča po 8 in 6 din) popoldne v kopališču. Srednjeevropski kup Češkoslov• - Jugoslavija v Zagrebu 4„ 5. in 6. septembra Srednjeevropski kup jc ustanovljen I. 19:>6 na pobudo madžarske lavvu-tenis zveze. Samo nagrado |>a je poklonil knez Pavle Esterhazv. častni predsednik srednjcevropskega-kup komiteja. Pokal je 40 cm visok, iz srebra 7. zlatimi okraski, ki so deloma spojeni s slonovo kostjo in dragimi kameni. Kakor Davis-kup, tako je tudi to darilo večna prehodna trofeja. V tekmovanju za srednjeevropski kup sodelujejo naslednje države: Avstrija, Češkoslovaška. Italija, Jugoslavija. Madžarska in Poljska. Sistem tekmovanja. Vsaka država igra z vsako, torej po sistemu točk, in to skozi dve leti. Vsako moštvo nastopa z najmanj 4 igralci, ki igrajo 4 igre posameznikov in 2 igri v dvojicah. Igralce postavljajo [>o njihovi moči. Skupaj je 6 iger. Zmaga prinese zmagovalcem 2 točki, dočim da enak rezultat (3:3) vsakemu nasprotniku po 1 točko.Vsaka dežela igra torej 5 tekem, in sicer prvo leto 3, drugo leto pa 2 tekmi. Tako igra letos Jugoslavija poleg žc odigrane igre proti Avstriji še proti Češkoslovaški in Italiji, prihodnje leto pa proti Poljski in Madžarski. Tekma Češkoslovaška Jugoslavija bo na centralnem igrišču akademskega Tenis kluba Zagreb na Šalati v soboto, nedeljo in ponedeljek, dne 4., 5. in 6. septembra. Za Češkoslovaško bodo igrali: Menzel. Ilecht, Cejnar. Caska: namestniki Siha, Drobnv. Vodicko. Jugoslavijo pa bodo zastopali: Punčec. Pal-lada, Kukuljcvič, Mitič: namestnika: Schiiffcr in Radovanovič. Predprodaja permanentnih vstopnic od v>onr-deljka 30. t. m. dalje. Dobe se v Ljubljanski kreditni banki (Washinglonov Irg 3) od 9 do 12. Istotam se dobe dnevne karte od 3. septembra dalje. V svetovnih kolesarskih cestnih dirkali ama terjev na 204 km dolgi progi je zmagal Italijan A. I .coni, ki je prevozil omenjeno razdaljo v času 5:48:21. Na drugem mestu jc Danec Sorensen, na tretjem pa Ncmec Schellcr. Nov ženski svetovni rekord na 100 jardov jc stavila Poljakinja Štela Walasiewicz o priliki meddržavnega srečanja Nemčija : Poljska. Omenjeno progo je pretekla v času 10.9 6ek. po NA" Ljubljana. Finančni odseke. Seja finančnega odbora bo nh 3I1..10 v gostilni ?. avgusta: 12 Slovenske pesmi (plošče) -, 13 Vreme, poročila — |:i ('as, siiorcd. obvestila — l:u.'i 7.a kratek čas (plošči) — li Vreme, borza — 13 cas. vreme, poročila, spored, obvestila — J0.30 Nac. ura: Časnikarstvo ter zunanja in notranla politika (c. urednik dr. Kuhar) — J9.50 Novice iz. i«sel ionskih krogov — 20 Iteller: Češka beseda (ork., plošča) _ 20.10 1'poraba mleka v gospodinjstvu (ga. Ivanka Ye-I i konju) . 20.:» Citre snlo, g. Vilko skok — 21.1.-, Thicll-klavir in harmonij (gdč. Melljs (Inje/da ln g. Dimitrij Kaškai-ov) — 22 (as, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleško plošče. Orugi programi t P,trk, avgusta: Hrlgrad: Ju Arije. 20..HI Violončelo. 21 /agreh — 7.narrh: "o Violina. 20.30 Vokalni koncert. -JI Klavir. 21.30 Mandoline Dunaj- l'l.-'i Kmečka godba. 30.111 Igra. 22.2« Plošče — Ituitimpršta: 1'iganska glasba. 22.13 Beethovnova III. simf., -3.10 Salonski nrkester Trti.Milan: 17.Is Planino, 21 i ilmlii. 22.10 Orgle - Itim tiari: 21 Igra, nato ples glasim Prana: 20.10 Igra. 20.33 .japonska glasba -I nt suva: -.'o Operetni koncert. 22 Nočni koncert — Hamburg: Ifl Valčki. 21 Cverture — Liprko, ii.li) *cre-nmlr _ Ftankftirf: 20.13 Italijanski koncert — Duku-rrstai 20.20 Pnccinijcvn opera Tosen-. Pn*tZka pisma IV. Katoličani ob svetovni razstavi 24. avgusta. Ko jc pred par leti Robert Garric. svetovno-znani ustanovite!) Equipes socialcs, pisal v Vie catholique o velikem zgledu, ki ga svetu daje obnova kat. Francije, je stališče katoličanov do države in njenih ustanov označil kratko tako-lc: -»Istočasno ko množijo svojo delavnost, so katoličani udeleženi pri vseh velikih socialnih ustanovah, ki jih vodi člržava, zakaj po njihovem mnenju mora biti katoliški kvas povsod in je njihova navzočnost na vseh mestih neprestano pričanje za krščanstvo.« Tako »politiquc« de la prescnce« izvajajto danes katoličani v vedno večji meri in s tem stopajo preko nekaterih nevarnosti izolacijc. v katero so bili neprostovoljno potisnjeni. In če bi bila nekaterim v svojo lastno obrambo taka ločenost od laicizirane države še ljuba, pa jih po božji Previdnosti kard. Verdier potiska v vrtinec sodobnosti po svojem načelu: če hi se sol hala, da se umaže. nobena jed nc bi bila nikoli slana... Na zelo viden način sc je prisotnost katoličanov pokazala ob kolonialni razstavi I. 1931 .Vsestransko in s spoštovanjem je bil sprejet katoliški paviljon, ki je v okrilju nalašč ra to zgrajene cerkve odkril milijonskim gledalcem obsežnost in požrtvovalnost ter kulturne zasluge katoliških misijonov. Po takem •cas prčcč^laiit« seveda tudi ob letošnji razstavi niso mogli preko katoličanov, pa tudi hoteli nc. saj so ee od tedaj razmerja še znatno zholišala Na Ic tošnji razstavi je papeški paviljon, ki ga je uredil jezuit P. de Mauny, dobil primeroma zelo lepo mesto blizu glavnega vhoda. Kot je bilo to žc na kolonialni razstavi, jc tudi letos eden glavnih namenov tega paviljona ta. da da priliko katoličanom, da prisostvujejo v delavnikih in jvosebno v nedeljo službi božji in drugim verskim obredom. Večja katoliška društva in kongresi imajo v tem paviljonu svoje ver»ke svečanosti. Na praznik Vnebovzetja je ob ogromni udeležbi glavno službo božjo imel sam kardinal Verdier. Poleg tega apostolata prvega reda je seveda paviljon namenjen razstavi katol. življenja in aktivnosti v vseh dobah. Razstava sc omejuje na francoski katolicizem, toda jc zgovorni dokaz njegove prera/lične tvornosti, ki gre od zibelke do groba, od tovarne do samostanske celice, vse tn pa v istem duhu katoliške lepote in resnice. Papeški paviljon na razstavi jc izstavljen tik ob dve izzivajoči stavbi, na katerih ti grozita nemški orel in komunistični srp in kladivo, in ob tej idejni borbi ugotavlja, da je tu še neko kraljestvo, h kateremu se bosta zatekla za pomoč oba njegova =edania nasprotnika, utrujeni orel in |xnešcni srp. da priznata svojo zmoto in si poiščeta tolažbe v Kristusovi cerkvi. Človek hi samo želel, da bi spričo svoje idejne moči tudi na zunaj katoliški paviljon uspešno tekmoval z Nemčijo in Rusijo in da bi v noči njegova luč ožarjala paviljone in duše.. Toda katolicizem na razstavi ni samo v pajieškem paviljonu, ampak je njegova zgodovina in umetnost še v toliko drugih palačah: Poliska. Portugalska. Belgija, Palača odkritij itd. Sredi ko lonijskegs otoka je velik šotor iz Sev. Afrike, v katerem tkejo preproge gojenci Belili sester iz puščave. Sicer r»a je navzočnost katolicizma naravnost potrebna, da vsaj nekoliko ublaži zelo materialistični vi is. ki »a daje večina razstave z oboževanjem samo materialnega napredka, s kultom mcsenosli v umetnosti in celo z razstavo in propagando absolutnega evolucionizma v maloznanstvenem llaek-kelovctn jiovdarku. Na vsak korak laliko opaziš, da so bili od znanosti in umetnosti, iz šol in predavalnic katoličani predolgo krivično izključeni. Toda mnogo je znamenj bistvenega zboljšanja. Katoličani so pa možnosti in ugodnosti koti gresa izrabili še v drugem smislu. Med dolgo vrsto vsaj 300 nacionalnih in internacionalnih kongresov, ki so določeni za čas razstave, jih je mnogo izrazit o katoliških. Nc bom poročal o velikih kongresih rZa krščansko družino«. »Žena v družini«, Pa* Romana 10 letnica katoliškega /oniznu«, »Katol. telovadcev«, o katerih je |Kiročila -Slovenec« žc prinašal. Dobro bi bilo opomnili na kongres krščanskih sindikalistov, ki se jih jc 27. junija zbralo v Pariz des Princes 50.000. Veliko sindikalistično gibanje levičarskih skupin, ki v svojih vrsiali štejejo milijone članov, na katere ob svojih pametnih in nespametnih borbah računajo, je vlila novega življenja tudi kršč. sindikatom, ki pomlajeni rastejo v »tcvilu članstva iti po svojem vplivu. Ogenj Josizma. ki bi krši-, sindikate na celi črti hotel podpreti, prodira vanje, komunistične nevarnosti pa mu nehote utrjujejo njceov zmerni ali vendar borbeni socialni program. -Kongres i» socialno politiko«, ki jc bil pozneje, je popolnoma odobril zahtevo kršč. sindikatov o jK>|x>ltii sindikalni svobodi, t. j. vsakdo lahko pripada li kateremukoli priznanemu sindikatu in lahko drugemu članstvo odreče novi sindikali se lahko ustanav* Ijajo. sindikatom jc treba priznali enakoi>ravuost itd. Nedavni poraz komunistov pri poljedelskih sindikatih, ki jih niso mogli pridobili za štrajk, ampak so se brez centralc direktno sami pogajali z delodajalci, kaže nazorno, k?.ko nsiehte rešitve prodirajo v prakso Od 26 —29. jul jc bil v Parizu IV. nac. kongres »Misijonske duhovniške zveze«, ki se je udeleževalo 1000 kongresistov. k sklepu pa je prišlo 3000 ljudi. Kongres je obravnaval aktualna vprašanja o domači duhovščini v misijonskih deželah, kardinal Verdier pa jc šc posebej opozoril da ič ena glavnih nalog katoliške cerkve, da v misijonih rešuje nerešeno socialno vprašanje po svojih pravičnih načelih. Kongresi pa sc ne vršijo samo v Parizu ampak tudi po drugih mestih Francije, saj je radi izrednih voznih ugodnosti bolj kot kdajkoli obiskano vsako letovišče, v-a k a božja pot, vsako znanstveno src dtsec. Nc malo pozornosti jc zbudil .2« socialni trden« v Clermont Fcrrandu. ki je obravnaval nad vse pcrecc tn temeljno vprašanje: človekova oseb nost v nevarnosti. Vse sodobne /mote so istočasno nevarne za človekovo osebnost, ki sc popolno more razviti le. če človek svojo voljo podredi zamisli, kt jo ima zanj in /a obdajajoči svet Bog sam Prcziranjc bo/je volje pomeni i a človeka suženjstvo. Na kongresu je bilo 1400 ljudi in njegovemu delu so dale priznanje najvišje cerkvene oblasti. Kmalu po leni kongresu je bilo v Amiensu 56. nacionalno rborovanje -/ve/e zavodov za kršč. vzgojo-, ki jc zbralo kakih 400 zasebnih srednješolskih profesorjev in ravnateljev malih semenišč. Program jc obsegal študij najboljših metod ,-a poučevanje filozofije. jicJ.igosko formacijo profesorjev literature, duhovno življenje v malih semeniščih in med počitnicami in dr. Zborovanje je lepo uspelo. S|>loh jc treba poudariti, da se (rancos^i katoličani vedno bolj trudijo, da bi bila v/goju in jvouk v njihovih zavodih na višku. Pri centralni osiciuvks euccsji jc v !s namen uslsnovljcn pcoctijii vrhovni odbor. a o. Triperesna deteljica Spisal M. Kunčič. - Ilustriral M. Sedel. Nande in Jožek sta spala na podstrešju kot ubita. Preglušujoči trušč in hrušč pijanih možakarjev pa ju je nazadnje vendarle prebudil. Pomolila 6ta glavo skozi odprtino in prisluhnila. »Jutri zvečer vlomimo v hišo petičnega Balan-taca,« je spodaj kričal neznan gla6. »Čisto na samem stoji njegova hiša in še psa nima; samo star, naglušen hlapec je pri hiši in šepasta dekla. Ti trije nam pač ne bodo delali posebnih preglavic!« »Ce se bodo kaj upirali, jim pa zavijemo vratove!« je zagrozil drugi glas. Tretji glas pa se je grdo zarežal: »Tako je I Živio Martin! Ti si tič, da malo takšnih!« »Roparji so,« je ves prestrašen šepnil Jožek. Nande je molče pokimal in tiho rekel: »Hitro poberimo šila in kopita, če nam je življenje ljubo!* Jožek si tega ni pustil dvakrat reči. Oprtal si je opico štuporamo in začel s pridržano sapo lezti navzdol. Za njim pa je lezel Nande, takisto s svojo opico na rami. Srečno sta prilezla po lestvi na tla. Ko pa sta bila oddaljena od hiše nekaj korakov, se je zdajci prikazal na pragu eden izmed roparske trojice. »Vohuni!« je zakričal na vse grlo. Tovariša sta pridrvela na prag in ko sta zagledala v prvi svetlobi novega dne bežeča dečka, sta grozeče zatulila: »Stoj ta!« Nandetu in Jožku pa kakopak niti na misel ni prišlo, da bi ostala in 6e pustila zgrabiti za vrat. Še bolj sta pospešila korake. Tedaj je v molk umirajoče noči zadonel rezek strel in takoj za njim še eden. Roparji so začeli divje streljali za beguncema. JTajveč odmora in za dovolj st v a ob največji ? štedfjiuosti nudi samo Razpis Občina Dol. okraj Ljubljana, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole odn. spregled kvalifikacije po čl. 152 uredbe o občinskih uslužbencih. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih usluž-benrin je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Slovencu« pri tej občini. Domačini imajo prednost! Oblina Dol, dne 25. avgusta 1037. Zahtevajte povsod naš list! MALI OGLASI V malih oglaalh velja *«eka beseda Din 1*—) zenltovnnjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek sa mali oglas Din 10*—. Mal) oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsks 3 mm llaolta p elitna vrstica po Dlo 2*50. Za plamen« odgovore glede malih oglasov treba prlloiiH znamko. iluzbodobe Dve pletilji eno za stroj IV, drugo za stroj VIII, sprejmem. Ilrana In stanovanje v hiši. Pušnlk Beti, Vojnlk. Sluginjo za trgovino z osnovno šolo, staro 14 let, sprejmem. Brez staršev imajo prednost. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« 13.637. b TEl. 21-24 MATICA Mala, a vendar nalpopuiarnelSa filmska umetnica sairley lempie v nloiu Zlati kodrčkl nemftki dialog. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 url Šoferja k tovornemu avtomobilu, kateri bi opravljal tudi ostala trgovska dela — sprejmem takoj. Jos. Ba-hovee. Ljubljana, Gallusovo nabrežje 39. (b) H3II Trgovski učenec krepak, poftenih kmečkih staršev, nadarjen in dober računar, se sprejme takoj pri Ilemlc Alojzij, Dravograd. (v) TEl., 27-30 SLOGA Poslednla lluoezen Ivana Straussa — kralja valčltov — v rtlmu Nesmrtne melodije Komorni pevec Allred Jerger, Llzzi HolzBctouh, Leo Slezak rreds.ave v Slogi ob 19.16 in 21.15 url Kupujte pri naših inserentih in llLU Novosti perila, obleke, pumparlce Itd nudi ceneno Presker, Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Odeje (kovtre) ročno delo, polnjene s fino vato, klotaste 125 din, brokat 180 din, svilene 270 din — Ima največjo izbiro nova trgovina Go-ričar. Sv. Petra cesta 30. PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA KAMNIK javlja pretužno vest, da je njen dolgoletni izvršujoči član in četni tajnik, brat in tovariš FAJDIGA FRANC avtopodjetnik. trgovec itd. v Kamniku v četrtek, dne 26. avgusta 1937, po težkem trpljenju v 50. letu življenja, za vedno zalisnil svoje blage oči. Pogreb blagega jtokojnika bo v soboto, 28. avgusta ob 4 pop. izpred gasilskega doma v Kamniku. V tihi žalosti prosimo vse prijatelje in tovariše nepozabnega pokojnika, da ga ohranijo v Idagem spominu. Kamnik, dne 26. avgusta 1937. UPRAVA PROSTOVOLJNE GASILSKE ČETE V KAMNIKU ZAHVALA Ob prebridki izgubi, ki nas jc zadela ob smrti naše predrage mame in stare mame, gospe Eve Triller roj. Les soproge ključavničarskega mojstra se najiskrenejše zahvaljujemo čč. duhovščini, g. F. Rusu, vsem darovalcem vencev in šopkov, vsem pevcem, in vsem, ki so nam izrekli pismeno ali ustno sožalje, končno vsem, ki so jo spremili na zadnji poti! — Bog plačaj in povrni! Bled, dne 25. avgusla 1937. Žalujoči ostali Denar Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani. Krekov tre 10. tel. S7-6Z. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40 vnovčuje hranilne: vloge bank tn hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po najvišji dnevni cent. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje vnovčim najkulantnej" po najvišji cent takol v gotovini al. planin9ek. ljubljana, Beethovnova ulica 14, teleton 25-10. Vnovčujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10 KUPUJEMO ZDRAVILNA ZELIŠČA Cvetje, gomolje, jagode, kore-nike, liste, lubje, lupine, mah, cele rastline i. t. d. I — Samo najboljših kakovosti zadnje žetve I Dobro posušena I — Prvovrstna, sveža in aromatična! — Ponudite, navedite količino in ceno ter pošljite večje vzorce tvrdki: PHARMACEVTIKA DRU2BA Z O. Z. LJUBLJANA • KREKOV TRG 10 Poštni predal 199 Telefon 30-52 in 37-52 Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila, ki spadajo v delokrog uprav-uištva lista Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena soproga, mati, sestra in teta, gospa Neža Drev soproga žel. vlakovodje v pokoju v četrtek, dne 26. avgusta 1937, po težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 50. letu starosti. Pogreb bo v soboto. 28. avgusla 1937, ob 4 pop., izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. avgusta 1937. Globoko žalujoči: ANTON, soprog; AGNEZ in VILMA, hčerki. Agnes Gunther: 75 Dušica - Rožamarija Bilo je tokrat prvič, da je omenila njuno bo dočnoet. Rožamarija zardi ter odgovori: »Ne, mama! Na to niti ne misliva.« Kar 6e kneginja vzravna ter vzklikne: »Toda vendar ne v teh razvalinah! — Na to nc moreš resno misliti!« »Ne, v teh že ne, toda v novi hiši, katero gradi Harro.« »Novo hišo? — Čemu ne? Saj jo lahko zdaj s tvojim denarjem zgradi!« »O, je že prav lepa postala! Čudila se boš, kako krasna je. Harro je mnogo sam izvršil, toda se dolgo ne bo popolnoma dovršena. In gor v slavnostni dvorani...« »Slavnostna dvorana?« »In še marsikaj lepega. Harro že vendar leta in leta dela na tem!« Zdajci sc je Rožamarija prestrašila. Morda je preveč povedala? Obraz mačehe se je namreč strahovito spačii. Njena lica so sumljivo zardela in okoli njenih oči so se prikazali črni kolobarji. V očeh samih pa se je vžgal tajinstveni ogenj. — Rožamarija je poznala te glasnike hudih prizorov. Toda na srečo je šla tokrat nevihta mimo Rožamarije. Hipoma se začne kneginja pritoževati nad lastnim življenjem. Kadar ženske jadikujejo, je navadno šla logika na potovanje Ko si je kneginja predočila lepo novo hišo grofa Thorsteina. se je tudi spomnila nekega neprijetnega dog globeli navzgor, ker 6toje palme za skalnato 6teno Te se Ie lahno zganejo, le površno pozdravijo ]X>itllad! Njihov prijatelj je vendar vroče poletje. V tem sc čutijo domače. Kar obvisi modri vihrajoči pomladni plašč ob mimozi! Ta vzplamli! Spremenila sc je v kupček čistega zlata, ki je hipoma vzklilo izmed kamenja ter napolnjuje vso okolico s svojim zlatim prahom in s svojim divnim vonjem. Veliko pomladno čudo jc ta mimoza, kot bi jo bili presadili iz nebeškega raja. Pri njej je pomlad nekaj časa obstala ter se ozirala naokrog. Med r>onosnimi, brezbrižnimi palmami stoji vitko, temno drevo. Komaj ga zadene dih jx>mladi, že je vse v belem cvetju! Ccšma je to. ki nosi cela gnczdeca nežnih cvetk na svojih vejicah. Kako ljubko je to drevesce iz naše domovine! — Ah. odtrgaj si, ljubka pomlad, eno teh cvetočih vejic! Vtakni si jo za klobuk ter jo jx>nesi čez sedem gora in preko sneženih in ledenih palač na našo ljubo 6ončno ledino, kjer si še komaj upajo na dan bojazljive marjetice in šele rumene cvetke kukajo izmed kamenja! S svojim bridkosladkim vonjem ga zdrami, da bo moral dvigniti svoje oči od svojega dela, da 6e j>oda v naravo in zre dol v dolino! Ti šc gotovo nisi vedel, da je toliko slavčkov na 6vetu. Tu jih je cel zbor! Pravkar sije pri nas tuja, bleda luna. kalere se Liza toliko boji. ker je popolnoma drugačna od naše v Braunecku. In vmes se oglašajo slavčki! — In po drevesih tekmujejo majhne, zelene žabe s svojim regljanjem. Klojx>-čejo kot stotero malih mlinov ter klepečejo vso noč o ljubezni. Ta j>esem o ljubezni človeku ne da spati. Oče je že v Braunecku. Teta Helena pa je pri meni. Kako dobra in obenem čudna je! Vedno trdi, da sem jsovsem drugačna, kot ostali našega rodu. Tudi bi si ne smela domišljati, da me bo življenje vedno tako negovalo, kot bi bila iz jjorcelana. To je bilo le doslej! Hipoma pa me znova poljubi in reče: »Pred vsemi drugimi ti želim, da bi 6e izpolnile tvoje srčne želje. Rada bi vedela, f>o kolikih stoletjih si ti edina princesa iz Braunecka, ki ni radi_ premnogih solz pred f>oroko na f>ol oslepela! Ki ni bila prisiljena, naselili se v princesni liši ter se v družbi papige in s psičkom v naročju potopiti v vezenje. O ti porcelanasta princesa!« Moram ji že dovoliti, da me tako imenuje! Pripoveduje mi tudi, kako so ravnali s preprosto posodo, h kateri se tudi sama prišteva, čeprav je original iz Braunecka. Kako rada imam vendar telo Heleno! Mama je v Wiesbadnu in se bo težko odločila za jiovratek v Bratineck, katerega vedno bolj mrzi. In to boli očeta! Po njegovem mnenju ni lepšega kraja na' svetu za življenje in smrt, nego je Brauneck. Tvoja princesa kot gosja pastirica vsem zelo ugaja. Gosjx>d profesor se vselej tako U6ede, da jo ima pred očmi. Tu pa tam sc je prav previdno dotakne, jo okrene ter proučuje silhuete, dokler ni na čistem, od katere strani je najlepša. Priznava tudi. da 6e še ni mnogo f>ečal z goskami, ki so V6ekako zanimive živali. Niti še ni jx>izkušal jih proučevati. Cenil jih je doslej le v pečenem 6tanju. Toda to stališče smatra za sramotilno in kruto in ga namerava omisliti. Prepričan je, da je sprednja goska že davno doumela jx>ložaj, ko se je Kurtu šele sanjalo. Zato ji jc dal tudi prvo oceno. Druga goska pa sika prezirljivo v bedastega Kurta in je pripravljena braniti svojo princeso proti vsakemu nasilju, naj pride odkoderkoli. — Mar ni zelo ljubeznivo od njega, da 6e je tako jioglobil v tvojo rezbarijo? Zelo si želi videti eno tvojih slik Misli si. obljubil mi je celo, da naju hoče v Thoreteinji obiskati. — Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karei ueč izdajatelj: i van Rakovec Urednik: Viktor Cenžiž