Obnovljena izdaja - Leto XV. - štev. 44 (644) - Trst -13. decembra 1963 30 lir Snedli. Ib «bb. poit. - Gruppo I ■ j* ir ja- )V-( ir-ri- in eil ' Večkrat izrečena, da ustanovit-’• Ve nove parlamentarne in vlad-V De večine, sestavljene iz de-tnokristjanov, socialdemokra-I" tov, republikancev in socialistov komunisti ne odklanjajo ’■ Zaradi načela samega P Negativna sodba, ki jo Centralni komite in Centralne kontrolne komisija izrekata glede rešitve krize izhaja iz političnega ozračja in metod, preko katerih je prišlo do ustanovitve •love vlade levega centra ter iz Dreučitve programske osnove ? ter strukture nove vlade. 7 Centralni komite in Central-ha kontrolna komisija zavrača-k ta program nove vlade, ker je ; Zgrešen in pomanjkljiv ; ker se 1 v njem ne odraža volja po pre-1 omu s preteklostio in ne voli a '*o dosledni borbi proti reakci-: 'i ; ker prevladuje težnja po na-lalievaniu politike prejšnjih vlad v cilju, da se zagotovi zaupanje vodilnih skunin kapitalistične veleburžoazije. Od tu iz-. naj a tudi pomanjkanje sleher-. npga znamenja o novi liniji zu-. Panie politike. Sledeč tei ooliti-. ki Italija, ne ho izstopila iz Atlantskega pakta, ne razvila niciativ za pomiritev in razoro-:itev. nač pa bo ostala zvesta Politiki atomske oborožitve ^ATO Od tu izhaja pomanjkanje slehernega znamenja o novi 1 Posnodarski politiki, za prepo-; |°d Jima. reševanje kmeti iške krize, dvig življenjske ravni de-' lovcev ter proti monopolom. V tem okviru si je Italijanka socialistična stranka nanr-, 'Ha soodgovornost v vladi, ki ne predstavila premika na levo fernveč premik PST na desno, Sar ustvarja pogoj za glorie prepad v vrstah delavskega razreda in v množičnem organiziranem gibanju. Centralni komite in Centralna kontrolna komisija obsoja ta veliko odgovornost, ki si jo prevzema sedanje vodstvo avtonomistične struje Italijanske socialistične stranke s pogajanji brez sleherne perspektive, razen tiste, da za vsako ceno sodeluje s Krščansko demokracijo, četudi bi to sodelovanje moralo plačati z razbitjem in zdrobljen jem stranke ter podreditvijo Krščanski demokraciji in socialdemokraciji. Centralni komite in Centralna kontrolna komisija poudarjata, da se mora preprečiti to razbitje in medtem ko pozdravljata odgovorno in pogumno akcijo levice za enotnost Socialistične stranke, pozivata k čutu odgovornosti člane in voditelje avtonomistične skupine, ki so zvesti socialistični perspektivi ter verujejo v i azredno naravo stranke, naj zavrnejo razbijaške demokrist-ianske in saragatovske manevre. Centralni komite in Centralna kontrolna komisija poudarjata, da se program štiristrankarske vlade spopada z realnimi problemi dežele in v prvi vrsti z zahtevami delavskih množic. Zato je potrebno, da se ustvari novo in še močnejše enotno gibanje, ki naj zajame vse delavske in demokratične stranke, tudi tiste, ki so danes na vladi. Centralni komite in Centralna kontrolna komisija podčrt-vata, da so akcije za obnovitev jn razvoj ekonomske in socialne politike odločilnega pomena Zaščita, utrditev in razširitev avtonomnega in enotnega delovanja sindikatov, delavskega in zadružnega gibanja je zato bistvenega pomena za preprečitev ciljev veleburžoazije, ki bi hotela premagati konjunkturne težave z novimi žrtvami delavcev. Nova zvrstitev političnih sil dežele ne sme biti ovira pri razvoju enotne akcije, pač pa je danes bolj kot kdaj koli potreb no pobijati sektaška stališča in ekstremistični infantilizem. Zahteva po obnovi in razvoju e-notnega gibanja za dejanski preokret na levo nastaja iz dejstev samih. Ta zahteva je živa v vrstah delavcev in socialističnih volivcev in celo v vrstah demokristjanske stranke. Naša (Nadaljevanje na 4. strani) Boj proti draginji Delegacija Zveze italijanskih žena — UDI — je v torek dopoldne manifestirala po tržaških ulicah proti draginji. Delegacijo j c spre jel tu dii t ržaški podprefekt Pasino, kateremu so žene predložile konkretne predloge za boj proti draginji. Podprefekt je soglašal, da je zaskrbljenost zaradi draginje upravičena, ni pa dal nobenega točnega zagotovila, da bodo sprejeti konkretni in učinkoviti ukrepi proti njej. Tudli tržaški upokojenci so manifestirali proti draginji. Zborovanja, ki ga je organizirala Nova delavska zbornica in na katerem sta govorila tov. Calabria in Radich, se je udeležila velika množica. Udeleženci tega zborovanja so odobrili predloge, ki jih postavlja CGIL za boj proti draginji. Ti predlogi so zapopadeni tudi v zakonskem načrtu, ki ga bodo sindikalisti predložili v parlamentu. V torek sc je sestal tržaški pokrajinski odbor za cene. Sestanku je predsedoval podprefekt Pasino. Na tem sestanku je bilo ugotovljeno, da obstajajo v mnogih trgovinah neupravičeno visoke razlike med cenami raznih potrošnih predmetov. Odbor je sklenil, da zaradi stalnega gibanja cen odloži vsako odločitev v tej zvezi, dokler ne bo dobil na razpolago točnejših podatkov. Tržaška prefektura je sporočila, da je prišlo pretekli teden v Trst 2000 stotov sladkorja in da sedaj ni več razlogov za zaskrbljenost. Iz vseh teh poročil je razvidno, da niti prefektura niti pokrajinski odbor za cene nimata nobenega konkretnega programa za boj proti draginji. To še bolj potrjuje nujnost, da se borba ljudskih množic proti draginji nadaljuje ter da najširša javnost podpre predloge, ki jih bodo postavfM sindikalisti v poslanski zbornici. Jasno je namreč, da je za učinkovito pobijanje naraščajoče draginje najprej potreben ustrezen zakon skupno s številnimi konkretnimi ukrepi. ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo Nedeljska številka «Primorskega dnevnika» je objavila na uvodnem mestu svoje prve strani članek Dušana Hreščaka, tržaškega občinskega svetovavca PSI in člana avtonomistične struje v tržaški federaciji iste stranke. N e glede na vsebino članka smo se takoj začudili, da je o tako važnem dogodku, kot je sestava vlade levega centra z. vključitvijo socialističnih predstavnikov, spregovorila o-seba, ki je do sedaj dokazala, 0000000000000000000000000000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO S plenuma CK KP SZ Ukrepi za povečanje kemične industrije Ta teden je bil v Moskvi plenum CK KP Sovjetske zveze. Na njem so obravnavali vprašanja industrije. Prvi sekretar CK KP SZ Hruščov je na tem plenumu obrazložil program, ki med drugim predvideva gradnjo 200 novih objektov kemijske industrije in rekonstruiranje okoli 500 sedanjih objektov, kar bo omogočilo, da se bo proizvodnja kemijske industrije v SZ tri in pol krat povečala. Tov. Hruščov je med drugim poudaril, da je pospešitev razvoja kemijske industrije pogoj za vzpon kmetijske proizvodnje in povečanja blaginje ljudstva. Poudaril je tudi, da sta gospodarska izgradnja in ekonomika po zmagi revolucije glavno torišg ’ boja za komunizem. Poudaril je tudi, da je kemijska industrija v bistvu ena najbolj smotrnih poti in sredstev za ustvarjanje materialno-tehnične baze komunizma. Uporaba kemijskih proizvodov in sintetičnega materiala, ta ko j c poudaril Hruščov, bo omogočila kvalitetno preobrazbo v glavnih območjih materialne proizvodnje. da je zelo angažirana v politiki ene izmed treh struj, v katere se deli socialistična stranka v Italiji, in v politiki prav tiste struje, ki je vodila in zaključila sporazum o sestavi vlade levega centra, ne da bi se preveč ozirala na nekatere hude kritike s strani ostalih dveh struj, predstavljajočih preko 40°/o članstva stranke. Zato smo, ne da bi bili preroki, že vse vedeli, kaj more ob tej priliki povedati D. Hreščak, ki je že zaradi svoje politične opredeljenosti najmanj poklicana oseba, da sodi objektivno o kakršnem koli političnem dogodku, še najmanj pa o političnih potezah avtonomistične (še te ne vse!) skupine PSI. Zakaj tako lahko prerokujemo, kaj bo napisal ali povedal D. Hreščak? Zato, ker ga že več časa dobro poznamo na podlagi njegovih dejanj in izjav. Poznamo ga prav posebno dobro izza časa zadnjih volivnih kampanj, ko se je v svojih govorih vedno poslavljal na stališče polemične, nikoli pa ne objektivne kritike politike KPI, na stališče antikomunizma zaradi antikomunizma, na stališča odrekanja vsake konstruktivnosti politiki KPI, na stališče ostre in nepremostljive ločitve med socialisti in komunisti, t. j. med nosilci teženj delovnih ljudi, ki jih ločujejo, to je res, nekatere razlike v načelih, a so imeli in imajo veliko neločljivo skupnega, ko gre za reševanje temeljnih vprašanj delavskega razreda in delovnih ljudi na splošno. Tako je D. Hreščak eden izmed tistih, ki je v zadnjih časih videl prej svoje zaveznike na desni kot pa na levi strani italijanske politične konstelacije. A to je njegova osebna zadeva. Mi ne moremo nič proti temu. D. Hreščak si lahko izbira prijatelje kjer koli, mi nismo tisti, ki bi se mu vsiljevali. A zadeva postaja tudi naša v trenutku, ko hoče D. Hreščak svoja osebna in frakcionaška gledanja ( njegova struja v PSI se v politični frazeologiji imenuje frakcija, in to ve dobro tudi D. Hreščak iz časov, ko je pravil, da je komunist. Kdaj je že bilo to?) vsiliti slovenski javnosti na Tržaškem, Goriškem in Beneškem preko «Primorskega dnevnika», o katerem, če se ne motimo, se je vedno govorilo, da naj bo glasilo slovenske narodne skupnosti, ne pa ene same stranke ali pa celo strankine frakcije. V tem smislu smo spregovo-tili v tem članku. Ne bomo tu ponavljali stališča na i stranke o sedanji vladi levega centra. (Nadaljevanje na 4. strani) 2 • DELO - 13.1219631 Ob 22. obletnici ustrelitve Pinka Tomažiča Heroja so fašisti ubili toda njegova dela živijo Mi smo dali za Partijo največ, kar lahko damo: Življenje! Živela zmaga komunizma/ Pino Tomažič Letošnja komemoracija Tomažiča in tovarišev, ki so šli skupno z njim v smrt, ima še poseben pomen, saj spada v niz prireditev v počastitev dvajsetletnice protifašistične vstaje v Italiji. Dokazano je, da je bil Tomažič eden izmed prvih in najvidnejših pobudnikov in organizatorjev protifašističnega upora na Primorskem in v Trstu. Vse njegovo življenje in delovanje je bilo usmerjeno v tem pravcu. To je tudi sam zapisal v enem izmed pisem, nekaj dni pred smrtjo. V pismu, ki je prava oporoka velikega čeravno še mladega voditelja je med drugim rečeno : «Star sem 26 let in ljubim življenje. Užival sem vsak njegov hip, najmanjši njegov trenutek. Ljubim človeštvo, ljubim otroke, ljubim naravo, naš Kras in naše gore ter morje. Toda ravno zato, ker ljubim vse, kar me obkroža, dam brez kakršnega koli obžalovanja življenje za Partijo, za bodočnost, za odpravo hlapčevstva, za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, za zmago komunizma.» Da, Pino Tomažič je ljubil življenje in je bil poln življenja. Študent-učenjak, športnik in planinec, ljubitelj izletov v družbi prijateljev, ljubitelj glasbe, ljubitelj svoje zemlje ih svojega ljudstva. Kot tak je bil vdan svoji materi, svojemu očetu, svoji sestri in svojim dedom. In prav zato, ker je bil poln ljubezni, se je s tako vnemo posvetil stvari svobode in borbe za srečnejšo bodočnost. Že kot dijak znanstvenega liceja je vstopil v antifašistično gibanje. Postal je njegov aktiven član, kmalu nato pa je postal član mladinske komunistične organizacije. Že kot šestnajstletni študent je vodil številne sestanke v Trstu in na Krasu. Postal je organizator mladih študentov, delavcev in kmetov, katere je vzpodbujal k borbi proti fašizmu in za brat- Pinko Tomažič in njegova sestra Danica. Oba sta padla pod sovražnimi svinčenkami. Pinka so po zloglasni sodni farsi ustrelili fašisti, tJanlco pa nacistični kolaboracionisti sko enotnost med Slovenci in Italijani. Bil je velik pobudnik in voditelj, govornik in pisec člankov za ilegalni tisk (v ilegali je izdajal tudi naše «Delo»), Opozarjal je na resnost, položaja in se čutil, da je aktivni del novega, nepremagljivega, kar nastaja s težko in krvavo borbo, to je novega svobodnega in socialističnega sveta. Fašistom ni uspelo, da bi ga uklonili. Prvič so ga aretirali, ko je bil star šele 17 let. Kasneje so ga še večkrat aretirali. Odšel je v staro Jugoslavijo, toda od tam so ga izgnali. Prav tako so ga izgnali iz Avstrije, od koder je hotel oditi v Španijo, z namenom, da se pridruži borcem proti fašistični tiraniji. Končno so ga aretirali leta 1940, ko je že divjal vojni požar v Evropi. Mučili so ga a ne zlomili. Bil je glavni obtoženec na procesu proti 60 antifašistom. Prikazovali so ga kot «terorista», toda njegov lik je ostal svetel, visoko nad bornimi fašističnimi opričniki, visoko nad tragično montaturo «procesa». Obsojen na smrt je Tomažič dal velik vzgled nezlomljive odločnosti in vztrajnosti tudi svojim sotrpinom v fašističnih ječah. Še vedno je govoril o novem svetu, ki mora nastati, o oooooooooooooooopoooooooi -ooo ooooooooooooooooooooooooooooooo Zgrešena politika Zahodna politika v jugovzhodni Aziji, čeprav je od časov Dullesa doživela precejšen razvoj se še zmerom razlikuje od splošnih prizadevanj, da bi na svetu zagotovili stabilnost in miren razvoj. Nova verzija protikomunizma je še zmerom izhodiščna točka Zahoda pri vseh njegovih akcijah. Ker vse države na omenjenem področju potrebujo podporo za svoj razvoj, so ene več in druge manj pripravljene prejemati to podporo, četudi pod več ali manj ostrimi pogoji. Takšna politika seveda ne more biti kronana z uspehi. In v resnici ni kronana z njimi. O tem je nešteto primerov in neizpodbitnih dokazov. Američani so npr. dolga le ta podpirali korumpirani režim v Južni Koreji. Kakšen konec je na- Slovenski ln Italijanski antifašisti s Tržaškega se za obletnico ustre lltve Pinka Tomažiča In tovarišev radi zbirajo na openskem strelišču. Žal, je kraj, na katerem so bili mučeniki ustreljeni, silno zanemarjen in napol razdejan. Le skromna kamnita plošča in pred njo ograjena gredica spominjata na junaške žrtve. Oblastem ni do tega, da bi izkazale dolžno čast junaškim protifašističnim borcem. (Gornja slika je bila posneta med komemoracijo leta 1962) pravil ta režim je vsem znano. Prav tako so podpirali korumpirani Dic-mov režim v Južnem Vietnamu. Tudi ta režim je pred nedavnim neslavno propadel. Še vedno podpirajo prav gnil režim na Formozi. Kljub velikim izdatkom, ki jih zlasti Amerika troši za vzdrževanje režimov v državah jugovzhodne Arije, je položaj na tamkajšnjem področju povsem nestalen. Tega se zavedajo tudi določeni ameriški krogi. Na Filipinih postaja npr. ekonomski položaj navzlic ameriški pomoči čedalje resnejši. Ker se npr. blagovna izmenjava usmerja skoraj izključno v eno smer, to je zahodno, se ustvarjajo pogoji za nemoten razvoj določenega monopolizma. Posebno napako take zahodne politike v jugovzhodni Aziji vidijo nekateri tudi v različnih oblikah pritiska zaradi zaščite kapitalističnih koncesij. To prihaja do izraza posebno na Cejlonu in v Indoneziji, zlasti potem, ko sta izjavili, da želita sami izkoriščati svoja naravna bogastva. Po drugi strani favoriziranje držav in režimov kot je npr. malajski in južnokorejski, pripravljenih, da povsem podredijo svoj razvoj in svojo politiko interesom takoime-ncvane «pacifiške sfere», ni ušla očem držav, ki so cenjene kot manj ali malo zanesljive. To jih je vzpodbudilo k okrepljenim protizahodnim čustvovanjem in dejavnostim, Toda opazovavci se strinjajo, da tudi ncangažirana diplomacija ni bila zmeraj zmožna parirati idejam, ki mir in koeksistenco ne uvrščajo na prvo mesto. Pri iskanju razlogov za to navajajo številne činitelje, med drugim tudi to, da ni bilo tesnega sodelovanja med neangažiranimi prav takrat, kadar je bilo to najbolj potrebno. 'šfs.tAs - ' z * jr/ y£ Z v > - -j- y -., ' : k»*** , P ^jljPPPjli * • * 1*1* s***- ; ***•» . ■**>*»tv z a* » * Vt' V t «-» /&M A. . 'V.. t,- / /ru-' P v xy' /* Ki:« 6*--^ fud, Ah, . fci ^ e «C J1 ** V, *r ji tr S*^**s*i M. . 4,ru ■ . - JU. t čt m ... -*'4 » Posnetek prvega dela pisma, ki ga je Plnko Tomažič pisal svojim staršem, potem ko je izvedel, da ga bo sodilo posebno fašistično sodišče. V drugem delu pisma je Pinko med drugim poudaril, da Ima zanj življenje smisel le če sledi gotovim načelom Iz sosednih krajev Koprska železnica Na redni letni konferenci aktiva Zveze mladine Slovenije podjetja «Luka Koper» so delegati, ki so zastopali 300 mladincev, zaposlenih v podjetju, z navdušenjem sprejeli predlog, naj bi železnico Koper Prešnica, ki jo bodo začeli graditi spomladi, gradila mladina sociali stične republike Slovenije. Predlog sc vsi navzoči z navdušenjem sprejeli. Kakor je razvidno iz poročil, je bila mladina koprske luke v preteklem obdobju zelo aktivna, posebno je vidno njeno pozitivno delo v samoupravnih organih podjetja, pri obravnavanju in reševanju problemov gospodarskega razvoja in izkoriščanja koprske luke. Še posebej si je mladina zastavila nalogo z vsemi silami sodelovati v uresničitvi velikih del, ki se bodo v bližnji bo-( Nadaljevanje na 4. strani) KRAŠOVEC: Hlapec Sovjetski zvezi. Pred fašističnimi krvniki je tik pred ustrelitvijo zapel «Internacionalo» ! Svet, ki ga je Tomažič oznanjal, socialistični in komunistični svet, je šel naprej in je zmagal. Tomažičeva izbira, njegove žrtve in njegovi nauki so rodili bogate sadove. Pot, ki jo je oznanjal Tomažič, to je pot Komunistične partije, je danes pot pot milijonov in milijonov ljudi. Naša Partija se klanja spominu Tomažiča in ponavlja obljubo, da bo nadaljevala borbeno pot, ki jo je on oznanjal. Vas visoko vrhu griča. Zemlja je mastna, plodovita. Sadne drevje je nasajeno po vseh blii-njih holmih. Posestva so srednja in dela je čez glavo. Pri druiini, kjer stanujem, i- V majo hlapca, bistrega šestnajst- 0 letnega fanta. Zvečer sedivi k skupaj na čokih. Vprašam gtf- lj koliko let že služi. č, « Osem. Od osmega leta seli j vedno okrog». dan. Denar dam domov.» / «Pa zase na obdržiš nič?» «Ne. Jaz dobim le kar mi go- v spodar da za praznike ali pa če l prodam gobe. Seveda le nekaj f lir.» 5 «Koliko ur delaš?» j «Ne vem, ves dan. Saj ne r0’ J him ure. Poleti delam od teme , do teme: od štirih zjutraj do t desetih zvečer; pozimi neko! 1 manj.» , «Ali počivate opoldne?» ' «Da, dokler pojemo.» j «Kaj pa ob nedeljah?» j «Zjutraj pasem, popoldne pi I sem skoro prost, le živino nakf’ , mim in napojim.» ; «Lahko spiš na paši?» I «Prav malo. Imamo deset [ glav živine in ovce Poleti vse •' bez.lja, jeseni, pa moram pazi' ' ti, ker je mnogo jabolk. Pa itak pasem, le kadar ni drugegi r dela.» ’ «Spis v hiši?» «Kaj še! Pozimi v hlevu Pri t Živini, kjer je toplo, poleti Pa / na seniku.» j «Imaš rjuhe?» j «Čemu? Saj nimam žimnici• 5 Eno odejo denem podse, z dvi' G ma pa se pokrijem.» «Kako je s hrano?» y «Odvisno je od gospodarjev t Ponekod dobro, drugod slabo ” «Si hodil v šolo?» «Sem, pa ne. vedno, ker set večkrat moral pomagati pri de' lu in pasti. No, pisati in čit“' j ti že znam za silo.» «Kaj boš delal, ko boš && p, rejši?» r «Kaj? — Služil!» * Zakaj se ne greš česa uČid’ -kake obrti?» «Ker naši nimaio denarja, dl> bi me kam dali. Moj brat j c 1 Trstu, pa mu morajo vedno c1 doma pošiljati, ker zasluži Pfl malo. Sto lir na mesec. Po^ vico da za posteljo, drugo P11 ostane za hrano.» P-oklicali so ga in razgovor il končal. Jaz sem ostal sam-Spomnil sem se hlapca E’r neja... • OPOMBA — .Ta sestave^ je sodeč po ustnih virih, sAl Tomažič in ga objavil v cl klostiliranem glasilu «Piarne®* 313.-12-1963 DELO . 3 m O « O * o UJ 2 a: 2 < 60 < S < < 5 o 0 Ó z 5 1 06 Ul O Z * < s 3 o S o. 5 < « < 5 2 e E < ot O 3 O 2 AlBT-PETJE-EOLKtOtA-KNJKEB-EiV.IIE-Kim^ 5 Jčutiuma UwniUa PRAVDA, glasilo KP Slovaške je pred kratkim priobčila poseben feljton o jugoslovanskih pisateljih in o razvoju literature jugoslovanskih narodov. Feljton v glavnem obravnava tematiko iz narodnoosvobodilne borbe. Poleg drugih feljton predstavlja o-sebnosti in dela Andriča, Krleže, čosiča, Čopiča, Cirila Kosmača idr. ter poudarja, da je novo srečanje z jugoslovansko literaturo toliko bolj zanimivo, ker «nam daje možnost, da po neprijetni in tragični dobi vnovič spoznavamo dela književnikov, ki govore z glasom, polnim globoke in tragične stvarnosti ter neizčrpne človečnosti». ZALOŽBA LANGEN-SCHEIDT v Berlinu je izdala slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar, ki ga je sestavil dr. Kotnik. Novi slovar obsega približno 30.000 gesel; spada pa v serijo Langen-scheidt-Universal Worterbuch. GORIŠKO GLEDALIŠČE (Nova Gorica) je v soboto i-melo krstno predstavo slovenske drame Zvezde na jutranjem nebu, ki jo je napisal Branko Hofman. Delo je režiral Andrej Stojan. V glavnih vlogah so nastopali Andrej Jelačin, Stane Leban in Sergej Ferrari. Bojan Štih, direktor ljubljanske Drame je o tem delu izumov in stvaritev duha je u-metnost najintimnejša in najbolj pristno povezana s človekom in z njegovim zapletenim in marsikdaj težko razumljivim psihofizičnim in moralnim ustrojem. Umetnik je e-dini, ki je sposoben odkriti resnično podobo človeka in resnično vrednost ali nevrednost njegovega notranjega ek-bistva». Avtor drame sam pa je dejal: «Pri pisanju drame mi ni šlo za zgodbo, za vnanjo projekcijo kakršnekoli življenjske situacije, za dinamično prepletanje dogodkov, temveč za osvetljevanje in razščišče-vanje notranjih konfliktov človeka v stiski, ko ne išče rešitve v spremenjeni situaciji, temveč v odgovoru na vprašanje o vrednosti ali nevrednosti notranjega eksistenčnega bistva. Režiser Stojan pa je dodal, da mu je drama všeč «zaradi poštene interpretacije človekove vrednosti in dosledne borbe za ideale. To dramo cenim, ker je izredna poetičnost in oster dialog dela, ki je naslonjeno na tematiko narodno osvobodilne borbe.» < 2 5 O O Ó 5 ac 4 CD < o < < ot 5 O 6 z * 2 o 3 2 o O 2 A 6 3 00 2 # " V JUGOSLAVIJI primanjku-2 je učiteljev. Po neuradnih polj datkih bi v vsej državi potreti» bovali vsaj še 11.000 učiteljev. > Mnogo učiteljev nima potrebuj ne kvalifikacije. Nezainteresi-ranost za pedagoški poklic je 9 med drugim posledica neugodnega materialnega položaja pedagoških delavcev. Da bi vzbudili večje zanimanje za pedagoški poklic in da bi torej izboljšali tudi njihov materialni položaj so začeli Sloveniji in na Hrvatskem g vpeljavati sistem nagrajevanja po učinku. l>vaopnodi-irud-mva-aEivavve$vto-a; 0 koroških Slovencih ■. V Avstriji so še vedno na st- odločilnih mestih isti ljudje, ita ki so 1942 leta voddi izse-'A' Ijevanje Slovencev in razglašali svoj cilj, popolno iztreb-Ifenje slovenstva Spoznanje, da tudi narod-rl nostne manjšine bogatijo ev-je ropsko kulturno zakladnico, je ni nedvomno vodilo univ. prof. A. Hilckmana iz Mainza, da je na zborovanju Unije evropskih manjšin 1956. leta ob Baškem ri iezeru na Koroškem zavrnil tr-ff' ditve nemških nacionalistov, da » koroških Slovencev sploh ni, ?» pač pa je neki vmesni narod v «vnndischarjev», že popolnoma ^ vključenih v nemški kulturni •«krog», ki nočejo ničesar slišati o slovenskem jeziku in tega jezika tudi ne razumejo, da iz-•o vaja jo Slovenci z dvojezično Soče la nasilje nad Nemci in podob-ai no, z utemeljitvijo, da so prav slične zahteve najboljši in najjasnejši dokaz, da se ie nad koroškimi Slovenci vršilo nasi-he in raznarodovanje in da sta ! \ nemški narod oziroma sedanja ■j avstrijska vlada dolina popra-,J viti to zgodovinsko krivico. Stične težnje po sistematičnem vcepljanju manjvrednostnega kompleksa manjšini, da bi jo tako čimprej odtujili lastnemu V'zikn in tradiciji in e« asimi-ri brali v večinski narod, označu-1 k Hilckman s posebnim izra-šom Seelenvergiftung ( zastrupljen je duš). Z žalostjo ugotav-gt lia prav te tendence na Korone tkem. Sprašuje se, kako je le ,j- mogoče, da se danes komaj še jik kdo upa po letu 1958, na Kord roškem prijaviti svojega otroka v dvojezično šolo. v šolo, ki naj bi kot ena glavnih institucij po . zlomu nacizmu skrbela za ohra-fl nitev slovenske narodnosti. ia Hilckman ne zanika, da je bila ' leta 1957 ustanovljena gimnazija za Slovence v Celovcu, a se l- sprašuje, kdo jo bo še obiskoval g- ob stalnem nazadovanju obiska dvojezičnih šol. Vzrok za tako stanje vidi prav v «zastrupljanju duš», ki ga sistematično v vrše nemško-nacionalni krogi •" ; obvladovanjem večine koroškega javnega mnenja in na ^ katere se morajo ozirati vse C Politične stranke; in pa domali- či renegati, o katerih je tudi Hilckman prepričan, da je po-turica hujša od Turka. Stvar Pa postaja razumljivejša, če vemo, da so še zmeraj na odločilnih mestih pri oblasteh, v poli- ; ličnem in gospodarskem življenju v veliki večini isti ljudje, ki so «1942. leta vodili izseljevanje Slovencev in čisto javno razglašali svoj cilj, popolno iztrebljenje slovenstva.» Dr. Hilckman je katoličan, članek je objavil v katoliški reviji, toda to ga ne ovira, da ne bi s prstom pokazal na tretjo protislovensko komponento na Koroškem, na celovški ordinariat in na njegovo sivo eminenco — generalnega vikarja dr. Joseja Kadrasa. «Žalostno je, da se mora ugotoviti» piše Hilckman, «da cerkvena oblast neke cele narodnostne skupine veruje, da mora nadaljevati z germanizacijskim delom nacistov.» Toliko o zanimivem drobcu, ki tudi priča, kako napreduje današnja interpretacija problema, na katerega opozarjamo z našim zapiskom. ( «Naši razgledi » ) Slovenski oktet v Trstu V torek zvečer je v tržaškem Avditoriju nastopil Slovenski oktet iz Ljubljane. Avditorij je bil za to priliko prenapolnjen hvaležnega občinstva. Mnogi niso dobili vstopnic in so morali žalostno oditi. Koncert je sijajno uspel. Odlično izvajanje polifonskih, narodnih in drugih pesmi je navdušilo poslušavce. Na zahtevo publike so zapeli še nekaj pesmi, ki niso bile vključene v program. PREJELI SMO: Muzej če- ške književnosti, drugo pregledano i dopunjeno izdanje. Delo je napisal Jaroslav Dvor-žaček, izšlo pa je v založbi Orbis v Pragi. V srbskohrvatski jezik je to delo prevedel Jaroslav Kašpar. Prvo mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Gorici Zmagal je zbor „Tone Tomšič“ iz Ljubljane Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Gorici prvo mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Tekmovanje je bilo v okviru prireditev ■ob priliki Andrejevega sejma. Nastopilo je 21 pevskih zborov iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Slovenije in Koroške. Med temi je bilo osem slovenskih zborov. S Tržaškega sta bila zbora «Gallus» in Prosek-Kontovel ; z Goriškega zbora «Hrast» iz Doberdoba in «Lojze Bratuž» iz Gorice. Zbori iz Slovenije pa so bili naslednji : «Tone Tomšič» iz Ljubljane, «Lipa» iz Ajdovščine, «Simon Gregorčič» iz Kobarida in Svoboda iz Kopra. Tekmovanje je bilo razdeljeno v dve kategoriji. V prvi kategoriji je nastopilo 13 mešanih zborov, v drugi pa 8 moških zborov. V prvi kategoriji je zmagal zbor «Tone Tomšič» iz Ljubljane, na drugo mesto pa se je plasiral italijanski zbor «Tartini» iz Trsta. V drugi kategoriji sta zmagala italijanska zbora «Ulersherg» iz Trsta in zbor CRDA iz Tržiča. Zbora «Gallus» iz Trsta in «Lipa» iz Ajdovščine sta se plasirala na tretje mesto. Dobro se je uveljavil tudi zbor Prosek-Kontovel. Pobudo za to izredno kulturno prireditev je dal italijanski pevski zbor «Seghizzi» iz Gorice. Ta je skrbel tudi za celotno organizacijo. Odveč bi bilo poudarjati, da je ta prva tovrstna manifestacija v naši deželi rodila pozitivne sadove in da je v prvi koristila Gorici, ki je zaradi svoje zemljepisne lege nadvse primerna, da služi kot most sodelovanja med narodi, zlasti med Italijani in Slovenci. (Na sliki : zgoraj zbor «Tomšič», spodaj zbor «Illersberg») OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOG00000000000000000000000000000ooooooooooooooooooooooooooooooo OD prebiramo Njegoševih pisem Beograjska Prosveta» je izdala devet zvezkov Njegoševih zbranih del. Trije zvezki vsebujejo pisma, ki jih je ta veliki črnogorski vladika, politik in kulturni delavec, v raznih obdobjih svojega delovanja napisal ter odposlal raznim državnikom, pa tudi raznim javnim j- folklorni ansambel «Tamburica» iz čagreba, ki je prejšnji teden nastopi v Ljudskem domu v Križu, v dvorani na stadionu «I. maj» v Trstu in v občinski telovadnici v Miljah (gornja slika) delavcem in kulturnim ustvarjav- j cem. Ta «Pisma» je nobelov nagrajenec Ivo Andrič tako-le ocenil: (Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo samo nekaj odlomkov.) Njegoševa « korespondenca» je z redkimi izjemami del uradnega arhiva Črne gore v obdobju dvajsetih najbolj kritičnih let njenega državnega, političnega in kulturnega življenja. Mimogrede je treba omeniti, da je Njegoš, vsaj v prvem času, ne samo sam izdajal odločbe, marveč jih je moral sam tudi pisati. («Kaj me vprašujete, kdo je moj pisar, saj ni tu nikogar razen mene samega, ki pišem.») Ko prebira to zbirko, ki obsega čez tisoč sedemsko pisem, človek tudi nehote išče tista, v katerih je nekaj pomembnega in posebnega, ali tista, ki so namenjena zanimivim osebnostim. Toda pri nadaljnjem prebiranju začne brati vsa po vrsti in se zaustavlja tudi pri tistih, ki jih je redno izmenjaval z ruskimi uradniki, turškimi poglavarji ali avstrijskimi oblastmi v Kotom in ostali Dalmaciji. To je tipično služ- bena korespondenca, ki kot Laka najbolj pogosto teži za tem, da prikrije pravo podobo stvari ter da jim dà videz, kakršnega sama želi, ker le-ta ustreza njenim interesom. In vendar, skozi vrstice teh pisem je mogoče prepoznati novo, manj poudarjano stran Njegoševega dela in življenja. Takih pisem-aktov, odposlanih samo avstrijskemu okrajnemu glavar ju v Ko toru, je na primer na stotine. To je reka življenja, ki pred našimi očmi nosi vso bedo in strahoto vsakda i j ih dogodkov, «drobnih» človeških usod, to je gošča obmejnih spopadov, tako neznatnih in običajnih, če jih gledamo iz daljave in časovne oddaljenosti, a tako težkih in zaoletenih, ko se dogajajo iz dneva v dan, iz leta v leto, ko si z njimi beli glavo en sam človek, in ko je ta človek mlad in neizkušen, občutljiv in ponosen, a šibak glede sile, s katero razpolaga. In zares, upam, da ne bom ravnal napak, če vas zaprosim, da se skupaj z menoj nagnete nekaj trenutkov nad ta pisma, zakaj dobro in potrebno je spoznati in imeti pred (Nadaljevanje na 4. strani) i vesvis-aAviszve-i pritožuje Mare, žena pok. Ivana Zeca.... Bridko se pritožuje Jovana.. -» itd. Včasih gre za prave zločine, za ugrabitve in mrtve glave, včasih pa. in to najpogosteje, za žalostne drob njarije žalostnega življenja v kriti in na meji. Na primer, en (in 1 besedo: eden) cekin, ki ga neki j Ivo Jokov iz Kotora dolguje neki Slani, ali nekaj vatlov sukna, ali majhna puška, odvzeta nekemu Črnogorcu v Kotoru. Toda osnova nota teh pisem ne neha odmevati — «pritožuje se mi... toži mi!» — z vseh strani in ob najrazličnejših povodih, dokler se vse skupaj ne sprevrže v eno samo pritožbo i*j tarnanje, v enolično, toda na svoj način veličastno simfonijo absurdu*’' ga in vetrovnega življenja na r3?' merji. V tem kaosu je težko ločil' pravične od krivih, zakaj pritožb ieio se in «tarhajo» prvi in drugi («Zakaj obmejni narodi si po n»’ P-vadi drug o drugem izmišljajo vs6 $i mogoče in mnogo pristavljajo... ve*; cl kot pa se dejansko dogaja,» prav’ r Niegoš.) Vsi se pritožujejo in t°" z. žijo. z vseh strani in na vse, in 1? ^ vselej Njegošu, in samo njemu edy j n emu, on pa mora prav za vse p h1. 1 siti ali zahtevati, se opravičeval h aliizgovarjati, pojasnjevati ali pfe' r pirati. A sam se nima nikomur P0.' V tožiti, pa tudi nič mu ne bi kal Q takega pomagalo. __ n Tako se je začela ta črnogorska LlO1 simfonija in tako bo odmevala tuo ^ v zadnjem letu Njegoševega živlJc' ^ nja in v poslednjih pismih. (Nadaljevanje sledi) p SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR : MARIJA BERNETIč — ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12 KAPELJ - s 213 3 & =3 C- £ < X* S’ 2? 3 s 3. 'X- sr cn < pr T p- 5 5 z? a- an JC < 2! < *“ s ~-i