Natisov 15.000. iajerc" izhaja vsaki Kk, datiran z dnevom naslednje nedelje. roCnina velja za Av-fcijo: za celo leto krone, za Ogrsko K 50 vin. za celo |o;za Nemčijo stane leto 6 kron, za Moeriko pa 8 kron; drugo inozemstvo se Euni naročnino z ozi-1 na visokost pošt- He. Naročnino je pla-li naprej. Posamezne ».se prodajajo po 8 v. edništvo in uprav-Sivo se nahajata v iju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za »/i strani K 40 — za >/i strani K 20;— za V8 strani K 10 — za Vi« strani K 5'— za V11 strani K 2"50 za strani K L— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 46. V Ptuju v nedeljo dne 14. novembra 1915. XTI. letnik. vetovna rbska prestolica Niš od Bolgarov zavzeta. — Kraljevo, Kruževac, [eskovac zavzete. — Okoli 350 srbskih kanonov zaplenjenih. — Srbi polnem begu v gorovje. — Italijani ponehali s svojimi napadi. — Na ruski in francoski fronti nespremenjen položaj. Finis Serbiae! V grozoviti brezobzirnosti Ihaja konec kraljemorilski državi, katera je la, pijana od panelavističae gonje, neposredni tok svetovne vojne. Z velepomembno presto-o Nišom padla so tudi vsa druga važna mesta i Srbskem. Nič jim ni več ostalo, ponosnim, ntalnim Srbom, kakor pot v albansko gorovje i pa v Črnogoro, ki je sicer sama že od na-i junaških čet ogrožena. Obupni boj Srbov )de trajal še nekaj dni ali tednov; pa [ja in pomena nima več. Svetovna zgodovina >raka preko Srbije z neizprosno resnostjo zaman se vije pomorjeni srbski narod pod jenimi jeklenimi koraki. V vsej svetovni ijni je srbska vojna seveda le epizoda. Hotelo je tej epizodi dati večjo važuost. Ali obljube uke, francoske in angleške pomoči so ostale na papirju. Manever v Saloniku nima pomena, »taja z vsakim dnevom smešnejši. Grški kralj onstantin pa se tudi noče pokoriti poulični ojskariji podplačanega Venizelosa, ki je hotel rfijo na milost in nemilost našim sovražnikom točiti. Istotako niso imeli doslej vojni hujskači Rumuniji prav nobenega uspeha. Rumunska lada čuti pač, da je naša zmaga zasigurjena. Orožje je odločilo! In z veselimi, jasnimi !mi gledamo lahko v bodočnost . . . Niš zavzet! K-B. Sofija, 5. novembra. „Agence Te-legraphique Bnlgare" poroča: Neka bulgar-ska divizijaje v Niš vkorakala. Niš ni samo prava orestolica. marveč tudi najmočnejša trdnjava na Srbskem. Niš leži južno-vzhodno od Belgrada, v široki in plodoviti dolini Morave na levi strani Nižava. Niš ni samo osredje velike množine važnih prometnih cest, od katerih vodi ena proti severu vzhodno velike železniške proge Niš Belgrad, drnga proti zapadu v Uskub, ena proti jugu in ena proti vzhodu, — ali Niš je tudi najvažnejše železniško središče Srbije. Od tukaj Rredo železnice v Sofijo, Uskiib in Belgrad. Niš je tudi najbolj južna točka važne železnice Se-mendrija-NiŠ. Tako je Niš najbolj južno varstvo velike armadne ceste, ki vodi od ogrske meje proti jugu skozi vso Srbijo in ki ima vsled goratega značaja dežele prav posebni pomen. Trdnjava Niš bila je v zadnjem času na moderni način ojačena. Najboljše varstvo • pa so bile vi-sočine v okolici. Vse to pred krasnim naskokom Bolgarov ni pomagalo. Padec Niša je na vsak način doslej najvažnejši dogodek v boju proti Srbiji. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 6. novembra. — Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. So vražo ik je napravil včeraj proti naši S try p a-fronti dva močna napada. Njegove napadalne kolone so se pod težkimi izgubami v našem ognju razbile. Rusi bo šli potem tukaj, kakor tudi vzhodno od Burkenowa inBieniawe v svoje glavne .postojanke nazaj. Ste»ilo v bojih za Siemi-k o w c e vjetih Rusov znaša 50 oficirjev in 6000 mož Italijansko bojišče. Mir na južno-zapadni fronti trajal je v splošnem tudi včeraj naprej. Posamezni napadi so bili odbiti. Južn o-vzh odno bojišče. Ob črnogorski meji boreče se avstro-ogrske sile vzele so v naskoku predvčerajnem vzhodno od Tre-binja-Ilino Brdo in so s tem predrle črnogorsko glavno postojanko.Včeraj je bil sovražnik pri razvalini Klobuk vržen. Od armade Kovefi pridobila je ena avstro-ogrska kolona prelaz K 1 i s u r a, južno od Aril j a, neka druga pa je potisnila nasprotnika čez J e 1 i c o in južno vzhodno od C a c a k a nazaj. Nemške čete so zasedle Kraljevo. Bolj južno prekoračili so nemški in avstro-ogrski oddelki zapadno Mora v o. Armada Gallwitz bliža se dolinski ožini severno od Kruževac a. Srbska glavna trdnjava N i š nahaja se v bol- Dobiva se povsodi 1 Schicht -Perilo — Bojno-perilo Cenejši in najboljši način pranja : Zamoči perilo nekoliko ura ali preko noči s pralnim praškom > Ženska hvala >. Peri tedaj daljše kakor obično. Samo malo mila — najboljše Scbichtovo milo znamke •Jelen« — še je potrebno, da se najlepše perilo dobije. Priščedjuje posel, čas, denar in milo. Dobiva se povsodi 1 Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. 461 Straschill'ova grenčioa Is xelenjav« povzroči moč in je vsied tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato |o ic priporočati zlasti na tonete-. ===== romar j« itd. m,. lo»ce vojate, g a r s k i h rokah. Tndi Sok o-Banja in visočine zapadno od Lukova bo Bolgari zavzeli. Povsod se je vjelo mnogo v civil preoblečenih de-zerterjev srbske armade. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H Sfer, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 6 novembra (W.-B) Iz velikega glavnega stana se poroča : Balkansko bojišče. Zavzeli smo Kralj e v o. Vzhodno se sovražnika zasleduje. Dosegli smo S t n b a 1. Oddelek Znpanje-v a c k a c je prekoračen. V Moravski dolini vsilili smo do čez O b rež-S i k i r i c o. Z naskokom so nage čete zavzele še ponoči V a r-varin. Vjeli smo čez 3000 Srbov. Pri Kri-viviru so nemške in bolgarske glavne sile stopile v dotik o. Po tridnevnem boju se je proti ljutemu odporu Srbov utrjeno glavno me?to N i š včersj popoldne zavzelo. Pri bojih v okolici je 350 Srbu v in 2 topova v bolgarske roke padlo. Vrhovno armadno vodstvo. Kraljevo leži v okraju Rudnik in je središče severno-zapadne Srbije ter sedež škofa. V bližini se nahaja samostan Žica, kjer so bili vedno srbski kralji kronani. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 7. novembra. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Južno vzhodno od Wisniowczyka ob Strypi in severno-zapadno od D u b n a cdbile so naše čete močne ruske napade. Pri Wisniowczyki bil je to sedmi posknšeni napad, ki so ga napravili Rusi v zadnjih štirih dneh proti temu frontnemu kosu. Italijansko bojišče. Položaj je n e-spremenjen. Vsi poskusi sovražnika, naše postojanke v oddelku San Martino prodreti, so se izjalovili. Jnžno-vzhodno bojišče. Črnogorci so poskusili, v zadnjih dneh jim iztrgane postojanke nazaj pridobiti; njih 'napadi so se izjalovili. V dolini M o r a v i c e predirajoča avstro-ogreka kolona se nahaja v napadu proti visečinam severno od I v a n j i c e. Južno vzhodno od C a c a k a vrgli smo sovražnika čez G1 o-g o v a č k i vrh nazaj. Pri zavzetju K r a-1 j e vega p o N em ci h zapl en i lo seje 130 srbskih topov. Jnžno-vzhodno od izliva G r u z e boreče se c. in k. čete so včeraj 500 Srbov vjele. Armada generala Gallwitz dosegla je z boji severno od Kruževaca dolino zapaduo M o r a v e. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 7. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stena se poroča: Armada Hindenburga. Južno-za-padno in južno od Rige bili so večkratni ruski delni napadi zavrnjeni. Pri Diinaburgu izjalovili so se sovražni napadi pri 111 u x t u in med jezeri Swenten ter lise n. V noči od 5. na 6. novembra bili so Rusi severno od Swenten-jezera s ponočnim napadom v našo postojanko vsilili ; bili so včeraj zopet ven vrženi. ArmadaLinsingen. Severno-zapadno od Czartoryska smo pri Dekem odbitem sovražnem napadu 80 Rusov vjeli in eno strojno puško zaplenili. Balkansko bojišče. Avstro ogrske čete so sovražnika od G r o c i n a-visočine nazaj potisnile in so v dolini zapadno M o r a v e čez Slatino naprej prodirale. Na obeh straneh Kraljevega je prehod čez reko izsiljen. V Kraljevem, ki so ga zasedle po ljutem boju brandenburške čete, zaplenili smo 130 topov. Vzhodno od tam so prodirale avstro ogrske čete in so vjele 481 Sr- bov. Naše čete stojijo pred Kruže-v a c o m. Armada Gallwitz je včeraj čez 3000 SrbOV vjela, zaplenila pa 1 novo angleško k a n o n o, mnogo naloženih municijskih vozov, dva oskrbovalna vlaka in veliko množin vojnega materijala. Vrhovno armadoo vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 8. novembra. Uradno se Rusko bojišče. Pri Sapanowu ob Ikwi, ob potoku K o r m i n u in zapadno od Czartoryska bili so ruski napadi odbiti. Italijansko bojišče Mir na južno-zapadni fronti trajal je v splošne« tudi včeraj naprej V severnem oddelku doberdobske planote morale so naše čete zopet posamezne sunke sovražnika zavrniti. Za Col di Lana se je ljnto borilo. Popoldne padt-1 je višek te gore v roko Italijanov: zvečer so ga naše čete v protinapadu nazaj pridobile. Sovražim artilje-rija pričela je ogenj na južuo fionto od Rive. Južno-vzhodnobojišče. Na obeh straneh doline Moravice pr. dirajoče avstro-ogrske čete vrgle so sovražnika iz njegovih vi-sočinskih postojank severno od Ivanjice. Nemške čete armade K o v e B se borijo na vi-eočinah južno od Kraljevega; navzdol reke pri Trsteniku so si naše bojne sile priborile prehod čez visoko Moravo. Kruževac in visočine vzhoino od njega so v roki generala G a 11 w i t z a. Bolgarska armada pridobiva v uspešnem napredovanju izhode v prostor od L e-s k o v a c a. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin,'8. novembra (W. B.) Iz . velikega glavnega stana se poroča: Armada Hindenburga. Južno in južno-vzhodno od Rige, nadalje zapadno od Jakobstadta, na obeh straneh železnice Mitava-Jakobstadt ter pred D u n a-bur go m so Rusi po močni topovski pripravi z znatnimi močmi napadli. Njih napadi bili so deloma pod težkimi izgubami zanje odbiti. Armada Linsingen. Ruski napadi severno-zahodno od Czartoryska ostali so brezuspešni. Vjeli smo 3 oficirje in 271 mož. Balkansko bojišče. Avstro-ogrske čete so Ivanjico in Vijenac (896 m) dosegle. Nemške čete so v napadu na visočine jnžno od Kraljevega. Mf>d Kraljevem in Kruževacom je zapadna Morava na raznih točkah prekoračena. V noči od 6. na 7. novembra smo že Kruževac zasedli. Vjeli smo več kot 3000 Srbov; več kot 1500 Srbov pa smo ranjenih našli v bolnišnicah. Plen obstoji, v kolikor je to doslej do gnano, iz 10 topov, mnogo streliva in materijala ter znatne zaloge brane. V dolini južno prekorakali smo Pra- (Binacka-) M o r a v e s k o v c e. Kruževac na zapadni Moravi je mesto ednako imenovanega okraja. V gozdarskem in političnem oziru je precejšne važnosti. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B Dunaj, 9. novembra. Uradno se dines razglaša: Italijansko bojišče. Položaj je ne-j spremenjen. Več sovražnih napadov ob S o 6 i n i fronti, na Z a g o r o, v Dolomitih, na Col di Lana in S i e f - sedlo bilo je odbitih. Jnžno-vzhodno bojišče. Odv biji se borečib c in k. čet je ena skupina zasedla Ivanjico. neka druga pa je sovražnika iz njegovih, ob cesti Ivanjica-Kraljevo ležeč h visočieskih postojank vrgla. Nemške prepodile so sovražnika iz njegovih utrdb južno Kraljeva. Južno od Trstenika stojijo naši bataljoni v boju. V prostoru od Kruževaca boreče se nemške divizije silijo južno naprej. Bolgari so Leskovac zasedli. Namestnik generalštabnega pl. H 6 f e r, fml. K danes R vlada z tory avstro- I lijansk živiilin gora in na brez več ci' otroke J ogrske od 1 v listi koncu redom stoj a u v a pi neh I pridoh Bolgai i n a Leskovac leži 35 km južno od N: je glavno mesto ednako imenovanega okraja tet ima 14.000 prebivalcev. Lesko ?ac je eno najbogatejših srbskih mest; zlasti kupčija s konopljo! je velika. V srbski lasti je mesto šele od 1. 1878.) I velike 1 Rig< Eeir odbile smo ' bur| Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 9. novembra (W.-B.). velikega glavnega stana ae poroča: Armada Hindenburga. Roški na-1 padi so se tudi včeraj zapadno in južno od Rige, zapadno od Jakobstadta in \ Dunabnrgom brez vsacega uspeha nadu,^ vali. V noči od 7 na 8. novembra so sovražni ".'' oddelki zapadno od Diinaburga vsilili v ozki n^eS del naše spredajšne postojanke. Naše čete so jih vrgle v proticapadu zopet nazaj in so vjele jI vs. 1 oficirja ter 372 mož. Armada Linsingen. Pri nekem us nem boju severno od K o m a r o w a (ob Styro) smo vjeli 366 Rusov. Balkansko bojišče. Južno od Kr* ljeva in Kruževaca vržen je sovražnik ii njegovih zadnjih postojank. Naše čete so v na-daljnem prodiranju. Visočine pri G j u n i s u na levem bregu južne Morave so v na" vzete. Plen od Kruževeca zvišal sejen* okoli 50 topov, med njimi 10 težkih, šte-i vilo v j e t i h p a n a več kot 7000. Armada generalaBojadjevjedoe 1 padali prusk raj s nicije Boj a c Ni 11 k nega sk e čolni bržk. 7. novembra zvečer severno-zapadno od Alek- ™e i n a c a ter zapadno in južno-zapadno od N i ša P81". dosegla južno Moravo in je v zvezi z dm gimi bolgarskimi armadnimi deli Leskovac zavzela. Vrhovno armadno vodstvo, j Rusko vojaštvo. Danes zamoremo cenjenim čitateljem prinesti rusko sliko, ki nam kaže poči-vanj« rnskih vojakov na pohodu k fronti. Slika je zanimiva, ker je ravno izviruo ruska. Ali si se na , Štajerca' že naročil? Ako ne, stori to takoj! coski ni k Dal iiika nemi parn strel fluss/scfte Jnfj/jfer/e nzfirwdt/erfesf Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.B. Dunaj, 10. novembra. Uradno se Rusko bojišč e V vzhodni G a 1 i c i j i la zopet mir. Ruaki napad zapadno od C z a r-ryska bil je v ljntih bojih od nemških in tro-ogrskih Č6t preprečen. I Italijansko bojišče. Delovanje ita-«D8ke artiljerije bilo je včeraj v splošnem zopet rahneje. S ovražui napadi ua južni del P o d-or a postojanke, proti Zagori, pri Plavi na Col di Lana bili so zavrnjeni. V N a-težini odvržene letalske bombe ubile so 5 civiluih oseb, med njimi eno ženo in tri m ni Col loke. Južno-vzhodno bojišče. Avstro-t Sr-'V8'ie ^e*e annac'e K 6 v e 6 so južno-zapadno i za- ^vanJ'ce močno zasedeno visočino Oko-. -u sta vzele in na El d k vi sto, južnemu e v o 0DCD ^e^ca Planine, neko iz več zapo--i [doma ležečih strelskih jarkov obstoječo po-. lojaiiko naskočile. Jožoo-zapadno od Kralje-toiiio * Prf °'rai0 nemške bojne sile na obeh stra-iže-užuo šefa: Jih I b a r j a. Južno- zapadno od Kruževaca idobile so prostor od Aleksandrovaca. olgan so vrgli sovražnika pri N i š u in A1 e k-in a c u na levi breg južneMora ve nazaj. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. sa in i ter Nemško uradno poročilo od srede. ^^^ K.-B. Berlin, 11. novembra. (W.-B.) Iz naj. Hikega glavnega stana se poroča: 3pij° Armada Hind en bur g a. Zapadno od 878.1 ige smo vstavili neki ruski sunek proti J e m m e r a. Zapadno odJakobstadta so j ibile večje napadajoče sovražne sile. Vjeli \ jj io 1 oficirja in 117 mož. Pred Diina-a r g o m omejili so se Rusi včeraj na živahne delovanje svoje artiljerije.. , 0lj ArmadaLinsingen. Neki ruski na-3 dalai poskus severno od Budke so vzhodno-aliei nsk'' ku'heski in avstro ogrski regimenti vsta-■ažiij? "• Pfotisunek vrgel je sovražnika nazaj v ozki eB0V6 postojanke. 5 jS Balkansko bojišče. Zasledovanje je j e j e »sod v pravilnem napredovanju. Plen od I mževaca znaša po sedanjih poročilih 103 sko-, j samih modernih topov, velike množine matije in vojnega materijala. Armada generala »jadjeva poroča, da je vjela 3660 Srbov N i š u je zaplenila 100, v Leskovaca ^ra" ji kanonov. ^^^^^^^^^ Vrhovno armadno vodstvo. n yru) Podmorski Čolni v Srednjem morju. u na koku j K.-B. Paris, 6. novembra. Naznanilo voj-je na 'ga ministerstva pravi, da so iz A 11 a n t-, šte- kega oceana došli sovražni podmorski ■| bi, ki so morsko ožino pri Gibraltarju j doe ^kone v noči od 2. na 3 novembra prevozili, 1 e k- 3e 4- novembra na visočini C u z e n francoski [j§a imik .Dahra", v bližini Kapa Ivi fran ^ru. ski parni k ,Galvados" in italijanski par-vac i,J oni o" potopili. Posadke parnikov ■Bakra" in „Jonio" so rešene, o posadki par-^^ .Galvadosa" manjka poročila. — Neki . jlmski podmorski čoln je v petek francoski swnik „Sidi Ferruch", 40 milj od Algirja, ob-Jteljeval iu p o t o p i 1. Na morju. K.-B London, 5 uov. Angleški transportni prilik „Ramazon" bil je dne 19. oktobra od :ega sovražnega podmorskega-čolna pri otoku Na vsaki *a [nižinski mizi na] bi stala življenska sredstva hi| močnate jedi, ki so pripravljene po dr. Oetker-re čeptih v lastni kuhinji. ^ Antikythera v Egejskem morju potopljen. Od 380 indijskih vojakov, ki so se nahajali na krovu, bilo je 75, od posadke pa 28 mož rešenih. W. B. Berlin, 8. nov. Dne 7. novembra popoldne bila je mala (nemška) križarka „U n-d i n e" pri neki patrnljski vožnji jožno šved-skpga obrežja z dvema torpednima streloma nekega podmorskega čolna potopljena. Skoraj vsa posadka je rešena. („ Undine" imela je 2700 ton, 10 topov, 104-4 m dolgosti in 281 mož posadke.) Bolgarski uspehi. (Iz uradnega bolgarskega poročila od pondeljka.) KB. Sofija, 8. novembra. Naše čete nadaljujejo zasledovanje premagane srbske armade. Dosegle so na vaej fronti M o r a v o in se pripravljajo, prekoračiti to reko. Razven Niša držimo v moravski dolini mesta A le k sina c, Vlasotince in Leskovac V Makedoniji zavzeli smo mesto T e t o r o. Pri vhodu v N i š je prebivalstvo naše čete z rožami in hura-klici pozdravilo. Prebivalci so pozdravljali naše vojake kot osvoboditelje. Srbski vojaki so porabili zmešnjavo pred zavzetjem za ople njenje mesta. V N i š u in okolici od nas zaplenjene trofeje še niso popolnoma opisane. Doslej znani plen obsega 42 trdujavskih topov, tisočero pušk, jako veliko število s p a-troni napolnjenih kišt, mnogoštevilno municij-skih in transportnih vozov, 700 vagonov, obloženih večinoma z življenskimi sredstvi in orožjem za strelske jarke, mnogo tovornih auto m o b i 1 o v in drugih vozov, velikanske zaloge sanitetnega materijala, 12 desinfektorjev, 100 000 kosov vojaškega perila, 500 novih banj za kopanje, veliko število šotorjev, 500 vodnih pump. V mestu se nahaja še veliko število zalog streliva in maga-cinov. Nadalje leži mnogoštevilno topov poljske artiljerije, strojnih pušk in izredno veliko pušk, ki so jih Srbi proč vrgli, na bojišču okoli Niša. Na celi fronti vjeti Srbi se še niso pošteli. Doslej se jift je le pri Niša čez 5000 naštelo. Zasledovanje naših zaveznikov traja istotako brez odmora naprej. Bolgarsko poročilo od torka. K.-B. Sofija, 9. novembra (A.-T.-B) Po izredno trdovratnih bojih, ki smo jih imeli od 5. do 8. t. z obupanim sovražnikom, zavzeli smo konečno desni breg Morave ter mesta Razanj, Aleksinac, Niš, Leskovac inVlazotince ter smo pričeli 8 pre--hlodom čez reko. Zasledujemo sovražnika proti zapadu. V okolici Niša doslej našteti plen znaša 102 srbskih kanonov, 10.000 vjetih, 10 lokomotiv, en balon, d/e radiobrzojavni postaji in dragi vojni materija!. Pri Leskovaca za ilenili smo 24 lokomotiv. 54 osebnih vozov, 234 tovornih vozov, naloženih z različnim mate-rijalom, 82 vozov za olje, in 10 vagonov s pa troni. Resničnim navijalcem cen na sledu. Na Dunaju in v Moravski Ostravi se je a hišnimi preiskavami, oziroma s kontrolo založnih knjig pri špediterjih ogromne zaloge živ-ljenskib sredstev in drugih rjeobhodno potrebnih predmetov na dan spravilo. Neka brezvestna banda ljudi, ki je že od začetka vojne sem težki položaj v svoj lastni dobiček izkoriščala, je menda dosežena od svoje zaslužene usode. Kaj pomagajo vse oblastvene naredbe in odredbe, da bi se vedno naraščajočo draginjo vstavilo, ako se boji in straši, tem resničnim sovražnikom domovine v obraz posvetiti in jih neškodljive napraviti . . . Mali kmet, ki prinaša puter in mleko v mesto, trgovke s sadjem in zelenjavo, kramar, pek in vsi drugi, se obsodijo, ako vladnjoči vojni položaj le za par vinarjev poskusijo izrabiti v svoj osebni dobičfk Tudi opravičeno; in par eksemplaričnih kazni doseglo je deloma prav lepe uspehe. Zdaj pa je prišla oblast na neko drugo sled. Ne ti mali ljudje, ki morajo istotako težko pod sedanjo draginjo trpeti, so navijalci cen in oderuhi, marveč na kapitalu močni ljudje, ki so dovolj brezvestni, delati sovražniku v roke; ti povečajo z nakupom v velikem povpraševanje po blagu, ti čakajo naj prve, da gredo cene še bolj navzgor, kar ti sleparji s tem dosežejo, da skrivajo blago in ga šele v primernem trenutku na sejem vržejo. Zdaj bodo menda vssj del te gospode v njenih krtinih luknjah zasačili. Oblasti so jim na sledu in veselje bi bilo ter zadoščenje, ako bi bili vsi kmalu v luknji zaprti. Saj ni bilo treba čakati na slučaje v Moravski Ostravi in na Dunaju, da se je izvedelo, kako se dela. Tudi v mnogih drugih krajih Avstrije ni drugače kakor v omenjenih mestih, kjer se je našlo skrite cele vagone 8 špehom, mastjo, žajfo in drugim. Usuje je zdaj jako drago ; vbogi vrag si danes ne more pustiti več svojih čevelj popraviti. Pri špediterjih pa leži na stotine bal usnja. Naj bode potrebščina ali življen-eko sredstvo, oderuhom je vse eno! Ti oderuhi in ti edino so prave hijene bojišča Zunaj ob fronti dajejo naši vojaki svoje življenje za domovino, tu v domačiji izkrvavijo tisočeri, ker jim ničvredneži vsak grižljej kruha odvzamejo. Vsak novi dan prinaša zlasti za tiste, ki imajo stalno plačo, novo grozo. Kajti ti ne morejo ta grozna bremena odvreči in konec je najrevnejše življpnje, celo pri tistih, ki 80 si zamogli preje semiutja kaj privoščiti ali pa vsaj do sitega najesti. Upati in pričakovati je, da s tem oblastvenim nastopom proti nabiralcem blaga ne bode storjen zadnji korak. Dela bi bilo tu dovolj. Drugače ni razumeti, zakaj je ravao pri nas draginja tako velika. Glasom neke uradne švicarske statistike je ravno v Avstriji navijanje cen, zlasti pri mesu, naravnost ogromno. V istem času — od julija 1914 do avgusta 1915 — narasle so cene pri mesu v Švici za 27 do 51, v Berlinu za 37 do 53, v Parizu za 33 do 49, v Milanu za 20 do 55 in pri nas za 100, 200 in še več procentov. To se tiče volov, krav in telet. Mi smo pa agrarna država in moramo vendar take cene trpeti! Tako, kakor mesne, so tudi cene vseh drugih predmetov grozovito narasle in ee doslej resnične oderuhe ni moglo zasačiti (?). Zdaj se hoče menda vendar energično oderuškemu navijanju cen konec napraviti. Naj se le išče, potem se bo ie že našlo, iz katerih krogov prihajajo te hijene. O policijskih preiskavah, ki se zdaj na Dunaju z vso brezobzirnostjo vodijo, izvemo celo vrsto zanimivih posameznosti, ki bodejo tudi predmet nadaljne preiskave. Med navijalci cene so ljudje, ki so dobivali podporo za begunce, pa so vendar založne liste (Lagerschein) celih vagonov žajfe nakupili, da bi jih z dobičkom naprej prodali. Velika preiskava je imela lepe aspehe. Pogače, guglhupf, močnate jedi, narejene z dr. Oetker'jevim „Backi-nom", odlikujejo se z visoko redilno vrednostjo in dobrini okusom. P ud d in g i, skuhani iz dr. Oetker-jevim pudding-praškom a 20 vinarjev in mlekom, dajo delikatne močnate jedi za otroke in odrašene. Dr. Oetker'jev pudding-prašek pomaga sledili pri moki. 458 Receptne knjige zastonj. Dr. A. Oetker Baden pri Dunaju. Pabrika redilnih sredstev. .._. 4 - Preiskava se ne obrača proti špediterjem, marveč proti onim, ki so neobhodno potrebno blago založili, ga* torej nalašč kupčiji odtegnili, da bi pozneje blago za še višje cene prodajali. Te navijalce cen se bode pač občutno kaznovalo. Zgodilo se je, da so založni listki (Lager-schein) na enem dnevu trikrat svojega lastnika menjali. Seveda je založeno blago, ako je bilo v par dneh 10 do 12 krat prodano, v ceni naraslo in stane zdaj dvakrat toliko, ker so vsi 10 ali 12 lastniki na blaga »zaslužili". Bog kaznuj Anglijo ! Pa tudi tisto svojat, ki nameravano izstradevalno politiko Anglije na ta način podpira, ki se pa obenem Avstrijce imenuje. Za vpjno-cskrbovalne namene 1000 K darovati, obenem pa hoteti 100.000 K zaslužiti, ker se stokratno navija cene za vojne dobave, je prostaško, pa se godi. Več povedati, prepove nam zdaj cenzura. „Volk*freund." Pri bolečinah glave in obraza jemlje mnogoštevilno oseb v odpravo bolečin glasom poročil v več kot 100.000 zahvalnih pisem z najboljšim uspehom dobro dej ii o namazalno sredstvo Fellerjev dobro-diSeči rastlinski esenčni fluid z ta. 12 steklenic franko 6 kron, 24 steklenic 10 K 60 vin. Lekarnar E. V. Keller, Stubica, Elzatrg Štev. 241 (Hrvatsko.) Odvajalne Rhabarbara-kregljice z zn. „Elza-krogljice', 6 ikatljic franko 4 K 4U vin. 464 K. p. r. izpremenila na u s t r e 1 i t e v in se je izvršila dne 2. novembra t 1. Z isto sodbo je bil obsojen trgovec A'ojzij Rasberger na 15 1 e t a o težko poojstreno ječo zaradi hudodelstva proti vojni sili države v zmislu § 377 V. k. p. Obsojeni profesor. Sremski Karlovci, novembra meseca. Pred tokajšnim sodiščem bil je obsojen zaradi motenja javnega miru profesor na tukajšni gimnaziji Milan Nedelj kovic na 10 mesecev težke ječe. General Jekow. Prinašamo sliko vrhovnega bolgarskega vojskovodje generala Jekowa, ki je v zadnjih tednih BcnJekmt toliko krasnih uspehov v vojni proti Srbiji do- Izpred sodišča. Vojni liferanti. Košice na Ogrskem, novembra meseca. Pred tukajšnjo sodnijo imela sta se zagovarjati mesar Ottro KocsiBeg in njegova žena. Obtožena sta bila, da sta od meseca avgusta lanskega leta pa do konca junija letošnjega leta dajala armadi pokvarjene odpadke mesa. Prvo sodišče ju je oprostilo. Druga instanca pa je na priziv državnega pravdnika oprostitev razveljavila in oba obsodila. Obsojena sta bila ravno tako mož kakor žena vsak na dve leti težke ječe in vsak na 4000 kron denarne globe. Obsojena vohuna. „Laibacher Z e i t u n g" poroča : S pravomočno sodbo c. k. domobranskega sodišča petega armadnega etapnega poveljstva je bil trgovec Franjo P e t r i č obsojen n a smrt na vešalih zaradi zločina o g 1 e-duštva v zmislu §321 vojnega kazenskega zakona; kazen pa se je v zmislu § 416 : 5 V. Razno. POZBr Špeharji! Občinski svet ptujski je sklenil, da se vršijo špeharski sejmi V Ptuju zopet vsaki petek. Opozarjamo špeharje nato in upamo, da se bodejo živahno udeleževali teh sejmov. Proti špekulantovski svojati. Z ozirom na škodljivo delovanje špekulantov in oderuhov ni čudno, ako celo tako mirni pesnik, kakor je Paul Keller v svoji ^Bargetadt" v najvišji jezi piše: »Sovražnike poznam, ki so bolj hinavski nego Angleži, brezsrčnejši nego Francozi, bolj izdajalski nego Italijani, in ti sovražniki stanujejo v lastni deželi. To so vse one od Boga prokl..... kreature, ki porabljajo bedo domovine, da se po oderuških kupčijskih dobičkih od lakote Bvojih ubogih rojakov obogatijo. Vsa ona brezsramna, čeprav tudi na zunaj še tako lojalna svojat, ki ne pozna več poštenega dobička, ki s stotero in tisočero zvijačami, kakor s hitrim nakupom in njim sledečim navijanjem cen važnih pridelkov naše ljudstvo odira, ubogim otrokom vojakov puter iz kruha ukrade, itak majhni nedeljski grižljaj ljudstva na mesu še bolj zmanjša, na vsako srajčico, na vsako voljneno kiklico, na vsako skledico svoj . . . davek polaga. Te požrešne hijene na bojišču teh »dni so najhujši naših sovražnikov ..." Dunajska „Reichspo8t" piše k temu pravičnemu izlivu poštene pesniške duše: a Vojni odernhi se seveda ne bodejo pustili ganiti po moralnih pridigah pesnika. Nakupovali bedo še naprej cele zaloge in jih skrivali, ponujali bodo špekulacijske cene, inze-riraii v knpčijekem časopisju, da „vse in povsod po najvišjih cenah nakupujejo" ; in potem, ko bodo cene s takimi manevri primerno navite, bodejo prodajali po oderuških cenah. To se bode šele končalo, kadar se bo take ljudi za veleizdajalce smatralo'. „Bauernzeitnng" v Celovcu pa vpraša k tem gotovo tudi opravičeni n izvajanjem: „Za-kaj se to že ni davno zgodilo? Toliko štrikov se bode že še našlo, da se to oderuško svojat dovede do zaslužono kazni ..." Mi bi o tej stvari tudi radi dostavili par besed; pa nočemo z ozirom na to, da bi gospoda cenzorja ne vznemirili . . . Jajca v ptujskem okraju so zapljenjena v svrho preskrbe lokalne potrebe, potrebe mesta in vojaških taborov. Poročali smo o tej stvari že v zadnji številki. Mariborska „Straža" kot zagovornica navijalcev cen nas zato napada in taji resnico. Kmetje se naj ne pustijo od takih časnikov zapeljati in napačno informirati. Stvar je glasom odloka c. k. namestnije in nadaljnih odredb c. k. okrajnega glavarstva sledeča: Jajca s e ne sm e j o ne p o železnici ne po pošti ne na drugi način iz ptujskega okraja izvažati. Za tak izvoz, ki bi se le izjemoma dovolil, treba bi bilo posebnega dovoljenja glavarstva. — Kupovati smejo jajca v ptujskem okraju le oni trgovci, ki imajo ode. k. glavarstva nalog za nakupovanje (Lieferungsauftrag) oziroma posebni nakupovale i, ki pa morajo imeti legitimacijo od okrajnega glavarstva. Laž je torej „Stražino" poročilo, da sme v ptujskem okraju vsakdo prosto jajca nakupovati in prodajati. „Straža" in „Gospodar" naj pišeta kar hočeta, naše poročilo je resnično. Cene zajajcasoitakod glavarstva določene. Opozarjamo na te določbe ponovno kmetovalce, da ne bi bil kdo vsled n ali pa krivih informacij »Straže" in ja" kaznovan. Mleko v mariborskem okraju zaplenjeni, K zaplembi produkcije jajc in krompirja v okraji; Maribor v svrho preskrbe mesta pride zdaj §s[ zaplemba mleka. Za preskrbo mesta M* ribor z mlekom je namestništvo po predloga mariborskega mestnega sveta vso prodnk-c i j o mleka političnega okraja mariborski pri producentih in trgovcih zaplenilo. Od odredbe prizadeta pa ni ona množina mleka, ki se jo rabi za lokalno in vojaško potrebo ter ki se jo je doslej pešiljalo v Gradec. Okrajnemu glavarstvu se je naročilo, da mora kmetoa prodajo molzaih krav prepovedi t i. Ce bode treba, zaplenilo bode namestništra istotako v preskrbo mesta Maribora tudi produkcijo mleka v političnem okraju Ljutomer. Pričakuje se ednake potrebne in velevažni odredbe tudi še v drugih okrajih. Vozniki, ki bi vozili drva, naj se činfl preje oglasijo pri okrajnemu zastop v P tu j u. Najvišje cene mesa na Kranjskem. Kranjski deželna vlada določila je za Kranjsko sledeče najvišje cene za meso: Govedina Volovo meso, sprednjo, s prikljado H K 80 v zadnjo s prikljado 4 K 10 v ; zadnjo brez pri-klade 5 K; kravje in bikovo meso, sprednjo prikljado 3 K 20 v ; zadnjo 8" prikljado 3 l 70 v; pljučna- pečenka 5 K; rostbraten 5 „fleki" (oprani in poparjeni) 1 K; pljuča 8 — T e 1 e t i n a: sprednje 3 K 30 v;. zai 3 K 60 v ; šnic 4 K. — Svinjsko me sprednjo od domačih svinj, sveže 4 K 10 v okajeno 4 K 50 v; zadnjo od domačih sveže 4 K 50 v, okajeno 4 K 90 v; roe» ogrskih svinj brez razi ke sveže 3 K 7 okajeno 4 K 10 v ; svinjska glava, sveža 1 60 v, okajena 2 K 20 v; svinjske noge, 1 K; okajene 1 K 20 v ; svinjske pljuče 2 K 40 v. — Svinjski špeh in svinjak mast: Špeh (od domačih svinj), sveži 3 K okajen 4 K 30 v ; svinjska mast (od domačih svinj) 4 K 10 v. Smešne grožnje. Neki duševni revček Stojnic ali Bukove na dravskem polju ima s tem svoje veeelje, da piše našemu urednika Linhartu pisma, ki se jih seveda — kakor vi baraba — ne upa podpisati. V teh piBmih panje in proklinja Ptujčane, župana Orniga, urednika Linharta, jim grozi z umorom in pobojem in se togoti, da cene za življenska sredstva niso proste. Nočemo Be pečati s tistimi bedastimi pismi, iz katerih je pač razvidna vzgoja, ki jo je imel pisec. Po vemo nesramnemu falotu le to, da u Djego-popol kmah I njih : Zidar srečil Ljubi poroč herkt rilec Pobe ga je ga j Ljub! Pri ; prsta bil ž » 9682 nosti '.njegovih falotovskih groženj pav nič ne bojimo; jdar- popolnoma prepričani smo tudi, da bode ta lamp 'kmalu v luknji svoje grehe premišljaval .... ijeno. Morilec orožnika prijet. Poročali smo v zad kraju njih številkah obširno o umoru orožnikov pri aj še Zidanem mostu. Zdaj se poroča, da se je po-Ma-i srečilo enega morilcev Martina Zupet vjeti. ilogu Ljubljanski „Slovenec" je dobil o tem sledeče I u k- poročilo: „Dne 5. t. m. zjutraj je bil pri Znm-ikegaj berku ob hrvatski meji nevarno obstreljen morilec orožnika leta 1884 rojeui Martin Zapet. Pobegniti je nameraval na Hrvatsko. Aretirala ga je orožniška patrulja iz Spodnjega Sahora in ga prepeljala v Metliko. Zupeta prepeljejo v Ljubljano, da ga sodi vojaško kot naglo sodišče. Pri Zupetu so našli 400 kron denarja, osem prstanov, dva samokresa s strelivom. Zapet je bil že štirikrat kaznovan zaradi tatvine, javnega nasilstva in postopanja. Dvakrat je bil obsojen v šestmesečno ječo. Delal je tudi že v Ljab-ljani kot prožni delavec. Išče ga tudi ljubljansko deželno sodišče radi vlomov v župnišča in radi dvakratnega posilstva. Njegov tovariš Štru kelj še ni prijet in se še klati okolu Trebnjega in Št. Ruperta. Upa se, rla stroga roka pravice kmalu prime tudi Zupetovega sokrivca Štruklja." Druzega morilca orožnikov, Štruklja, išče sedaj — tako poročajo ljubljanski listi — po hribih od Zidanega mosta do Novega mesta 400 vojakov, ki so napravili kordon okoli tega ozemlja. Pravijo, da je bil Štrukelj na vseh Svetnikov večer na Mirni, kjer je na piščalko žvižgal pred Šmalcovo hišo in tolkel po vratih, pa mu niso odprli. Drugega morilca Zapeta so v soboto zvečer pripeljali v Ljubljano in je sedaj v bolnišnici deželnega sodišča. Ranjen je v roko in glavo. Obstrelili so ga kmetje z lovsko ouško. Zupet pripoveduje, da ima njegov sodrug Štrukelj devet otrok in da je ločen od svoje žene živel z neko drugo^ žensko v Trstu. Železniška nesreča Na postaji S t o r e trčil je osebni v tovorni vlak. štiri vagoni tovornega vlaka, ki so bili s petrolejem naloženi, bili so razbiti. Petrolej se je izlil v blizu tekočo Vo-glino, ki je imela vse mavričine barve. Tudi je bilo pri tej nezgodi pet oseb ranjenih. Doslej še ni dognano, kdo je nesreče kriv. Grad Miramar pri Trstu so italijanski le talci poskusili že parkrat z bombami obmetavati. Grad je pač vsakomur znan, kdor je že Adrijo obiskal. Nahaja se 6 km severno-zapadno Trata na skali, segajoči daleč v morje. Sezidan je bil v letih od 1854 do 1856 v normanskem slogu iz apnenca. Grad je bil last pokojnega mehikanskega cesarja Maksimilijana, brata našega cesarja. Dae 10. aprila 1864 mu je v tem gradu mehikanska deputacija ponudila cesarsko krono. Zdaj je grad last naše cesarske družine. Pogled na grad je naravnost kraseu. Nekdaj pa je stala tam kmetska hiša, last posestnika Da,-neva, od katerega jo je kupil z zemljiščem vred cesar Maksimilijan ter je tam postavil svoj grad. Nerazumljivo je, zakaj Lahi ravno ta grad obstreljujejo ; pač zgolj iz podivjanosti. Pošiljanje časopisov na bojišče, časopisi, ki se jib pošilja na bojišče, ne vživajo pristoj-binske svobode, mora se jih marveč frankirati. Privatne stranke, ki pošljejo časopis na kako vojno poštno adreso, morajo prilepiti znamk?, kakor so predpisane za tiskovine, torej 3 oziroma 5 oziioma 10 vinarjev. . Naslovi na dopisnicah vojnim vjetnikom na Ruskem se naj pišejo razločno in naj bodo popolni. Rusija je velikanska država in ne zado stuje, če se na primer zapiše „Karlovka na Ruskem", ampak navesti je poleg kraja tudi gubernijo in Če mogoče tudi okraj ali poštno postajo. Veleizdajaici. 461 tiralnic (Steckbrief) je izdalo divizijsko sodišče za one prebivalce mesta Semlin, ki so svoj čas pobegnili v Srbijo. Zagrebško kazensko sodišče je obenem odredilo konfiskacijo njihovega premoženja. Gre se za ljudi, ki so na veleizdajalski način držali s S'bi. Bolgarsko žito za Avstrijo in Nemčijo. „K6I nische Zeitung" poroča iz Sjfije: Zastopniki nemške nakupovalne družbe za žito so dospeli v Sofijo in so ob veliki naklonjenosti vlade začeli svoje delo, da zagotove Nemčiji in Av-Btnji zadosten dovoz žita in sočivja. Sedaj bosta mogli osrednji državi uvažati tudi ovčjo voljno iz Turčije in nekuhko tudi iz Bolgarije. Morda dobimo tudi nekoliko bombaževine iz turške Male Azije. Največ pa se računa na dovoz bolgarskega in romunskega žita. Bolgarija bi nam mogla dati 2 do 4 milijone meterskih centov. Od rumunskega, že Kupljenega žita, odpade na Avst.ijo kakin 6 milijonov. Šd od lanske letine pa ima Ramuuija prostih kakih 15 milijonov centov žita m koruze. Bolgarski špijon. Kakor poročauo, so Rusi obstreljevali bolgarsko pristanišče Varna in napravili tam precej Škode. Zakrivil je to v prvi vrsti kapitan bolgarsKega parnika ,, Sofija" imenom P r u t k i n, ki je pred izbruhom rusko-bolgarske vojne vozil med Varno in Koastaaco ter izdal Rasom vse varnostne priprave, zlasti pa lego min v varnskem pristanišču. Prutkina so Bolgari vjeli in kot špijoua obesili. Spolne bolezni in vojna. Med najžalostuejše pojave sedanje vojne spada pač dejstvo, da so se najnevarnejše spolne bolezni grozovito pomnožile. 0 tem bi vedali mnogo povedati civilni kakor vojaški ter policijski zdravniki. Javna in tajna prostitucija sa je silno razširila in ker se je razneslo vse polno spolnih bolezni, je opravičena skrb za ljudsko zdravje in za zdravje prihodnjih generacij. V<;jaške oblasti so v tem oziru s prav strogimi odredbami storile vse, kar je v njihovih močih, da omejijo to nevarnost. Želeti je pa tudi, da bi civilne oblasti tej stvari posvetile največjo pozornost in poskrbele kar treba v varstvo prebivalstva. Krmila. Da se zaloge krmil kolikor mogoče dolgo ohranijo, je treba v sedanjih težkih razmerah porabiti vse rastline in rastlinske dele, ki so dobri za krmljenje. Vsled velikih množ n in velike redilne vrednosti, ki je podobna oni dobrega travniškega sena, bi se morala krom-pirjevka porabiti kot esno ali pa skisati. Krom-pirjevka se ne sme sveža pokladati. Krompir-jevka ima trikratno rediluo vrednost slame ozimnega žita (34 proti 11*5 vsebine škroba) in vsebuje 6'7% prebavljivega surovega protein >, slama ozimnega žita pa samo 0'2%. Seno iz zmrzle krompirjevke ima isto krmilno vrednost, kakor ono iz zelene, kar se je dokazalo z ek-saktnimi poizkusi na prežvekovalcih, ki so jih napravili v Nemčiji. Nadaljna prednost zmrzle krompirjevke obstoja v tem da so listi, torej deli, ki imajo največ redilnih soovi, sprti in se vsled tega ne drobe tako lahko, kakor pri senu iz krompirjevke, ki je bila sveža požeta ali se je posuida. Tretje avstrijsko vojno posojilo se je zopet znamenito obneslo in nanovo pokazalo veliko gospodarsko moč prebivalstva Avstrije ter njegovo navdušeno patrijotično mišljenje. Natančni uspeh tretjega vojnega posojila še ni objavljen. Ali gotovo je, da je bilo podpisanih več kakor 4015 milijonov kron. Topla obleka in perilo za vojake. Vojni oskrbovalni urad na Dauaju nam piše: Vse dobrosrčne ljudi prosimo, da darujejo denarne zneske za nabavo tople spodnje obleke za naše vojake Odbor bo za došle darove nakupil posebne vrste toplega spodnjega perila po zistemu »Siegeshemd". Ta spodnja obleka krije prša, hrbet in spodnji del trupla in je narejena iz celega. Odlični zdravniki so spoznali, da je ta obleka ena najboljših. Narejena je tako, da vsak komad lahko obleče šibkejši ali močnejši vojak. Darila naj se naslovijo na: Kriegsfiirsorgeamt, Wien. Ill, am Henmarkt 23. Zmrznil je v okolici Beljaka kočar Jožef E g g e r iz Tschinowitza. Prejšnji dan odšel je pijan od dela. Našli so ga drugo jutro mrtvega. Rudarska Smrt. Iz Htittenberga na Koroškem se poroča, da sta bila v jami zasuta kopača FerdinandRumpold in W. Gruber. Medtem ko je bil Gruber le lahko ranjen, zasulo je Rumpolda popolnoma, tako da je bil bržkone takoj mrtev. Doslej mrliča še niso mogli izkopati. Kobaridci! Vsi begunci iz Kobarida, Bovca naj mi naznanijo svoje naslove. Ob enem naj vprašajo za pogrešane ude družine (v ta namen je priložiti znamke 30 vin. za odgovor). Enako se zahtevajo novice in naslovi vojakov. Na ta način bo vsak izvedel o svojcih. — Ivan G a-b r š 6 e k, učitelj. Dolino pri Trstu. Tatvina. Graščaku Rudolfa Salzer v Hartmausdorfa bil je iz njegove žage ukraden 400 kron vredni jermen. Tatvino je izvršil neki hlapec, ki si je pustil iž jermena že več parov čevelj podtem plati. Nevarna p8a. Pri P 1 i b e r k u sta dva psa več o'C raztrgala in požrla. Enega p3a so že ustrelili, druzega pa ta nsoda še čaka. Promet s Strojili. Po naredbi trgovinskega ministerstva, ki določa najvišje cene za jezice ter za smrekovo in hrastovo lubje, se morajo vse zaloge stroj i 1 ponuditi v nakup centrali za kože in usnje. Ponudbe glede jezic je bilo predložiti do 20. oktobra in sicer po stanju, kakor so znašale zaloge dne 8. oktobra. Nove zaloge je kasneje ponnditi v nakup 1. in 15. dne vsa-cega meseca. Hrastovo in smerekovo lubje je bilo ponuditi samo enkrat in sicer 20. oktobra. To pouuabo staviti niso bili zavezani oni lastniki teh predmetov, katerih zaloga jezic, oziroma hrastovega in smrekovega lubja ne presega 2500 kg Izdelovalci uanja smejo zaloge, ki jih ž« imajo v posesti, porabiti v svojem obratu. Jožice se morajo ponuditi v nakup zgoraj omenjeni centrali, če tudi jih je bil lastnik morda prodal kima drugemu. Najvišje cene za smrekovo lubje so različno določene. Za lubje iz alpsk h pokraj'n in Ogrskega se plačuje po 39 in 37 K, is Šlezije po 25 do 30 K, za lubje iz dragih pokrajin po 22 in 26 K Nižje cene veljajo za zvito lubje, višje cene pa za lubje, ki je zlomnjeno ali stolčeno. Cena hrastovemu lubju je 30 kron v snopih, 32 kron, če je rezano, 34 K za zmleto. Za ogrske in slavonske jezice je določena cena po kakovosti iu znaša 55, 41 in 27 K, za jezice iz drugih krajev pa 45, 32 in 23 K. V teh cenah ao obseženi tudi stroški za dovoz k nakladalni postaji in stroSki sa nakladanje. Oddaja vojnih Vjetnikov. Cemrska namest-nija nam naznanja, da Be pod gotovimi pogoji oddajajo vojni vjetniki za delavske svrhe tudi v skapinah po 10 do 20 mož. Število takih skupin pa je zelo omejeno, ker se v tem slučaju zahteva preveč stražnega osobja. Radi tega se na prošnje za 10 do 20 vjetnikov za eno občino ozira le v posebnega ozira vrednih slučajih. Prošnje je torej treba dobro utemeljiti in jih poslati na okrajno glavarstvo, katero jih pošlje vojaškemu poveljstvu v Gradcu. Vojaška oblast zahteva, da se pri prošnjah za vojne vjetnike vloži pri politični oblasti kavcija, ki znaša za občine (t. j. za javna dela, popravljanje cest i. t. d.) 20 K, za zasebnike po 30 K za enega vjetnika. Ako se delodajalec pregreši zoper pogodbena določila glede ravnanja z vjetniki, vložena kavcija zapade na korist vojuemu zakladu. — Ako delodajalec hoče svojemu sosedu dati n. pr. za nekaj dni vjetnike na pomoč, mora to naznaniti vojaški oblasti, katera mu je vjetnike izročila. Natančna posojila glede vjetnikov delovalcev dobijo tiste osebe v občini, katere so določene, da nadzorujejo vjetniško delo in imajo nalogo, da poročajo oblasti, če se vse v redu vrši. Vojaški Škornji. Listi poročajo, da se je vojno ministerstvo odločilo opremiti armado po nemškem vzoru 8 polu visokimi škornji. Vojna uprava je že naročila veliko množino tega novega, zlasti v zimskem času praktičnega obuvala ter bodo prihodnje pešformacije že odšle v teh škornjih na bojišče. Letnik 1898 pride k nabiranju. Poroča se, da bodo mladeniči rojstnega letnika 1898 ▼ kratkem klicani k prebiranju. Občine in druga oblastva ao že dobila potrebna navodila. Na polju Časti padel je v bojih proti Italijanom lajtoant Ernst Hofbauer, sin nadači-telja in župana v Gamsu pri Mariboru. Bil je v glavo zadet sredi svojih vojakov. — Na južno- Stole (Zimmersessel)» po 3"—, 5"—, 6"— kron se dobijo v zalogi LAWITSCH & HELLER trgovina « Ptuju. m _ 6 — zapadni fronti padel je profesor Anton Rabnza od državne gimnazije v Celju kot rezervni kadet. Zadela ga je granata, ki je tudi njegovemu slngi eno roko odtrgala. Kje pa je tO? Zadnja .Straža" piše: „Z a trgovce. Od vlade se naznanja, da se dobi petrolej pri drnžbi „Pf trolenm V e r h t a n d" ... Prav ponižno si mojamo pobožoo uredništvo „Straže" vprašati, kje je ta BVeTstand" ?! Po našem mnenju bode moral biti petrolej iz tega vira prav izboren . . . Najvišje cene. Mariborsko okrajno glavarstvo je nastavilo ns-jvišje cene, ako se kupuje cd prodacenta, ki znašajo m. dr.: za 1 liter mleka do 28 vin, za eno jajce do 11 vin., za krompir do 1000 kg do 13 kron, čez 1000 kg do 11 kron. Kdor bi čez te ceue predajal, bi bil strogo kaznovan. Pravi kostanj. Okrajno glavarstvo v Mariboru naznanja: Posestniki pranega ali žlahtnega kostanja smejo svoje zaloge prodajati samo c. k. deželnemu kalturnemu nadzorstva v Gradcu. Kostanj je odpošiljati pod naslovom : „B r u d e r Wolfbauer, Pernegg bei Bruck'a. d. M u r". — Za eno kilo se plačuje 32 vin. Za prevoz kostanja po železnici je potrebno prevozno potrdilo od okrajnega glavarstva. Iz Koroškega. Etapno poveljstvo za Koroško je prepovedalo izvoz slame in sena iz Koroške. 60.000 jajc zaplenjenih. V Homulovu na Češkem je imel neki špekulautovski trgovec shranjenih 60.000 jajc, da bi jih razprodal takrat, ko bi bila najdražja. Oblast je to izvedla in je zaplenila vso zalogo jajc. Otrobi. C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru naznanja: Več občin bo je pritožilo, da mlini njim odkazane otrobe višje zaračunajo nego po prvotno določeni najvišji ceni. Ker pa to preračnnanje nikakor ni samovoljno, se v pojasnilo naznanja, da točasoe prometne težkoče onemogočojejo, da bi se ogrski otrobi v vsakem posameznem slučaja pravočasno avstrijskim živinorejcem direktno dovažali. Centrala za krmila je torej odredila, da se v nujnih slučajih namesto ogrekih otrobov pomožno dajo na razpolago avstrijski otrobi, vendar pa za povprečuo ceno, izračunjeno na ogrske otrobe. Samoobsebi umevno je, da se bodo cgrski otrobi, kakor hitro dojdejo na Avstrijsko, kljnb višji ceni, prodajali kot zamenJ8vni otrobi za cenejšo avstrijsko najvišjo ceno. Za Scajersko je cena prostih otrobov po 24 K za 100 kg brez vreče od postaje ali po 23 K 50 h od mlina. Nesreča. Na ekrajni cesti v Studencih pri Maribora je povozil vojaški automobil 4-letnega sinčka orožniškega stražmojstra E h r-1 i c h. Ponesrečenega otroka so sicer hitro prepeljali v mariborsko bolnišnico, ali je kmalu nato umrl. Samomor Rusa. V Arjivasi pri Petrov-čah vrgel se je pod železniški vlak vjeti Rus. Vlak mn je odtrgal glavo in je bil seveda takoj mrtev. Ras je preje pripovedoval, da ima doma ženo in 7 malih otrok ter da nihče ne skrbi za njegovo ženo. Vsled tega je obupal ia si vzel življenje. Sasanow. Prinašamo sliko ruskega ministra za zunanje zadeve Sergija S a s u n o w, ki je eden najhujših naših sovražnikov in obenem tudi eden ^S2> 10691 Se/yius Sesa no t* glavnih povzročiteljev sedanje svetovne vojske. V zadnjem času se je govorilo, da je Saisanow odstopil, pa potrjena ta vest še ni. Obesil se je v Brežicah eksekutor J Jan-žič. Baje se je bal kazni, ki bi jo zaradi nekega pretepa dobil. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sfjmi brci zvezdic so letni in kramaraki sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so ?ivinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 13. novembra v Brežicah (svinjski sejem). Dne 15. novembra v Gomilici, okr. Lip-nica; pri Št. Rioeriu okr. Weiz; v Friedbergn; v Pollan**; v Policana'i**, okr. Slovenska Bistrica, v Radgoni**; v Središča, (jkr. Ormož; na Vranskem**; v Schladmingu**. Dne 16. novembra v Altenmarktu**, okr. St. Gallen; v Radgoni*; v O.možu (svinjski sejem); v Gradca (sejem s po.-abno živino); v Ptuiu (konjski in govejeki sejem ter tudi z žreberi). Dne 17 novembra v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuja (svinjski sejem). Dnu 18 novembra na Bregn pri Ptoju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s klavno živino). Dne 19 novembra v Wettroanns'attenu**, okr. Dr-ntscblandsberg; v Ivnc**; v P d*>edi**, okr. Kozje; v Slovenjem Gradcn**; pn St Jurju ob Pesnici**, okr. Miribor; v Ra^ah**, okr. Maribor; v Zgornji Polskavi**, okr. Slovenska Bistrica ; v Lučah**, okr. G irnji grad ; pri Št. Jarja ob juž. žel*, okr. Cslje; v Rogatca (svinjski sejem); v Gradca (sejem z zaklano živino). Dne 20. novembra v Brežicah (svinjski sejem). Dne 22. novembra v Podčetrtku**, okr. Kozje; v Sinabelkirchena*, okr. Gleisdorf; pri Sv. Jarju ob Š\avnici, okr. Gornja Radgona; v Arvežn**; pri St Jurju** okr. Vransko; v Ec-novžu**, okr. Lipnica; t Šoštanju**; v Mautern. Dne 23. novembra v Seonriachu, okr. Frohnleiteu ; v Slovenski Bistrici**; v Ormožu (svinjski sejem); v Gradca (sejem s portbno živino). Doe 24. novembra pri Sv. Marjeti na Pesnici**, okr. Maribor: v Laškem, okr. Celje; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Mariboru*; v Ptuju (svinjski sejem). Okisanje vodne repe. Za gospodarstva, v katerih se od nekdaj pripravlja kisla repa, ni potreba tozadevnega navodila. Tako navodilo bi bilo potrebno samo za taka gospodarstva, v katerih se ljudje niso poprej s tem pečale Repa se opere, olupi in zopet opere. Potem se jo pusti, da se odleže nekoliko posuši, da pri narezanju bolj trdno leži in ne drči. Z navadnimi noži za zelje se potem nareže repa v tanke krožce, ki se zložijo v predalnico tesno eden poleg druzega in se nato zrežejo v znane zrezke. Nato se repa osoli. Na 100 kilogramov repnih kosov se da 1 do l1/« kilograma soli, torej približao polovico toliko soli kakor za kislo zelje. Ako se repa močno osoli, dobi lahko trpek okus. Osoljeni zrezki repe se potem dajo v plasteh v kadi in se z rokami stlačijo, toda steptati se ne smejo, kakor se to zgodi pri pripravljanju kislega zelja, ker je repa zelo brhka, se lahko raztrga, zmečka in stlači. Na površje se dene čist kos platna, se položi dobro prilegajoče deske ali pokrov, v katerega so zvrtane luknje, nato se naloži na njo čisto kamenje in se skrbi za to, da stopi polivka, ki se kmalu na to napravi, črez njo. Na deske ali na pokrov se ne sme naložiti tako težko kamenje kakor pri kislem zelju. Ako polovica toliko kakor na kislo zelje, zadostuje popolnoma. Ko se neha kisanje, tedej se odvzame kamenje in deske in se površina očisti. Končno se skuhana solna raztopina (1 liter vode in 1 do 2 dekagrama soli) ohladi in se polije na s platnom in deskami pokrito, s kamenjem obloženo repo. Gnojenje vrta za zelenjavo z apnom. V na apnu revni zemlji ne morejo redilne snovi, kar jih je ali kar se jih dovaja z gnojenjem, dobiti dovolj moči. Zaradi tega je v takem slučaju začasno gnojenje z apnom neobhodno potrebna naredba. Posebno vspešno je vapnenje vlažne zemlje, ki vsled pogostega močnega gnojenja s hlevnim gnojem in s tem zvezanim kupičenjem snovi črne prsti pri odsotnosti apna lahko postane kisla. Tudi težka prst je hvaležna za gnojenje z apnom, ker postane s tem mnogo bolj rahla in mehka in sposobnejša za nasad zelenjave. ' V jeseni se da na 100 kvadratnih metrov površine približno 25 do 30 kilogramov sveže pogaŠenega, v prah razpadlega apna, ki se na grapavi zemlji kolikor mogoče enakomerno raztrosi. Črez zimo se apno polagoma nt-kreji in v zemlji fino razdeli. Žgano apno se ugasi v finozrnato maso, ki se da dobro razsipati, ako se v vrtu zunaj na kup naklada in z vlažno zemljo dobro zakri e. V 2 do 3 tedaih je po-gašeno in v drobt ne razpadlo. V apna revni in težki zemlji bi se naj to gnojenje z apnom po možnosti vsaka tri leta ponovilo, vsled česar bi se doneski znatno zvišali. Na takih gredah ali poljih, kicr se pojavlja gnU na obrovtu in zeliu in povzroča grde luknje v rastlinah, se priporoča redno gnojiti z apnom v jeseni ali pred zmo. Na kvadratni kilometer površine se dene ',', doj 1 kile ugišenega (žganega) apna, ki se kolikor mogoče zdrobljeno pred zimo natrosi na rahlo zemljo. Zračenje krompirjevih shramb. Izkopan in v sh-ambe spravljen krompir v pr?ih| tednih močno diha, kar ima za posledico, da postane zrak toplejši in viainejš'. S tem se pa poveča nevarnost gnitja in plesnobe prav posebno, ker vlažnost in toplota sta prva predpogoja za razvoj gnilobe in plesnobe. Zatorej je sedaj v jeseni brezpogojno potrebno imeti odprte vse odprtine in okna. Se le pri ostrejšem mrazu in ko pade zračna toplota v shrambah ni 3 do 4 stopile Celzija, se z.iprejo okna, skoz katera se zrači in se naj zavarujejo prostori kolikor mogoče dobro proti mrazu. To se zgrdi najbolje z obkladanjem vrat in okenj s gosto spletenimi slamnatimi odejami. K žetvi motovilca. V oktobru se začenja nabiranje okusnega motovilca, ki daje. prijetno menjavo. Pri tem je važno, da se g!ede na to, da se vedno nabirajo največje ali pregosto stoječe rastline, da dobijo one, ki so ostale, več prostora za razvoj. Redko stoječe sajenke motovilca se razvijejo v krepke rastline, ki se dajo lahko narezali in čistiti, med tem ko pregosto stoječe vsled pomanjkanja hrane zao-stanejo v svojem razvoju, črez zimo jih stlači sneg in pri izkopavanju in čiščenju v kuhinji povzročajo veliko dela. Lesen pepel za vrte. Lesen pepr-1 spada med kalium vsebujoča gnojila in se lahko v vrtu za zel' njavo z najboljšim vspehom vporablja — v prvi vrsti za fi iol, grah, zelje in čebulo. On pa ima poleg gnojilnih vredeosti tudi dobre mo{, s katero zemljo rahlja, kar se zlasti ceni pri ilnati, trdi zemlji. "»■Lesen pepel se posipa najbolje že v jeseni predno se prekoplje na grede. S tem se lahko snovi, ki so v pepelu, dobro z ze i Ijo pomešajo in razkrojijo. Oton Brflders, strokovni uc'telj in vodja poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu zavi pira sme no dov vojna straDe in je vsak prosto «e im ra-i] čutim omej<1 bodej nim, fluido poroC Fellei jalnit! frank dati, ! Oet! zamoi redili] staro: Mi gic m h; De !«be,l zrnč račr. Zc ■ Bolni napljntih Sanatonj sKB. ftoejgtfl I Bi Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. Proti Rusom. Zapadao odCzar-toryska vrgle so naše in nemške čete Ruse nazaj do Styra. Vjeli smo 4 oficirje, 200 mpž in 8 strojnih pušk. Proti Lahom. Lahi so pričeli zopet s svojimi napori, zavzeti G 6-rico. Med odmorom tretje Sočine bitke uvrstili so nadomestne in nove čete. Včeraj so po večurni artilj. pripravi na celi fronti od Plave pa do Monte dei sei Busi z velikimi silami napadli. Zopet so odbili hrabri brauitejji vse napade sovražnika pod najtežjimi izgubami za Italijane, katerih napadalno veselje je za ta dan' povsem ponehalo. Proti Srbom. Vzhodno od Tre-binja odbili smo močni črnogorski napad. Sovražnik je imel hude izgube. Srbe smo vrgli iz raznih postojank na hrbtu Zemerno. Naše čete prišle so na Krnjo Jelo in Bogles. Na Trste-niku vjeli smo 1000 Srbov. V Vrnjačka Bunji zapustili so Srbi vojno bolnico s 1000 ranjenimi vojaki in oficirji ter 1 zdravnikom. Bolgari so prekoračili pri Aleksini Moravo. več ris K K zat fižo via te 1 v d Nemško poročilo. Hindenburg. Zapadno R i g e jnrrnili smo tri ruske napade, pod-irane od ognja ruskih parnikov. Vjeli ignio čez 100 Rusov. Balkan. Zasledovanje Srbov juž-[no in zapadno Mora ve je lepo napredovalo. Vjeli smo čez 4000 Srbov. Veselo presenečenje za naše junake je pi ava BOhnel-ij-ia ura od znane f. ur Max Btihnel, Dunaj IV., Margsrethcn-aDe a?/ol. Izdelana je Jako ocusno, ima dobro anker kolesje je slalni spomin na veliko svetovn'i vojno. Na zahtevo dobi čitatel| našega lista n-vi ilustr katalog zastonj in poštnine to. Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom. Pri vladajočem gorkem letnem časa je priporočljivo, ako p ima v vsaki hiši desinfekcijsko sredstvo. Opozarjamo na da-ttsnji inzerat Lysoform-tvornic. Bolečine V hrbtu, bodenje v strani, v hrbtu, heksenSus, iolirao. ako je vsled prehlajenja cirkulacija krvi počasneja ali flaejr-na Kakor hitro bode kri zooet živahneje cirkulirala, izginile Mejo tudi bolečine. To pa dosežemo z masažo z jako dobrodelni, bolečine odpravljajoč™ Fellerjevim rastlinskim esenčnim om z zn. »Elsa-Flud*, katerega tudi mmgo zdravnikov pri- Siroči in rabi. 13 steklenic posije franko za 6 kron lcKarnar E. V. *er, Stuhica. Elsa-trg št. 241 (Hrvatsko) 01 Fcllerjev.h odva-jilnih Rhabarbara-krogljic z. zn. „EIia-krogIjice" atane 6 škatljic tanko 4 K 40 h. (t) Mleka. \e malo in dostikrat se na ne more otrobom toliko j, kakor bi bilo to želeti. V obliki puddingov, narejeno iz dra Oetker pu dding-praška, '.', litra mleka, 5 dkg sladkorja? umore se mleko štediti in vendar otroškemu organizmu zazeljeno itdilno sredstvo dovesti. .Veselje je videti, kako se otroci vsake »larosti na teh puddingih razveselijo. Mizarski : : :: učenec tak'j sprejme pri Johann Podgorscheg, mizarski mojster, Breg pri Ptuju. 484 Dekle za iztoč eh deželnih jezikov imožna, ki zna dobro iačanati, se sprejme detajlno trgovino z Jjjanjem. Vprašanja na J HUttei M . PtlliB. 495 Staro vino reč pclovnjakov, laški rizling se proda pri K. Ussar-Hutter, Zavreč- 499 Kupujem: zabelo, maslo, jajca, pol, orehe žganje, Ivino, Haber, Račje (Kranichsfeldj. 501 P za mešano blago in mlad komi špecerijske stroke se proti dobremu plačila takoj sprejmeta pri Friedrich Jakovvitsch v Celju. 491 Zahtevajte v vseh. trgovinah, in trafikah („Štajerc"-Schweden.) En komi in en učenec ~ p* Bprejrreta takoj pri A. F. Hickl, mnnnfak-tnrna trgovina v Ptuju. Kovaški pomočnik in učenec se takej si>rejmrta pri Antonu LSschnig, ko vaški mojster. Turniše St 66 pri PtUJU. 4,2 se takt j sprejme pri Johan Toplak, trgovina z mešanim blagom, Juršinci pri Ptuju. 496 I1BB 50°/. cenejša 1 Amerikanaka štedilna kava, velearomatična, iz datna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 12'— (ranko f povzetja. 'A klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 40, 50 komadov različnih Iek>ih razglednic ' samo KI"— oddaj« A. Saplra. »keport kave ii-čaja TiszabGfcdafl 490. '" 100 lit. domače pijače! osvf žujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo z malimi troski sam napraviti, V zalogi so: ananas, jaboljka, grenadine, maline, mnškat-hrnske, pfeferminc, pomoranče, waldmeister, višnje. Vsak neuspeh izključen Ta domača pijača se pije lahko poleti hlad ta, pozimi pa vroča namesto ruma ali zganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo 4 K .'0 h franko po povzetju. Na 5 takih porcij dajem 1 porcijr zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmoi-nosti. 316 Johann Grolich, aogeljska i\U)i, Brno Jt. 636 (Moravska). Neprijetne lasi v obrazu, na lakti in rokah odpravi tekom 5 minut dia. H. mi odstranjevalec las. gar. neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena doza za K 4.— zadostuje. Pošlje se strogo diskretno. Kos. dr. A. R j X laboral. BUKflJ. IX.. Lackierergasse B/K. Zaloge v Mariboru: lekarna pri »angelju varuhu/ lekarna »Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarnar: pri »zlatem jelenu", v drožerijah A. KauČ in »Adrija". 489 500kron Vam plačam, ako moje DnJialijim Vaša kurja ocrsa, biada-iztrebilo korenin — lilu Uflitflltl vice, trdo kožo ne odpravi brez bolečin v 3 dneh. Ona I posodice z garancijskim pismom vred K 1—.3 posodice K 250. Stotero zab talnih in prUnan Jevalnih pisem. 492 Kemeoy. Kasehaa (Kansa) I. postni predal '2/29. Ogrsko. Kovači pozor! m V Klečah, občina Hri9'0?ec pri Stndencih, se dobi zopet znano izvrstni kovaški premog (iiur Gries-Kohle) Dovaža se lahko in je blizu okrajne ceste. Rudoikop v Hrastovcu. Priporočljiva dtfraača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanie krvi prot' slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. —Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 via. — Čaj proti gibtu a 80 vin. — Balzam 7a giht, ude in živce stekl. 1 K; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi aK 160 — Izbirni strup za podgane, miši, ščurke a K V—. Razpošiljatev L. Herbst. apottka Bleiburg na Koroškem. 49 Dobra „IjK:0" ura je od vseh občudovana in zaželjena, kajti ona je 453 mojstersko delo urarske umetnosti! Štev. 410 Nikcl-ankor Roskopf ura..........£ i 10 :, 706 Roskopf-ura, kolesje v kamenjih......„ 6'90 n 449 Rosko^ ura, gravirani, močno posrebrani dvojni mantelj.................r 720 „ 720 Srtbrna cilinder-remrnoarura.......„ 970 „ 600 Radium-žepna ura, sveti ponoči......„ 8*40 „ 1460 Veriga iz b\le kovne K 280, nkel.....„ 1\- „' 1203 Dobra i.ra-budilnica............„ 860 „ lb60 L-pa stenska ura.............„ 4-80 „ 1142 Srebrna broSa ..............„ 260 „ 114» Srebrna broša, 3 deli............ 1-60 „ ^G6 Duble-zlato orčice.............„ 480 „ 1260 Diamant za rezanje stekla.......*•» ^^" „ 1B46 Uhani, zlato na srebru.........T . „ 240 „ 1022 Srebrni rožni venec.......N. . . . . „ 6-70 „ f 18 Kikelkavalirska ura............„ 7-50 „ 618 Nikel-tula-ur.-t. dv«jni mantelj........„ 980 „ 712 Nikel-anker IKO ura, 16 rubinov......„ 14 — „ 776 Srebrna IKO ura, dvojni mantelj......„ 33 — „ 80t Srebrna damska ura, 6 rub nov......- 9 60 „ 8i7 Srebrna damska ura, dvojni mantelj . . . . „ 13-— „ 566 Dolga srebrna damska verižica.......,. 5'— „ 1316 Lepa ura na pendelj............„ 10*50 Razpošiljatev p0 podv02$ue; £r ne izmenjna! Velikanska izbiia ur, verižic, prstanov, kinča, dani itd. v krasnem ceniku "h,ev!,ile ga velikem zastonj in franko. Vae ure so natančno regulirane. J Lastna fabrika ur v Švici. — Lastna marka ..IKO" svetovno znana. Krščanska rizpošiljalna hiša H. SUTTNER T LJUBLJANI št. 701 Svetovno znana vsled dobave dobrih ur. — Nobene (llijalke. Jako dobro idoča z istotako tobak-trafiko se zaradi starosti sedanjega lastnika poceni odda. Tadi je hiša na prodaj Le resni reflsktanti naj se obrnejo na upravo ,Štajerca". 497 kakor tudi na licih, pege, zajedniki, grbe, ohlapna koža in sploh vsi madeli na koži izginejo zajamčeno, ako se rabi izkušen dr. A Rix-ov Pasta Pompadoor. Popolnoma neškodljivo sredstvo. Poskus stane 1 krono. Velika doza 3 krone. Dr. Rix-ovo bisera« mleka (Perlenmilch) tekoč puder v barvah roža, belo in naravno Zolto, steklenica 3 krone. — 413 Pošilja se diskretno od Dr. A. Rix Kosm. Laboratorinm Wien IX, Lackierergasse 6H. ^u*^l^1^^ pomagaj in parfumerija Wolfram V Ljubljani: lekarna k „zlatemu jelenu", parfumerija A. Kaui- in drogerija „Adria". Bita nosa Prodam takoj malo posestvo [ katero obstoji iz novosidane hiSe in gospo lar-■ skega poslopja, vsa z opeko krito, posestvo obstoji iz dobrih njiv, travnika in gozda, vsega skopaj je okoli 9 oralov zemljišč. H:ša je od-I daljena 5 nrnat od šole, 10 minnt od žapnij-I ske cerkve in 25 tninnt, od železniške postaje. Naslov se izve pri upravništvu »Štajerca". *98 i----------------------------------------------------------------------------------------i----------------------------------------------------- == Proda se takoj ^^ nova zidana hiša z edino gostilno pri farni cerkvi; v hiši so tndi prostori za trgovino ; kdor želi kopiti, naj si sam ogleda in da za ceno in pogoje izve. Naslov prodajalca se izve pri upravništvu .Štajerca". *9* Hrata Slawitscii v Ptuju floriiniplili ii !nj)iliir;issi !>riporočata izvrstne šivalne stroje Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina K 60-— Singer A .... K 60- 70--Dttrkopp-Singer . K 70— 90-— Dlirkopp-Ringschiff za šivilje...... . K 130'— Durkopp-Zentralbobbin. za šivilje .•.....K 140 — Durkopp-Ringschiff za krojače......K 160 — DOrkopp Zentralbobbin mit venenkbarem Oberteil, Luxusausstattung . .............K 160—180 — DUrkopp-ZyUnder-Elastik za čevjjarje......K 1W —180 — Minerva A..................K 120 — Minerva C za krojače in čevljarje........K 160-— Howe C za kroja'« in čevljarje.........K90 — Deli (Be8landie.ie) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nizj« kakor povsod in se po'pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rnel. Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker sohduot! je le tistim znana, kateri imajo mašim' od na*. Cenik brexplaeie. ipeti, drugače denar oaza]. Zdravniško spričevalo o Izbomei učinku! Polna krasna prša dobite pri rabi 490 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusila doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8'—. KosmetiSEhes Dr.fl.Bix UboraforlDm Dunaj II Lachiererg. 6 K. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna ..Marija pomagaj1' in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri „zlatem jelenu", v drozeriji A. Kauč, in BAdria:Drogerie." 94801�0647 3846 — 8 Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Razglas. Hranilnica mestne Občine Celje naznanja, da se pri njej kakor doslej tadi zanaprej obrestujejo hranilne vloge s 41 01 2 |0 Z novimi kakor tudi s dostavnimi vlogami zamore lastnik vložne knjižice vselej in v vsaki višini vloge prostovoljno razpolagati. Knjižice lastnih hranilnih vlog kakor tndi vojnega posojila se sprejemajo v brezlačno shranitev. Zunanjim vložiteljem nudijo se brezplačno na razpolago poštni-položni listi. V spomin 50-letnega obstanka te hranilnice izdajale se bodo v tekočem letu posebno lepo opremljene vložne knjižice, ki imajo izvanredno sposobijenost za darila. 1S5 Proti nalezljivosti moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive boleini, kakor j Skerlatica, špički, osepnice, kolera, legar v večji meri pojavljajo, Zato se naj rabi povsodi, kjer se take boleini pokažejo, dobro- ! razkuževalno sredstvo, ki naj bi bilo v vsaki hiši na mpolago. Po preizkusih je v sedanjosti najboljše razkuževalno sredstvo v zavodu prof. LOffler, Liebreich, Proskaurr, Divestea, Vas, PfeifTer, Vcttun, Pertik itd. X/2" SOPOBM ki je brci duha, brez st'upa in po ceni ter se dobi v vsa« lekarni in drožeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za 90 vinarjev. Uspeh Lvsoforma je zanesljiv in gotov in se zato od vsakega zdravnika rabi za ramuzevanje v bolniški postelji, za umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysofuroi-milo je fino, nalahno milo za toaleto, ki vsebuje 1 odstotek Lysof rm-i ter antneptično učinkuje. To milo se lahko rabi ludi pri najobčutljivejši koži kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kožo mehko in prožno ter nareja jako aromatičen duh. Zadostuje le en poskus in Vi bodete vedno rabili le to izvrstno milo, ki jo le navidezno drago, v porabi pa je jako ekonomično, ker en kos za dolgo čas\ zadostuje.. Komad stane 1 K 20 vinarjev. ,.Pftffermirjz-LysnforB'' je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo prežene, zobe obeli in ohrani. Rabi se lahko udi pri nahodu v grlu, pri kašlju, pri kataru, za grglanje po zdravniških predpisih. Na čašo vode zadostuje samo par kapljic. Izvirna sleklenica stane samo 1 krono in 'O vinarjev ter se dobi v vsaki lekarni in drožeriji. Zinimivo knjigo z naslovom: „Zdra7Je in razkuževanje" (Gesundheit und D' sinfektion) posije na zahtevo zastonj in poštnine prosto: Che-mifcer HUBMANN, Referent der- Lysoformwerke, Wien XX, Pe-traschgasse 4. 336 HŠtajerc petek, d; naslei Naročni strijo : 4 kron SK 5( telo; za začelo Ameriki za druy računi i rom na nine. N; Bati nap štev. se Uredniš nišivo Ptuju, slo Št Mašine za pripravo krme Hustrovani cenik SI. 754 zastonj in franki Reporeznice, slamoreznice O O O O Stroje za paranje, krompirja, mečkaInike Drobilnike, parilnike živinske krme O O Rebljače za robkanja koruze O <0> O Stiskalnice za seno in slamo <><><> izdelujejo in dobavljajo O ♦ O O o o o o o o PH. MAYFARTH & Co., Dunaj, Fabrika kmetijskih in obitnih strojev. »./1 466 ETROLEJ v cisternah i eseniEi sodih prompt in «a dobavo vele- M M v Mul Zahtevajte zastonj in franko moj glavni cenik z 4000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbenih inštrumentov, usnjatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo in toaleto, orožja itd. Uf e. in kr. dvomi liferant, BRUX št. 731 (Čei Nikel-Roskopf-ure K 3-90, 420, 6■-. Srebrne ure K 8-40, ni- kel-budilnica K 2*90; budilnica z dvema zvoncoma K 4'—. Razpošiljatev proti povzetju. Brez rizike 1 Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 39 pošljem vsakomur na 8 dni, izmenjam ali denar nazaj, po povzetju. Niklasta ali jeklena ura .... K 4.— Vojna ura z zveznim reliefom . „ 6 — Usnjata napestnik ura.....„ 6.— Vojna ura radium......„ 7,— *&'"'-ei\ x» Vojna ura plošča.......„ 8,— r"'\.*fj Radium ura na napestnik . . . „10.— U/J Ura na napestnik. mala . . . . „ 10.— ^tJSSSjMj, Srebrna vojna ura......„ 12,— . % '^:/?%M 'i-"Pne ure-budilnice......„ 18.— Z radium svelilno cifernico . . „ 96. Originalna O nega-ura.....„30.— Ornega- ura za napestnik . . . . „ 40.--s^"%T'.;\i1 Konkurenčna budilnica . , . . „ S.— - Š-f-SL. Znamka Junghaus.......„ 4.— v« .V-.:«!* Radium svetilo........„ 6.— vfaiwM Radium, 2 zvonca......„ 6.— Rad um, 4 zvonov..... „ 7,— Ura na pendelj, 75 cm . . . . „ 10.— Ura na pende'j, etolpovo zvon. . „ 12.— Uiana pendelj, z godb. i. ilagverk.,, 16.— 3 leta pismena garanciji. RatpcSiljaiev po potnelju. Max Bobnel, Donaj, IV'., Margaretlienstr. 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 473 ******************** Skupina posestev v neposredni bližini m t sta Celja, ki obstoji iz : ene stanovalne hiše s 4 stanovanji; ene moderne vile s 3 lepimi stanovanji; ene stano valne hiše s hlevi za 1 konja in govedo; enega stavbenega prostora in iz ene dobro obiskane gostilne s kegljiščem, bajerjem, travn-ki, — se pod jako ngodnimi pogoji proda. Prodaja se izvrši lahko za vso skupino ali pa za posamezne objekte. 475 Vprašanja na mestno realitetno posredovalnico V Celja (tajnik mestnega mada Ble-chinger). . sprej ema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. fjaran bovi: telji i«trije Ivsi ii rc.u. \ir ui...i. - Di„;- �739