Aktualno Markovci • Za kolesarko zelo verjetno potrebne razlastitve O Stran 2 t ...... ■ V "--r-iírL . -■ - V središču Destrnik • S projektom doma upokojencev še drugič na razpis za koncesijo O Strani 6 in 7 V Štajerski Ptuj, petek, 19. marca 2021 Letnik LXXIV• št. 22 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Kidričevo • Nedoumljivo drag odvoz odpadkov iz »Brenclove jame« im a. Največkrat nagrajena | ženska izvajalka! Francesco Borchi: Priznan italijanski -Igralec, ki živi in dela v Sloveniji Aktualno Ptuj • Kje bodo po 1 . .v v novem parkirišča spet brezplačna O Stran 3 Podjetništvo Sp. Podravje • Vihar »položil« 40 hektarjev hmeljnih nasadov O Stran 5 Gospodarstvo Markovci • Upravljanje parka za avtodome v roke Komunali O Stran 5 Podeželje Sveti Andraž • Občina v postavitev razglednega stolpa O Stran 8 Ljudje in dogodki Podravje • Pregleda pri zdravniku ne more nadomestiti telefonski pogovor O Stran 11 Gramoznica »požrla« 9 milijonov evrov Sredi leta 2019 je bila dana napoved, da bodo stroški odvoza odpadnih gum in drugega materiala iz razvpite gramoznice, ki jo je nekoč Albin Brencl nameraV^l napolniti z granulatom iz odpadnih gum, znašali okoli pet milijonov evrov. Lejto in pol kasneje so se stroški v primerjavi s tedanjo napovedjo skoraj podvojili, bližajo se številki devet milijonov evrov. A; to ni končni znesek, saj je v jami še nekaj odpadkov, predvidenih za odstranitev. _ Več na strani 3. Ograja na borlskem mcstU^ P Saj ni res: barvali bodo še K// /7 enkrat B^^h f&prf ^ Zdraviliški turizem • «si Manj napotnic, marsikje vrata zaprta Foto: Črtomir Goznik 2 Štajerski Aktualno petek • 19. marca 2021 Borl • Odisejada z barvanjem ograje na mostu čez Dravo Saj ni res: barvali bodo še enkrat, ograja bo temnejša Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so nezadovoljni z izvedenimi deli na ograji mostu na glavni cesti čez Dravo na Borlu. Dela so sicer plačali decembra, zaradi slabe izvedbe so vložili reklamacijo. Ograja čez Dravo na borl-skem mostu je bila zares neugledna. Rja na rji - bi lahko rekli sliki, ki smo jo gledali več let. Vzdrževanje mostu in ograje je v pristojnosti Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), ki je po več letih prošenj le prisluhnila želji lokalnega okolja in naročila barvanje ograje. Delavcev, barve in čopičev na mostu so se v začetku leta seveda vsi razveselili, saj je bilo jasno, da bo most za odtenek lepši. A ljudje, ki se vsakodnevno vozijo čezenj, so grenko ugotavljali, da barvanje ne gre v pravo smer. Poročali smo, da nas je januarja v uredništvo kontaktiral bralec in opozoril, da ograjo barvajo kot otroci v vrtcu, saj se pleska kar po rji, ne da bi površino prej pobrusili. Informacije, kako se izvajajo dela, smo iskali na DRSI. Povedali so, da so na delovišču izvedli nadzor in ugotovili pomanjkljivosti v zvezi s čiščenjem in brušenjem ograje. Izvajalca, Cestno Ni treba biti izvedenec gradbene stroke, da se opazi površno barvanje ograje na borlskem mostu. Marca menda nanašali nedeljo, 7. marca, smo za pripravo članka ograjo fotografirali in že samo sprehod ob njej je bil dovolj, da smo ocenili (nestrokovno) opravljeno delo. Čez svetlo sivo barvo se je marsikje videla rja. Za ograjo na levi strani mostu (gledano v smeri Borla) bi lahko rekli, da je bila marca še enkrat pobarvana, medtem ko je bila struktura barve na desni ograji enaka kot v januarju. Upravičeno se je zastavil dvom, ali je bila desna ograja s pokrivno barvo sploh prebarvana dvakrat ali samo enkrat. To smo vprašali DRSI in jim poslali fotografije, kjer je skozi novo barvo videti rjo. Za oceno, da je ograja prebarvana površno, ni treba biti pleskarski mojster ali izvedenec gradbene stroke. Ker se slabo opravljeno delo vidi na daleč in s prostim očesom. podjetje Ptuj (CPP), so pozvali, da napake odpravi. To je bilo konec januarja, ko je ograja na borlskem mostu že imela novo svetlo sivo barvo. DRSI: „Izvedba je neustrezna" DRSI je naši tezi pritrdila. V sredo, 10. marca, so ob prisotnosti vodje del na delovišču opravili pregled in ugotovili površnost izvedbe: „Izvedba je neustrezna in izvajalec (Cestno podjetje Ptuj) bo pomanjkljivosti odpravil. V primeru, da odprava pomanjkljivosti ne bo izvedena kakovostno, bo zoper izvajalca uveden postopek nesolidnosti. Glede na ugotovljene pomanjkljivosti je DRSI pleskarska dela že reklamirala. Izvajalec bo na vseh mestih, kjer se zrcali rja, ograjo ponovno očistil in saniral oplesk. Po sanaciji slabo izvedenih mest bo celotno ograjo na obeh straneh še enkrat zaščitil z dodatnim opleskom v temno sivem tonu." Mojca Zemljarič Še večja ironija kot slabo opravljeno delo pa je to, da je DRSI pleskanje ograje CPP-ju plačala že lani decembra, torej mesec dni prej, preden so se dela sploh lotili. drugi sloj V začetku marca so delavci CPP borlsko ograjo ponovno barvali. Zakaj? Ali ni bilo barvanje končano že januarja? Z DRSI so nam v petek, 5. marca, sporočili, da so na ograjo nanašali še drugi sloj barve, saj da januarja zaradi zimskih razmer dela niso končali. Dogovorjeno je bilo, da se ograja očisti, pobrusi in trikrat pobarva; najprej s temeljno barvo in nato z dvema nanosoma pokrivne barve. Vrednost del je 16.600 evrov. Dela uradno končana, a ograja še vedno porjavela Čeprav je odgovor DRSI nakazoval, da je ograja pobarvana, kot je treba, pa je resnica daleč od tega. V Na DRSI, ki skrbi za državno prometno infrastrukturo, so povedali, da bodo obe ograji na mostu še enkrat prebarvali, in sicer v temno sivem odtenku. Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ Markovci • Še ena občina s težavami pri odkupu zemljišč Za izvedbo kolesarke zelo verjetno potrebne razlastitve V občini Markovci jim je uspelo pridobiti 80 odstotkov zemljišč, po katerih bo speljana kolesarska steza v okviru gradnje velikega spodnjepodravskega projekta kolesarske mreže. Na spletni strani občine so imeli občani možnost ogleda celotne trase v dolžini 3,3 kilometra in natančne tabele posegov. Ponekod bo kolesarska steza potekala v neposredni bližini stanovanjskih hiš. Kot so sporočili iz markovske občine, so prejeli več pisnih pripomb, predvsem občanov iz vasi Borovci, ki so opozorili na prevelike posege na svojih zemljiščih in prenizko odkupno ceno (25,70 €/m2 za stavbna zemljišča in 4,20 €/m2 za kmetijska zemljišča). »Teh lastnikov zemljišč je bilo sedem. Že ko smo projekt prvič predstavili, smo prejeli kar nekaj ustnih pripomb. V fazi projektiranja smo zato skušali določene spremembe znotraj pravilnika o projektiranju kolesarskih stez tudi upoštevati,« je pojasnila Marinka Bezjak Kolenko, direktorica občinske uprave. Nekateri svojih zemljišč pač ne želijo prodati S sklenjeno pogodbo o služnosti ima občina zagotovljenih okoli 80 odstotkov zemljišč predvidenega gradbenega posega. S preostalimi lastniki se po besedah Bezjak Kolenkove še usklajujejo. »Žal posamezniki svojih zemljišč v nobenem primeru ne želijo prodati ali pa so neodzivni na naše pozive. S takšnimi dejanji ogrožajo realizacijo projekta oz. izgubo sofinancer-skih sredstev, zato nameravamo v kratkem sprožiti razlastitvene postopke. To je skrajni ukrep, bo pa najverjetneje neizbežen.« Župan Milan Gabrovec še vedno upa, da bodo z lastniki, ki zemljišč nočejo prodati, našli skupen jezik: »V vsej zgodovini občini še nismo nikogar razlastili. Želim si, da bi ..v.; ¿y. ' ¡y: jt- !.: - '-v .-. I . ^ /~v te .i - t ¿y • \ vp V ■ »J Lastniki prodaji nasprotujejo tudi zaradi prevelikih posegov na svojih zemljiščih. občani prepoznali pomembnost izgradnje kolesark v našem kraju.« Zemljišča bi ob oddaji vloge za sofinanciranje projekta, januarja letos, že morala biti zagotovljena. Sofinancer sicer dopušča odložni rok za tista, ki so v postopku pridobivanja (neurejeno lastništvo po dedovanju, nezaključeni postopki ob prenosu zemljišča ...). Ob pozivu bodo te pogodbe o pridobitvi zemljišč morali oddati, zato časa ni več veliko. Celoten projekt odseka 3, ki poteka na relaciji Ptuj-Markov-ci-Gorišnica, je ocenjen na 3,5 milijona evrov. Strošek izgradnje kolesarske steze skozi naselja Borovci, Prvenci in Strelci je okoli milijon evrov. Naložbo sofinancirata Evropska unija in država, kar pomeni, da bo strošek občine le DDV. Estera Korošec Foto: CG petek • 19. marca 2021 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Spremembe parkirne politike v mestu Kmalu več brezplačnih parkirnih mest Parkiranje na Čučkovi ulici, pri Mestnem stadionu in na Osojnikovi cesti pri železniški postaji bo v kratkem brezplačno. Novosti uvajajo tudi za stanovalce blokovskega naselja (Rimske ploščadi) in lastnike električnih vozil. Iskanje najprimernejših rešitev za problem parkiranja na Ptuju se nadaljuje. Pot do izgradnje garažne hiše in zagotovitve dodatnih kapacitet v neposrednem centru mesta bo očitno še dolga. V vmesnem času pa je bilo ukinjenih veliko tako plačljivih kot brezplačnih parkirišč v mestu. Najbolj je številne voznike, predvsem delavce in dnevne migrante, pa tudi ostale obiskovalce Ptuja, prizadela prodaja občinskega zemljišča Cestnemu podjetju Ptuj na Potrčevi cesti, kjer je bilo možno parkirati, sicer res na gramozu, brezplačno. Odkar je to parkirišče v lasti zasebnika in je plačljivo, je tudi bistveno manj zasedeno. Po uvedbi plačila marsikje parkirišča samevajo Medtem ko je na eni strani slišati tarnanje nad pomanjkanjem parkirnih mest, sta še vsaj dve parkirišči (v občinski lasti) na Čučkovi ulici in na Osojnikovi relativno slabo zasedeni. Očitno so navade ljudi takšne, da so pripravljeni plačati le za parkiranje v strogem centru mesta. Foto: ČG Po novem bo parkirišče na Čučkovi ulici brezplačno. Na ptujski občini zato zdaj mestnemu svetu predlagajo spremembo odredbe o določitvi javnih in rezerviranih parkirnih površin. Predlog bo najbrž v ponedeljek tudi sprejet, kar bo pomenilo, da se bo obe občinski parkirišči, na Čučkovi in Osojnikovi, izvzelo s plačljivih parkirišč in se umestilo med neplačljiva. Parkirišče ob železniški postaji je bilo sicer dolga leta brezplačno. Plačljivo je od aprila 2019, a se očitno ni obneslo po planih, saj je od takrat večinoma ostajalo prazno. Prav manjšo zasedenost obeh parkirišč od pričakovanj na ptujski občini navajajo kot razlog, da so predlagali spremembe, obenem pa: „S tem zagotavljamo dodatne parkirne površine za dnevne migrante, ki parkirajo na območjih stanovanjskega - blokovskega naselja." Spremembe za stanovalce blokovskega naselja Če bo predlog o brezplačnih parkiriščih na mestnem svetu sprejet, bo obveljalo še nekaj novosti. Dodajajo namreč možnost parkiranja stanovalcev Rimske ploščadi - do 40 parkirnih mest - na parkirišču ob Zdravstvenem domu Ptuj, po sistemu obdobnih (mesečnih) dovolilnic. S tem ukrepom naj bi izboljšali stanje parkiranja na tem območju. Stanovalci imajo namreč precejšnje težave z iskanjem prostih parkirnih mest, predvsem zaradi gneče, ki je povezana tudi s testiranjem pred Zdravstvenim domom. Foto: CG Stanovalci Rimske ploščadi bodo upravičeni do obdobnih mesečnih dovolilnic. Omejitve za električna vozila S spremembo občinske odredbe se ureja še en problem: parkiranje na površinah, ki so namenjene polnjenju vozil na električni pogon, se omeji do 180 minut. Gre za po dve parkirni mesti na parkirišču ob Raičevi ulici (za stavbo Upravne enote), na parkirišču Čučkova ulica, na parkirišču Blagovnice, Novi trg in eno parkirno mesto na parkirišču Dravska ulica za gostilno Ribič. Možno bo tudi kratkotrajno parkiranje električnih vozil, in sicer dve uri (brezplačno): po eno parkirno mesto na Slovenskem trgu, na Prešernovi ulici pri OŠ Olge Meglič, na Vinarskem trgu, na Minoritskem trgu in dve parkirni mesti na parkirišču pri Zdravstvenem domu. Dženana Kmetec Kidričevo • Nedoumljivo drag odvoz odpadkov iz »Brenclove jame« 9 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja za praznjenje gramoznice Kidričevska obvoznica bo neposredno ob zemljiščih občine Kidričevo, ki v naravi predstavljajo opuščeno gramoznico, v kateri so se pred 15 leti predelovale odpadne gume. Podjetnik Albin Brencl je nameraval gramoznico napolniti z granulatom (sekanci) iz odpadnih avtomobilskih gum. Na ta material bi nasuli plast zemljine in območje ozelenili ali pogozdili. Lastnica štiri hektarje velike gramoznice je občina Kidričevo. Podjetje Albin Promotion je v njej začelo gospodariti na podlagi soglasja, ki ga je izdala takratna kidričevska občinska uprava. Za sanacijo gramoznice z granulatom iz odpadnih gum je podjetje pridobilo okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje. A mletje gum na premični napravi neposredno v jami ni trajalo dolgo, saj je grmada gum v gramoznici dvakrat zagorela. Prvi požar je bil sredi leta 2007, drugi leto dni kasneje. Zgodba se je začela vse bolj in bolj zapletati, Republika Slovenija se je zaradi nje znašla celo pred sodiščem Evropske unije. Sodba proti Sloveniji je bila izdana aprila 2017, očitana kršitev je neustrezno ravnanje z odpadki. Slovenija po pojasnilu ministrstva za okolje finančno ni bila kaznovana, ima pa nalogo gramoznico izprazniti oziroma sanirati. Za odvoz vseh v jami nakopičenih odpadkov, gre predvsem za odpadne avtomobilske gume, bi po pozivu inšpekcije in v skladu z izvršbo moralo poskrbeti podjetje Albin Promotion. Od podjetja izterjali pičlih 34 tisočakov Ker je država pod drobnogledom EU, s sanacijo ne upa oziroma ne sme odlašati. Zato je pred leti Za ilustracijo, kaj bi lahko zgradili z devetimi milijoni evrov: asfaltirali ogromno haloških cest ali zgradili šolo ali vrtec ali urgentni center ali dom upokojencev ... In še: toliko, kot so znašali dosedanji stroški za odvoz odpadkov iz gramoznice, bo stala gradnja kidričevske obvoznice. naročila praznjenje gramoznice (odvoz gum, granulata in drugih odpadkov), stroške pa pokriva proračun. Stroške odvoza odpadkov je dolžan plačati povzročitelj (Albin Promotion), ki pa je v stečaju. Država ga sicer neprestano terja, vendar je z izterjavami bolj kot ne v slepi ulici. Izterjati je uspela 34.000 evrov, medtem ko vsi stroški dosedanjega odvoza, ki še niso dokončni, znašajo že skoraj devet milijonov evrov. Država se nadeja, da bi si lahko del stroškov, ki na- Odpadki in stroški kipijo kot kaša v pravljici Lonček kuhaj Ko smo sredi leta 2019 objavili članek o sanaciji gramoznice (odvozu odpadnih gum), je bilo napovedano, da bodo stroški znašali okoli pet milijonov evrov. Leto in pol kasneje so se stroški v primerjavi s tedanjo napovedjo skoraj podvojili, bližajo se številki devet milijonov evrov. A to ni končni znesek, saj je v jami še nekaj odpadkov, predvidenih za odstranitev. »Med izvajanem del iz zadnjega javnega naročila se je pokazalo, daje bila pod zemljo in znotraj enega kupa odpadka odkrita še dodatna količina gum. Zato smo novembra objavili dodatno javno naročilo za odvoz 600 ton izrabljenih gum in 50 ton odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Decembra je bila sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila, izvedba naročila je v zaključni fazi,« so pojasnili na inšpektoratu za okolje. Izvajalci odvoza gum in drugega odpada iz gramoznice Surovina: 5,5 mio evrov Vinko Kropec (s. p. in njegovo podjetje Sme-tra): 3,1 mio evrov j-Saubermacher: 79.000 evrov V» JmVV I . . V 1 . Obema zemljišča ob gramoznici ze prodaja Občina Kidričevo je poleg gramoznice še lastnica nekaj zemljišč ob njenem robu. Del teh zemljišč v izmeri 77 arov namerava v kratkem prodati, za kar je v začetku meseca objavila razpis. Občina bo zemljišča prodajala z javnim zbiranjem ponudb, pri čemer je lahko najnižja ponujena cena 90.603 evre. Potencialni kupci so dolžni vplačati varščino v višini deset odstotkov od najnižjega možnega ponudbenega zneska, torej 9.060 evrov. Na ponujeno ceno bo kupec plačal še DDV po 22-odstotni stopnji. Rok za plačilo varščine in oddajo ponudb za nakup se izteče 2. aprila. Čez zemljišča, kijih občina ponuja v odkup, teče trasa 2 x 400 kV daljnovoda Cirkovce-Pince, za kar ima Eles vpisano tudi služnostno pravico. Žice novega daljnovoda bodo speljane tudi nad gramoznico (t. i. Brenclovo jamo). Do konca lanskega leta so iz gramoznice odstranili blizu 64.000 ton odpadkov, od tega okoli 62.000 ton izrabljenih gum, 1.000 ton odpadne tehnične gume in tisoč ton komunalnih odpadkov. Količine iz jame odstranjenih odpadkov niso dokončne, saj se odvoz še vedno izvaja. »S točnimi podatki o količini odpeljanih odpadkov in stroških izvršbe bomo razpolagali po zaključku izvršbe,« so pojasnili na republiškem inšpektoratu za okolje in prostor (IRSOP). i.f- MfisrMU^^W* j stajajo z odvozom gum, granulata in drugih odpadkov iz gramoznice, povrnila iz stečajne mase podjetja. Gramoznica tik ob obvoznici postaja vse bolj »vroča roba« Štiri hektarje velika gramoznica je v skladu z OPN opredeljena kot industrijsko območje. Čemu bo služila v prihodnje, na občini Kidričevo nimajo jasnega odgovora. Se pa že kažejo indici, da bo lokacija po izgradnji obvoznice zelo zanimi- va za katero od gospodarskih dejavnosti. Neposredno ob jami bo tudi priključek na novo zgrajeno cesto. »Čakamo konec sanacije, da lahko aktivno pristopimo k iskanju možnosti prodaje oziroma iskanja najemnika. Za območje želimo čim prej zagotoviti vsebino, ker sicer se bojimo, da se bo razvilo črno odlagališče. Prejšnji teden so že bili v jami odloženi gradbeni odpadki, kar smo tudi prijavili policiji,« je povedal direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast. Mojca Zemljarič Foto: MZ Vir: IRSOP Foto: MZ 4 Štajerski Podravje petek • 19. marca 2021 Cirkulane • Nastaja park dediščine Domačija kot nekoč Občina je to pomlad pri cerkvi sv. Katarine začela urejati park dediščine. Za projekt je iz programa LAS pridobila evropska in državna sredstva. Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj (CPPj, vrednost pa blizu 190.000 evrov (z DDV). Naslov projekta je Kulturna dediščina za trajnostni razvoj turizma - park etnografske dediščine Cirkulane. Pogled na lokacijo, kjer bo u prihodnje stala stara haloška domačija. »Urejamo tipično haloško domačijo, z glavnim objektom (hišo) in pomožnimi gospodarskimi poslopji. Tipologijo stare haloške hiše smo povzeli po stavbni dediščini v naselju Gruškovec, za gospodarski del (manjši hlev) pa iz Slatine. Hiša bo imela vežo, kuhinjico, spalni del (sprednjo veliko in zadnjo malo sobo). Ob hiši bodo manjši hlev, ki mi mu rečemo štalunca, uredili bomo kolarnico, brajdo in sanitarije, ki bodo ustrezale vsem sodobnim standardom, a z videzom starinskega. Z društvom gospodinj se dogovarjamo o zasaditvi zeliščnega vrta, v prihodnosti želimo postaviti še čebelnjak. Hišo bomo primerno opremili s starim pohištvom, orodji in pripomočki, ki jih že pridno zbiramo. Sodelujemo s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, KD Cirkulane in Društvom za oživitev gradu Borl. Veliko kosov smo že zbrali in jih deponirali, da bodo pripravljeni, ko jih bomo potrebovali. Hiša seveda ne bo velika, vendar verjamem, da jo bomo primerno ter lepo uredili in bo zanimiva za ogled,« je pojasnila županja občine Cirkulane Antonija Žumbar. Ogled muzeja in nato pogostitev »Medtem ko bo hiša urejena kot muzej, bo prostor pod kolarnico namenjen pogostitvam obiskovalcev. »Skupinam gostov želimo po ogledu domačije ponuditi možnost pogostitve. Tako bi se lahko vinogradniki predstavili z degustacijami, gostinci bi poskrbeli za catering ... Za ta namen bomo uredili priročno kuhinjo. Park dediščine bo na izjemno lepi in idilični lokaciji blizu cerkve sv. Katarine, parkirnih prostorov ob njem bo dovolj. V bližini je športno igrišče, ki bi ga prav tako lahko vključili v trženje ponudbe. Idej nam ne (z)manjka, treba jih je uresničevati. Park dediščine bo nedvomno zanimiv za druženje, organizacijo dogodkov in prireditev. Verjamem, da bomo uspeli pričarati duh gostoljubja in domačnosti, ki sta za haloške domačije značilna,« je poudarila Žumbarjeva in dodala, da pogodba izvajalca zavezuje h končanju del pred poletjem. »Rok je sicer kratek, vendar glede na reference izvajalca ne dvomim, da ga ne bi izpolnili. Roka se bo treba držati tudi zaradi sofinancerskega dela LAS Haloze, pri čemer gre za evropska in državna sredstva.« MZ Ptuj • Ugodna prometna statistika Trije lahko telesno poškodovani Robert Brglez, pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj za področje prometne varnosti, je na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine (MO) Ptuj predstavil podatke o stanju na ptujskih cestah v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Povedal je, da je situacija za zdaj zelo dobra. V primerjavi z lanskim letom se je število prometnih nesreč prepolovilo. Januarja in februarja lani jih je bilo 64, letos 27. Na območju ptujske občine ni bilo nesreče, ki bi terjala najhujše posledice, enako je bilo tudi v lanskem letu. Prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami je bila lani ena, letos je ni bilo. Prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami je bilo v prvih dveh mesecih lanskega leta deset, letos tri, lahko telesno poškodovanih je bilo lani 12, letos trije. Tudi trčenj, ki so terjala samo materialno škodo, je bilo manj: letos 24 in lani 53. MZ ; r - .■ - - ; - ■ Foto: arhiv M24 Januarja in februarja se je na cestah na območju MO Ptuj zgodilo 27 prometnih nesreč, od tega 24 z materialno škodo in tri z lažjimi telesnimi poškodbami. Dornava • Novosti pri izračunu komunalnega prispevka Subvencija za mlade in mlade družine Komunalni prispevek za mlade in mlade družine bo v občini Dornava od zdaj cenejši To omogoča odlok o subvencioniranju, ki so ga občinski svetniki potrdili v začetku marca. Za sprejetje odloka so si v minulih dveh letih prizadevali člani odbora za okolje in prostor, ki ga vodi občinski svetnik Rok Strižič. Ta je na občinski seji izrazil zadovoljstvo, da je čistopis odloka na mizi in pripravljen za potrditev. Subvencijo lahko pridobijo mladi, ki še nimajo otrok, in mlade družine. »Za mlade se po odloku štejejo osebe, ki niso stare več kot 35 let. Mlada družina je družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Ali pa družina s starostjo otroka do dveh let, ne glede na starost staršev, če gre za prvega otroka. Subvencijo lahko pridobi upravičenec, ki na območju občine Dornava prvič rešuje stanovanjsko vprašanje z gradnjo novega objekta ali obnovo obstoječega. Pogoj je lastništvo nepremičnine, se pravi parcele ali stavbe, ki se bo obnavljala. Mladi investitor, ki ni star več kot 35 let, lahko pridobi subvencijo v višini 40 odstotkov od odmerjenega komunalnega prispevka ali največ 2.000 evrov. Če gre za mlado družino, je lahko odmerjeni delež subvencije nekoliko višji; 50 % oziroma največ 3.500 evrov,« je razložil Strižič in dodal, da imajo v odloku tudi nekaj varovalk, da ne bi prihajalo do zlorab. »Če se v obdobju deset let nepremičnina, za katero je bila pridobljena subvencija, proda ali podari, je treba znesek subvencije, skupaj z zakonskimi obrestmi, občini vrniti. Prav tako je treba v obdobju štirih let po pridobitvi subvencije na nepremičnini prijaviti stalno bivališče, sicer tudi sledi sankcija vračanja sredstev, skupaj z obrestmi.« Prispevek za hišo od 5.000 evrov navzgor Dornavski svetniki so na mar-čevski seji potrdili nov odlok, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka. Izračun prispevka V skladu z novim odlokom o komunalnem prispevku bo izračun nekoliko višji, povprečno nekje od 100 do 200 evrov. Mladi in mlade družine bodo lahko prejeli občinsko subvencijo za komunalni prispevek. Če v štirih letih na nepremičnini ne bodo prijavili stalnega bivališča ali če bi prej kot v desetih letih nepremičnino odtujili (prodali, podarili), bodo dolžni subvencijo, z obrestmi vred, vračati. bo povprečno višji za okoli 100 ali 200 evrov, odvisno od velikosti in namembnosti objekta ter velikosti parcele. Pripravljavec odloka, podjetje ZaVita, je izdelal nekaj vzorčnih izračunov za različne velikosti in namembnosti objektov, ob pogoju priključitve na vso infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, ceste in javne površine). Za stanovanjsko hišo bruto tlorisne velikosti 180 m2 na zemljišču velikosti 600 m2 odmerjeni komunalni prispevek znaša dobrih 5.000 evrov. Za nekoliko večjo hišo (300 m2 bruto) na enako veliki parceli odmera komunalnega prispevka znaša 6.800 evrov. Za večstanovanjski objekt (540 m2) na velikosti parcele deset arov bi bil znesek komunalnega prispevka 16.700 evrov. Tretji primer je gostinski objekt velikosti 360 m2 na 800 m2 zemljišča, za katerega bi investitor odštel 11.000 evrov komunalnega prispevka. Četrti prikaz izračuna so pripravili za nestano-vanjske kmetijske stavbe: velikost objekta 720 m2, velikost zemljišča 10 arov, višina komunalnega prispevka dobrih 13.000 evrov. V primeru, da se objekt ne priključuje na kanalizacijo, je izračun prispevka za nekaj tisočakov nižji. Za večjo enostanovanjsko hišo v zgoraj navedenih gabaritih (250 m2) bi izračun prispevka znašal 4.800 evrov (2.000 evrov manj kot s kanalizacijo), za večstanovanjski objekt 11.800 (skoraj 5.000 evrov manj), gostinski objekt 7.800 (3.200 manj) in kmetijski objekt 9.300 evrov (3.800 evrov manj kot v primeru s kanalizacijo). Mojca Zemljarič Sveti Tomaž • Javni razpisi za nepovratna sredstva Za kmetijstvo 16.000, za gospodarstvo 5.000 € Na občini Sveti Tomaž so kot običajno tudi letos objavili javna razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev kmetijstvu in gospodarstvu. Skupno je na voljo 21.000 evrov, večji del denarja pa je namenjen za investicije na področju kmetijstva. Letos nameravajo na občini Sveti Tomaž razdeliti 16.000 evrov proračunskega denarja za podporo kmetijstvu, od tega pa je 14.000 evrov namenjenih investicijam. Pomoč se lahko dodeli za posodabljanje kmetij, kmetje pa lahko denar uporabijo tako za novogradnje hlevov kot za stroške projektne dokumentacije. Denar je namenjen tudi za nakup različne opreme (kmetijska mehanizacija, rastlinjaki, zaščita pred točo, računalniška programska oprema ...). Kmetje v občini lahko prejmejo največ 50 % upravičenih stroškov, vendar ne več kot 2.000 evrov. Poleg tega bodo lahko kandidirali še za pomoč pri trženju proizvodov, kjer je na voljo 1.000 evrov, znesek v enaki višini pa je namenjen tudi društvom, ki delujejo na področju kmetijstva. Za razvoj domačega gospodarstva pa je na voljo le 5.000 evrov (lani 4.000 evrov), in sicer: za začetne investicije v razširjanje dejavnosti na območju občine (2.000 evrov), za odpiranje novih delovnih mest in samozaposlovanje (1.000 evrov) ter za spodbujanje sobodajalstva (2.000 evrov). Investicije ali projekti, ki bodo predmet sofinanciranja (tako v kmetijstvu kot v gospodarstvu) morajo biti izvedeni do 26. novembra, vloge pa je treba oddati do 6. aprila ■ • Foto: arhiv M24 Fotografija je simbolična. Sofinanciranje izgradnje čistilnih naprav Občina je letos omogočila tudi sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav (do 50 PE) za več stanovanjskih objektov skupaj. Delež občinskega sofinanciranja znaša do 30 % upravičenih stroškov investicije (oz. do največ 800 evrov). Pravico do subvencije uveljavlja občan, ki je lastnik zemljišča, na katerem leži čistilna naprava za več hiš skupaj, vendar pa morajo predhodno vsi občani skleniti pogodbo. V okviru javnega razpisa je zagotovljenih 10.000 evrov. Občani lahko vloge oddajo do vključno 30. maja, prednost pri sofinanciranju pa bodo imeli občani, ki gradijo čistilno napravo za novogradnjo. Karmen Grnjak Foto: MZ petek • 19. marca 2021 Podjetništvo Štajerski 5 Markovci • Upravljanje parka v roke Komunali Za parkiranje od 15 do 20 evrov na dan Občina Markovci je pred tremi leti začela urejati športno-re-kreacijski prostor v Zabovcih. Na tem območju so vzpostavili postajališča za avtodome (PZA) s sedmimi parkirnimi mesti. V kratkem bo parkiranje za avtodome plačljivo, upravljanje parka pa bo vzelo v roke ptujsko Komunalno podjetje. Poskrbeli so za elektriko, vodo, izpust odpadne vode in fekalij. Do poletja bodo postavili načrtovane sanitarije s tuši, wc-ji in prostorom za pomivanje posode. Gre za projekt, ki ga sofinancira LAS. Za čiščenje prostorov bo najverjetneje poskrbel čistilni servis ali pa Komunalno podjetje Ptuj, ki bo kmalu (takoj po sklenitvi pogodbe) prevzelo upravljanje parka. Za košnjo trave in urejanje območja PZA bodo sicer še naprej skrbeli delavci režijskega obrata. »Natančno še nismo dorekli vseh delovnih nalog, ki bodo v domeni Komunalnega podjetja Ptuj.« Na vprašanje, zakaj upravljanja ne more izvajati režijski obrat, pa župan Milan Gab-rovec odgovarja, da občina po zakonu ne more izvajati plačljivih dejavnosti: »Upravljanja ne moremo izvajati sami, ker bi bili v prekršku. Podjetja za ta namen pa vsekakor ne bi bilo racionalno ustanavljati.« Koliko bo občina na letni ravni plačevala ptujskemu Komunalnemu podjetju, ni znano. Kot zagotavlja Gabrovec, bo strošek za občino zanemarljiv. Po napovedih župana bodo najverjetneje v začetku maja že začeli pobirati parkirnino. V ta namen so že namestili zapornico in avtomatsko blagajno, ki bo omogočala gotovinska ali kartična plačila. Višina parkirnine se bo gibala med 15 in 20 evri na dan, kar pa mora odobriti še občinski svet. Prav tako ostaja odprto vprašanje glede zaračunavanja turistične takse. Še »pump track« steza Športni park Zabovci pa bo letos bogatejši še za kolesarski poligon (pump track), za katerega je občina prav tako pridobila del denarja z uspešno kandidaturo na LAS. Pogodbena vrednost del za poligon je 29.945 evrov, umeščen bo vzhodno od obstoječega ribnika. Pogodba za izgradnjo je podpisana, prvi obiskovalci pa bodo lahko poligon preizkusili že maja. Na tem območju bo kmalu možna tudi izposoja električnih koles in raftov. Estera Korošec Ptuj • Občinska pomoč zaradi epidemije 50.000 € za podjetnike Naslednji teden bodo ptujski mestni svetniki razpravljali o predlogu pravilnika, po katerem se bo dodeljevala denarna pomoč podjetnikom, ki so utrpeli poslovno škodo zaradi epidemije koronavirusa. Občina ima letos - tako kot v letu 2020 - v ta namen planiranih 50.000 evrov. Sredstva za pomoč malemu gospodarstvu je MO Ptuj lani zagotavljala z rebalansom. 50.000 evrov so razdelili na podlagi razpisa, ki je bil objavljen junija 2020. Sočasno so gospodarstvenikom pomagali z odpisom najemnin za občinske lokale in terase. Ker epidemije ni konec, še manj pa njenih posledic, tudi letos v občinski blagajni podjetnikom zagotavljajo enako vsoto denarja. Na ptujski občini so prepričani, da je ta poteza korak v pravo smer, saj je ena izmed njihovih nalog, da omogočajo ugodne pogoje za gospodarski razvoj občine: „Sem sodi tudi dodeljevanje pomoči podjetnikom v času raznih izrednih razmer, kot je razglašena epidemija." Pomoč namenjena podjetjem z manj kot 50 zaposlenimi Občina bo s proračunskim denarjem sofinancirala nujne obratovalne stroške podjetnikom v času razglašene epidemije. Pomoč lahko pokriva tudi do 100 % upravičenih stroškov (najemnina, komunalne storitve, ogrevanje, vodenje računovodstva ...). Namenjena pa je samostojnim podjetnikom ali podjetjem, ki imajo manj kot 50 zaposlenih. O upravičencih bo odločala strokovna tričlanska komisija, ki jo bo imenovala županja. Komisija bo določila višino razpisanih sredstev, obdobje upravičenosti, način dodelitve itn. Dženana Kmetec Spodnje Podravje • Začenja se sezona del v nasadih hmelja Lansko leto za Hmelj Dornava eno najzahtevnejših Podjetje Hmelj Dornava, kije v lasti družine Šegula, je s 150 hektarji nasadov drugi največji hmeljar v Sloveniji. Hmelj pridelujejo na petih lokacijah: v Dornavi, Moškanjcih, Borovcih, Sobetincih in Vidmu. V njihovih nasadih zraste desetina v Sloveniji pridelanega hmelja, to je okoli 150 ton suhega hmelja na letni ravni. Šegulovi se s hmeljarstvom ukvarjajo skoraj dve desetletji, tako zahtevnega obdobja, kot je bilo lansko, ne pomnijo. Sprva je kazalo, da bodo nasadi dali čudovit pridelek, pričakovali so okoli 200 ton zelenega zlata. A preden je prišel čas za spravilo pridelka, je zobe pokazala narava. Na dveh lokacijah, v Moškanjcih in Vidmu (ob gramoznici Tržec) je sila orkanskega vetra porušila armature. Škodo so utrpeli na skupaj 40 hektarjih nasadov, na vsaki lokaciji je bilo prizadetih po 20 hektarjev, je povedal Franc Šegu-la, solastnik in prokurist v podjetju Hmelj Dornava. Vihar »položil« 40 hektarjev nasadov »Lani je bilo eno najslabših let, odkar se ukvarjamo s pridelavo hmelja. Spomladi je bila epidemija, razmere so bile negotove in nejasne, ni se vedelo, kako bo s sezonskimi delavci, ki prihajajo k nam na delo iz tujine. Navodila so se spreminjala iz dneva v dan. Kljub temu nam je vse uspelo urediti in opraviti delo v nasadih. V nadaljevanju je letina kazala na lep donos. Ampak zgodilo se je neurje in utrpeli smo ogromno škodo. Nikoli doslej se ni zgodilo, da bi bil veter tako silovit, da bi nam podrl armature. Nasadi so res kazali lep pridelek, z enim viharjem se je v trenutku vse obrnilo. Začetek spravila hmelja je zaznamoval še požar v sušilnici v Vidmu. Škodo na objektu smo nemudoma in v najkrajšem možnem času sanirali, da smo lahko spravilo pridelka nadaljevali. Delo se je zamaknilo za približno teden dni, nam pa je uspelo vse urediti. Leto je bilo izjemno zahtevno, preživeli smo, na koncu smo hmelj še tudi relativno dobro prodali. Če potegnemo pod črto, se je le izšlo pozitivno, kljub številnim preizkušnjam,« je pojasnil Šegula. Šegulovi nasade hmelja sicer obnavljajo vsako leto, da jih vzdržujejo v kar se da dobri kondiciji. Direktor Drago Ciglar se nadeja, da bo letošnje leto lažje od lanskega, ki je bilo zaradi epidemije, vremena in na koncu še požara v sušilnici zelo zahtevno. Letno zamenjajo okoli 300 drogov. Nabavljajo akacijeve, katerih povprečna življenjska doba je okoli 20 let. »Postopoma se odločamo za zamenjavo nosilnih armatur, vsako leto nekaj. 20 hektarjev nasada v Moškanjcih, ki je bil poškodovan v lanskem neurju, smo že obnovili, saj imamo tam urejen namakalni sistem. Za videmsko lokacijo smo se odločili, da bomo obnovili polovico nasada, druge polovice pa ne, ker je nasad starejši. Uredili bomo njivske površine in gojili katero drugo kulturo, najverjetneje koruzo, pšenico.« Letos s sezonskimi delavci iz Romunije manj težav V podjetju Hmelj Dornava se te dni pripravljajo na prihod sezonskih delavcev iz tujine, v glavnem iz Romunije. Medtem ko je bila lani glede njihovega prihoda v državo vrsta nejasnosti, bo letos organizacija dela verjetno enostavnejša, pričakujejo Šegulovi. Hmeljarska zbornica jim je posredovala smer- Iz hmeljišča bo nastala njiva V Vidmu in Moškanjcihje orkanski veter konec lanskega poletja podrl 40 hektarjev hmeljevega nasada. 20 hektarjev v Moškanjcih so v celoti obnovili, saj je tam nasad opremljen z namakalnim sistemom. V Vidmu, pri ribiški jami Tržec (na fotografiji), bodo polovico nasada obnovili, drugo polovico pa preuredili v njivo. V Dornavi obnavljajo hišo, v kateri bodo bivali sezonski delavci. niče, kako ravnati ob prihodu sezonskih delavcev iz tujine: na katerih točkah lahko prestopijo državno mejo, kakšni so pogoji prihoda v državo in pravila v zvezi z delom. Načeloma lahko začnejo delati takoj po prihodu, če imajo negativni test na koronavirus. »Najeli bomo med 30 in 40 sezonskih delavcev iz tujine, bivali bodo v Vidmu in Dornavi. Nastanitvene kapacitete smo obnovili in delo končujemo. V Dornavi v celoti obnavljamo hišo, v kateri je v preteklosti, ko je bilo posestvo v lasti graščaka Pongra-tza, stanoval upravnik. Za tisti čas je veljala kot bolj fina hiša. Ko je bilo posestvo podržavljeno, sta se v hiši uredili dve stanovanji, en del so je porušili. Hiša ima dva vhoda, v vsakem od stanovanj smo uredili po dva tuša, dva wcja in pisoar, pralni stroj in priročno kuhinjo. Za toliko delavcev, kot jih potrebujemo, imamo urejene bivanjske kapacitete. V spomladanskem času tuji sezonski delavci ostanejo pri nas največ dva meseca, odvisno od tega, koliko dobimo domačih sezonskih delavcev. Če jih je več, delo poteka hitreje in je prej končano. V jesenskem času, ko poteka spravilo hmelja, sezona traja mesec dni. Tudi takrat potrebujemo pomoč tujih sezonskih delavcev v približno enakem številu, torej nekje med 30 in 40. Jesenska sezona je krajša, ker spravilo pridelka poteka noč in dan.« Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: MZ Foto: MZ 6 Štajerski V središču torek • 16. marca 2021 Ormož • Grajski park dobiva novo podobo Posekana drevesa bodo nadomestili jeseni V ormoškem parku pri gradu je še vedno precej živahno. Trenutno potekajo sanacijska dela na potkah in travnatih površinah, ki jih izvaja režijski obrat. Letošnjo sečnjo dreves v ormoškem parku je izvedlo podjetje Visko iz Puconcev. Po prvotnem načrtu naj bi izvedli zgolj sečnjo in obrez dreves, vendar je vodstvo občine naknadno naročilo tudi odstranitev drevesnih panjev. Kot smo nedavno poročali, je pri teh delih nastalo nekaj škode na sprehajalnih poteh in na travnatih površinah. Župan Danijel Vrbnjak je napovedal ne le, da bo nastala - sicer pričakovana - škoda sanirana, pač pa da bodo na vse potek nasuli svež gramoz in uredili vse travnate površine. Dela, ki jih izvaja režijski obrat, so sedaj v polnem teku. Zaključena naj bi bila do konca marca, stroški materiala pa naj bi znašali okoli 5.000 evrov. Trenutno poteka tudi popis urbanistične opreme (klopi in opozorilnih tabel). »Zbiramo podatke o dotrajani urbanistični opremi, ki jo je treba zamenjati. Ko bomo te podatke imeli, bomo iskali najugodnejšo ponudbo. Urbanistično opremo bi uredili še letos, najpozneje pa do prihodnje pomladi,« je napovedal Vrbnjak. Zasajevanje dreves najbrž pozno jeseni V parku, ki se razteza na okoli 11 ha veliki površini, je raslo okoli 1.000 dreves. V okviru sečnje, ki Na fotografiji so posekana drevesna debla ob parkirišču lokala Pri parku. so jo potrdili tako strokovnjaki iz Zavoda za kulturno dediščino kakor tudi arboristka, je bilo posekanih več kot 100 dreves. Pri tem naj bi šlo za drevesa, ki jih je napadel lubadar ali prvotno sploh naj ne bi sodila v park. Vrbnjak je že pred časom napovedal, da bodo vsa drevesa, ki so bila posekana, tudi nadomestili z mladimi drevesi, pri tem pa naj bi sledili nasvetom arboristke. »Na poročilo arboristke, ki bo določila kje in katera drevesa bomo posadili, še čakamo, z zasaditvijo pa moramo počakati tudi na najugodnejši čas za sajenje, torej jesen,« je navedel Vrbnjak. V načrtu je tudi ureditev grobnice, ki stoji sredi parka in naj bi bila zgrajena sredi 20. stoletja. V njej naj bi bili pokopani pokojniki iz plemiških rodbin Wurmbrand-Stuppach, Pongratz in Georgevits. Danes je grobnica potrebna obnove. »Grobnico bomo urejali, ko bo ugodno vreme. Šlo pa bo za individualno investicijo,« je še napovedal Vrbnjak. Karmen Grnjak Promocijsko sporočilo Rast popularnosti trampolin parkov - od ZDA do Ptuja Pisalo se je leto 2004, ko je v Združenih državah Amerike svoja vrata odprl prvi trampolin park v zaprtih prostorih na svetu. Zunanji trampolini z več ponjavami, ki smo jih vajeni iz promenad obmorskih letovišč, so svoj prostor v srcih ljudi iskali že v sredini 20. stoletja, a večja možnost poškodb ter manjša raznolikost aktivnosti v primerjavi z notranjimi trampolin parki jih je potisnila na obrobje, medtem ko so slednji v zadnjih letih postali pravi hit. V ZDA so jih v obdobju 15 let odprli že preko 800, svoj trampolin park Arbadapark pa smo dobili tudi v Qcentru na Ptuju! Strm in hiter vzpon priljubljenosti trampolin parkov v Evropi in onkraj luže niti ni presenetljiv, ko pomislimo na vse prednosti tega načina preživljanja prostega časa. Ob obisku avanturističnega oziroma trampolin parka je zabava za celotno družino zagotovljena. Ureditev prostorov vzpodbuja interaktivno igro ter zabavo s prijatelji ali drugimi obiskovalci parka. Poligoni različnih zahtevnosti urijo koordinacijo in motorične sposobnosti otrok, tudi tisti starejši pa se lahko prepustijo brezskrbnemu skakanju na trampolinih. V trampolin parku Arbadaparkov Qcentru Ptuj v Puhovi ulici si bodo lahko najmlajši, mladi ter mladi po srcu privoščili radostne ure zabave in rekreacije. Sproščeno okolje trampolina par- ka je odlična lokacija za praznovanje rojstnih dni in drugih osebnih praznikov, organizacijo službenih »team buildingov«, živahne zmenke, aktivno preživljanje deževnega vikenda ali lahkoten trening vzdržljivosti mišic celotnega telesa. V okolju, kjer je varnost strank na prvem mestu, boste lahko brezskrbno lebdeli v zraku po visokih skokih s ponjav, zabijali žogo na koš v stilu košarkarjev iz lige NBA, mehko pristajali v jami s penicami, plezali po plezalni steni ter premagovali poligone v slogu najboljših akrobatov. Arbadapark bo svoja vrata avanture željnim pustolovcem odprl v prihajajočih tednih. Trampolin park Arbadapark v Qcentru Ptuj - skočite v lepši dan. Slovenija, Podravje • Zdraviliška zdravljenja: lani krepko manj kot le Zdravniki izdali manj napoti Približno 1,5 milijona evrov je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS trend obrnil in predlaganih - posledično pa tudi odobrenih - napotitev je bilo man ne, je bila poslovna odločitev posameznega izvajalca. V Sloveniji je 18 zdravilišč, ki zagotavljajo zdraviliško zdravljenje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nekatera med njimi so usposobljena za rehabilitacijo vseh napotenih zavarovanih oseb in zagotavljajo tudi namestitev, v drugih pa zdravijo le določene tipe bolezni in ne ponujajo namestitvenih (zdraviliških) kapacitet. Zavarovane osebe imajo možnost izbirati zdravilišče, seveda v okviru storitev, ki jih ta nudijo. Napotena oseba na zdravljenje željo navede na obrazcu, s katerim osebni ali lečeči zdravnik predlaga odobritev zdraviliškega zdravljenja. V primeru, da zdravilišče v času epidemije ni odprto, lahko zdravljenje izvede v drugem zdravilišču, v istem standardu. ZZZS pa ni določalo zdravilišč, ki zaradi epidemije delujejo ali ne. To je bila poslovna odločitev vsakega izvajalca. Lani velik upad napotitev v zdravilišča Epidemija je celoten sistem zdravstva dobesedno obrnila na glavo. Težja dostopnost do zdravstvenih storitev, komunikacija, ki v veliki meri temelji na telefonskih V Sloveniji imamo 18 zdravilišč, v katerih je zagotovljeno zdraviliško zdravljenje krito iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ali so v času epidemije delovali ali ne, je bila njihova poslovna odločitev. Vrata hotela Primus na Ptuju, ki deluje pod okriljem Sava Turizma, so (bila) zaprta. razgovorih in elektronski pošti, bojazen ljudi pred okužbo ipd. so le nekateri dejavniki, v katerih gotovo lahko iščemo del razlogov za lanskoletno statistiko. V letu 2020 je bilo namreč odobrenih bistveno manj zdraviliških zdravljenj kot leto prej, oziroma se je trend rasti odobritev obrnil. Kot pravijo na ZZZS, je bilo že predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje, ki jih osebni oziroma lečeči zdravniki naslovijo nanje, krepko manj kot leta 2019: „V letu 2020 je ZZZS prejel 'samo' okoli 33.000 predlogov za napotitev na zdraviliško zdravljenje, leto prej (2019) pa okrog 40.000 predlogov. V Termah Destrnik • Osnutek prostorskega načrta za bodoči dom starejših v Zas Idejni projekt izrisan, izvajalec Destrniška občinska uprava je razgrnila osnutek podrobnega občinskega prostorsk kvadratnih metrov, njegova tržna vrednost je ocenjena na 125.000 evrov. Iz osnut vzhodu in zahodu omejeno z obcestnim strnjenim naseljem, na severu z lokalno ces\ Meje objekta naj bi bile velike 90 x 66 metrov, tloris pa naj bi bil v obliki črke L. Poleg kleti in pritličja bi lahko imel kompleks največ dve nadstropji, ravna streha pa naj bi bila po možnosti zelena, torej prekrita z rastlinjem in prstjo. Hkrati bo treba zagotoviti vse potrebno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko omrežje. Zmanjkale so štiri točke Spomnimo, da so destrniški svetniki lani septembra potrdili ustanovitev stavbne pravice za dom starejših, ki naj bi za 10,5 milijona evrov zrasel na zemljišču v Zasa-dih. Ta je bila potrebna zaradi pogojev razpisa za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše, ki ga je objavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Eden od ključnih pogojev za pridobitev koncesije je bil namreč, da kandidat razpolaga s primerno lokacijo ter da je njen lastnik oziroma je zanjo pridobil stavbno pravico. Kot je takrat pojasnil župan Franc Pukšič, se je s podelitvijo stavbne pravice mudilo, da bi lahko morebitni investitor Bo Pukšiču slednjič uspel dolgoletni projekt gradnje doma za starejše? kandidiral na javnem razpisu, ki se je zaprl že 5. oktobra. Ali se je kdo zanimal za koncesijo na Destrniku, Pukšič ni razkril, prav tako ni govoril o imenih. Toda svojega aduta je očitno skrival v rokavu, kajti v začetku letošnjega marca je postalo jasno, da je nekdo na ministrstvo vložil prijavo za koncesijo za dom starejših na Destrni-ku. »Na žalost prijava ni bila uspešna, saj so nam oziroma prijavitelju zmanjkale štiri točke,« je bil razočaran Pukšič. »Razpis bo ponovljen v aprilu, zagotovo se bomo znova prijavili, medtem pa natančno preučili, kje smo zapravili manjkajoče točke in vlogo popravili. Kot rečeno, intenzivno delamo na pripravi potrebnih prostorskih aktov, do zaključka razpisa, ki bo predvidoma konec avgusta, računamo, da bomo pridobili že tudi gradbeno dovoljenje.« Za investitorjem stoji Drava GP O imenu prijavitelja Pukšič sicer še vedno ni govoril, smo ga Tako naj b petek • 19. marca 2021 V središču Štajerski 7 to poprej lic, marsikje vrata zdravilišč zaprta >) lani privarčeval na račun manjšega števila napotitev na zdraviliško zdravljenje. Prvič po letu 2015 se je j. To seje poznalo pri realizaciji planov večine zdravilišč, ne pa vseh. Ali v času epidemije sploh delujejo ali Lansko leto je tako primerljivo z letom 2016, ko je ZZZS prejel okoli 35.000 predlogov in odobril nekaj več kot 27.000 napotitev na zdraviliško zdravljenje." Pri tem na zavarovalnici poudarjajo, da delež odobrenih predlogov ostaja približno enak. Ponekod krepko manj zdravljenj od plana To je posledica epidemije co-vid-19: manjše število izvedenih operacij ter hkrati skoraj popolna- Foto: Terme Krka i Krka so lani - kljub epidemiji - presegli plan na področju zdraviliškega turizma. ustavitev te dejavnosti v prvem, spomladanskem valu epidemije leta 2020. Takrat se je namreč izvajalo samo nujno nadaljevalno zdraviliško zdravljenje. Opazili pa naj bi na zavarovalnici tudi manjši interes za zdraviliško zdravljenje v času epidemije na strani pacientov. Vse to se je seveda poznalo tudi na finančnih rezultatih zdravilišč. Nekatera so zabeležila zelo slabo realizacijo. Razlogi za to so jasni. Kot zmeraj pa so se tudi v tej situaciji eni znašli bolje kot drugi. „Na primer v Termah Topolšica so konec oktobra 2020 sprejeli bolnike s covidom iz nekaterih domov starejših občanov v regiji in zato v novembru in decembru niso več izvajali zdraviliškega zdravljenja. Iz Term Topolšica so nam sporočili, da zdraviliškega zdravljenja ne bodo izvajali do predvidoma maja/ junija 2021. Nekatera zdravilišča pa so plan celo presegla," so pojasnili na ZZZS. Zdravilišča se sicer delijo na tista, ki ponujajo stacionarno zdraviliško zdravljenje (ko zavarovana oseba biva v zdravilišču) in tista, ki imajo le ambulantno zdraviliško zdravljenje (oseba vsak dan pride na terapijo v zdravilišče in v zdra- vilišču ne biva). Stacionarno zdraviliško zdravljenje je sestavljeno iz t. i. hotelskega dela storitve, gre za »nemedicinski oskrbni dan" in točk za medicinske storitve. ■ 1 • v • v • Najuspešnejši: Thermana Laško in Krka Največji delež pogače iz zdravstvenih zavarovanj so lani prejele Terme Krka, in sicer 15 milijonov evrov (od tega 3,3 milijone evrov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, preostanek iz prostovoljnega). Uspešni na zdraviliškem delu poslovanja so bili tudi v Thermani Laško, ki je iztržila 5,5 milijona evrov, od tega 2,4 milijone iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nižjo realizacijo so imele Terme Olimia; skupaj nekaj manj kot 2 milijona evrov (le desetino iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja). Terme Čatež so realizirale skupaj 1,5 milijona evrov, Terme Topolščica pa 342.000 evrov. Veliko zdraviliških hotelov sicer v času epidemije nima odprtih vrat. „Različna realizacija je po našem mnenju najbolj posledica tega, Lani 5.139 manj zdravljenj v zdraviliščih kot leto poprej • leto 2016:27.378 odobrenih napotitev • leto 2017:29.463 odobrenih napotitev • leto 2018:31.516 odobrenih napotitev • leto 2019:31.710 odobrenih napotitev • leto 2020:26.571 odobrenih napotitev V te številke so všteta vsa odobrena zdraviliška zdravljenja. Oseb, ki so bile napotene na zdraviliško zdravljenje,je lahko nekaj manj. Nekaterim posameznikom se namreč tovrstno zdravljenje odobri večkrat v istem letu (npr. zaradi različnih diagnoz). Plačila ZZZS iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za zdraviliška zdravljenja 2016:10,8 milijona evrov 2017:11,6 milijona evrov 2018: 13,1 milijona evrov 2019:14 milijonov evrov 2020:12,5 milijona evrov koliko so bila zdravilišča odprta (poslovna odločitev zdravilišč) in koliko so si jih zavarovane osebe izbirale (priljubljenost zdravilišč)," menijo na ZZZS. Dženana Kmetec Foto: CG adih znan, manjka le še koncesija ega načrta za lokacijo v Zasadih, kjer naj bi zrasel dom za starejše. Zemljišče v Zasadih je veliko dobrih 6.000 ka prostorskega akta, ki ga je pripravil mariborski arhitekt Andrej Šmid, izhaja, da so na območju, ki je na to, na jugu pa z odprtim prostorom kmetijskih zemljišč, predvideni gradnja doma, parkirišča in dovozne poti. ji bil po idejni zasnovi videti dom za starejše v Zasadih. pa našli na seznamu kandidatov za koncesije, ki ga je objavilo ministrstvo. Gre za lani na Ptuju ustanovljeno podjetje Projekt dom starostnikov, nastanitev in oskrba za starejše, d. o. o., ki ima sedež na Mestnem Vrhu 88m. Ustanovilo ga je gradbeno podjetje Drava, katerega lastnika sta Sašo in Patricija Kovačec, slednja pa je, kot je najti v uradnih dokumentih, tudi uradna zastopnica novega podjetja, katerega primarna dejavnost bo oskrba starejših in invalidnih oseb. Načrti, da bi na Destrniku odprli dom za starejše, so stari že 15 let, vendar do realizacije iz različnih razlogov nikdar ni prišlo. Lani, še pred začetkom epidemije, je občina v želji po ureditvi starosti prijazne občine pristopila k Mreži malih domov in alternativnih oblik dolgotrajne oskrbe starejših v lokalnih skupnostih, dala izdelati idejno zasnovo, podelila stavbno pravico, pristopila k spremembi prostorskih aktov, ki so potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja, in poiskala kandidata za koncesijo, skratka naredila še korak dlje k uresničitvi dolgoletne želje po gradnji doma starejših. Senka Dreu Največ postelj primanjkuje v Podravju Na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je prispelo prispelo 21 vlog investitorjev, ki bi želeli graditi domove za starejše po vsej Sloveniji. Skupaj so prijavljeni izrazili zanimanje za ureditev 1.780 koncesijskih postelj v domovih starejših, kar je za 62 % več, kot jih je razpisalo ministrstvo. Komisija je koncesije podelila 11 ponudnikom. Zanimivo je, da Ljubljana investitorjev ni zanimala, pa čeprav so v prestolnici potrebe velike, pa tudi kupna moč starejših prebivalcev je večja kot v drugih predelih države. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pravijo, da se pokritost potreb domskega varstva ugotavlja na podlagi Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020. Ta predvideva 4,8-odstotno pokritost prebivalstva, starejšega od 65 let. Po ocenah so največje potrebe v regijah z večjimi mestnimi središči: od tega največ mest, 598, primanjkuje na širšem mariborskem območju, na Gorenjskem bi potrebovali 486 postelj, na ljubljanskem območju pa 480. Skupnost sicer beleži okoli 25.000 vlog za mesta v domovih, pri čemer je dobrih 12.000 ljudi na prošnji označilo, da si želijo takojšnje namestitve, a ne nujno zaradi zdravstvenega stanja. Zato ocenjujejo, da bi 1.500 do 2.000 oseb že »jutri« prišlo v dom, če bi se jim ponudilo ustrezno mesto, na primer prosto mesto v njihovem kraju v enoposteljni sobi. Foto: CG 8 Štajerski Podeželje petek • 19. marca 2021 Haloze • Rez žametne črnine pri cerkvi sv. Ane Da bo trta dala sladko grozdje in dobro kapljico Haloški vinogradniki že več kot desetletje v spomladanskem času pri cerkvi sv. Ane nad Dolanami prirejajo tradicionalno rez potomke najstarejše trte na svetu, modre kavčine - žametne črnine. Kljub epidemiji se tradiciji tudi letos niso odpovedali, vendar so dogodek organizirali v ožjem obsegu. Foto: MZ Potomko najstarejše trte na svetu, modre kavčine - žametne črnine, so člani DVSH posadili pred 15 leti. Utrinek je z letošnje rezi, ki sta jo v prvi polovici marca opravila predsednik DVSH Zvonko Arnečič in županja Antonija Žumbar. Rez trte je tradicionalni dogodek že 14 let, enako tudi trgatev. Žametno črnino so člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) pri cerkvi sv. Ane posadili leta 2007. Trta lepo rodi in je v minulih letih že dala lep pridelek. Da bo tudi letos naložena s sladkim rdečim grozdjem, je treba najprej dobro opraviti rez, ki je prvo spomladansko delo v vinogradu. Rez trte sta opravila predsednik DVSH Zvonko Arnečič in županja občine Cirkulane Antonija Žumbar. Društveni vinograd s 40 različnimi sortami trte Arnečič je povedal, da je bilo lansko leto zaradi zdravstvenih razmer za društvo precej drugačno od minulih. V začetku leta so še uspeli izvesti dva dogodka, nato so se vse aktivnosti ustavile. »Priredili smo Vincekovo rez in rez kavčine, od sredine marca dogodkov nismo organizirali. Vabila za tradicionalno ocenjevanje vin Vino Ptuj smo imeli izdelana, a so ostala v predalu. Nekajkrat smo se sicer srečali v ožji sestavi, po nekaj članov, da smo opravili dela v društvenem vinogradu pri cerkvi sv. Ane. Zgodaj spomladi smo sadili trsje, potem je sledilo celoletno delo v vinogradu, od košnje trave do pletja in škropljenja trte. V društvenem vinog- radu vzgajamo okoli 350 trt, sort je nekje 40, belih in rdečih. Izbor je bogat, od starih do novih sort, nekaj je takšnih, ki so za zobati. Pri starih sortah se trudimo, da jih ohranimo, da ne bi šle popolnoma v pozabo.« Griča okrog Anine cerkve ne krasi samo vinograd, ampak tudi sadovnjak. Ta je v lasti župnije, skrb zanj so prav tako prevzeli člani DVSH. »Opravimo rez, pokosimo, postavili smo ograjo za zaščito pred divjadjo. Skrbimo, da je prostor okrog cerkve urejen, saj postaja vedno bolj in bolj priljubljena točka romarjev in pohodnikov. Skoraj vsakih 14 dni imamo kakšno delovno akcijo.« Najtežji grozd črnine tehtal 1.134 gramov Za društveni vinograd in žametno črnino so člani DVSH skozi celo lansko leto lepo skrbeli. Črnina je dala okoli 50 grozdov, skupaj so tehtali 15,5 kg. Pridelek je bil skoraj za polovico manjši kot leto prej (2019), ko so na trti pobrali 27 kg velikih temno rdečih grozdov. »To je bil rekorden pridelek,« je poudaril Arnečič in dodal, da v društvu iz grozdja žametne črnine pridelajo vino, ki ga imajo za protokolarne priložnosti. »Poberemo črnino na potomki pri cerkvi, v društvenem vinogradu, prinesejo jo tudi naši člani, ki so si potomke zasadili v svojih vinogradih. Ko člani prinašajo grozdje, je kar zanimivo, malo tekmujejo, kdo bo imel večji in slajši grozd. Tega grozdja se kar nabere, stisnemo ga, vino skupaj negujemo in tudi pokušamo. Za nego kavčine je treba imeti budno oko, oster vonj in okus. Ni tako enostav- na za negovati, začenši z rezjo. Treba jo je na kratko obrezati, da rodi sladko grozdje. Režemo na čepe, da grozd dobi dovolj asimilacijske hrane in zadostno zalogo sladkorja. Najtežji grozd, ki ga je dala po- Korona epidemija oklestila dogodke Zvonko Arnečič se nadeja, da se bodo epidemiološke razmere sčasoma izboljšale in bi se lahko tudi društveno življenje vrnilo na stare tirnice. »Lani nismo priredili srečanja ob dvigu klopotca, ki so se ga ljudje v minulih letih radi udeleževali. Spravilo klopotca smo opravili štirje člani društva, martinovanja, ki je tradicionalno organizirano v večnamenski dvorani, prav tako ni bilo. Odpadle so strokovne delavnice o negi vina, načrtovali smo strokovno ekskurzijo in jo prav tako odpovedali. Vse je pač bilo drugače. Res upamo, da se bo situacija izboljšala.« tomka, je imel 1.134 gramov, to je bilo pred štirimi leti. Je pa prinesel eden od vinogradnikov iz svojega vinograda grozd, ki je tehtal 1.100 gramov.« Mojca Zemljarič Sveti Andraž • Začetek gradnje stolpa na najvišji točki Osemmetrski razgledi Ostragove Hrib Ostragova v Drbetincih s svojimi 309 metri nadmorske višine velja za najvišjo točko v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Ker mimo vodita še pohodniška in kolesarska pot ter je območje turistično vsestransko zanimivo z vinotočem in turistično kmetijo, so si v Svetem Andražu rekli, da bodo tam postavili razgledni stolp, kot je to zadnje čase popularno v različnih slovenskih krajih. Pripravili so projekt Razgledi Ostragove in za njegovo sofinanciranje uspešno kandidirali na razpisu Las Ovtar Slovenskih goric. Na mestu, kjer bo po novem stal razgledni stolp, je zdaj zapuščena in dotrajana lovska preža, ki jo bodo podrli in nadomestili s sodobno razgledno točko, s katere se ponuja čudovit razgled na okolico. Kot je povedala županja Darja Vudler Berlak, je pot mimo bodočega stolpa zelo obiskana, stolp pa bo dodana vrednost. »Pohodniki, kolesarji ali preprosto sprehajalci se bodo lahko tam ustavili, si malce odpočili, se povzpeli na stolp in se nagledali lepot naših krajev.« Stolp bo visok osem metrov, torej z višino ne bodo tekmovali z drugimi občinami, saj želijo zgolj postaviti varno, približno devet Z najvišjega andraškega vrha - Ostragove se ponuja čudovit razgled na okolico, zato bodo na njem postavili razgledni stolp. kvadratnih metrov veliko opazovalnico, ki bo lahko obenem služila tudi kot manjši prireditveni ali de-gustacijski prostor. Na razpisu pridobili kar dve tretjini potrebnega denarja Na Ostragovi že zdaj tradicionalno potekajo tri prireditve: kresovanje, paralelno žakljanje in postavitev klopotca, z novim stolpom pa bodo obiskovalci dobili še približno 40 m2 veliko nadstrešnico za postanke pohodnikov in kolesarjev. »Občinsko turistično ponudbo bodo pomagale popestriti okoliške turistične kmetije in vino-toči, ki bodo lahko tam organizirali tematske dogodke in pogostitve obiskovalcev.« Poleg andraške občine v projektu Razgledi Ostragove sodelujeta TD Vitomarci in samostojna podjetnica Mojca Druzovič. Ocenjen je na dobrih 59.000 evrov, od katerih bo 40.000 prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Poleg omenjenega stolpa in pokritega prostora za sprejem obiskovalcev bodo nabavili tudi e-kolesa in e-skiroje ter prikolice za kolesa, v okolici pa bodo zasadili medono-sne rastline. Senka Dreu Podravje • Projekt Center lokalne ponudbe Za več socialnega vključevanja v okolje Osem odraslih iz Varstveno-delovnega centra Polžje sodelovalo v projektu Center lokalne ponudbe, v okviru katerega so pridobili nova znanja, s katerimi se bodo lažje vključili v lokalno okolje. Da bi odrasli z motnjami v duševnem razvoju imeli več možnosti zaposlovanja v rednih delovnih okoljih, je bil po besedah Jasmine Breznik, direktorice VDC Polž Maribor, eden od ciljev projekta, v katerem sta kot partnerja sodelovala Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG) in Društvo za razvoj podeželja Ovtar Slovenskih goric. »V okviru projekta se je usposabljalo osem uporabnikov, štirje pa so se nato v center tud vključili. Pridobili so nova znanja in veščine, ki jim bodo koristile pri zaposlovanju in vključevanju v re dna delovna okolja in skupnosti Kajti v VDC Polž si zmeraj prizade V lenarškem Centru lokalne ponudbe je naprodaj velik nabor izdelkov, ki promovirajo Slovenske gorice. vamo, da bi naši uporabniki dobili čim več takih možnosti.« Obenem je v Lenartu začel delovati Center lokalne ponudbe, v katerem so naprodaj izdelki, ki so nastali izpod rok uporabnikov VDC Polž, prostor pa je tudi za promocijo ostale lokalne ponudbe Slovenskih goric. Prav promocija in prodaja lokalne ponudbe v Lenartu predstavljata velik izziv, ki mu je treba v prihodnosti posvetiti več pozornosti, dodaja Milena Grabušnik, direktorica RASG. »Mislim, da smo dobro zastavili, saj smo v celovito zgodbo povezali uporabnike VDC Polž, lokalno ponudbo in turistične zanimivosti Slovenskih goric. Društvo Ovtar Slovenskih goric že vrsto let sodeluje s Polževo lenarško enoto v okviru tradicionalnega slovenskega zajtrka, zdaj pa smo dodatno organizirali delavnice prikaza domačih obrti in tradicionalnih znanj ter ekoloških živil, predvsem pa razširili turistično informativno ponudbo naših krajev.« V aktivnosti so se vključevale tudi druge ranljive skupine, prav tako otroci in starejši, kajti prostor v središču Lenarta je namenjen tudi druženju. Projekt Center lokalne ponudbe, ki je »poskrbel« za novo delovno mesto, je stal dobrih 72.000 evrov, od katerih je skoraj 40.000 evrov prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Senka Dreu Foto: SD Foto: RASG petek • 19. marca 2021 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija • Zakon o zagotavljanju zemljišč za izobraževanje Šole poslej tudi 1* • 1..VV upravljavci zemljišč v zakupu Državni zbor je pred nedavnim sprejel zakon o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva. Zanimalo nas je, kako je bilo to področje urejeno doslej in kaj konkretno novega prinaša zakon. Kot je bilo povedano ob predstavitvi zakona, bosta večino zemljišč za izobraževalne namene v kmetijstvu in gozdarstvu zagotovila Sklad kmetijskih zemljišč (Sklad) in Slovenski državni gozdovi, zato smo se obrnili tudi nanje. Martin Brus, vodja sektorja za kmetijstvo pri Skladu, opozarja, da bo zakon stopil veljavo šele 15 dni po objavi v Uradnem listu, torej nekje konec marca. »Na Skladu zakon šele preučujemo. V fazi njegove priprave smo na kmetijsko ministrstvo posredovali podatke o brezplačnih zakupih. Gre za 675 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki so jih doslej na podlagi zakona imeli v brezplačnem zakupu javni zavodi s področja kmetijstva. Kaj natančno novega prinaša zakon, pa bodo znali najbolje pojasniti njegovi pripravljavci.« Da je glavni namen sprejetja nove zakonodaje v tem, da omenjeni izobraževalni in raziskovalni zavodi kmetijska in gozdna zemljišča dobijo v upravljanje, in sicer v obsegu kvot, ki jih s predpisom določi pristojni minister, pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Javni izobraževalni zavodi s področja kmetijstva in gozdarstva imajo v zakupu 675 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč in skoraj 100 hektarjev gozda. Določene kvote in razdalje »Doslej so namreč državna zemljišča, ki jih upravlja Sklad, uporabljali na podlagi pogodbe o brezplačnem ali plačnem zakupu, medtem ko so bila pogodbena razmerja za zemljišča, ki jih upravlja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), urejena na dva načina: preko pogodbe o dopustitvi izvajanja javnega izobraževalnega programa ali preko koncesijske pogodbe za izkoriščanje gozdov v državni lasti za izobraževalne namene. Z dnem uveljavitve zakona pa bodo javni zavodi postali upravljavci državnih zemljišč, ki jih imajo v uporabi na podlagi zgoraj omenjenih pogodb. Če neki zavod z zakupnimi in lastnimi zemljišči ne bo dosegal kvot, ki mu pripadajo, jih bo lahko zdaj dodatno pridobil, a le tista, na katerih še ni vzpostavljenega zakupnega razmerja.« Nova ureditev tudi predvideva, da lahko javni zavod pridobiva zemljišča na območju do vključno 15 kilometrov zračne razdalje od svojega sedeža ali enote, lahko pa tudi do 30 kilometrov, če bo skupna površina dodatnih zemljišč najmanj deset hektarjev. Za izobraževanje 260 hektarjev gozda »V SiDG smo že do sedaj prisluhnili predlogom, ki smo jih dobili od izobraževalnih zavodov ter jim omogočili izvajanje njihovih programov v državnih gozdovih, prav tako smo se dogovorili glede višine stroškov, ki smo jim jih priznali za izvajanje posamičnih nalog v gozdovih. Če je le bilo mogoče, smo jim šli na roko tudi pri zamenjavah površin,« pravijo v Slovenskih državnih gozdovih, kjer imajo trenutno sklenjene pogodbe s štirimi šolami za skupno nekaj čez 260 hektarjev gozda. S Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna imajo dve pogodbi, in sicer koncesijsko do oktobra 2023 za dobrih 50 hektarjev ter pogodbo o izobraževalnem programu do konca letošnjega leta za uporabo 33 hektarjev gozda. Pogodbi o izobraževalnem programu so sklenili tudi s centrom biotehnike in turizma Grm Novo mesto, ta se za skoraj 100 hektarjev velike gozdne površine izteče konec leta 2023, in z Lesarsko šolo Maribor, kjer imajo do konca letošnjega leta v zakupu slabih 77 hektarjev gozda. Senka Dreu Slovenija • Predvidoma zadnji razpis za kmete v tem programskem obdobju Največ mladih prevzemnikov je iz Podravja S ciljem spodbujanja medgeneracijske pomladitve je kmetijsko ministrstvo konec januarja objavilo razpis za pomoč mladim kmetom pri prevzemu kmetije, v okviru katerega je na voljo 10,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Na razpis, ki je predvidoma zadnji takšen v aktualnem programskem obdobju za razvoj podeželja, se lahko kandidati prijavijo do 15. junija. Pogoji za pridobitev sredstev ostajajo enaki kot doslej, in sicer so upravičenci mladi kmetje med 18. in 40. letom starosti z ustrezno izobrazbo in usposobljenostjo. Mladi kmet lahko dobi 45.000 ali 18.600 evrov nepovratne spodbude, odvisno od tega, ali je oziroma bo na prevzetem kmetijskem gospodarstvu vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti ali ne. Lahko ima tudi status samostojnega podjetnika ali pa nastopa kot edini družbenik podjetja. 55 milijonov evrov v zadnji finančni perspektivi Bodoči mladi prevzemnik mora za prijavo na razpis pripraviti poslovni načrt, vzpostaviti knjigovodstvo, izpolniti pa mora tudi pogoje glede velikosti obdelovalnih površin ali/in števila živali. V upravljanju mora imeti najmanj šest in največ 80 hektarjev primerljivih kmetijskih površin. Če obdeluje več kot 80 hektarjev površin, namreč ne more biti deležen podpore, saj se šteje, da je gospodarski potencial takšne kmetije dovolj velik, da Generacijska prenova ostaja med prioritetami Skupne kmetijske politike. RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-ptu¡.si zagonske pomoči ne potrebuje. S stališča reje živali pa je pogoj najmanj 15 in največ 160 glav velike živine oziroma najmanj 60 in največ 200 čebeljih družin. Poglejmo še nekaj številk. V programskem obdobju za razvoj podeželja (PRP) 2014-2020 je bilo objavljenih šest razpisov za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, podporo pa je v tem času prejelo 1.418 mladih prevzemnikov, med katere je ministrstvo razdelilo 52,8 milijona evrov. Če podatke primerjamo s prejšnjo finančno perspektivo, ki je veljala za obdobje 2007-2013, je bila podpora izplačana skoraj dvakrat več mladim kmetom, natančneje 2.651, višina posamezne pomoči pa je bila takrat več kot očitno nižja, saj so skupaj prejeli dobrih 55 milijonov evrov. Več kot 4.000 odločb, prevladujejo moški Doslej je spodbudo za zagon dejavnosti torej prejelo nekaj več kot 4.000 mladih kmetov, od katerih jih največ, 19,6 odstotka, prihaja iz podravske regije, z 18,9 in 13,7 odstotka pa ji sledita savinjska in pomurska. Več kot polovica prejemnikov nepovratnih sredstev iz zadnjega PRP je bila stara med 30 in 40 let. Povprečna starost mladega kmeta je bila 30 in mlade kmetice 31 let, razmerje med spoloma pa je šlo izrazito v prid moškim prevzemnikom, saj je bilo teh kar 81 odstotkov. Da ne gre za velike kmetovalce, kaže podatek, da imajo v povprečju v upravljanju 17 hektarjev kmetijskih površin oziroma dobrih 21 glav živine, med njimi se jih največ ukvarja z govedorejo, ostali pa še z mešano rastlinsko in živalsko pridelavo in prirejo ter vinogradništvom. Ne glede na to, ali prevzemajo velike ali manjše kmetije, so mladi kmetje ključni za ohranjanje pre-hranskega ravnovesja in obdelane krajine, zato generacijska prenova ostaja med prioritetami Skupne kmetijske politike. Kot kažejo napovedi, naj bi bilo v Sloveniji v prihodnjem programskem obdobju za subvencioniranje mladih kmetov rezervirano štiri odstotke sredstev, višina spodbud za prevzem kmetije pa naj bi ostala na sedanjem nivoju, s tem da bodo pripravljavci skušali razpis še poenostaviti, da bo zares dosegel ciljno skupino. Senka Dreu Podravje • Velik izpad dohodka v kmetijskih panogah Stiske so ogromne, pomoč dobrodošla Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo v kratkem objavila odloke za uveljavljanje finančnih nadomestil zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina, v sadjarstvu in na področju dopolnilnih dejavnosti. Gre za finančno spodbudo zaradi posledic drugega vala epidemije za obdobje od 1. oktobra 2020 do 31. januarja 2021. Na Kmetijsko--gozdarski zbornici Slovenije svetujejo, da prizadeti vinarji in sadjarji ter kmetje z dopolnilnimi dejavnostmi preverijo, ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev omenjenih finančnih podpor navedenih pogojev oziroma pravočasno poskrbijo, da jih bodo izpolnjevali in podporo tudi dobili. »Z napovedano pomočjo smo zdaj zadovoljni, saj smo se izpoga-jali za boljše pogoje,« pravi Andrej Rebernišek, direktor ptujskega KGZ in tudi sam vinogradnik. »V prvi verziji je bila namreč podpora namenjena zgolj tistim, ki grozdje prodajajo preko zadrug, zdaj pa nam je uspelo, da pripada vsem, in sicer nekje v višini minimalne plače.« Rebernišek ocenjuje, da bodo pravico do finančnega nadomestila uveljavili vsi, ki izpolnjujejo pogoje. »Kriza je izjemna, stiske proizvajalcev posledično velike. Najhuje je v vinogradniškem sektorju, težave s prodajo pestijo tudi sadjarje, kar se dopolnilnih dejavnosti na kmetiji tiče, pa so najbolj prizadeti tisti, ki se ukvarjajo s prodajo svojih pridelkov in izdel- kov javnim zavodom. Ti so bili več mesecev zaprti, zdaj so se na srečo vsaj nekateri spet odprli.« SD Vinarji, sadjarji in kmetje z dopolnilnimi dejavnostmi bodo lahko uveljavili pomoč za izpad dohodka v drugem valu epidemije. Foto: SD Foto: SD 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 19. marca 2021 Zavrč • V zgodovino zapisani z vinom Turčan, najboljše vino Globoke so korenine vinogradništva v haloškem hribovju, ki je danes združeno v občino Zavrč. Segajo vse do srednjega veka ali še dlje, zgodovinski viri pa pričajo, daje bilo završko vino cenjeno ne le doma, temveč tudi v daljnih deželah. V letu 1866 pa ga je francoska enološka družba omenila celo kot najboljše vino. Foto: Občina Zavrč Danes naj bi se na območju občine Zavrč vinogradi razprostirali na skupno kar 1.500 ha velikem območju, temelji vinogradništvu pa so bili postavljeni že v daljni preteklosti. Obširna raziskava zgodovinskih virov je zgodovinarko Marijo Hernja Masten pripeljala do spoznanj o bogati zgodovini vinogradništva in vina, tesno povezano z vplivnimi družinami, ki so krojile usodo kraja. Znani so Ulmi, Widmerjevi, velike vinograde naj bi imel tudi Franc Štrafela, Franc Friedrih, velike površine vinogradov pa naj bi upravljala tudi cerkev. Widmer je prejel visoko priznanje Že od 18. stoletja naprej naj bi vino gojili veliki vinogradniki, kot je bil Leopold Schickelgruber, ki je do potankosti popisoval vse podrobnosti v zvezi z vinogradništvom. »Koliko in kakšno vino je pridelal v vinogradu, kakšno je bilo vino in kakšna je bila letina. Njegovi vinogradi so se razprostirali v Turškem Vrhu, pozneje pa jih je upravljal Franc Widmer, ki ga je priženila Schickelgruberjeva hči Ana. Družina je živela izredno bogato kulturno življenje, ne samo, da so zaposlovali ljudi, pač pa so poskrbeli tudi za gledališke igre in še marsikaj,« je povedala Hernja Mastenova. Widmerja je ptujska podružnica s posebnim priznanjem nagradila za vztrajno delo. Poleg Widmerja je na območju Turškega Vrha vino prideloval tudi Franc Friedrih, vino, ki so ga pridelali na tem območju, pa naj bi bilo še posebej kakovostno. »V najrazličnejših vinskih kartah sta omenjeni vini Zavrčan in Turčan. V veliki knjigi francoske enološke družbe (1866), kjer je izmed vseh vinogradov Avstro-Ogrske monarhije naveden tudi Turški Vrh, pa je zapisano, da najboljše vino prihaja iz Turškega Vrha,« je dejala Marija Hernja Masten. Ponosni na svojo zgodovino si na občini Zavrč prizadevajo, da bi to poglavje zgodovine kraja oživili in na njem gradili razvoj turizma. Lokalni prebivalci se tudi danes intenzivno ukvarjajo z vinogradništvom. Karmen Grnjak Viri pričajo, daje bilo že v letu 1822 na območju občine Zavrč skupno kar 323 ha vinogradov, v letu 1937 pa 350 ha. Eden izmed bogatih ljudi, kije tudi imel v lasti vinograd v Turškem Vrhu, je bil Franc Štrafela. Ker seje prekomerno zadolžil, so bile njegove posesti prodane na dražbi. »Iz Turškega Vrha so bile tri posesti prodane za 3.075 goldinarjev. Velik posestnik pa je bil tudi Anton Ulm. Družina Ulm je vino prodajala v Gradec in drugod v tujino, imeli so široke sorodstvene povezave. Klet, ki so jo zgradili okoli leta 1851, stoji še danes,« je navedla Marija Hernja Masten. Foto: KG Ulmova klet Ptuj • Pogovor z modno oblikovalko Sabino Hameršak Od otroške želje do lastnega ateljeja Ptujska Prešernova ulica je ena izmed tistih, ki predstavljajo izjemno pomemben del mesta. Mali obrtniki, ki delajo v tej ulici, so vredni zlata. Ena izmed obrtnic, ki ima v Prešernovi ulici svoj modni atelje že 13. leto, je modna oblikovalka Sabina Hameršak Zorec. Priznava, da tudi sama včasih pogreša večjo izpolnjenost ptujskih lokalov z obrtniškimi vsebinami: „To bi lahko bil naš paradni konj pri večji prepoznavnosti mesta in njenem obisku." „Moja otroška želja je bila, da bi se ukvarjala z izdelovanjem oblačil. Doma sem včasih kot samouk zašila kakšno poskusno obleko iz stare rjuhe, kar me je zelo zabavalo. V osnovni šoli sem se samo spogledovala s to idejo. Nisem je pa jemala tako zelo resno, da bi se vpisala na srednjo oblikovno šolo. Veliko sošolcev se je takrat odločilo za srednje šole na Ptuju in tako sem tudi sama pristala v srednji ekonomski šoli. Če sedaj pomislim za nazaj, je bila odločitev smiselna, saj so mi sedaj nekatere računovodske stvari veliko bolj jasne. Očitno ima vse v življenju namen. Moja želja po oblikovanju pa v srednji šoli še vedno ni ugasnila." Kaj je posebnost ateljeja? S tem, ko je delavnico odprla prav v centru Ptuja, je Hamerša-kova želela ljudem ponuditi novo izkušnjo pri oblikovanju in izdelavi oblačil. Odločila se je za odprt koncept ponudbe in storitev: „To pomeni, da se vse dogaja v delavnici, ki je obenem tudi trgovina. To je tudi smisel ateljejev. Tako so stranke lahko izdelke naročile, videle prodajne kose na stojalih, ki so ponujeni kot polizdelki. Lahko se dokončajo na njihovo mero ali se izdela podobna." Tako domači kupci kot turisti so idejo sprejeli z navdušenjem. Veliko turistov si po modni kos k njej pride vsako leto. Čeprav je v mestu kar nekaj šivalnic, Hameršakova na te ne gleda kot na konkurence. Prepričana je, da ima vsaka svoj koncept in način dela. Sama se je osredotočila na butične izdelke: „Vse svoje stranke poznam in z njimi nave-žem osebni stik. Veliko je stalnih strank, ki me vzpodbujajo s svojimi naročili že od vsega začetka. To mi daje tudi največje zadovoljstvo. So pa tudi naključni kupci, ki naročijo ali kupijo oblačilo za posebno priložnost, gredo mimo izložbe in jim je všeč izdelek. Z okolico komuniciram preko oblikovanja, ki ga lahko kupijo. Če jim je to všeč, seveda. Nisem vsiljiva. Vsak se odloči sam." Sabina Hameršak je na svoje kreacije upravičeno izjemno ponosna. Poplava masovne proizvodnje Oblikovalci sicer po navadi ostajajo zvesti svoji viziji, a se pogosto spreminjajo oblike, ki jih uporabljajo. Na začetku kariere je bil to za Hameršakovo krog: krožna krila in našiti vzorci. Kot pravi, je bila takrat nad tem navdušena, to je bil njen izum, dizajn: „Za oblikovalca ni nič boljšega kot to, da mu uspe prodati izdelke lastnega dizajna in izdelave. Na to sem še zdaj zelo ponosna. Moje vodilo pri kreiranju je vedno izvirnost, ne kopija nečesa videnega." Poplava masovne proizvodnje sicer predstavlja problem za modne kreatorje, a izkušnje Hamerša-kove kažejo, da je še vedno veliko ljudi, ki cenijo ročno in po meri narejen izdelek. Prednost malih in domačih znamk je predvsem v hitri odzivnosti na povpraševanje in potrebi trga. Tega si velike znamke ne morejo privoščiti. Kreacije Hameršakove so postale precej prepoznane tudi po tem, da jih je pred časom ministrovanja in v tem času nosila Ptujčanka Aleksandra Pivec. Takrat so postale zelo opazne: „Ko mi stranka popolnoma zaupa, se to vidi tudi na izdelkih. Kot oblikovalec dobro poznam kodeks in bonton oblačenja v različnih službenih profilih. Ta profesionalnost pa je tudi najboljša reklama, ki govori sama zase." Od oblek, do nahrbtnikov in dodatkov Ne izdeluje pa zgolj oblačil, pač pa skorajda vse, razen moške konfekcije. V času, ko so bili butiki in trgovine z oblačili zaprti, je veliko časa posvetila oblikovanju raznih dodatkov, predvsem nahrbtnikov in torb. Te izdelke je lažje pošiljala po pošti. Kar se ji zdi ključno, je, da se z vsemi svojimi izdelki predstavlja iskreno in unikatno. Ne skuša jih prodati za vsako ceno, saj je prepričana, da ima vsak izdelek svojega kupca. Ponosna je na vsak izdelan kos, zelo so ji pri srcu obleke ptujskih vinskih kraljic: „Moj cilj ostaja ustvarjati in s svojim delom prispevati košček v mozaiku podobe sta- Poklic modnega Í oblikovalca ni romantika iz filma „Poklic modnega oblikovalca z mojega stališča ni romantika v filmu, ki jo marsikdo vidi v končni obliki. Zase lahko rečem, da sem rokodelec, obrtnik, oblikovalec, prodajalec, komercialist in šivilja. Po 13 letih vidim stvari bolj realno, kot sem jih imela v mislih, preden sem se lotila tega dela. Vsak lahko živi od svojega dela, če vloži v to energijo in prizadevanje, da mu bo uspelo," je prepričana Hameršakova. rega mestnega jedra. Včasih pogrešam večjo izpolnjenost ptujskih lokalov z obrtniškimi vsebinami. To bi lahko bil naš paradni konj pri večji prepoznavnosti mesta in njenem obisku. Ljudje pri obrtništvu pričakujejo takojšen zaslužek in hiter preobrat. V bistvu pa gre za dolgotrajen proces, ki ima vzpone in padce. Oblikovanje je od nekdaj prepleteno z rokodelstvom. Če bomo znali to ceniti in bomo kupovali izdelke domačih izdelovalcev, bi se lahko krivulja obrnila tudi v pozitivno smer vseh. Izdelovalcev in kupcev," še sklene naša sogovornica, ki se je zadnje čase podala tudi v mentorske vode. Ugotavlja, da šivanje postaja priljubljen hobi. Za Ptuj pa pravi, da je šiviljsko mesto, saj ima skorajda vsaka hiša kak šivalni stroj. Dženana Kmetec Simpatičen atelje v Prešernovi ulici deluje že 13. leto. Foto: CG Foto: CG Sv. Andraž • Celovita ureditev infrastrukture skozi središče Vitomarcev Električni kabli se selijo pod zemljo Projekt prenove središča občine Sveti Andraž je potekal v dveh fazah, in sicer se je prva zaključila v letu 2018, druga pa začela v 2020. Spomnimo, da je bil najprej na vrsti odsek od križišča pri gasilskem domu do gostilne Rola, nato pa še del od gostilne Rola mimo občinske stavbe do frizerskega salona Duška. Na celotni trasi so rekonstruirali cevovod, zgradili nov kanalizacijski sistem, postavili javno razsvetljavo in uredili pločnik. »Že v času rekonstrukcije ceste skozi Vitomarce smo položili tudi cevi za elektriko, ki bo poslej potekala pod zemljo in nič več po Elektrika skozi Vitomarce po novem ne bo več vodila nad, ampak pod zemljo. drogovih, kar bo lažje za vzdrževanje in tudi podoba kraja bo lepša, saj ga ne bodo več kazili številni kabli,« je povedala županja Darja Vudler Berlak. Delavci Elektra Maribor so tako minule dni polagali kable v cevi, zaradi česar je bila občasno motena dobava električne energije, odstraniti pa bodo morali še betonske drogove, ki ne bodo več služili svojemu namenu. SD Foto: SD petek • 19. marca 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Izkušnja radijskega voditelja Marjana Nahbergerja s koronavirusom Osebnega pregleda pri zdravniku telefonski pogovor ne more nadomestiti Priljubljeni radijski in televizijski napovedovalec Marjan Nahberger je med tistimi, ki so pred kratkim preboleli koronavirus. Na svoji koži se je prepričal, da poteka bolezni ni možno vnaprej napovedati, pa tudi, da zdravljenje ne poteka vedno tako, kot bi si oboleli želeli in zaslužili: „Vsa zdravila, s katerimi sem si lajšal simptome, so plačljiva, zdravniki bi večino zadev radi reševali telefonsko, kar je enostavno nesprejemljivo, tudi glede na to, koliko plačujemo v zdravstveno blagajno." „Konec decembra se je začelo s kašljanjem, ki je bilo iz dneva v dan močnejše. Kmalu se je temu pridružila še precej visoka vročina, zato sem se odločil za testiranje. To je pokazalo, da sem okužen s koronavirusom. Deset dni sem imel vročino 39 °C, kašljal sem noč in dan, zaradi česar nisem mogel niti spati. Kašelj se je razvil celo v pljučnico. Moje stanje je bilo vse prej kot enostavno. Okreval sem skoraj pet tednov," se svoje težke izkušnje spominja Marjjan Nahber-ger. 200 evrov za zdravila, ki so bore malo pomagala Na svoji lastni koži pa se je Na-hberger prepričal tudi o težavah, ki jih prinaša zdravljenje s koro-navirusom. Velika večina zdravil za lajšanje simptomov je plačljiva. Zanje je odštel več kot 200 evrov, boljšega počutja pa ni bilo od nikoder: „Pri dežurnem zdravniku sem dobil le antibiotik, v bolnišnici tablete proti kašlju, vse ostalo sem moral kupovati. Glede na to, da zdravstveno zavarovanje plačujemo, se mi zdi to nesprejemljivo. Čeprav sem bil dejansko na robu moči, me tudi v bolnišnico najprej niso želeli sprejeti. Precej časa sem jih prepričeval, da je moje stanje resno, da težko diham, šele nato so me za dve uri sprejeli, ugotovili, da imam pljučnico in me sredi noči spustili domov. Nimam slabih besed za zdravstveno osebje, delajo, se trudijo, ampak enostavno včasih težko ocenijo zadeve le na podlagi telefonskega pogovora." To Nahberger sicer pripisuje dejstvu, da je bil prav konec decembra in v začetku januarja v bolnišnicah izjemno velik naval pacientov, a ljudem svetuje naj vztrajajo: „Če se ne počutite dobro, če težko dihate, vztrajajte, naj vas sprejmejo. Zdravljenje preko telefona ne more nadomestiti osebnega pregleda. To je dejstvo. Me pa tudi jezi, ker toliko plačujemo v zdravstveno blagajno, pa bi te marsikje le na hitro odpravili." Simptome bolezni je skušal blažiti z mnogimi zdravili, jemanjem vitaminov, čajev, cinka, tudi ho- Marjan Nahberger meopatskimi pripravki. Dokler se pljučnica ni pomirila, ni pomagalo nič. Največ težav je imel zaradi močnega kašlja: „Od tega me je bolelo vse. Tudi, ko so mi predpisali zdravilo, je bila lekarna ponoči zaprta. Še en velik minus sistema. Sploh nisi mogel do zdravil." Bližnji se niso okužili V Nahbergerjevem primeru se je bolezen razvila v obojestransko pljučnico, ki se je k sreči dobro pozdravila. Še nekaj tednov je imel posledice, zdaj gre na bolje. Od njegovih domačih ni zbolel prav nihče, čeprav se niso mogli popolnoma izolirati. Vse sem jemal prelahko „Sam sem bil skeptičen do obstoja bolezni. Rekel bi, da sem vse skupaj jemal prelahko. Dejstvo je, da je koronavirus pljučnica, vsaj pri meni je bilo tako, tako so mi rekli tudi zdravniki. Problem pa je v tem, da noben od nas ne ve, kako jo bo prebolel. Sam sem bil prepričan, da ne bom imel resnih simptomov. Nimam pridruženih bolezni, sem fizično aktiven, živim dokaj zdravo.« Zaradi vsega navedenega je verjel, da bo sam zbolel za blažjo obliko bolezni. Ker je bolezen nepredvidljiva, ljudem svetuje, naj bodo previdni in naj spoštujejo ukrepe: „Nihče ne ve, kakšno obliko bo dobil. Nemogoče je napovedati. Vsak ima drugačne simptome, nekaterim ni nič. Sam takega slabega počutja, kašlja in vročine ne privoščim nikomur. Shujšal sem kar osem kilogramov." Sočasno z Nahbergerjem je zbolelo še kar nekaj drugih sodelavcev družbe Radio-Tednik Ptuj. K sreči velika večina brez resnejših znakov bolezni. Nasvet tistega, ki ni imel te sreče, pa je jasen: „Bodite previdni, kolikor se le da in v primeru, če se ne počutite dobro, če se razvijejo resnejši simptomi, pokličite zdravnika in vztrajajte, da vas sprejme. Telefonsko se teh zadev ne da urejati. Upravičeni ste tako do pregleda kot bolnišničnega zdravljenja. Ne nazadnje so zdravniki tu, da nam pomagajo, ne pa da se doma mučimo več tednov." Dženana Kmetec Foto: DK Podlehnik • Kmalu začetek velike občinske naložbe Sanacija plazu bo stala pol milijona evrov Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik, je z izbranim izvajalcem Pavčnik iz Dola pri Hrastniku podpisal gradbeno pogodbo za sanacijo plazu na cesti Zgornji Leskovec-Spo-dnje Gruškovje-Podlehnik. Podlehniški župan Sebastian Toplak in Jože Pavčnik, direktor podjetja Pavčnik, sta podpisala pogodbo za sanacijo plazu. Predmet pogodbe je rekonstrukcija nestabilnega terena na omenjeni lokalni cesti v dolžini 640 m. Vrednost pogodbe skupaj z DDV znaša 514.047 evrov, od tega bo iz državnega proračuna nakazano 413.861 evrov. »Gre za pomembno cesto, ki povezuje Podlehnik z občino Videm in drugimi. Z izgradnjo avtoceste je postala ta cesta veliko bolj prometna, zelo obremenjena pa je tudi v času turistične sezone,« je dodal Toplak in ob tem poudaril, da gre za zahteven projekt, saj bo treba v dolžini pol kilometra cestno območje stabilizirati z dodatno pilotno steno. Gradbena dela se bodo začela konec marca, rok za dokončanje pa je šest mesecev od začetka del. Zaradi izvedbe sanacije plazu bo cesta večino časa zaprta za lokalni promet. »Okoliške stanovalce smo že prosili za razumevanje in strpnost. Že sedaj pa vse uporabnike prosimo za upoštevanje spremenjenega prometnega režima, o čemer jih bomo tudi pravočasno obvestili.« Po besedah Jožeta Pavčnika, direktorja podjetja Pavčnik, so prepričani, da bodo dela uspešno izvedli in zaključili v predvidenem roku. Estera Korošec Ptuj • Priznanje za poslovno odličnost Zdravstvenemu domu Za vzgled zdravstvenim organizacijam Zdravstveni dom Ptuj je letošnji prejemnik priznanja RS za poslovno odličnost in mednarodnega certifikata odličnosti EFQM s petimi zvezdicami. »Organizacijsko in strokovno je Zdravstveni dom Ptuj lahko zgled domačim zdravstvenim organizacijam, najverjetneje pa v marsičem tudi tujim,« je ob razglasitvi rezultatov izpostavil v. d. direktorja agencije Spirit Slovenija Tomaž Kostanjevec. Po njegovih besedah so v zdravstvenem domu v marsičem pionirji, in so učni primer uporabe dobrega EFQM. Zdravstveni dom Ptuj se je na javni razpis prijavil v kategoriji organizacij z več kot 250 zaposlenimi v javnem sektorju. Razsodniška skupina je svojo odločitev obrazložila z izjavo, da je organizacijo mogoče prepoznati kot proaktivni javni zavod, ki poleg dobrega menedžmenta združuje še strokovno usposobljeno zdravstveno in podporno osebje. »Ima jasno določene in komunicirane vrednote, pri katerih ima skladno s poslanstvom pacient osrednje mesto. Vodstvo predstavlja močna vodstvena ekipa, ki s svojim zgledom, delom in vodenjem motivira in zagovarja vizijo, poslanstvo ter strateške usmeritve zavoda,« so med drugim še zapisali v Spiritu. Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan in njena pomočnica Karmen Panikvar, ki je tudi vodja projekta poslovne odličnosti, sta ob prejemu priznanja izpostavili, da je priznanje plod 14-letnega dela na sistemu vodenja kakovosti v njihovi ustanovi. »Strateško razmišljanje nam že v preteklosti ni bilo tuje. Prav vzpostavitev sistema vodenja kakovosti je bila strateška odločitev, ki danes predstavlja temelj za vsako uvedeno novost. Pomembna je agilnost in pripadnost vseh zaposlenih v zavodu na vseh lokacijah in področjih delovanja, kar omogoča uspešno odzivanje na so- dobne izzive časa in potrebe prebivalstva,« sta še dodali. Kostanjevec je dodal, da jih veseli, da je letošnji prejemnik priznanja za poslovno odličnost in mednarodnega certifikata odličnosti organizacija iz javnega sektorja. »Verjamemo, da je za gospodarski razvoj Slovenije in podporo odličnim gospodarskim organizacijam potreben tudi odličen javni sektor,« je poudaril. Prejemniku priznanja sta čestitala tudi predsednik države Borut Pahor in minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Sta, sm Foto: Sandi Fišer Na fotografiji z leve proti desni: Tomaž Kostanjevec, v. d. direktorja SPIRIT Slovenija, predstavnici Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan in Karmen Panikvar ter gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Foto: EK 12 Štajerski Kronika petek • 19. marca 2021 Slovenija, Podravje • Lani prvič v zgodovini trije trojni umori Krvavo družinsko nasilje se nadaljuje tudi letos Število kazenskih ovadb za uboj, umor ali poskus teh dejanj seje lani v primerjavi z letom 2019 več kot podvojilo. Prvič doslej so se v samostojni Sloveniji v enem letu zgodili kar trije trojni umori, pri vseh je šlo za družinsko nasilje. Tudi v prvih letošnjih mesecih se je pripetilo več umorov v družini, nazadnje prav te dni dva na Celjskem. Število najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo v Sloveniji sicer iz leta v leto niha, lansko pa je bilo eno najbolj krvavih v zadnjih letih. Skupaj so namreč policisti obravnavali 13 umorov, tri uboje in 29 poskusov umorov oziroma ubojev. Največ primerov je bilo na območju Ljubljane, kjer so skupaj zaznali 15 tovrstnih kaznivih dejanj. Slovenijo že večkrat pretresle družinske tragedije Slovenijo so sicer v zadnjih dveh desetletjih že večkrat pretresle družinske tragedije. Avgusta 2002 se je zgodil trojni umor v Rovinju. Hrvaški policisti so v apartmaju našli ustreljene tri člane družine iz Grosupljega. Sodišče je marca 2004 takrat 22-letnega Ivana Periča obsodilo za umor lastne matere, očima in 12-letnega polbrata. Za vsak umor mu je prisodilo 30 let zaporne kazni in mu nato izreklo enotno 30-letno zaporno kazen. Perič umorov nikoli ni priznal. Decembra 2003 je 61-letni Mariborčan Ivan Marolt s kladivom za meso ubil hčerki, stari devet in 11 let. Nato je življenje poskušal vzeti še zunajzakonski partnerki, ki pa ji je uspelo pobegniti. Dejanje je priznal in ga obžaloval. Obsodilna sodba s 30-letno zaporno kaznijo je postala pravnomočna marca 2005. Februarja 2007 se je zgodil trojni družinski umor v Zdenski vasi pri Grosupljem. Takrat je zaradi spora glede skrbništva 35-letnik ubil bivšo ženo, njeno mamo in očeta. Ko je prišel iskat otroka, ki sta živela pri mami, je pred očmi obeh otrok ustrelil njuno mamo in stare starše ter si na koncu sodil sam. Septembra 2008 je 25-letnik v Spodnji Senici pri Medvodah umo- Umori in poskusi umorov Policijska uprava 1 2018 I 2019 I 2020 I 2021* I GPU 0 5 0 0 Celje 0 1 3 0 Koper 4 2 0 0 Kranj 0 0 0 0 Ljubljana 4 3 6 2 Maribor 4 1 5 2 Murska Sobota 0 0 0 0 Nova Gorica 2 2 1 0 Novo mesto 2 0 1 0 Skupaj 16 14 16 4 *2021: podatki zajemajo obdobje do 15. 3. 2021 i M : »v Vir: GPU d Foto: Edi Einšpiler/M24 Letos marca so se zgodili že trije umori; po doslej zbranih podatkih naj bi 36-letnik zadušil svojo ženo (Grosuplje), 61-letni moški naj bi ustrelil svojo partnerko (Grobelno), sin pa naj bi do smrti zabodel mamo in poškodoval očeta (Zalog pri Šempetru). ril starša, domnevno zato, da bi prišel do družinskega premoženja. 54-letno mater in 57-letnega očeta je ubil z udarci orodja po glavi, nato pa v hiši zanetil požar in skušal dogodek prikazati kot napad tretje osebe. Blaž Mištrafovič je kasneje dejanja tudi priznal in bil obsojen na enotno zaporno kazen 20 let za umor iz koristoljubja na zahrbten način. Marca 2017 je v vasi Lukovec na Krasu 35-letni storilec na grozovit način umoril 31-letnega brata in 80-letno babico. Oba je obglavil, potem pa poklical policijo in priznal dejanje. Sodišče ga je poslalo na obvezno psihiatrično zdravljenje. Od junija do decembra 2020 trije trojni umori Junija 2020 se je zgodil trojni umor pri Domžalah; v Škocjanu naj bi 24-letnik zabodel tri ožje družin- ske člane, ki so na kraju izkrvaveli. Šlo naj bi za njegovo 81-letno babico, 74-letnega dedka in 51-letnega strica. Po dejanju je poklical policijo, naznanil dejanje ter se brez upiranja predal. Zoper osumljenega Petra Gaspetija, ki je v priporu, se je ta teden začela glavna obravnava. Novembra istega leta so policisti obravnavali trojni umor na Jančah, kjer je glede na za zdaj znane podatke 22-letnik s hladnim in strelnim orožjem ubil tri ožje sorodnike, stare 26, 56 in 60 let, nato naj bi storil samomor. Pred tem je še poklical policijo in dejanje priznal. Decembra smo bili priča trojnemu umoru v Gerečji vasi v občini Hajdina. Krvavi dogodek se je pripetil na božični večer, kjer je po Foto: arhiv Svet 24 dosedanjih ugotovitvah policije 35-letnik umoril svojo nekdanjo 35-letno zunajzakonsko partnerko ter njena starša, 58-letno mamo in 61-letnega očeta. Po dejanju je pobegnil, a se pozneje predal policiji. Sodna preiskava še poteka. Uboji in poskusi ubojev Policijska uprava 1 2018 I 2019 I 2020 I 2021* I Celje 1 2 2 0 Koper 2 1 3 0 Kranj Ljubljana Maribor 4 i n 1 C? 3 Q 1 n 10 7 6 2 9 3 0 1 Murska Sobota 1 1 0 0 Nova Gorica 0 2 4 1 Novo mesto 5 2 5 0 Skupaj 30 17 29 3 Ena najhujših družinskih tragedij se je zgodila lani na božični večer v Gerečji vasi, kjer je 35-letnik umoril svojo partnerko in njena starša. Letošnji krvavi marec Če prva dva meseca letošnjega leta policijska statistika ni zabeležila družinskih masakrov, pa si marec upravičeno zasluži ime krvavi mesec. Na Grosupljem naj bi pred nedavnim 36-letnik po dosedanjih ugotovitvah zadušil svojo 36-letno ženo, nato pa se sam zglasil na Policijski postaji Trebnje in priznal dejanje. Odvzeli so mu prostost, motiv za umor še ni znan. V Zalogu pri Šempetru je 36-letni sin po doslej zbranih podatkih do smrti zabodel mamo ter z nožem poškodoval tudi očeta. Mati je na kraju dogodka umrla, očeta so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico. Osumljenec je po dejanju pobegnil, a so ga policisti kmalu izsledili v bližini in mu odvzeli prostost. Pred nekaj dnevi pa je storilec v Grobelnem ustrelil 57-letno partnerko. Ta je na kraju dogodka umrla, 61-letnik pa je nato naredil samomor s pištolo. Motiv so bila najverjetneje večletna družinska nesoglasja. Sta, sm *2021: podatki zajemajo obdobje do 15. 3. 2021 * V statistiko še niso všteti primeri, za katere ovadbe še niso bile podane, kakršni so tudi zadnji trije primeri na Grosupljem, Zalogu pri Šempetru in Šentvidu pri Grobelnem. Prav tako v statistiki ni primerov, ko si je storilec po dejanju sodil sam, saj ovadbe niso bile vložene. Če sušca veter prah okrog pometa, prav dobro letino obeta. Danes bo dokaj sončno, zjutraj bo ponekod v osrednjih krajih nizka oblačnost. Popoldne bodo posamezne kratkotrajne plohe. Ponekod bo pihal severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -1, ob morju in na Goriškem okoli 0, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem do 11 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Foto: Arhiv Svet 24 Petek 19.03.2021 «t Nedelja 21.03.2021 * Ponedeljek 22.03.2021 «t * -3 -i -2 i Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 8 4 8 8 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 4 4 A Hitrost vetra 3 mfe Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vstra 7.5 m/s Foto: CG Vir: GPU Vir: ARSO petek • 19. marca 2021 Kultura in izobraževanje Štajerski 13 Knjigarnica O, 2021) Leta minevajo, kot bi veter odpihnil desetletji od tistih dni, ko smo v naši in vaši knjižnici zastavili in pripravili prvo bralno značko za odrasle (BZO, 2000). Na srečo v tem času ni zadivjal kakšen vihar čez bralno motivacijsko dejavnost, pa tudi pihljanja novega vetra ni bilo zaznati. Bilo je pa od tedaj veliko poživljajočih sapic, ki so osveževale naše bralne sezname in dajale veter v jadra knjižničnih delavcev. Le- ti smo, kakor bi nas veter nosil, z veseljem pričakovali odzive bralcev, zapise iz knjig in o knjigah, ali pa nihali kakor vejevje dreves v vetru, ko smo izbirali in zaukazovali leposlovje za osvojitev BZO. Včasih so bili knjižnični prostori deležni pravcatega prepiha, saj je množica bralcev z veseljem prisostvovala otvoritvenemu in zaključnemu literarnemu večeru v marcu in sprva koncem novembra, nato pa v začetku decembra. Si morete misliti, cenjeni bralci, kakšne možganske nevihte so vihrale v knjižničarskih glavah in verjetno se boste strinjali, da ni vetrnjakinj in vetrnjakov v knjižnici; tako v čast svetovnega dne poezije in prvega dne pomladi pripravljamo literarni večer, pogovor o branju in pomenu knjig z vsestranskim igralcem in tudi imenitnim bralcem Tadejem Tošem (Vabljeni v torek, 23.3.2021, ob 19. uri na knjižnični you tube kanal). Verjetno ste zaznali, kako pogosto ste v zgornjem odstavku prebrali besede, ki so tako ali drugače povezane z vetrom (npr.: vetrovni, veter, odpihniti, vihar, pihljati, sapice, prepih, vetrnjak ...). Rdeča nit BZO 2021 bo namreč veter in v uvodu vam predstavljamo najbolj svežo in edino neleposlovno knjigo s seznama, čeprav je njen naslov skoraj poetičen, romantičen: Nebesni dih, toda podnaslov Naravoslovna zgodovina vetra bralca takoj napoti med strokovne, poljudne, poučne knjige, ki jih v Studijskem oddelku najdete v nadstropjih levo od izposojevalnega pulta, v Mladinskem oddelku pa v vrhnji etaži. Četudi sodi Nebesni dih med neleposlovna, torej strokovna dela, je njeno branje mamljivo in napeto ter poživljajoče, enako kakor pri izvrstnem leposlovju in na koncu se zdi, kakor bi prebrali zbirko odličnih esejev različnih znanstvenih tematik od astronomije, zgodovine, fizike, geologije, etnologije, antropologije, zgodovine, mitologije, literarnih ved... Knjiga Nebesni dih, ki obsega 432 strani in je izšla pri založbi Beletrina, ima natančen UDK (univerzalna decimalna klasifikacija) 551.55, kar pomeni veter (meteorologija). Avtor Lyall Watson (prevedla Urška Pajer) jo je napisal pred štiridesetimi leti in končno je tu slovenski prevod te kultne knjige, zares izredno navdihujočega branja, ki odpira osupljive nove poglede na zgodovino, naravo in človeštvo, kakor je zapisano na zadnji platnici pričujoče knjižne izbranke, kjer je vabilo k branju o vetru: Veter se nahaja vsepovsod in nikjer, je obtočni sistem Zemlje in tudi njen živčni sistem, skozi obtok pa tečejo energija in informacije. Veter prinaša toploto in vodo, bogati in spreminja tla, prezračuje naš planet, oblikuje življenje živali in ljudi. Poti vetra sledi tudi trgovina, veter je določal zgodovinske poti imperijev. Vetrovi so igrali ključno vlogo v vojnah med Grki in Perzijci, Mongoli in Japonci. Veter je pomagal uničiti špansko armado. Nič manj ni veter pomemben za naše notranje življenje: fen, mistral, sirocco, Santa Ana in drugi »bolni vetrovi«sveta so povezani z boleznimi, samomori in celo umori... Uvod (str.7 do 11) začenja s povedko o Odiseju, ki je ob vrnitvi iz trojanske vojne pristal na otoku Eolija, kjer je domoval varuh vetrov Eol. Ta je Odisejevim vojščakom ponudil mošnjo iz goveje kože in jim zabičal, naj je ne odpirajo. V njej so bili ujeti vetrovi iz vsega sveta, manjkal je le blagi zahodnik, ki bi Odiseja in njegove varno pripeljal domov. Pohlep jih je spodbudil, da ukaza niso upoštevali in iz odprte mošnje je pihnil močan, brezglav veter . Knjiga Nebesni dih je razdeljena na pet oštevilčenih in naslovljenih delov (Veter in Zemlja, Veter in čas, Veter in življenje, Veter in telo, Veter in um), le- ti pa imajo po dve šteti in naslovljeni poglavji z vetrom (fizika, geografija, zgodovina, prihodnost, biologija, sociologija, fiziologija, dojemanje, psihologija, filozofija). Na poslednji strani (364) pred slovarskim delom knjige piše Lyall Watson (1939 - 2008): .., Izmed vseh naravnih sil je bilo veter najteže zaobjeti. Dotika se nas, nas zgane, vendar se ga ne moremo dotakniti tudi sami. Veter je naša prva izkušnja neopisljivega. Nekaj neizrekljivo močnega, preveč odmaknjenega, da bi ga videli, toda dovolj blizu, da ga občutimo na zelo intimen, oseben način. Religije postavljajo bogove sonca, bogove ptic, bogove živali, božanstva vode, zemlje in ognja, ki jih lahko poimenujemo, narišemo, izklešemo, slavimo in krivimo. Toda za temi priročnimi fasadami je skoraj v vsakem prime-jev, vremena in vetra... Na strani 363 sledi abecedni slovar skoraj štiristotih imen vetrov z vsega sveta, na to pa bibliografija (str. 384) s 539 enotami, ki ima dodatek knjig, ki so bile citirane za slovenski prevod. Knjigo zaključuje Stvarno in imensko kazalo. Po knjigi Nebesni dih bo vaš pogled na veter drugačen! Uživajte v branju! Liljana Klemenčič Ptuj • Rezbar Peter Gojkovič o svojem delu Večno iskanje novih izzivov in navdiha Enajst let po prvi samostojni razstavi rezbarja Petra Gojkoviča iz Spuhlje, sicer rojenega Hajdinčana, smo ga ponovno obiskali v njegovi delavnici v kleti družinske hiše. V tem času seje uspešno predstavil na novih številnih skupinskih razstavah v Sloveniji in tudi tujini. V cerkvi sv. Petra in Pavla je v postnem obdobju na ogled križev pot rezbarja Petra Gojkoviča, ki je resnično nekaj posebnega. Vseh 14 slik križevega pota je upodobil v lipovem lesu v obliki jajca. Gre za vrhunsko umetnino, ki je doslej še nihče ni ustvaril. Foto: Črtomir Goznik V letošnjem postnem času pa obiskovalci cerkve sv. Petra in Pavla na Ptuju občudujejo njegovo izjemno umetnino, reliefno upodobitev križevega pota v obliki jajca iz lipovega lesa, ki tehta okrog 180 kilogramov. Ustvarjal ga je skoraj eno leto. Tako kot že večkrat doslej je predhodno o svoji novi ideji, reliefnem križevem potu v obliki jajca, govoril s svojim stricem, akademskim kiparjem in restavratorjem Viktorjem Gojkovičem, ki mu je že takoj na začetku njegove umetniške poti jasno dal vedeti, da vsako umetniško izražanje zahteva delo, delo in znova delo. Lipovino za najnovejšo umetnino je kupil na Polenšaku. Stric mu je dejal, da je že samo jajce težko narediti, kaj šele reliefno upodobitev križevega pota s 14 postajami, kjer je treba striktno ohranjati razmerja in kjer napak ni. „Namenoma sem tako naredil, da se moraš za vsako postajo premakniti, če jo želiš videti. Ne moreš hkrati gledati dveh, zgornjo ali spodnjo. Vsako postajo moraš gledati zase, vidiš pa, kaj sledi," pove Peter Gojkovič o tem, kako si moramo umetnino ogledati. Peter Gojkovič vedno išče nove izzive, tudi najtežje, na videz nemogoče, ki izpod njegovih spretnih rok postajajo mogočne in občudovanja vredne umetnine. „Nekaj me mora potegniti, nekaj moram čutiti do tistega, kar naj bi ustvaril. Tako sem se med drugim preizkusil tudi v ustvarjanju z motorno žago. Rad imam nove izzive. O svojih stvaritvah nerad govorim, dela so tista, ki naj govorijo, ki naj sama nagovorijo ljudi," pravi ljubiteljski rezbar Peter Gojkovič, ki zadnja leta dela kot serviser igrač. V delavnici rezbarja Petra Gojkoviča v Spuhlji, kjer nastajajo lesene umetnine. V zadnjem času se je lotil tudi akta. Tudi na najnovejši umetnini je rezbar dokazal, da je vse česar se loti, izdelano do potankosti. Še posebej rad dela roke, ki jih je resnično težko narediti. Rezbarstvo je postalo njegov svet, njegov način izražanja in doživljanja sveta in dogajanja v njem pred 18 leti, ko je odkril, da ima žilico za plastično upodabljanje oz. rezbarjenje. Po osnovnem poklicu je mizar, tako je imel tudi potrebno teoretično in praktično znanje o različnih vrstah lesa, ki ga je sčasoma dopolnil še s strokovnimi znanji iz anatomije, zlatega verza in še drugimi znanji, ki jih zahteva tovrstno umetniško ustvarjanje in izražanje. Pri jajcu s križevim potom razreza ni bilo, saj je uporabil celo deblo. Usmeril se je v realistično figuraliko. Rezbarstvo Petra Gojkoviča pa je tudi nekaj posebnega, predlog vedno najprej izdela v glini, nato ga odlije v mavcu, šele nato pa izdela posnetek v lesu. Najraje se ukvarja s sakralnimi motivi, izdelal je tudi že več lesenih reliefov s krščansko motiviko križe-vega pota, ustvarja portrete glav, tudi celopostavne človeške figure, v zadnjem času pa tudi akte. Našel pa je tudi pot v abstraktnost. V abstraktni verziji je izdelal Rudolfa Maistra. V tem pogledu je izdelal tudi kurenta. Lotil pa se je tudi izdelave lesenih mask krampusov. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Župnija sv. Ožbalta Poškodbe opornega zidu ob pločniku Oporni zid ob pločniku s stezo za kolesarje v začetku Volkmerjeve ceste, kije sestavni del parcele, na kateri stoji cerkev sv. Ožbalta, kaže številne poškodbe. V celotni dolžini zidu odpada omet. V župniji sv. Ožbalta so povedali, da zid sodi k parceli območja cerkve. Stanje bodo popisali in ga skušali čim prej sanirati, pa je v njenem imenu povedal p. Matei Sentes. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je mesto zid celo želelo uporabiti kot muzej na prostem. Vanj so želeli vzidati nekatere arheološke spomenike, da bi ostali vidni javnosti in ne bi končali v muzejskih depojih. Zgledovati so se želeli po Povodnovem muzeju na Mestnem stolpu. Ostalo pa je le pri načrtih. Do polletja letos pa bo območje okrog cerkve sv. Ožbalta pridobilo Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave fi Foto: Črtomir Goznik Na celi dolžini podpornega zidu odpada omet. novo urejeno zeleno površino z veliko sončno uro. Postavilo jo bo TD Ptuj, ki bo z novim turističnim objektom proslavilo 135-letnico svojega delovanja na Ptuju. Hkrati pa z njim svečano obeležilo tudi 30-letnico samostojne Slovenije. MG 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 19. marca 2021 Zdravstveni nasveti Obremenitveno testiranje srca -Cikloergometrija (CEM) - 1. del Foto: arhivSvet24 Tedenski mikroskop Rešitev za razlike glede cepiv: 10 milijonov odmerkov Pfizerjevega cepiva Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predlaga, da se različni položaji članic EU pri dostopu do cepiv zaradi njihovih različnih odločitev pri razdeljevanju odmerkov uravnotežijo pri razporejanju dodatnih desetih milijonov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja, ki so jih preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje. Foto: CG Kaj je obremenitveno testiranje srca Obremenitveno testiranje srca oz. cikloergometrija je neinvazivna kardiološka preiskava, pri kateri preiskovanca obremenimo na tekoči preprogi ali na sobnem kolesu. Kakšen je namen obremenitvenega testiranja srca S to preiskavo organizem prisilimo v stanje večje nadzorovane in standardizirane telesne dejavnosti ter opazujemo in merimo različne kazalnike (krvni tlak, EKG, pulz, analiziramo izdihani zrak), ki nam služijo za ocenjevanje delovanja srca in pljuč ter s tem ugotavljanje morebitnih bolezenskih sprememb na teh organih. Kakšne so indikacije za obremenitveno testiranje? Obremenitveno testiranje uporabljamo za potrditev suma na ishe-mično bolezen srca, za oceno tveganja in prognoze za bolezni srca, načrtovanje telesnih aktivnosti, načrtovanje dodatnih diagnostičnih preiskav, uspešnosti zdravljenja in oceno delazmožnosti bolnikov z is-hemično boleznijo srca. Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem je obremenitveno testiranje srca pomemben dejavnik pri odločitvi o morebitni transplantaciji srca. Test nam pomaga tudi pri zdravljenju in spremljanju nekaterih bolnikov z okvarami srčnih zaklopk, motnjami srčnega ritma, pa tudi pri osebah z dejavniki tveganja za koronarno bolezen vendar še brez znakov za bolezni srca in ožilja ter pri zdravih preiskovancih (npr. v športni medicini). Kdo opravlja obremenitveno testiranje srca V Sloveniji opravljajo obremenitveno testiranje srca kardiologi Pomagajmo si Med pogostejšimi boleznimi je zagotovo siva mrena, pri kateri očesna leča postane motna in zato prepušča manj svetlobe, kar se kaže v slabšanju vida. Ker se svetloba na leči slabše lomi, je moteno projiciranje svetlobnih žarkov na rumeno pego. Najpogosteje gre za normalno posledico staranja. Napreduje počasi, a lahko hkrati pomeni popolno izgubo vida. Kako sivo mreno prepoznati Pomembno je, da spremembe na leči opazite dovolj zgodaj, saj jih Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave 0® ¿T znotraj bolnišnic na kardioloških oddelkih oziroma v specializiranih kardioloških ambulantah. Kdo vas na preiskavo napoti Da je preiskava potrebna, na podlagi vaših zdravstvenih težav oceni vaš zdravnik družinske medicine in vas napoti nanjo, oz. kardiolog, če vas je zdravnik napotil k njemu. Kako se pripravite na obremenitveno testiranje srca Vsakega preiskovanca moramo pred obremenitvenim testiranjem seznaniti s potekom preiskave. Na dan preiskave preiskovancu svetujemo lažji zajtrk in da, kot po navadi, vzamete vsa zdravila, ki jih redno jemljete. S seboj prinesite športno obutev (športne copate ali udobne čevlje z gumijastim podplatom) in udobne dolge ali kratke hlače. Vsaj 3 ure pred obremenitvijo se priporoča, da ne kadite in ne uživate hrane in kave. Zdravnik vas bo še enkrat vprašal glede zdravstvenih težav, opravil bo usmerjeni klinični pregled in izključil ovire za obremenitveno testiranje. V primeru povišane telesne temperature, prehladne bolezni, jemanja antibio- ni mogoče odpraviti drugače kot z operacijo in operativno odstranitvijo naravnih leč ter vstavitvijo umetnih. Vseeno pa to ne pomeni popolne povrnitve vida. Siva mrena se lahko razvija več let, zato bodite pozorni na simptome. Med njimi so izguba kontrasta, bleščan-je, potreba po osvetlitvi prostora ali predmeta, težave pri ločevanju temno modre in črne barve, težave pri branju kljub temu, da nimate dioptrije, težave pri vožnji... V bolj razviti obliki pojava sive mrene pa tudi zamegljen vid. Raziskava iz leta 2000, ki je bila objavljena v zborniku American Journal of Ophthalmology, je sicer pokazala, da so ljudje s temnejšimi očmi izpostavljeni tveganju za razvoj te okvare vida. Seveda pa to ne pomeni, da ljudje s svetlimi očmi ne morejo zboleti za to bo- tikov, oziroma težav z gibljivostjo v kolkih in kolenih ali če od operativnega posega še niso minili trije meseci, obremenilnega testiranja ne bo mogoče izvesti. Kako poteka preiskava Preiskava se opravi ambulantno in ne zahteva sprejema v bolnišnico. Pred začetkom preiskave boste izpolnili vprašalnik o morebitnih zdravstvenih težavah. Nato vam bodo na prsni koš namestili elektrode za snemanje elektrokardio-grama. Na kolesu v mirovanju in med hitrim globokim dihanjem se bo posnel EKG, ob tem vam bodo tudi izmerili krvni tlak. Na podlagi vaših odgovorov iz vprašalnika, EKG-posnetka in vrednosti izmerjenega krvnega tlaka ter kliničnega pregleda bo zdravnik odločil, ali je obremenilno testiranje varno. Najbolj uveljavljeno je obremenitveno testiranje na tekočem traku ali sobnem kolesu, pri katerih kontrakcije mišičnih skupin povzročijo gibanje, tj. mišično delo, kar povzroči nadzorovano večje delo srčne mišice in potrebo po povečani prekrva-vitvi v njej. Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Šest voditeljev članic EU, med njimi slovenski premier Janez Janša, je minuli petek v pismu pozvalo k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam, majhnim in velikim. Izpostavili so, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, v minulih dneh ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in načela pro rata. Von der Leynova se je na pozive voditeljev, konkretno je komentirala navedbe avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, danes najprej odzvala s poudarkom, da je Evropska komisija predlagala delitev po načelu pro rata glede na prebivalstvo in da sama še vedno meni, da je to najboljša rešitev. A članice so se odločile za drugačen pristop. Začele so po sistemu pro rata, a vse niso vzele, kar je bilo na voljo, zato je sledilo drugo razdeljevanje. Članice so oblikovale različne nacionalne portfelje cepiv, podjetja se različno držijo obveznosti in zato je slika v državah različna, je pojasnila predsednica. Von der Leynova vidi rešitev v dodatnih desetih milijonih odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja. Komisija je v sredo sporočila, da so se s podjetjema sporazumeli o pospešeni dobavi desetih milijonov odmerkov, ki so bili sicer predvideni za drugo polovico leta, že v drugem četrtletju. S tem se celotna količina odmerkov i ?v\ i/ I 1 Foto: Shutterstock/M24 cepiva BioNTecha in Pfizerja v drugem četrtletju poveča na več kot 200 milijonov, kar članicam omogoča, da zapolnijo vrzeli, so v komisiji izpostavili že v sredo. Ti odmerki prihajajo iz dodatnih oziroma opcijskih 100 milijonov v okviru druge pogodbe z BioNTechom in Pfizerjem, ki je sicer predvidena za tretje in četrto četrtletje tega leta. Ta predlog morajo potrditi članice v okviru usmerjevalnega odbora. S temi dodatnimi desetimi milijoni odmerkov se lahko uravnoteži položaj, ki je nastal v prvem četrtletju, je dejala predsednica in dodala, da je to seveda njihovo priporočilo, odločile bodo pa članice. Cepljenje proti covidu-19 trenutno poteka v Sloveniji dvotirno - s mRNK cepivi (Pfizer in Moderna) in s cepivom AstraZenece. Do cepljenja s Pfizerjem in Moderno so trenutno upravičeni starejši od 75 let, do AstraZenece pa posebej ranljivi kronični bolniki, diplomati in šolniki, pravi koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta leznijo. Zato je eden izmed ključnih nasvetov pri preventivi ta, da redno nosite kvalitetna sončna očala, z ustrezno zaščito pred ultravijoličnimi žarki. Ob sončnih dnevih pa si oči zaščitite tudi s pokrivalom. Kdaj na operacijo Ker so oči zagotovo pomemben mali telesni organ, z odločitvijo za operacijo vseeno ne smemo prehitevati. Priporočena je takrat, ko siva mrena vpliva na opravljanje vsakodnevnih opravil. Vseeno je to eden izmed najpogosteje izvedenih operativnih posegov na področju okulistike in v medicini na splošno. Pomembno je predvsem, da se pri vsaki težavi z vidom karseda hitro posvetujete s svojim zdravnikom ali specialistom. Katja Kaja Grgič Vitek. Cepljenje s cepivom AstraZeneca je sicer začasno prekinjeno. Na cepljenje starostne skupine od 75 do 80 let s cepivoma Pfizer in Moderna so prešli konec februarja, ko so od cepilnih centrov prejeli obvestilo, da so ,precepili vse zainteresirane, ki so starejši od 80 let. Ko bodo precepili starejše od 75 let, bodo naprej šli na cepljenje skupine od 70 do 75 let ter posebej ranljive kronične bolnike, nato pa še starejše od 65 let. NIJZ vsak teden, ko poizveduje pri cepilnih centrih, koliko cepiv potrebujejo, vpraša tudi za starostne skupine. Zato posamezni cepilni center ne more cepivo Pfizerja uporabiti denimo pri 65-letniku, če ga je naročil za 75-letnika. »Izdaja mRNK cepiva je bila do zdaj zelo stroga in naj se ne bi uporabljala za druge kot za starostnike, starejše od 75 let. Če so naročali tudi za mlajše, so kršili strategijo,« je dodala. A po njenem mnenju so redki primeri, ko pride do kršitev strategije. (sta) Kako poskrbeti za zdrave oči Za zdravje oči lahko preventivno poskrbite s pravilno prehrano. Največ snovi, ki varujejo oči, je v svežem sadju, zelenjavi in polnozrnatih izdelkih. Zmanjšajte količino mesa in se odpovejte mesnim delikatesam, ki povzročajo presnovni stres. Zaradi prevelike količine maščob se krvne žile zožijo, to pa vpliva tudi na oči. Privoščite si veliko mlečnih izdelkov z malo maščobe in rib. Glejte, da boste dovolj pili, saj voda pripomore, da ostanejo oči vlažne. Superživila za zdravje oči so agrumi, paprika, korenje, bezeg, borovnice, črno grozdje, olja iz žitnih kalčkov, paradižnik in paradižnikov sok, špinača, buče, soja, polnozrnati izdelki, gobe, alge, peteršilj in mastne ribe. Oči pa so tudi ogledalo vašega zdravja. Spremembe v barvi beločnice so lahko jasen znak, daje nekaj narobe z vašim zdravjem, ne samo z očmi. Če je beločnica pretežno rdeča ali rožnata, morda trpite za katero od alergij. Rumenkasta beločnica nakazuje težave zjetri. Siva mrena največkrat krivec za slabši vid Slabši vid in tudi številne očesne bolezni so bolj pogosti pri starejši populaciji. Vzroka sive mrene pa v številnih primerih še zdaj ni mogoče popolnoma dokazati. petek • 19. marca 2021 Za kratek čas Štajerski 15 Tedenski horoskop do 25. marca ^ ARRABAL, Fernando - španski dramatik, EPAKTA - število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta, • KOBERGER, Anton - nurenberški tiskar in knjigarnar, boter Albrechta Durerja Slovenija, Podravje • Najbolj umazane naprave, ki so ves čas v uporabi Mobilniki so bolj umazani kot stranišča Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da so pametni telefoni danes med najbolj umazanimi napravami, kijih imamo neprestano pri sebi. Nekoč smo za to krivili daljince, ključe in denarnice, a že nekaj let na prvem mestu nedvomno prednjačijo mobilniki. Telefone imamo praktično povsod in vedno s seboj; v torbici, žepu, na stranišču, v dvigalu, parku... Zamenjali so ročne ure, pa tudi beležke in planerje, seveda so ob vsem tem postali tudi dober vir bakterij in mikrobov. To, da telefon preprosto obrišete ob hlače ali majico, žal ne bo zadostovalo, temveč le zmanjšalo število nevarnih bakterij. Pri rednem čiščenju, ki bi ga bilo dobro izvajati vsak dan, če ne pa enkrat na teden, strokovnjaki priporočajo, da telefon izključite ter vzamete iz zaščitnega etuija, če ga uporabljate, in se čiščenja lotite v celoti, ne da očistite zgolj ekran. Za čiščenje uporabite meh- ko krpo iz mikrovlaken ter nekaj milnice. Namesto nje lahko uporabite tudi dezinfekcijske robčke ali krpice, ki so namenjeni čiščenju elektronike. Ti ne bodo poškodovali občutljive površine zaslona, prav tako bodo precej zanesljivo odstranili precejšen odstotek ne- lil m Foto: dreamstime/M24 Razmislite, česa vse so se danes že dotaknile vaše roke. Kam vse ste s seboj vzeli mobilni telefon. Mimogrede, dotikale so se ga vaše roke, na njem pa so tudi mastni madeži loja z vaše kože. Kdaj ste ga nazadnje očistili? varnih bakterij in mikroorganizmov. Nato pustite telefon nekaj trenutkov, da se povsem posuši. Očistite tudi ovitek. Umazanija v režah slušalke in mikrofona Pogosto se zgodi, da se zaradi nošenja telefona zamašijo reže mikrofona in slušalke. Teh nikar ne čistite z ostrimi predmeti, saj jih lahko poškodujete. Najprej poskusite s pihanjem, če imate doma kompresor na potisni zrak ali zgolj s sapo. Če to ne bo odpravilo težave, poskusite mesta očistiti s pomočjo vatirane palčke, ki ste jo pomočili v milnico. Če tudi ta trik ne zaleže, so na trgu na voljo lepljive mase, podobne plasteli-nu, ki jih prelepite čez reže in nato previdno odstranite, te pa bodo odstranile tudi trdovratno umazanijo, ki se je nabrala v reži slušalke oziroma mikrofona. Zoran Franc J OVEN (21. 3. - 20.4.) Zelo ste izčrpani. Še z zadnjimi močmi delate in se kontrolirate. Nekaj bo treba ukreniti, sicer se boste zlomili. Prijateljem, partnerju in otrokom povejte, da vas pustijo nekaj časa pri miru. Začnite življenje jemati z bolj vesele in sproščene strani. BIK (21.4. - 20.5.) Vaš krog prijateljev je raznolik. Vsak ima druge želje in hoče delati po svoje. Od tega ste že utrujeni, zmanjkuje vam moči, da bi šli z vsemi v korak. Enostavno se oddaljite za nekaj časa, da se umirite. Ne bojte se, ne boste ostali sami. Pravi prijatelji se bodo vrnili. m mi moa. (21.6. - 22.7.) RAK LEV (j)-/}/ (23.7. -22.8.) Predno boste oddali projekt ali pa podpisali kakšno pogodbo, se dobro posvetujte z nekom, kije doma na tem terenu, da ne bo kakšne večje škode za vas in poslovni svet. Ne verjemite vsega, kar bo izrečeno. V teh dneh bo veliko besed, a malo dejanj. t DEVICA (23.8. - 22.9.) Prijateljsko prepričevanje v službi na žalost ne bo obrodilo sadov. Potrebno bo več časa, da boste zadeve speljali in vse podučili, kako in na kakšen način želite, da se izpelje projekt. Pri tem boste ugotovili, da ni dobro biti vedno prijazen in dober šef. DVOJČKA \ (21.5. - 20.6.) Veliko naporov in moči boste potrebovali, da uredite vse poslovne zadeve v teh dneh. Zravnajte se, globoko vdihnite in se lotite zadev, ki že dolgo časa čakajo na vas. Pazite samo na to, da ne boste presegli vaših telesnih in notranjih Zvezde vam ravno ne bodo naklonjene, nervozni boste, pa tudi komunikacija ne bo ravno najboljša. Naredite samo tisto, kar je tedenska rutina, drugo pustite za boljše čase, ko boste bolj v formi. Predajte se ljubljeni osebi in uživajte v skupnih uricah. TEHTNICA _ (23.9. - 23.10.) Nesoglasja in nerazumevanja v ljubezenski zvezi so še vedno vaši spremljevalci. Vse preveč pričakujete od vašega dragega. Dajte mu tisto, kar želite dobiti od njega. Če boste samo čakali, da kaj dobite, se ne bo nič zgodilo. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Zelo ste obremenjeni. V službi imate veliko odgovornost. Doma vas čakajo nedokončana dela in družina. Ste povsem izčrpani. Poskušajte se organizirati. V službi nekaj odgovornosti predajte svojim kolegom, doma pa razdelite naloge med svoje najbližje. STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) Preveč se naprezate in vse preveč hitite z delom in nalogami. Noben projekt, tako nov kot star, vam ne bo ušel. Vse vas bo počakalo. Privoščite si nekaj dni počitka brez telefonov in sestankov, poležavajte doma s knjigo v roki in poslušajte glasbo. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Po zelo plodnem obdobju si v poslu privoščite malo odmora. Sproščajte se in si naberite novih moči za nove podvige. V družinskem okolju bo prišlo do manjših nesporazumov in prepirčkov. Rešite zadevo takoj, da ne izgubite atmosfere, ki vlada v vašem domu. t > VODNAR (21.1. -18.2.) Zaradi reorganizacije bo v službi prišlo do napetosti in slabih medsodelavskih odnosov. Pričakujte tudi novosti glede novih delovnih mest. V ljubezenski zvezi bosta imela nesoglasja. Brez slabe vesti povejte partnerju, kaj vas muči. Bodite korektni in ne žaljivi. iSfr, RIBI (19.2. - 20.3.) Čeprav boste ponižani in besni, poskušajte obdržati umirjen ritem in bodite taktni, ko boste sodelavcu ali poslovnemu partnerju natočili »čistega vina«. Zelo dobro se boste počutili. Romantična zveza, ki seje pred kratkim začela, se bo razvijala v bolj resno razmerje. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 19. marca 2021 Štajerski £ drugačnim pogledom na dogajanje Naročite Štajerski tednik in izberite darilo! Vrhunski vzglavnik NEO Novost na tržišču. Hibridni vzglavnik NEO Neo Bamboo Memory omogoča novo dimenzijo spanja. • Individualno prilagodljiv uporabniku po višini in trdoti • Edinstvena kombinacija materialov - inovativne kocke iz spominske pene in mikrovlaken ClimaSoftza idealno podporo vratu • 100% bombaž in bambus v zunanji prevleki vzglavnika • Prevleka pralna na 60 stopinjah C 2 leti garancije a£i »Po 1825 nočeh spite enako dobro kot prvi dan!« Vsestranski mešalnik Namizni mešalnik Rosmarino Infinity Easy Mix Univerzalni mešalnik/ blender s 500 W (za pripravo zdravih obrokov (sadnih, zelenjavnih napitkov, otroških obrokov, omak ali juh) • 2 hitrosti + dodatna pulzna funkcija • 4 rezila iz kakovostnega nerjavečega jekla (za drobljenje in sekljanje oreškov, kavnih zrn ...) • Zmogljivost posode 1.500 ml • Enostavno čiščenje 2 leti garancije Jf// -■ .1+ Vi Količina daril je omejena. Akcija samo do 18. aprila 2021! A 1 Letno naročnino sklenite z naročilnico. T NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov: Pošta: Telefon: Datum naročila: Podpis: Izberite darilo: | vzglavnik NEO | namizni mešalnik Rosmarino Naročnino bom plačeval/ a: mesečro od 11,21 eur do 12,72 eur ¡^«¡smodit izdatni«™) ] letno v znesku 141,88 eur S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar najmanj 12 mesecev Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bi!/-a naročnika«. RADIO TEDNIK Ptuj, d. o. o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj r\ 8 ^T •L it * F* \ — t k DSA , 4 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet Nadaljevati tam, kjer so jeseni končali Stran 18 Luka Janžekovič, Aluminij »Ko nam bo obrambni skok uspelo prenesti še v napad ...« Stran 18 tednik Rokomet Na Hardeku šok za Velenjčane Stran 19 Namizni tenis Cirkovčanke debitirale v 1. ligi Stran 20 íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu! RADIOPTUJ tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Reprezentanca U-21 pred domačim EP Pomembne vloge za peterico sedanjih in nekdanjih šumarjev V Sloveniji in na Madžarskem bo v naslednjih dneh potekalo evropsko prvenstvo v nogometu za mlade selekcije U-21. Gre za enega največjih športnih dogodkov, ki so bili doslej organizirani na slovenskih tleh, žal pa bodo potekali brez prisotnosti gledalcev na stadionih. V Sloveniji bodo tekme potekale v Mariboru, Celju, Ljubljani in Kopru. Slovenci bodo prvenstvo odprli 24. marca v Mariboru proti branilcem naslova Špancem. Tekma se bo začela ob 18. uri. Nato v skupini B sledita še preizkušnji proti Češki in Italiji. Iz skupine v izločilne boje napredujeta po dve najboljši reprezentanci. Izločilni boji bodo potekali v drugem delu prvenstva, od 31. maja naprej. Selektor mlade slovenske reprezentance Milenko Ačimovič je pred dnevi objavil seznam 23 igralcev, ki bodo del izbrane vrste. „Izhodiščni točki za seznam sta pripravljalni tekmi z Nemci in Rusi. Pogovarjala sva se s selektorjem članske reprezentance Matjažem Kekom glede izbora igralcev, kaj točno, pa naj ostane med nama. Fante, ki sem jih poklical, sem videl, analiziral. Naša velika želja je, da pridemo naprej. Verjamem, da nam lahko s temi fanti to uspe," je dejal Ačimovič, ki je na seznam uvrstil 15 igralcev iz slovenske lige. „Priprave trajajo že dve leti, postorjeno je bilo vse, kar je bilo načrtovano. Tekme bi se lahko zaradi tega začele že jutri. Veselimo se uvodne tekme z močno Španijo in upam, da se bo prvenstvo odvilo tako, kot smo si zamislili,« je dodal predsednik NZS Radenko Mijatovič. Igralci reprezentance U-21, ki (so) igrajo(-li) pri Aluminiju: član Aluminija od leta 2013 med letoma 2010 in 2020 Aljaž Ploj (Aluminij) Dejan Petrovič (Rapid, Avstrija) Timi Max Elšnik (Olimpija) Žan Medved (Wisla, Poljska) Nik Prelec (Sampdoria, Italija) - od januarja 2010 do januarja 2015 - do 2012/13 in v sezoni 2015/16 - od januarja 2014 do julija 2017 Močna zasedba nekdanjih šumarjev V dresu z državnim grbom se bo predstavilo pet igralcev, ki izhajajo iz nogometne šole Aluminija: Aljaž Ploj, Dejan Petrovič, Timi Max Elšnik, Nik Prelec in Žan Medved. Če ne bi bilo poškodbe, bi bil med izbranci zagotovo tudi Luka Štor (Dynamo Dresden, Nemčija), a je za zdaj na listi rezervistov. To je za klub iz Kidričevega lepo priznanje in dokaz, da ima njihova nogometna šola močne strokovne temelje. Aljaž Ploj: »Optimizem črpamo iz zadnjih pripravljalnih tekem« Aljaž Ploj (letnik 1998) je doslej v reprezentanci Slovenije U-21 odigral pet tekem, v vseh je prispeval pomemben delež k pozitivnim izidom. Tako niti ne čudi, da je tudi na seznamu selektorja Milenka Ačimoviča za prihajajoče EP. V spomladanskem delu sezone ste z Aluminijem prejemali malo zadetkov. A. Ploj: „To je bil tudi osnovni načrt, da čim večkrat zadržimo ničlo. Žal nam ni steklo v napadu, čeprav nas veseli vsaj to, da smo si pripravili veliko priložnosti - žoga včasih enostavno noče v gol. Pomembno je, da smo v zadnjih dveh tekmah vendarle zadeli in ob tem opravili osnovno nalogo - mrežo ohranili nedotaknjeno. Teh šest točk je bilo zelo dragocenih." Glede faze obrambe ste zelo blizu podobi iz tistega odličnega jesenskega dela lanske sezone? A. Ploj: „To drži, celotna ekipa dobro dela v obrambi - tukaj imajo pomembno vlogo tudi napadalci in vezisti. Vsi imamo točno določene naloge, ki se jih trudimo izpolnjevati. Želimo si, da bi v tem segmentu zadržali sedanjo dobro podobo." Sodobni bočni branilci imajo pomembno vlogo tudi v napadalnih akcijah, v mislih imam predvsem predložke s strani. A. Ploj: „Nogomet je toliko napredoval, da se moramo bočni branilci v določenih trenutkih preleviti tudi v krilne napadalce. Tudi sam preko TV spremljam tekme na najvišjem nivoju evropskega nogometa in se poskušam približati tistim najboljšim. Osnova pa nedvomno ostaja igra v obrambi, tam so moje Foto: Črtomir Goznik Aljaž Ploj (Aluminij, rdeči dres): »Vesel sem, da je selektor v meni prepoznal igralca, ki mu lahko zaupa, jaz pa bom v zameno za to zaupanje na vsaki tekmi od sebe poskušal iztisniti maksimum.« primarne zadolžitve, da dobimo čim manj zadetkov." Tudi po prihodu novega selektorja Milenka Ačimoviča redno prejemaš pozive v izbrano vrsto mlade slovenske reprezentance. Kaj to pomeni? A. Ploj: „Zame je vedno velika čast igranje za reprezentanco. Vesel sem, da je selektor v meni prepoznal igralca, ki mu lahko zaupa, jaz pa bom v zameno za to zaupanje na vsaki tekmi od sebe poskušal iztisniti maksimum." Kakšna so pričakovanja pred EP na domačih tleh? A. Ploj: „Že to, da je Slovenije organizator tako velikega dogodka, je izjemen dosežek za NZS in posledično tudi za nas igralce. Pričakovanja so pozitivna, vedno je lepo doma igrati za reprezentanco, še posebej na tako velikem tekmovanju. Zavedamo se, da v nekaterih ekipah igrajo igralci, ki že imajo pomembne vloge v najboljših evropskih klubih in imajo z njimi sklenjene zelo bogate pogodbe, a to je le še dodatni motiv. Ni lepšega, kot v živo spremljati takšne igralce in se z njimi meriti na igrišču. Žal mi je le, da na tribunah ne bo gledalcev, kar bi nam dalo dodatno energijo." Tekmeci so atraktivni, Španija, Italija in Češka. A. Ploj: „V skupini imamo same odlične reprezentance, kljub temu pa smo vsi skupaj prepričani, da lahko iztržimo precej dober rezultat. Optimizem črpano iz zadnjih pripravljalnih tekem, kjer smo se enakovredno kosali z uglednimi tek- meci, kot sta npr. Nemčija in Rusija. Potrebno se bo vsake tekme posebej lotiti zbrano in tekmovalno ter z mislijo na pozitiven rezultat." S kom se v reprezentanci najbolje razumeš in največ družiš? A. Ploj: „V ekipi vlada dobro vzdušje, tako da se vsi dobro razumemo med sabo. Se pa razumljivo največ družim z nekdanjimi soigralci pri Aluminiju, predvsem Dejanom Petrovičem (Luka Štor je tokrat na seznamu rezervistov, op. a.). Dobro se razumem tudi s Tomi-jem Horvatom iz Mure. Vse je vedno lepo srečati, imamo si povedati veliko zgodb. Sicer se kar redno slišimo preko telefona in družabnih omrežij, a je srečanje v živo vseeno nekaj drugega, boljšega." Jože Mohorič, sta Foto: Črtomir Goznik Timi Max Elšnik (Olimpija) je postal kapetan reprezemtance Slovenije U-21, med letoma 2010 in 2015 pa je igral za Aluminij. Seznam slovenske reprezentance do 21 let: vratarji: Žan-Luk Leban (Everton, Anglija), Martin Turk (Parma, Italija), IgorVekič(Bravo); branilci: David Brekalo (Bravo), Jan Gorenc (Mura), Žan Kolmanič (Maribor, Austin, ZDA), Aljaž Ploj (Aluminij), Žan Rogelj (Tirol, Avstrija), Sven Šoštarič Karič (Domžale), Dušan Stojinovič, Žan Zaletel (oba Celje), Andraž Žinič (Domžale); vezisti: Sandi Ogrinec (Bravo), Timi Max Elšnik (Olimpija), Tomi Horvat (Mura), Adam Gnezda Čerin (Rijeka, Hrvaška), Dejan Petrovič (Rapid, Avstrija), Tamar Svetlin (Domžale); napadalci: Aljoša Matko (Maribor), Žan Celar(Cremonese, Italija), Žan Medved (Wisla, Poljska), Nik Prelec (Sampdoria, Italija), Dario Kolobarič (Domžale). Selektor: Milenko Ačimovič. Spored tekem v skupini B: sreda, 24. marec, ob 18.00: Slovenija - Španija (Maribor), Češka - Italija (Celje); sobota, 27. marec, ob 18.00 Slovenija - Češka (Celje), ob 21.00: Španija - Italija (Maribor); torek, 30. marec, ob 21.00: Italija - Slovenija (Maribor), Španija -Češka (Celje). Športni napovednik Nogomet • 2. SNL RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Roltek Dob - Krka; OB 15.00: Brežice Terme Čatež - Vitanest Bilje, Kalcer Radomlje -Fužinar Vzajemci, Rudar Velenje - Primorje eMundia; V NEDELJO OB 15.00: Brda - Drava Ptuj, Triglav Kranj - Nafta, Jadran Dekani - Beltinci Klima Tratnjek, Šmartno - Krško. Rokomet • NLB liga RAZPORED 20. KROGA, V SOBOTO OB 16.45: Riko Ribnica - Celje PL; OB 18.00: Koper - Krka, Urbanscape Loka - Ljubljana; OB 19.00: Trimo Trebnje - Butan plin Izola, Dobova - Maribor Branik, Slovenj Gradec - LL Grosist Slovan. ŽE ODIGRANO: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 26:25 (13:14). Futsal • 1. SFL, končnica RAZPORED POVRATNIH TEKEM ČETRTFINALA, V PETEK OB 20.00: Tomaž Šic bar - Bronx Škofije (0:1); Siliko Vrhnika - Hiša daril Ptuj (1:0); Mlinše - Dobovec (0:1), Oplast Kobarid - Litija (0:1). JM 18 Štajerski Šport petek • 19. marca 2021 Nogomet • 2. SNL Nadaljevati tam, kjer so jeseni končali Prvoligaši so trenutno na reprezentančnem premoru, zato pa bodo na domačo klubsko sceno stopili drugoligaši. Ti bodo sezono 2020/21 nadaljevali po spremenjenem sistemu: najprej bodo odigrali tri kroge jeseni prekinjenega prvega dela, nato pa se bodo ekipe po odigranih 15. krogih razdelile v Ligo za prvaka (od 1. do 8. mesta) in Ligo za obstanek (od 9. do 16. mesta), Takrat vsako moštvo v enokrožnem sistemu čaka še sedem tekem. Kalcer Radomlje in Krka odkrito napadata vrh in s tem napredovanje (neposredno ali preko kvalifikacij) v 1. ligo. Te načrte jim lahko glede na trenutni zaostanek preprečijo le še tri ekipe, in sicer Rol-tek Dob, Brežice in Nafta (slednja ima odigrano tekmo manj). Precej bolj zapleteno je v spodnjem delu lestvice, kjer se bodo ekipe borile za obstanek: zadnjih sedem klubov od 10. do 16. mesta loči namreč le sedem točk razlike. V to skupino spada tudi ptujska Drava, ki je jeseni zbrala 10 točk, od tega kar sedem v zadnjih štirih srečanjih. Do razdelitve na zgornji in spodnji dom čakajo dravaše tri tekme: z Brdi (21. 3.) in Krškim (27. 3.) v gosteh ter Nafto doma (3. 4.). Igralski kader je znova nekoliko spremenjen, a tega smo v zadnjih letih pri Dravi že navajeni. Tokrat lahko celo pišemo o pozitivnih spremembah, saj so se v klub vrnili nekateri domači fantje, ki so bili v preteklosti označeni kot „igralci za prihodnost". Prišla je tudi peterica igralcev iz Italije, od koder prihaja tudi predsednik Salvio Passante, a se bodo glede na prikazano težko prebili med kandidate za začetno enajsterico. Viktor Trenevski: »Prvenstvene tekme so nekaj drugega kot prijateljske« Trener Viktor Trenevski je z ekipo oddelal ene najkrajših priprav, sedaj pa je nadaljevanje prvenstva že pred vrati. »Glede na celotno situacijo, v kateri smo se znašli vsi klubi, ter glede na dobre štiri tedne priprav, je pripravljenost dobra. Fantje komaj čakajo, da se tekme začnejo. Še vedno nam je žal, da se jesenski del ni končal po predvidenem načrtu, saj smo bili takrat v res dobri formi in smo igrali dober nogomet. Želel bi si, da bi v podobnem tempu nadaljevali od samega začetka spomladanskega dela sezone. Cilji so povezani z obstankom,« je v uvodu povedal trener Drave Viktor Trenevski. 2. SNL 1. KALCER RADOMLJE 12 11 0 1 35:9 33 2. KRKA 12 9 3 0 34:11 30 3. ROLTEKDOB 12 9 1 2 33:17 28 4. BREŽICE CATEZ 12 8 2 2 19:14 26 5. NAFTA 1903 11 6 3 2 36:13 21 6. VITANEST BILJE 12 6 2 4 21:18 20 7. TRIGLAV KRANJ 12 5 1 6 15:16 16 8. FUZINAR VZAJEMCI 12 4 3 5 30:21 15 9. RUDAR VELENJE 11 4 3 4 14:16 15 10. BELTINCI 12 4 1 7 21:25 13 11. KRŠKO 12 3 2 7 11:23 11 12. DRAVA PTUJ 12 3 1 8 16:27 10 13. JADRAN DEKANI 12 2 3 7 11:19 9 14. PRIMORJE 12 2 3 7 8:21 9 15. ŠMARTNO 1928 12 2 2 8 9:38 8 16. BRDA 12 2 0 10 6:31 6 2. SNL, 13. krog: BrdaDrava Ptuj, v nedeljo ob 15.00 vVipolžah. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so zmagovalni ritem ujeli tik pred zaključkom jesenskega dela sezone, ko so v zadnjih štirih tekmah osvojili sedem točk. V ekipi je kar nekaj novincev. »Kakovosti Lovenjaka, Bresta, Kra-šovica in Pihlerja poznamo, čeprav razen Lovenjaka pri članih še nimajo veliko izkušenj. Lovenjak jih ima še največ, vrača pa se po poškodbi; gre pa za zelo kreativnega in inteligentnega nogometaša. Vsi omenjeni so domači fantje, čigar vključitev sam močno podpiram -vsekakor nam bodo prišli zelo prav in se popolnoma vklapljajo v zgodbo Drave. Ob tem so prišli tudi Italijani, ki pa me v teh tednih priprav niso posebej navdušili in verjetno ne bodo imeli resnega deleža pri minutaži v tem delu sezone,« je ocenil Trenevski. Trener Drave je podal še kratko oceno prijateljskih srečanj. »Okostje ekipe - vsaj večji del - je ostalo podobno kot jeseni, tako da je bil osnovni cilj v teh tekmah uigravanje z novinci. Fantje so bili željni nogometa, pomembno pa Nogomet • LukaJanžekovič, Aluminij »Ko nam bo obrambni skok uspelo prenesti še v napad ...« Nogometaši Aluminija so se po nekaj dneh premora že vrnili v ritem treningov, v reprezentančnem premoru bodo odigrali tudi kakšno prijateljsko tekmo. Misli igralcev pa še vedno uhajajo na zadnji dve prvenstveni tekmi, ko so dosegli dve zmagi proti ekipam iz sredine lestvice: Bravo so ugnali v gosteh (0:1), Domžale pa doma (1:0). »Ti dve zmagi sta za nas izjemnega pomena, saj smo se z njima približali mestom, ki si jih želimo na koncu, s Celjani smo že točkovno poravnani. Celotna ekipa je v teh srečanjih prikazala pravi pristop, pri vsem pa je ključna borbenost. Smo ekipa, ki brez 'metanja na glavo1 težko osvaja točke,« je dejal kapetan Aluminija Luka Janžeko-vič in izpostavil še nekatere ključne vidike: »Močno smo popravili skok igro, pobiramo praktično vse visoke žoge, zaradi česar nas ekipe težko prebijajo. Če bi ta skok uspeli na ta nivo spraviti tudi v fazi napada, potem bi bili še precej bolj nevarni tudi za doseganje zadetkov. Imamo višino in odlične igralce, ki so tega sposobni. V Aljažu Kre- Foto: Črtomir Goznik Luka Janžekovič: »Nekaj pavze je dobrodošle, saj je marec mesec, ko smo igralci vseh ekip že precej načeti in utrujeni, to se je najbolje videlo na tekmi z Domžalami, ko je v obeh ekipah manjkalo kar precej igralcev.« je bilo tudi to, da smo se želeli izogniti poškodbam. Te tekme smo že igrali z mislijo na Brda, v tem smislu sta bili ekipi Rudarja in Beltincev pravšnji tekmeci. Opozarjam pa na to, da so prvenstvene tekme nekaj povsem drugega kot prijateljske; tam lahko en penal ali morda prosti strel vse spremeni. Igralce opozarjam na te zadeve, pripravljeni moramo biti na vse,« je dejal 48-le-tni makedonski strokovnjak, ki je velik del igralske kariere odigral v slovenskih klubih - Muri, Kopru, Olimpiji, Dravi in Nafti. Kaj lahko pričakujemo od tekme z Brdi? »Dejstvo je, da je ekipa Brd zadnja na lestvici, zato spomladi nima česa izgubiti, lahko le pridobi. Precej so spremenili ekipo, zato kakšnih otipljivih informacij o njej preprosto nismo mogli dobiti. Osredotočili smo se na sebe, na našo igro in razmišljanje. Kakovost je nedvomno na naši strani, pot- flu smo našli igralci, ki v kazenski prostor pošilja dobre predložke; to je en segment, na katerega lahko stavimo v nadaljevanju.« Kapetan je želel posebej izpostaviti najmlajšega igralca, ki je bil na tekmi z Domžalami v prvi postavi šumarjev: »Izpostavil bi Gašperja Pečnika, od katerega bi se morali vsi nekaj naučiti glede pozitivne 'nonšalance' in samozavesti. Če bi bili vsi takšni, bi bili sposobni delati čudeže,« je zanimivo tezo ponudil Janžekovič. Razlika je oditi na odmor z dvema porazoma ali dvema zmagama. »Nedvomno! Zmaga proti Domžalam je bila potrebna in izjemno težko prigarana, le redki pa so si jo upali napovedati. V primeru poraza bi bilo vse drugače, predvsem s psihološkega stanja ekipe. Na srečo nam o tem sedaj ni treba razmišljati, saj smo odšli na odmor z dvema zmagama. Verjetno se niti sami ne zavedamo, kako pomembni sta bili in kaj nam prinašata,« je povedal vratar Aluminija, ki je v nedeljo dopolnil 24 let. V premoru je čas za polnjenje baterij, ki so bile že na zelo nizkem nivoju. »Nekaj pavze je dobrodošle, saj je marec mesec, ko smo igralci vseh ekip že precej načeti in utrujeni, to se je najbolje videlo na tekmi z Domžalami, ko je v obeh ekipah manjkalo ogromno igralcev. Ritem je bil v zadnjem mesecu in pol res močan, praktično brez premora je šlo sobota-sreda-sobota... Zdesetkani smo bili že v uvodnih pripravah na spomladanski del sezone, zato lahko ta premor kakovostno izkoristimo za vrnitev igralcev na ustrezen nivo svežine. Nekaj dni 'odklopa', potem pa na polno naprej,« je zaključil Janžekovič. Jože Mohorič rebna pa bo tudi prava koncentracija - če nam bo to uspelo, potem bo izid za nas pozitiven. Verjamem v naše igralce,« je dejal Trenevski. Anton Rogina: »Pričakujemo težko tekmo, sploh glede na vremenske napovedi« Kratko oceno priprav je podal tudi kapetan moštva Drave Anton Rogina. »Priprave so bile nedvomno specifične, precej krajše kot vse, ki smo jih igralci opravili v prejšnjih Drava Ptuj Prihodi: Luka Lovenjak, Marko Brest, Matic Krašovic, Jure Pihler, Pasquale Menna, Alesandro Testa, Ivan Patta, Alessio Capitelli in Gabriele Cusumano. Odhodi: Matic Marcius, Sven Dodlek, Jan Gassmann, Gabriele Piras, Sandro Lukic-Grančic in lan Ninkovic Quintana. sezonah - kljub temu bi jih ocenil s pozitivno oceno. Dve prijateljski tekmi z drugoligaškima ekipama in interna z mladinci so pokazale, da smo na pravi poti, čeprav se je ekipa znova precej spremenila. Nekateri nosilci so odšli, prišli pa so igralci iz Ptuja in okolice, ki so se dobro znašli v tej sredini. Jasno je, da je še veliko možnosti za napredek, a že v nedeljo pričakujem, da bomo tisti 'pravi',« je dejal starejši izmed bratov Rogina in dodal: »Želimo nadaljevati tam, kjer smo jeseni končali. Takrat smo po poznem formiranju ekipe ujeli pravi ritem, za katerega upam, da ga bomo sedaj ujeli veliko hitreje.« Prvi tekmec je ekipa Brda. »Ekipa Brd je na dnu lestvice, kljub temu pa so takšni tekmeci vedno neugodni. Pričakujemo težko prvenstveno tekmo, sploh glede na vremenske napovedi, po katerih bo v Brdih tri ali štiri dni deževalo. Nedvomno bomo morali odigrati borbeno, pričakujem pa, da se bomo na Ptuj vrnili s tremi točkami,« je dejal kapetan Drave. Dravaše v zadnjem delu sezone čaka igranje v skupini za obstanek. »Pričakovanja vodstva kluba so v tej sezoni povezana z obstankom, kar smo nedvomno sposobni. Ne smemo pa pozabiti, da smo še vedno v konkurenci v pokalnem tekmovanju, kjer se želimo prav tako predstaviti v najboljši luči,« je zaključil Rogina. Jože Mohorič Atletika Nekaj osebnih rekordov in tudi stopničke Zoje Sluga Prvenstvo Slovenije v dvorani za mlajše mladince in mladinke Zimsko prvenstvo v mlajše mladinski kategoriji je potekalo v Novem mestu, kjer se je zbralo 262 atletov in atletinj. AK Ptuj je zastopala deseterica članov (Zola Sluga, Taja Šučko, Sara Šeruga, Maja Kostanjevec, Taja Štumber-ger, Miha Gerl, Blaž Jurgec, Andraž Petrovič, Gašper Plavec in Žan Ritlop). Vsaki izmed naštetih je nastopil vsaj v dveh disciplinah. Izmed izstopajočih rezultatov velja omeniti Zojo Sluga (letnica 2006), ki je v skoku v daljino (18 tekmovalk) postavila nov osebni rekord 5,42 metra. Ta dosežek je zadostoval za 2. mesto, slavila je Katjuša Jordan Nadižar (AK Kranj) z rezultatom 5,66 metra. Osebni rekord je v teku na 400 metrov postavil tudi Blaž Jurgec (2005), z rezultatom 55,88 sekunde je zasedel 9. mesto. Isto mesto je zasedel tudi v teku na 200 metrov (25.00 s). Žan Ritlop (2006) se je uvrstil v finale tekme na 60 metrov (6. mesto, 7,52 sekunde), Miha Gerl (2006) pa je v teku na 60 metrov z ovirami postavil izid 9,58 sekunde, Taja Pučko (2007) pa je v isti disciplini med dekleti osvojila 5. mesto (9,48 s). Zimsko državno prvenstvo v metih za starejši mladinski kategoriji V Športnem parku Domžale je potekalo Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za starejši mladinski kategoriji. Iz AK Ptuj je nastopila Zala Cunk v metu diska. Zala je nastopila v kategoriji starejših mladink (letnice 2002 in mlajše), kjer je v konkurenci štirih tekmovalk osvojila 1. mesto. Njen najdaljši poskus s kilogram težkim diskom je meril 35,30 metra. JM petek • 12. marca 2021 Šport Štajerski 19 Rokomet • NLB liga Na Hardeku šok za Velenjčane Jeruzalem - Gorenje 26:25 (13:14) JERUZALEM: Balent (13 obramb - 3x7m), Skledar; Bogadi 4, Šošta-rič, Čudič 5 (2), Žuran 6, G. Hebar, T. Hebar 2, Šulek 3, Kocbek 4, Kra-bonja 2, Mesaric, Krasnič, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik GORENJE: Panjtar (4 obrambe), Taletovic (5 obramb); Haseljic 2, Tajnik 2, Pajt 1 (1), Starc, Miklavčič 5, Drobež, Komar, Sokolič 1, Verdi-nek 3, Grmšek, Jovičič 1, Predovic, M. Kavčič 4, A. Kavčič 6. Trener: Zoran Jovičič SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/2; Gorenje 5/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Gorenje 10 minut. IGRALEC TEKME: Tomislav Balent (Jeruzalem Ormož). Na Hardeku je bila v torek predstava, ki je lahko v ponos slovenskemu rokometu, ki sicer zadnje čase - tako na klubski kot reprezentančni ravni - tava v temi. Še največja škoda slovenskemu rokometu, predvsem pa ormoškemu, je ta, da se je tekma 20. kroga NLB lige igrala pred prazno dvorano. Po uspehu Jeruzalema bi se „jurček" po tekmi šibil pred številnimi gosti, posledično bi bil zaradi zaslužka obstoj ormoškega kluba bistveno lažji. Jeruzalemu je več kot zasluženo (v taboru Gorenja po tekmi niso mislili tako ... ) uspelo premagati Gorenje, ki se je s porazom na Har-deku poslovilo od boja za naslov državnega prvaka. Zdaj prednost Celja pred sosedi iz Velenja znaša tri točke, ob tem imajo Pivovarji odigrano tekmo manj. To je bil šele drugi prvenstveni poraz Os v sezoni, prvo tekmo so izgubile v Trebnjem, daljnega 13. oktobra 2020. Varovanci trenerja Zorana Jovičica so v Ormož prispeli v vlogi popolnih favoritov, s kot tradicija že veleva, ob igranju na Hardeku noben gost ni v vlogi favorita ... Že v 1. polčasu je zadišalo po presenečenju, še posebej po tem, ko so Velenjčani v 18. minuti ostali brez poškodovanega Tilna Sokoli-ča in nato še na lahek način zapravili prednost štirih zadetkov (7:11 v 22. minuti). Največ preglavic domači obrambi sta povzročala David Miklavčič (5 zadetkov) in Aleks Kavčič (4 zadetke). V zadnjih petih minutah prvega dela je Tomislav Balent zbral tri pomembne obrambe, David Bogadi pa je tik pred odhodom na odmor z velike razdalje presenetil Aljaža Panjtara in znižal ormoški zaostanek na le -1 (13:14). Na začetku 2. polčasa so Vele-njčani vodili za gol do dva, v 39. minuti pa je kapetan Jeruzalema NLB-liga (m) REZULTAT 20. KROGA: Jeruza- lem Ormož - Gorenje Velenje 26:25 (13:14). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 17 17 0 0 34 2. GORENJE VELENJE 18 15 1 2 31 3. TRIMO TREBNJE 17 13 1 3 27 4. JERUZALEM ORMOŽ 20 11 0 9 22 5. KOPER 18 10 1 7 21 6. RIKO RIBNICA 19 10 1 8 21 7. SLOVENJ GRADEC 19 9 0 10 18 8. URBANSCAPE LOKA 19 7 2 10 16 9. DOBOVA 18 7 0 11 14 10. MARIBOR BRANIK 17 6 1 10 13 11. GROSIST SLOVAN 19 6 1 12 13 12. LJUBLJANA 18 4 2 12 10 13. KRKA 18 2 4 12 8 14. BUTAN PLIN IZOLA 17 2 2 13 6 Atletika • Atletska zveza Slovenije Čeh med elitno peterico Atletska zveza Slovenije (AZS) je v tem tednu podpisala pogodbe z 41 atletinjami in atleti, skupna vrednost vseh je nekaj nad 300.000 evrov. Atleti so razdeljeni v več skupin, v najvišji, vrhunski selekciji 1, je peterica, merilo za uvrstitev vanjo je norma za olimpijske igre. Vsak dobi po 11.000 evrov letno, njihovi trenerji pa dodatnih 39 odstotkov tega zneska. Del elitne peterice je tudi Kristjan Čeh, član Atletskega kluba Ptuj. Tina Šutej, ki je pred tedni osvojila bron na dvoranskem EP v Torunu na Poljskem, je ob tej priložnosti dobila še dodatnih 4.000 evrov za prvo slovensko odličje na teh tekmovanjih po 12 letih, prav tako bodo nagrajeni drugi dobitniki odli-čij na velikih tekmah v prihodnje. „Zelo smo zadovoljni, da se je sezona začela tako odlično, celotna reprezentanca v Torunu se je izkazala, tudi na drugih tekmovanjih so bili doseženi vrhunski izidi generacije mladih, ki izjemno veliko obeta. Prav gotovo bo kdo še dosegel normo za OI v Tokiu. Ker je prehod v višjo kategorijo mogoč tudi med sezono, bo v primeru napredovanja posameznik dobil dodatna sredstva," je pojasnil predsednik strokovnega sveta zveze Albert Šoba. Član strokovnega sveta je tudi predsednik AK Ptuj Aldo Ino Ile-šič: „Kriteriji so jasni za vse, tako da so te razvrstitve realen odsev doseženih rezultatov. Kristjan je tam, kamor spada - v najvišjem razredu, Veronika Domjan pa zaradi poškodbe lani ni dosegala pričakovanih rezultatov in je v internacionalni selekciji (v tej je 15 atletov, vsak pa dobi po 2.000 evrov letno, op. a.). Ti zneski so nekaj večji kot lani in so seveda dobrodošla namenska sredstva, a ne vplivajo prav veliko npr. na Krisove priprave na olimpijske igre in ostala tekmovanja." Vrhunska selekcija 1: - Maruša Mišmaš Zrimšek (Mass, 3000 m zapreke) - Tina Šutej (Kladivar, skok ob palici) - Kristjan Čeh (Ptuj, disk) - Maja Mihalinec Zidar (Mass, 200 m) - Luka Janežič (Kladivar, 400 m) ^ ''»v; II H ,- * HH »¡i:"V::: • »-' ■_s_#■ Kristjan Čeh (AK Ptuj) Veronika Domjan (AK Ptuj) Skupaj je AZS sicer sklenila dogovore s skupaj 98 športnicami in športniki, ostalih 57 je v nacionalni in reprezentančnih selekcijah, v teh zadnjih kategorijah pa imajo člani plačanih do 28 dni priprav. V Bojan Čudič s svojim tretjim zadetkom na tekmi poskrbel za novo izenačenje (17:17). Pri tem izidu je ostalo kar pet minut, v 42. minuti pa je Balent zaustavil sedemme-trovko Kenanu Pajtu. Po drugi obrambi Emirja Taletovica v 44. minuti je Aleks Kavčič še zadnjič na tekmi goste popeljal v vodstvo (17:18). Sledila sta dva zadetka Roka Žurana, drugi - dosežen s „frjolo" - pa je Ormožanom prinesel prvo vodstvo na tekmi (19:18). Favoriti iz Velenja so postajali vse bolj nervozni in Igralci Jeruzalema so to s pridom izkoriščali. Balent je v ključnih trenutkih tekme ustavil dve velenjski sedemme-trovki (Domen Tajnik, Matic Ver- Rokometaši Ormoža (z žogo Rok Žuran) so pripravili eno največjih presenečenj v letošnji sezoni državnega prvenstva, ugnali so zasedbo Gorenja. dinek) in dva čista strela iz šestih metrov Eneju Slatineku Jovičiču. Jeruzalem se je odlepil na dva zadetka (23:21, 24:22, 25:23, 26:24) in minimalno prednost po zaslugi bogatih izkušenj rutinirano zadržal do velike zmage. Sledilo je veliko veselje na ormoški strani in šok na strani Gorenja, ki je na Hardeku izgubil dve zelo pomembni, verjetno tudi usodni točki v boju za naslov prvaka. Uroš Krstič Miha Kavčič, Gorenje: „Ko Ormožanom samo enkrat ponudiš priložnost za uspeh, se je oprimejo z vsemi štirimi. Po nekaj dobrih predstavah smo tokrat odigrali slabo tekmo in vse dobro, kar smo zgradili v zadnjih mesecih, smo s tem porazom porušili. Treba se bo usesti za mizo in si v obraz povedati vse, kar si mislimo, če želimo sezono zaključiti uspešno. Čestitke za zmago mojim bivšim soigralcem." Rok Žuran, Jeruzalem: „Odigrali smo odlično tekmo v obrambi in to nam je prineslo lepo zmago. Izpolnili smo cilj, zadan pred sezono, da na Hardeku premagamo vsaj eno od treh najboljših moštev v državi. Znova smo dokazali, da če smo v popolni sestavi (manjkal je Tilen Kosi), da smo v trdnjavi Hardek neugodni za vsako moštvo." Rokomet • 1. A SRL (ž) Naporna serija pustila posledice ŽRK Ptuj - Trgo ABC Izola 25:30 (14:16) ŽRK PTUJ: T. Tripkovič, Kor-par, Skodič; Kolenko 8(2), Kreft 6, Bedrač 6(1), A. Tripkovič 3, Krasnič 1, Luknjar 1, Puž, Irgolič, Cvetko, Rozman, Fras. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Ptuj 7/3, Izola 5/5- IZKLJUČITVE: Ptuj 8 minut, Izola 6 minut. Igralke ŽRK Ptuj so v zadnjem tednu igrale tekme v močno zgoščenem ritmu, saj so morale nadomestiti zaostale tekme, ki so jih sredi sezone izpuščale zaradi težav s koronavirusom. Tako so v šestih dneh odigrale tekme z Velenjem (v četrtek), Litijo (v soboto) in Izolo (torek), za nameček pa so nekatere igralke v nedeljo igrale še za mladinsko ekipo v 1. mladinski ligi, ki je prav tako začela nadaljevanje sezone... V prvem polčasu tekme z Izolčankami so Ptujčanke še držale korak in tudi lep čas preživele v vodstvu (do 9:7). Tukaj so prvič doživele nekajminutni mrk (9:10) in gostje so prevzele vajeti igre v svoje roke. Kljub temu je bil izid še v 28. minuti poravnan na 14:14. Odločilen je bil zaključek prvega in začetek drugega dela, ko so z nekaj dobrimi posredovanji v obrambi in hitrimi zaključki gostje prišle do vodstva 14:18. Od te točke za domače moštvo ni bilo vrnitve, čeprav je domača vratar-ka Tajda Tripkovič s fantastičnimi obrambami ekipo še držala v igri. Z večjo svežino pa so Primorke vendarle brez posebnih težav ohranjale prednost. „Igra v obrambi tokrat ni bila na potrebnem nivoju, če k temu dodamo še tehnične napake v napadu, potem je jasno, kaj je odločilo tekmo," je po tekmi dejal trener Ptuja Matej Bračič. 1. A SRL (ž) 1. AJDOVŠČINA 19 17 1 1 35 2. KRIM MERCATOR 15 15 0 0 30 3. KRKA 19 15 0 4 30 4. Z'DEŽELE 17 11 0 6 22 5. ZELENE DOLINE ŽALEC 16 10 0 6 20 6. ZAGORJE 19 9 1 9 19 7. TRGO ABC IZOLA 18 4 1 13 9 8. VELENJE 18 4 0 14 8 9. Ž.U.R.D. KOPER 16 3 1 12 7 10. LITIJA 17 3 1 13 7 11. PTUJ 18 2 1 15 5 V zaostali tekmi 9. kroga se bo ekipa ŽRK Ptuj v torek še enkrat pomerila z Izolo, tokrat v gosteh. Minea Kolenko, ŽRK Ptuj: „V prvem polčasu smo igrale zelo ekipno, povezano, posebej bi pohvalila našo vratarko Tajdo, ki je bila skozi celotno tekmo res neverjetna. V drugem polčasu smo enostavno naredile preveč napak, tako v obrambi kot napadu, ob tem smo zastreljale preveč 'zicerjev', vključno s štirimi 7-me-trovkami. To so tekmice znale izkoristiti, zato jim čestitam za zmago. Tempo tekem je sedaj res naporen, a si kljub temu prizadevamo, da osvojimo čim več točk v boju za obstanek. Igramo še zaostali tekmi z Izolo v gosteh in Koprom doma, kjer moramo popraviti tokratne napake." Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik vrhunski selekciji 1 je tudi najboljši slovenski atlet zadnjih let Luka Janežič, ki sicer še nima norme za OI in po sklepu upravnega odbora AZS dobi 8500 evrov. sta, JM Foto: Črtomir Goznik Igralke ŽRK Ptuj (z žogo Minea Kolenko) so v derbiju spodnjega dela lestvice klonile proti gostjam iz Izole, ki so se pokazale kot čvrste tekmice. Foto: UK Foto: AZS 20 Štajerski Šport, pogovori petek • 19. marca 2021 Nogomet • Robert Krajnc, novi podpredsednik ZNSS »Ni me strah dela, zavedam pa se odgovornosti« Pred dobrim tednom je potekala volilna skupščina Zveze nogometnih sodnikov Slovenije (ZNSS), na kateri je prišlo tudi do zamenjave na vodilnih mestih. Novi predsednik ZNSS je tako postal David McDowell Zor, ki je nasledil Vlada Šajna. Ta se poslavlja po dvajsetih letih vodenja sodniške organizacije, skupščina ZNSS mu je ob tem podelila naziv častnega predsednika ZNSS. Na skupščini so delegati izvolili tudi dva podpredsednika, to sta postala Robert Krajnc in Blaž Vidmar. V dosedanji sestavi sta bila podpredsednika Stanko Glažar in Blaž Vidmar. Ptujčan Robert Krajnc je član sodniške organizacije vse od leta 1993. Začel je kot sodnik v ligah MNZ Ptuj, sledilo je napredovanje na A-listo ZNSS, že po dveh letih pa je postal tudi mednarodni sodnik. Na tem mestu se je zadržal vse do leta 2010, ko mu je nadaljnje delo na tem področju preprečila poškodba. »Po zaključeni aktivni karieri sodnika sem se takoj aktiviral v vlogi mentorja mladim sodnikom, nato sem prevzel del izobraževanja za mlade sodnike, nato pa tudi za vse ostale slovenske sodnike. Pri tem sem sodeloval z Vladom Šajnom, v ekipi je bil tudi Darko Če-ferin, je v uvodu dejal Krajnc. Slovenska sodniška organizacija je glede na udeležbo njenih članov - sodnikov - na mednarodni sceni zelo uspešna. David McDowell je nastopil prvi mandat na čelu ZNSS, v minulem obdobju je bil podpredsednik ZNSS in v okviru komisije za sodniške zadeve pri NZS zadolžen za vodenje programa talentov in mentorjev. Ob izvolitvi je dejal: »Občutki so malo mešani, ker vem, v kakšno vlogo stopam, dosedanji predsednik je pustil močan pečat. Vendar, če ne bi verjel vase in v ljudi, ki me bodo na tej funkciji obkrožali, te funkcije niti ne bi sprejel. Treba bo kar hitro zavihati rokave in začeti delati. VAR, sicer projekt NZS, ostaja eden izmed prednostnih projektov, kjer imamo veliko vlogo tudi sodniki in ga je absolutno treba nadaljevati. Sam VAR vidim kot prispevek k regularnosti tekmovanj, ne želimo, da bi 1. SNL postala drugorazredno tekmovanje, ker VAR ne bi imela.« Vlado Šajn, ki je dvajset let vodil sodniško organizacijo, tokrat ni vložil kandidature za predsednika, ima pa neizmerne zasluge za razvoj sojenja v Sloveniji. Je eden izmed vodilnih predavateljev na UEFA (pri UEFA je tako visoko v sodniški hierarhiji, da enostavno njegova funkcija ni združljiva z vodenjem nacionalne sodniške organizacije), kjer je zadolžen za izobraževanje - tudi elitnih sodnikov. Na slovenske sodnike pa je kot tak lahko nemudoma prenašal najnovejše interpretacije oziroma smernice za sojenje, kar je našim sodnikom omogočalo, da so bili vseskozi v trendih s sojenjem. O kakovosti sojenja slovenskih sodnikov pričajo tudi dosežki naših mednarodnih sodnikov v Evropi. R. Krajnc: „Res je, naši sodniki beležijo velike uspehe s sojenjem na največjih tekmovanjih. Pri tem bi izpostavil dobro delo dosedanjega predsednika, s pomočjo katerega je ZNSS doseglo visok nivo, ki ga UEFA in FIFA zahtevata. Pomembno je tudi to, da smo potem ta nivo uspeli držati skozi leta, kar ni samo po sebi umevno, ampak zahteva dober prenos informacij o trendih sojenja do vseh sodnikov. Posledica tega je, da so naši člani sodili na največjih tekmah, tudi finalu Lige prvakov." To je bil verjetno velik uspeh za vse, ki na tak ali drugačen način delujete v ZNSS? R. Krajnc: „Seveda, saj smo vsi skupaj skozi predavanja in vse informacije, smo ki jih posredovali sodnikom, dodali svoj kamenček v ta mozaik. Veselili smo se vsakega njihovega dobro opravljenega dela. To je bil dokaz, da so razumeli sodobne trende sojenja, Damir Skomina pa je s svojim talentom, znanjem in voljo vse skupaj še nadgradil in prišel skorajda do vrha najelitnejše sodniške piramide." Sami ste sedaj zavzeli mesto podpredsednika ZNSS. To s sabo prinaša določene odgovornosti. R. Krajnc: „Prva in največja odgovornost je ta, da poskušamo zadržati dosedanji nivo. Naši primarni cilji so povezani s tem, da sodniki, ki sodijo pod okriljem ZNSS, sodijo čim bolje in uresničijo pričakovanja vseh deležnikov v našem nogometu. Druga stvar je, da si bodo s tem sami odprli pot tudi na mednarodno sceno, kar je prav tako eden od ciljev naše organizacije in vseh nas, ki delamo v njej. Dobra organiziranost ZNSS je prav tako eden od ključnih ciljev. Moj del odgovornosti bo tudi izobraževanje sodnikov; sam želim prenesti čim več trendov modernega sojenja na naše člane. Stil sojenja se iz leta v leto spreminja, saj moramo pri tem slediti igri, ki je vedno hitrejša. Tudi naši sodniki morajo biti 'top' fizično pripravljeni, ob tem pa tudi psihično in osebnostno primerni. V končni fazi si osebno želim, da bi na tej odgovorni funkciji zadovoljil pričakovanja vseh nogometnih deležnikov. Ni me strah dela, zavedam pa se odgovornosti, ki je z nastopom te funkcije še višja, kot je bila doslej." Kako dobro poznate novega predsednika Davida McDowella, kakšne so vaše dosedanje izkušnje pri delu z njim? R. Krajnc: „David McDowell je bil doslej vodja programa Mentorji in talenti, bil je tudi vodja 1. skupine talentov, sam pa sem bil vodja 2. skupine. Dobro sva sodelovala in se razumela, tudi zaradi tega je padla ideja, da se skupaj odločiva za kandidaturo. Blaž Vidmar je ostal podpredsednik, skupaj pa Robert Krajnc: „Prua in najuečja odgovornost je ta, da poskušamo zadržati dosedanji niuo. Naši primarni cilji so pouezani s tem, da sodniki, ki sodijo pod okriljem ZNSS, sodijo čim bolje in uresničijo pričakovanja vseh deležnikov v našem nogometu." bomo oblikovali ekipo, ki bo lahko uspešno nadaljevala zastavljeno delo. Zavedamo se, da delo ne bo lahko, saj so postavljeni standardi visoki, a se bomo potrudili. Včasih je težje zadržati določen nivo, kot pa ga enkrat doseči." Ena od perečih tem sodniških in nasploh nogometnih krogov je uvedba VAR tehnologije v Sloveniji. R. Krajnc: „To je za sojenje velik napredek in mi si tega vsekakor želimo. Izobraževanja v tej smeri smo že uvedli, smo tik pred zaključkom - upam, da nam ga uspe zaključiti še pred zaključkom sezone 2020/21. V kolikor ne bi bilo korona krize bi to izobraževanje že zaključili in s tem pridobili potreben certifikat. Naš cilj je, da bi z začetkom jesenskega dela sezone 2021/22 poskušali z VAR tehnologijo pokriti čim več tekem v 1. slovenski ligi. S tem bi se približali sojenju na najvišji evropski ravni, pa tudi vsem našim okoliškim državam - Hrvaški, Italiji, Madžarski in Avstriji - ki to že imajo. Če naši sodniki morda storijo kakšno ključno napako, je prav, da jo s pomočjo VAR tehnologije popravimo. Vsem skupaj nam je cilj, da je napak čim manj. Pri tem je treba upoštevati, da je vse povezano z denarjem, vložek v VAR tehnologijo ni majhen. Trenutno na to temo potekajo pogovori na nivoju NZS, naša naloga je ta, da smo na začetek pripravljeni." Jože Mohorič Tenis • Tamara Zidanšek Namizni tenis • 1. SNTL (ž) Še sreča, da ni bilo gledalcev... Cirkovčanke debitirale v 1. ligi Iz Guadalajare se je Tamara Zidanšek (94.) skupaj s trenerjem Zoranom Krajncem preselila v približno 800 kilometrov oddaljeni Monterrey. Mesto z nekaj več kot milijonom prebivalcev je le kakšnih 100 kilometrov oddaljeno od ene največjih ameriških zveznih držav - Teksasa. Tami je srečanje 1. kroga odigrala na čudovitem glavnem stadionu tamkajšnjega teniškega centra, njena tekmica je pa bila najboljša domača igralka Renata Zarazua (144.). Obe sta letnici 1997. Z Zarazuo se je Zidanškova doslej pomerila dvakrat, v kvalifikacijah Pariza jo je leta 2018 premagala, lani pa izgubila v Acapul-cu, tik pred razglasitvijo epidemije. Vzdušje v Acapulcu lani je bilo izjemno, navijanje pa je bolj spominjalo na nogometni kot teniški dvoboj. Glede tega je letos celo sreča, da na stadionu v Monterreyu ni bilo gledalcev... Turnir WTA 250 v Mehiki (nagradni sklad 235.000 dolarjev): 1. krog: Zidanšek - Zarazua (Mehika) 7:6(8), 6:3; 2. krog: Zidanšek - Li (ZDA, 8.). Prvi niz je bil poln preobratov: Mehičanka je povedla 1:3, na kaj je Tami odgovorila s štirimi zaporednimi igrami (5:3), v katerih je osvojila kar 16 zaporednih točk! Na lastni servis ji ni uspelo zaključiti niza, nakar se je celo znašla v velikih težavah, saj je Zarazua imela pri rezultatu 5:6 set žogo. Tamara jo je rešila in niz se je odločil v podaljšani igri. Vodstvo 6:3 še ni bilo zagotovilo za niz, Zarazua je v tie--breaku preobrnila na 6:7. Tudi ona ni uspela s svojo drugo zaključno žogico, nakar je Tami vendarle izkoristila svojo peto za 10:8. V drugem nizu je naša igralka povedla 5:2 in servirala za zmago, a se domačinka še ni dala, zmogla je še znižanje na 5:3, kaj več pa ne ... Dvoboj je trajal skoraj dve uri, v točkah je bilo 77:62. V 2. krogu jo je čakal dvoboj z 8. nosilko, 20-letno Američanko Ann Li (72.), ki ima za sabo izjemen začetek sezone - sedem zmag in le en poraz. V Monterreyu med posameznicami nastopa tudi Kaja Juvan, ki se je preko kvalifikacij prebila na glavni turnir, tam pa v 1. krogu ugnala Kolumbijko Mario Camilo Osorip Serrano (187.). V drugem je moraza zaradi bolezni predati dvoboj proti Španki Sari Sorribes Tormo (57.). Porazno statistiko pa so imele tri Slovenke (ob Tamari in Kaji še Dalila Jakupovič) med dvojicami, vse tri so izpadle v 1. krogu. Tamara je znova zaigrala skupaj z Arantxo Rus, neuspešni sta bili proti belgij-sko-ameriški dvojici Greet Minnen-Ingrid Neel(2:6,2:6). M Ekipa NTK Cirkouce je u soboto debitirala u pruoligaški konkurenci. Tamara Zidanšek u tem tednu nastopa na turnirju u Monterreyu. V soboto se je začelo letošnje državno prvenstvo v 1. ženski in moški ligi. Prvič bodo v elitnem slovenskem klubskem tekmovanju nastopile igralke NTK Cirkovce! Sezona bo letos potekala po prilagojenem urniku, saj zaradi dosedanje prepovedi namiznote-niških tekmovanj ne bi bilo mogoče izpeljati celotne sezone. Tako bo v rednem delu na sporedu devet krogov spomladanskega dela (brez jesenskega dela), najboljše štiri ekipe pa se bodo v končnici pomerile za naslove državnih prvakov. Naslov prvakov branita Maribor v moški in Arrigoni v ženski konkurenci. Na našem področju je v zadnjih letih v 1. ligi uspešno igrala ženska ekipa Ptuja (štiri sezone, med 2014/15 in 2017/18), tokrat so štafeto prevzeli v Cirkovcah. Tja sta iz Ptuja prestopili Katja Krajnc in Daniela Tomanič Butkovska, s čimer so dodali dodatno kvaliteto k mladi domači ekipi, ki so jo sestavljale Ina Unger, Zoja Žolek in Lana Erhatič. Trener ekipe je Danilo Piljak, ki je po lanski sezoni končal aktivno kariero igralca (nazadnje je nastopil na Muti). 1. SNTL (ž) REZULTATI 1. KROGA: Cirkovce -Vesna I 2:5, Vesna II - Letrika 0:5, Kajuh-Slovan - Arrigoni 5:3, Rakek - Kema Puconci 0:5. Tekma Inter Diskont - Logatec je bila prestavljena. Cirkovce - Vesna I 2:5 Butkovska Tomanič - Pavčnik 0:3, Krajnc - Selak 3:0, I. Unger -Zera 1:3, Krajnc - Pavčnik 1:3, Butkovska Tomanič - Zera 0:3, I. Unger - Supanič 3:0, Krajnc - Zera 0:3. V premiernem prvoligaškem nastopu se je ekipa Cirkovc v domači dvorani pomerila z eno izmed glavnih favoritinj za končno osvojitev državnega naslova - ekipo Vesna I. To vodi Bojan Pavič, v njej pa nastopata Ivana Zera in Tamara Pavčnik, ki spadata med najboljše igralke v Sloveniji. Domačinke so gostjam iz Ljubljane nudile dober odpor ter tudi zabeležile dve posamični zmagi. Proti Pavčnikovi in Zeri niso imele pravih možnosti, zato pa sta Katja Krajnc in Iva Unger ugnali tretjo, oz. četrto igralko gostujoče ekipe, Anino Selak in Tjašo Supančič. V 2. krogu se bodo varovanke Danila Piljaka na Ravnah na Koroškem pomerile z ekipo Inter Diskonta. JM petek • 12. marca 2021 Naše prireditve Štajerski 21 Duplek • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona Razveselili so se Jan in Jakob ter Sara Novi predizborni oder v studiu Radia Ptuj so v tem tednu sestavili pevski talenti OŠ Duplek in občine Duplek. Tudi v tem okolju so bili med tistimi, ki so se projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga izvaja družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami, že v začetnem obdobju. Sponzorji so bili: Občina Duplek, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor -največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Sazas, Talum, Klima Ptuj, Anprotehnik, Da bo mont in Kamnoseštvo Boštjan Korpar. Sponzorji prireditve ANpro Tachnlk d.o.o. SAZAS I H 4» B Odern Lflíí&tfl prifrotlnosti KLIMA -JI lu Foto: Črtomir Goznik Katarina Ilešič in Eva Tepeh, 4. razred, pesem To mi je všeč (Nina Pušlar) sta pevski duet sestavili na predlog učitelja glasbe Primoža Krambergerja. Katarina si je predhodno sicer izbrala pesem Zemlja pleše, Eva pa je izbrano pesem že prej poznala. Nista samo sošolki in prijateljici, tudi sorodnici. Obe sta začeli peti že v vrtcu. Radi pojeta slovenske in angleške pesmi. Katarina igra na kitaro in rada pleza, poje tudi v pevskem zboru. Od predmetov sta ji najbolj blizu matematika in slovenščina. Nekoč si želi postati veterinarka ali zdravnica. Eva ima rada bolj hitre ritme. Od predmetov je na prvem mestu slovenščina, na drugem pa matematika. V zadnjem času veliko igra tudi na sintesajzerju. Uči se sama. Foto: Črtomir Goznik Brata Jan in Jakob Ribič, 5. in 2. razred, sta zapela pesem Na božično noč (Pop design). Pojeta že od malega. Starejši, Jan, je nastopil že lani. Jakob pa se mu je pridružil letos, tudi zato, ker v naslednji sezoni več ne bi mogla skupaj zapeti, ker bo Jan prerasel mlajšo kategorijo projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Povedala sta, da je bil oče glavni pri vajah. Pojeta slovenske in angleške pesmi. Jan si želi v operne vode, tako kot oče. Jakob pa se bolj navdušuje nad rokovsko glasbo. Rad bi bil didžej. Od predmetov so Janu najbolj blizu šport, likovna vzgoja in glasba, Jakobu pa matematika, šport in glasba. Jan igra kitaro, Jakob čelo. V tem šolskem letu sta začela obiskovati tudi karate. S tem so odprli vrata pevskim in glasbenim talentom, jim omogočili, da s šolskih oz. lokalnih odrov stopijo na večje ter se tako predstavijo v širšem okolju. Četudi je projekt tekmovalnega značaja, si vsi, ki radi pojejo, želijo biti njegov del, ker je vsaka tekma svojevrsten izziv in hkrati potrditev nekega talenta. Vsako leto pa je tudi tekma za polfinalni oder vse bolj zahtevna. Vedno več je mladih pevcev, ki se izobražujejo v solo petju, ker želijo biti čim boljši oz. na koncu tudi zmagovalci projekta. Strokovna komisija ima resnično težko delo, da izbere pevce, ki so se najbolje izkazali v posamezni kategoriji predizbora. V polfinale sta s pesmijo Na božično noč (Pop design) iz mlajše kategorije napredovala Jan in Jakob Ribič, iz starejše Sara Poštrak s pesmijo Poljubljena (Tabu). Tudi v 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bosta zmagovalca v posamezni kategoriji za nagrado prejela lastno pesem. Vse udeležence predizborov pa bo na sodelovanje v projektu spominjala majica z njegovim logotipom. Projekt Otroci pojemo slovenske pesmi in se veselijo občina Duplek podpira, ker je ideja projekta odlična in predvsem, ker mladim pomeni veliko. „Spodbuja jih, da se pevsko in glasbeno izobražujejo, prav tako pa spodbuja petje slovenskih pesmi in ohranjanje slovenske identitete. Ko gledam te mlade, sem prepričan, da jih takšno tekmovanje motivira, želijo sodelovati in si želijo nekaj narediti za svojo glasbeno prihodnost. V preteklih letih se je pokazalo, da imamo veliko skritih talentov. Verjamem, da si jih lahko obetamo tudi v prihodnje," je povedal župan občine Duplek Mitja Horvat. MG - y Foto: Črtomir Goznik Nina Gregorič, 4. razred Kekčeva pesem: „Všeč so mi preproste slovenske pesmi, zato sem si tudi izbrala to pesem. V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sodelujem drugič, ker rada pojem. Pojem pa tudi v pevskem zboru. Veselita me šport in glasba. Želim postati učiteljica glasbe in voditi pevski zbor. Rada rišem in ustvarjam iz kartona in drugih materialov. Izdelala sem že velikonočnega zajčka, krasil bo našo praznično mizo. Rada tekam in se sprehajam v naravi." Pele so: Eva Tepeh in Katarina Ilešič, Nina Gregorič, Jan in Jakob Ribič in Viva Ribič Brumen v mlajši kategoriji ter Zala Ambrož, Sara Poštrak in Tia Horvat Zupančič v starejši. Foto: Črtomir Goznik Viva Ribič Brumen, 5. razred, pesem Želim si (Strk): „Letos sodelujem prvič. Pojem od prvega razreda. Pesem sem si sama izbrala. Pojem slovenske in angleške pesmi. Rada imam šport in glasbo. Igram kitaro, do nedavnega sem igrala tudi klavir. V prostem času se posvečam tudi jahanju, resno se pripravljam na izpite za jahača 1 in 2, saj se želim resno ukvarjati z jahanjem. Postati želim učiteljica razrednega pouka." Foto: Črtomir Goznik Tia Horvat Zupančič, 8. razred, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda): „Besedilo pesmi sem že poznala, zato sem si jo tudi izbrala, saj ni bilo veliko časa za priprave. Naša družina je že od vsega začetka povezana s projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pred menoj je že pela sestra Lia. Morda pa se bo v novi sezoni pridružila tudi sestra Taja. Rada pojem angleške pop pesmi, od slovenskih pevcev pa sta mi najbolj všeč Alya in Isaac Palma. Moja izbrana predmeta sta likovna vzgoja in glasba. Posebnega hobija nimam. Rada pa kuham, pospravljam in čistim." Foto: Črtomir Goznik Sara Poštrak, 8. razred, pesem Poljubljena (Tabu): „Ker rada pojem, sem se tudi letos odločila, da bom zapela na odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, na katerem sem že večkrat pela. Pesem, ki sem si jo izbrala letos, sem že pela, tako da sem vedela, da mi leži. Najbolj všeč sta mi glasba in angleščina, kje bom nadaljevala šolanje, pa trenutno še ne vem. Zelo si želim, da bi se mi uspelo vpisati na II. Gimnazijo Maribor. Obiskujem glasbeno šolo in se družim s prijatelji." i Foto: Črtomir Goznik Zala Ambrož, 6. razred, pesem Oba (Manca Špik): „V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sem enkrat že pela. Sodelovanje mi predstavlja izziv in hkrati zabavo. Za letošnji nastop sem vadila veliko, pri tem so me podpirali doma in učitelj Primož Kramberger. Od šolskih predmetov imam najraje glasbeno vzgojo. Treniram tenis in hip hop ter igram kitaro. Rada pomagam pri domačih opravilih in tudi pri kuhi. Nazadnje sem spekla rižev narastek." 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. marca 2021 OKNA PETEK 19. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Sola zdravja 8:40 Kuhinjica 9:00 Obzornik TV Dravograd 9:45 pomurski tednik 10:20 Cista umetnost —marec 10:50 Pogled nazaj 11:10 Glasba za vse 11:40 Povabilo na kavo: Bojan Tofant 12:00 Ptujska kronika 12:25 Utrip Ormoža. pon. 13:20 Vegeterijanskaljudska kuhinja 14:10 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slO-J 18:55 Pogled nazaj 19:15 Cista umetnost - marec 19:45 Zlata rokavica 2019 20:00 Ptujska kranika 20:25 Lovec na vampirje »D« 20:50 Arbitri um 22:00 Ptujska kranika 22:25 Kapitan Kidd 00:15 Videostrani SOBOTA 20. marec 7:30 Glasbena osmica (sta.) 8:00 Sola zdravja 8:40 Shod čarovnic v dvorcu Bukovje 10:55 Glasba za vse 11:25 Cista umetnost - marec 12:00 Pregled tedna 12:30 Pogled nazaj 13:00 Pihalni orkester z Mančijem 14:15 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasba za vse 18:55 Pogled nazaj 19:15 Glasbena osmica (tuja) 19:45 Film Campus 20:00 pregled tedna 20:30 Cista umetnost - marec 21:00 Zlata rokavica 2019 21:15 Dobrote slovenskih kmetij 2019 21:35 Na obisku pri bratih Dominikancili 22:00 Ptujska kronika 22:25 Vsega je kriva Nina 00:05 Videostrani NEDELJA 21. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Šola zdravja 8:40 Športfno) 10:45 Glasba za v$e 11:15 Čista umetnost-marec 11:45 Zlata rokavica 2019 12:00 Pregled tedna 12:30 Okus Posavja, 13:40 Pogled nazaj 14:05 Videostrani 17:05 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:50 Glasbena osmica (slo.) 19:20 Čista umetnost- mame 19:45 Film Campus 20:00 Pregled tedna 20:30 Zadnji človek na svetu 22:00 Ptujska kronika 22:25 Zvezda ima pet krakov 01:35 Videostrani PONEDELJEK 22. marec 7:30 Glasbena osmica (s!o.) 8:00 Šola zdravja 8:40 Kuhinjica 9:30 Obzornik TV Dravograd 10:00 Pogled nazaj 10:25 Cista umetnost - marec 10:55 Italijanska vegeterijanska kuhinja 11:40 Film Campus 12:00 Pregled tedna 12:30 Čista umetnost - marec 13:00 Okus Posavja !4:15Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Pogled nazaj 19:20 Glasba za vse 19:50 Kdo? 20:00 Seja Mestnega svata MO Ptuj 22:10 Pregled tedna 22:40 Cista umetnost - marec 23:10 Dobrote slovenskih kmetij 2019 23:35 Ptujska kronika, pon. 00:15 Videostrani KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). NJA VRATA 02/780 04 240 % H IKOVA 12, PTUJ ^ INFO@VRATA-TUNING.S Program TV Ptuj SVET ZAVODA OSNOVNA SOLA HAJDINA SP. HAJDINA 24 2288 HAJDINA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 Odl. US: U-l-269/12-24 in 47/15, 46/16,49/16-por. in 25/1 7-ZVaj; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. 7. 2021. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti, potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku in potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA HAJDINA, Sp. Hajdina 24, 2288 HAJDINA, z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja", na spodnji rob kuverte se pripiše »NE ODPIRAJ«. Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. 20. in 21 marca 2021, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Zdravstveni dom Ptuj je prejel priznanje RS za poslovno odličnost za leto 2020. Slavnostna podelitev 10. 3. 2021 v Ljubljani je potekala preko spleta. Ljudska univerza Ptuj je vodilni partner v mednarodnem projektu, namenjen mladim nezaposlenim osebam. Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj skupaj z Razvojno agencijo Slovenske gorice izvaja projekt Podjetno nad izzive - PONI Podravje. Zgodovinski arhiv Ptuj in Mestno gledališče Ptuj sta postavila razstavo - Gledališka ustvarjalnost na Ptuju od 18. stoletja do danes. Prleška konjenica s konjeniki iz vseh vetrov Slovenije je uživala v ježi in se ustavila na kmetiji Firbas v Cogetincih. Svetovni popotnik Rudi Klarič predstavlja TV-nanizanko zdravilne energetske metode z odlomki avtorskih del iz dokumentacije TV Slovenije in posnetkov iz njegovega AV arhiva. Predstavlja se Folklorna skupina TD Bohinj. Vranski poletni glasbeni večeri z najlepšimi vižami priznanih narodno-zabavnih ansamblov. Nastopajo: Modrijani, Slovenski zvoki, Okrogli muzikanti, Dan in noč in Ansambel Miha Klinca. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. SVET VIZ VRTEC ORMOŽ Dobravska ulica 13a 2270 Ormož razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 Odl. US: U-l-269/12-24, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17-ZVaj); v nadaljevanem besedilu: ZOFVI. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Predvideni začetek dela bo 1. 8. 2021. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti, potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku in potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost) pošljite po pošti do vključno ponedeljka, 29. 3. 2021, na naslov: SVET VIZ VRTEC ORMOŽ, Dobravska ulica 13a, 2270 Ormož, z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja". Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje 2021-2026, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. PVC okna, vrata, senčila Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Race - Fram in Osnovno šolo Fram prireja oddajo k ^ ŠtajerskiTEDNIK ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com info@oknavrata.com ZIMSKA AKCIJA DO-20% POPUSTA TRAJA DO KONCA MARCA 2021 radioPTUI MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@rodhhtednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radiiHednik.si, tal. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Fram. Oddaja bo v sredo, 24. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Race - Fram. jtATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI SAZAS oculus BO dem i dravtke elektrarne marlbor NajveČjiproizvajalec električne energije LühfiOttl ptiflOdVlOSti KLIMA OOflfMMUC vOOOMXi/iH. «Mt**L «OJMOfwMjf petek • 12. marca 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. ODKUPUJEM hlodovino jelše, hrasta in oreha. Plačilo takoj. g.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, tel. 041610210 ali info@gozd-bioles.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. RAZNO NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnlc Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. PRODAM prašiče v teži 25-250 kg. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj. NESNICE, rjave, 21-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost brezplačne dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. KUPIM vse traktorske priključke, po možnosti tudi traktor. Tel. 031 555 083. 4 M SUHIH bukovih drv prodam. Tel. 031 281 453. PRODAMO - obnovljeno 3,5 sobno stanovanje v centru Ptuja v izmeri 69,50 m2, l. izgradnje 1969. Cena: 75.000,00 EUR. Kontakt: 051/455 010 ali ▼ "etoviO 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio IŠČEM pomoč za starejšo osebo v občini Markovci. Tel. 02 766 22 31. PRODAM dva bikca simentalca, stara dva meseca in 12 dni. Tel. 070 250 441. PRODAM dva odojka, težka 40 kg. Tel. 041 809 814. PRODAM traktor Deutz Torpedo, prikolico enoosno kiparko, prikolico do 500 kg, gumi voz za traktor. Tel. 051 224 150. PRODAM gorične sohe, 6 x 6 cm. Tel. 031 648 948. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM krmo v balah - kocke, cena po dogovoru. Tel. 051 394 911. PRODAM pujske, težke od 35 do 50 kg, cena 2,20 za kg. Tel. 031 781 483. DOM IN STANOVANJE V NAJEM za dalj časa oddam opremljeno enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 915 645. NEPREMIČNINE PRODAM starejšo hišo, popolnoma opremljeno, z gospodarskim poslopjem, k hiši spadata manjši vinograd in sadovnjak. Hiša je na Falinič bregu 106, občina Ces-tica na Hrvaškem. Možna menjava za stanovanje na Ptuju. Telefon 041 253 405. www.novareha.si Rova Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. IPWe ©KINA, YHATA, SENČILA iiinri/a a i/ri i a i Marija 1952-2020 So ptice v daljavo poletele, za njimi tudi vidva sta odšla, spomladi bodo spet zapele, le vidva nazaj ne bosta več prišla. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in svečke v spomin gorijo. Naša ljubezen vaju objema ves čas, saj vemo, da sta v resnici ostala pri nas. V SPOMIN Kobe IZ CIRKULAN 52A Stanko 1948-2008 Žalosten je spomin na 20. marec 2020 in 17. januar 2008, ko sta nas zapustila draga mama in ata, tašča in tast ter babica in dedek. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in prižgete svečke v spomin nanju. Vajini najdražji 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj www.tednik.si Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas aii vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Jš «S Štajerskega tednika zase aiijo kot izvirno in uniksd.no darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Bilo lepo je, prelepo! Skalilo srečo je slovo, slovo za nas najhujše zlo, spoznali smo, da te več ne bo. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče in dedek Franc Brumen (3. 7. 1943-2. 3. 2021) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali sveče in cvetje ter za svete maše. Žalujoči: žena Lizika, hčerka Zdenka ter sinova Albin in Miran z družinami Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski radioPTUI Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Markovci in Osnovno šolo Markovci prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO PROGRAMSKI NAPOVEDMK PETEK. 19. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Koncert zborov OŠ Gorišnica 2019 09:35 Predstavitev projekta, Sv. Ana, 2018 11:00 Ob zaključku vrtca Lenart, 2019 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert v Lenartu, 2016 20:00 Delavnice vrtca Gorišnica 21:45 Astro - v živo 23:00 Video Strani SOBOTA, 20. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Predavanje o jagodičju 10:00 Utrip Ormoža 11:00 Ptujska kronika 11:30 Oddaja iz obare Miklavž na DP 12:00 Otroci pojejo Slovenske pesmi 2014 14:15 Video strani 18:00 Podobe tistega časa, Stoperce, 2019 20:00 Miklavžev koncert Pihalne godbe Markovci 21:20 Ujemi sanje 23:00 Video strani S P ï2 @î Ii |t < to tr 5 o° o & CN CO tí S to r-. î-S í g -i 3I ; s g 1 O JC NEDELJA, 21. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Pesniška zbirka Olge Vidovič 10:00 Sv. maša - v živo 11:00 20. dan gasilcev GZ Videm, Podlehnik 6.16 12:50 Festival za naj mladi ansambel 2015 15:00 Delavnice vrtca Gorišnica 16:30 Folklorni večer v Dominikancu, 2013 18:30 Regijsko tekmovanje OPZ, Ptuj 2015 20:00 Ob materinskem dnevu v občini Starše 22:30 Video strani PONEDELJEK. 22. marec 00:00 08:00 08:30 09:00 10:30 12:00 14:30 18:00 20:00 21:20 23:00 Video strani Jutranja telovadba Otvoritev razstave kruha, Videm 2016 Veseloigra, To imamo v družini Ujemi sanje Video strani Italijanska trgovina - v živo 20. dan gasilcev GZ Videm, Podlehnik 2016 Miklavžev koncert Pihalne godbe Markovci Predavanje o jagodičju Video strani Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Markovci. Oddaja bo v sredo, 24. marca, ob 19. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Markovci. jf ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI SAZAS -M* oculus Odern KJER ZNANI POKAŽEJO SVOJ PRAVI OBRAZ ŠTEFKA KUČAN ZA TO ZALJUBLJENOST SE TUDI SAMA TRUDIM BARBARA PREDIN LAPAJNE V GLEDALIŠČU JE VELIKO PSIHIČNEGA NASILJA ASYA ŠIROVNIK MOŠKON ŽENSKO TELO PRIPADA ŽENSKI IN PIKA Lahkota prihodnosti KLIMA OO&fMUi* vOCOvOi. HH HAJtMJt WW«« MONICA BELLUCCI IZKUŠNJE DELAJO ČLOVEKA SEKSI VSAK TRETJI ČETRTEK V MESECU 24 Štajerski Križem kražem petek • 19. marca 2021 Slovenija • Kaj o najdenih stvareh pravi zakonodaja Slovenija • Pregret politični parket Ste našli zaklad? Po enem letu je lahko vaš! Državljani velikokrat najdejo različne predmete, dolžnost najditelja pa je, da o najdbi obvesti lastnika oziroma jo prijavi policiji. Policija ob prevzemu sestavi zapisnik in najditelja seznani z možnostjo pridobitve lastninske pravice, če lastnika stvari po enem letu ne najdejo. Pivčeva ustanavlja stranko Nekdanja predsednica DeSUS in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki je pred meseci zaradi razkola v stranki zapustila njene vrste, bo uresničila napovedi glede ustanovitve nove stranke. Ustanovni kongres gibanja Za ljudi je napovedan za soboto (jutri) v Mariboru in bo potekal za zaprtimi vrati. Policistov sicer ni treba obveščati v primeru najdbe uničenih delov koles, umazanih rabljenih oblačil, raztrganih praznih denarnic ali podobnih stvari. Torej kadar je vrednost stvari neznatna ali gre celo za odpad. Splošno pravilo je, da si najditelj ne sme prilastiti najdbe. V tem primeru gre za kaznivo dejanje prilas-titve, ki se lahko kaznuje denarno ali z zaporom do enega leta. Naj- OKNA, VRATA & -J GARAŽNA VR/Ma www.naitors.si NAI! ORSnoo Tel.: OZ 74113 BO. Moh: 031793 Z04 Gorišnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE | AKCIJA: Alu vhodna vrata deni predmet, katerega lastnik ni znan, se lahko hrani na policiji ali pri najditelju, a ga ta ne sme uporabljati. Če se najdeni predmet hrani na policiji in v 30 dneh ne najdejo lastnika, policija predmet izroči v nadaljnjo hrambo Finančni upravi RS (Furs). Če policija lastnika ne izsledi niti po enem letu, lahko najditelj pridobi lastninsko pravico in začne upravljati najdbo. Če najditelj ne zahteva lastninske pravice, Furs najdbo proda na javni dražbi. Najpogostejša najdba so kolesa Policija najdene stvari vnese v posebno evidenco, ki je dostopna tudi prek spleta, na povezavi https://www.policija.si/apps/pred-meti/index.php#/. Državljani lahko na tej spletni strani preverijo, ali Foto: Dreamstime/M24 so morda v evidenci tudi njihovi izgubljeni predmeti. Kot je razvidno iz evidence, med najdenimi predmeti prevladujejo kolesa. Precejšen delež predstavljajo tudi mobilni telefoni, denarnice, torbice, skiroji in ključi. Je pa tudi nekaj posebnosti, na primer vojaška puška iz leta 1917, dron, ustna harmonika, kajak ter zastavi Slovenije in Evropske unije na kovinskem drogu. O najdbah tudi na facebooku Nekatere policijske uprave, recimo koprska, o najdbah obenem obveščajo prek svoje facebook strani. Policijska uprava Koper sicer sezname najdenih stvari objavlja tudi na oglasnih deskah policijskih postaj. M.R. Iz omenjenega gibanja so danes sporočili le to, da prihaja nova in drugačna politika. »Prihaja nova politična stranka, ki bo s pogumom, spoštovanjem, solidarnostjo in srčnim povezovanjem ljudi, iz vseh slovenskih dežel, skrbela za enakopraven razvoj celotne Slovenije,« so zapisali v vabilu medijem na popoldansko izjavo po ustanovnem kongresu. Pivčeva za zdaj še ni želela komentirati podrobnosti glede načrtov in programa stranke, prav tako ne, kdo vse bo med 200 ustanovnimi člani, kolikor jih mora zagotoviti overjene podpise za novo politično stranko. V telefonskem pogovoru je obljubila nekaj pisnih pojasnil, ki pa jih doslej še ni posredovala. Med tistimi, ki se ji bodo Foto: arhiv Svet24 pridružili pri ustanavljanju stranke, bo zagotovo nekaj tistih, ki so skupaj z njo zapustili DeSUS, najverjetneje Janez Ujčič ter donedavni podpredsednici Anita Manfreda in Jelka Kolmanič. Portal Požareport menja, da naj bi kongres vodil nekdanji dolgoletni direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač, pred leti tudi mestni svetnik SDS. sta O cß Vor ie draga postaujk szsseses^** o üan po poroki s princem Cesem predme ,na Wernau , Ronane,a o* j- * * „ samopasen. ^^rrr^- . Ueti ^ alee mdimsamoen ce»,—^gssr ' ■^«ffiM1WTW® ^^ Nagradno turistično vprašanje v«vv normno p Na odprtje gostinskih teras na Ptuju oz. v Podravju še vedno čakamo. Ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov pa je prosti čas mogoče koristno izrabiti za oglede razstav in galerij. V vzhodnem stolpu ptujskega gradu si je še vedno mogoče ogledati razstavo Osrčje Petovione, Ptuj v rimski dobi, od včeraj je v Miheličevi galeriji na ogled razstava Kogledarji Kogl (2007-2021), čas med vinom in umetnostjo, v Grajski pristavi v Ormožu pa so odprli razstavo punčk - Pisani svet pupik. Najstarejša punčka na razstavi je okrog 100 let stara punčka iz porcelana. Slovenski turizem je z več kot 70-odstotnim padcem mednarodnih prenočitev v letu 2020 eden najbolj prizadetih v Evropi. Po drugi strani pa je rekorder po številu domačih turističnih prihodov in prenočitev. Turistični boni so bili v letu 2020 rešitev za slovenski turizem. Na srednji rok oz. v času okrevanja pa ne morejo biti edini vir za uspešno okrevanje, poudarjajo turistični poznavalci. Turizem ne bo več tak, kot smo ga doslej poznali; okrevanje bo dolgotrajno. Spremenile se bodo navade gostov, njihova povpraševanja, najpomembnejša bo varnost, ob visokih higienskih standardih. Potovalo se bo v manjših skupinah. V tem trenutku je v ospredju skrb in prizadevanje za postopno in premišljeno sproščanje dejavnosti v gostinstvu in turizmu na način, da ko se bodo kapacitete enkrat odprle, da jih ne bo treba ponovno omejevati in celo zapirati. V novi strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma, ki se pripravlja za naslednjih sedem let, bo treba upoštevati posledice epidemije, in z njo povezane prilagoditve. Slovenski turizem je bil v obdobju 2017-2021 nadpovprečno uspešen pri doseganju kvantitativnih rezultatov, kjer so bili cilji doseženi že v letu 2019, manj pa pri določenih vrednostnih kazalnikih in finančnih ciljih, ki so povezani z večjo dodano vrednostjo, večjo produktivnostjo, cenovnim pozicioniranjem in strukturo. Pozitivnih premikov ni bilo na področju naložb, obnov ali razširitev kapacitet, nastanitvenih kapacitet z višjo dodano vrednostjo, hotelov in hotelom podobnih nastanitvenih obratov, kot so gostišča, penzioni, butični hoteli. Rast teh kapa- citet je bila tako rekoč nična ali zelo majhna. Za nekaj sto odstotkov pa se je povečalo število zasebnih sob, zasebni apartmaji, najbolj enostavnih prenočišč. Poseben izziv za slovenski turizem predstavlja tudi povprečna doba bivanja, ki še nadalje pada. V letu 2019 je ta znašala 2,4 dneva oz. 2,5 dneva. V hotelski dejavnosti pa samo 2,2 dneva. Na kritični ravni je tudi sezonskost. Obseg prihodov in prenočitev se še vedno znatno povečuje predvsem v poletnih mesecih. Potrebna bi bila enakomernejša porazdelitev prenočitev v vseh sezonah. Najbolj nujne so investicije z vidika trajnostne rasti turizma. Nadvse pomembno pa je vlaganje v kakovost človeških storitev, ki se mora povečati sočasno z dvigom ravni turistične infrastrukture. Turisti obiščejo destinacije (ne hotel), ki morajo poskrbeti za urejenost javne in skupne turistične infrastrukture, brez tega ni mogoče doseči večje dodane vrednosti. Turizmu grozi do 30-odstotni padec zaposlenosti, gostinci so najbolj na udaru. Spodbujanje pridobivanja novih znanj in spretnosti na vseh področjih. Skladno s trendi razvoja turizma je treba spodbujati pridobivanje novih znanj in spretnosti na vseh področjih. Poklici v gostinstvu in turizmu morajo pridobiti ugled. Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Frančiška Asiškega je stal v nekdanji Kaniži, na vogalu med današnjo Potrčevo in Volkmerjevo ulico, v neposredni bližini cerkve sv. Ožbalta, je pravilni odgovor na nagradno turistično vprašanje o tem, kje je stal omenjeni kapucinski samostan s cerkvijo. Nagrado bo prejela Zdenka Krajnc s Ptuja. Danes sprašujemo, kje na Ptuju stoji spomenik Matiji Murku, literarnemu in kulturnemu zgodovinarju ter etnologu. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko koristili po prenehanju veljavnosti ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19 v teh objektih. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 26. marca. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje na Ptuju stoji spomenik Matiji Murku, literarnemu in kulturnemu zgodovinarju ter etnologu? Ime in priimek:., m Naslov:............. Foto:cg Davčna številka:, Tudi na Ptuju se je občutno p°veČal° štemlo zasebnih toisttčn^ sob in ^ Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. turističnih apartmajev.