Leto LXY
MRnfBt pfciSsne W fofovM
¥ LlnWIinî, ? neïeîle, 'dne 28. feSruarji 1937
Slev. 49 f Ctna l- Din, z Ilustrirano ргПодв 1- DM
Naročnina mesečno 29 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, ca inozemstvo 12CDin
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/TII

VENEC
Telefoni nrednlštva i« uprave: 29-92, 29-95, 29-94, 29-99, 29-* — Izhaja т»ак dan «JutraJ, razen ponedeljka In dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
ček. ratant Ljnb*
Ijana it 10.690 in 10.549 za inserate; Sarajevo it*. 7963, Zagreb »tv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva niica itev. 6.
Proračunska debata
Pred belgrajsko skupščino je proračun za proračunsko leto 1937/38. Čeprav bi se z ozirom na predmet moralo ob tej priliki govoriti v prvi vrsti o gospodarskih vprašanjih države, je vendar že ustaljen običaj, da stranke porabijo proračunske razprave za osvetlitev najrazličnejših vprašanj državnega življenja. Poedini poslanci pa se trudijo, da za svoje volilce, ki so jih poslali v skupščino, izbi je jo iz novega proračuna kar moč veliko. Tako je drugod po svetu in približmo tako je včasih balo tudi pri nas T Jugoslaviji.
Toda zadnja proračunska debata, ki jo jugoslovanska javnost more zasledovati po časopisju, očitno kaže drugačne tendence. Sedanja skupščina, kakor znano, je izšla iz peto-majskih Jevtičevih vobtev. Čeprav se je ob spremembi vlade velik del poslancev odločil za novi politični kurz, jih je veaidar tudi mnogo vztrajalo pri Jevtiču in JNS. Ker sta se med tem časom obe diktatorski politični frakciji, Jevtičeva in Živikovičeva zopet združili v »pomlajeno« JNS ,je tako ta unitaristična stranka, ki ne predstavlja nikogar več med narodom, oziroma predstavlja, da smo točni, 26 občin v Jugoslaviji, prišla nenadno do tako ogromnega števila poslancev, da prihaja na vsako občino, kjer so jo še volili, vsaj 9 jenesarskih poslancev. Nasprotno pa so cele pokrajine in ne le okraji ,iz katerih ogromna večina ljudstva v belgrajskem narodnem zastopništvu nima nikogar, ki bi zastopal njihove interese.
To mora posebno bridko občutiti Slovenija. Res je nekaj poslancev iz bivšega Jevtičevega tabora, ki so ob novonastali situaciji spoznaii, da je njihovo mesto, ako hočejo v imenu Slovencev govoriti le ^in. kjer so Slovenci politično organizirani, to ie v JRZ. Toda velik del slovenskih petomajskin poslancev je vztrajal deloma pri Jevtiču, deloma je šel takoj spočetka k Živkoviču ,nekaj pa se jih je porazgubilo tudi po drugih političnih frakcijah.
Tragika Slovenije je, da so to sedaj tisti možje, Ki naš narod »zastopajo« pred jugoslovansko javnostjo. Pred vsem ti poslanci sami najbolj vedo, koga v skupščini zastopajo, n. pr. kak gosp. Mravlje, kateremu se pri zadnjih občinskih volitvah v celem litijskem okraju, ki ga v parlamentu »zastopa«, ni posrečilo rešiti niti ene same občine za njegovo JNS. In tako je približno tudi z vsemi ostalimi JNS poslanci v skupščini. Vsi brez izjeme so v dnu svojega erca prepričani da jih slovenski narod ne bo nikdar več poslal т parlament, če bo le imel priliko svobodno izbirati svoje narodne zastopnike. Temu spoznanju odgovarjajoče je tudi zadržanje teh gospodov v skupščini. JRZ od njih gotovo ne more pričakovati drugega kot kritiko. To je povsem jasno. Pa tudi kritika more koristiti notranje političnemu zdravju, ako je objektivna, konstruktivna in ima za cilj, opozoriti vlado na ljudske potrebe, ki jih je morda vladna stranka prezrla. Toda preveč bi bilo takega konstruktivnega dela za narod, čeprav v opoziciji, pričakovati od slovenskih poslancev, ki jih imamo v mislih. Predvsem so to ljudje, ki jih ni na politično površje spravila svobodna narodna volja, temveč nenormalne in nezdrave politične razmere, postali so »parlamentarci« in »politiki« po volji diktature, ki je v našem političnem življenju prevrednotila ves tedanji red, tako nekako, kakor vihar razburka vodovje in spravi na površje njegovo usedlino. Ti gospodje so imeli pred leti priliko, da pokažejo kolikšne so njihove zmožjiosti za pozitivno ljudsko delo, ko so bili na oblasti in so imeli neomejeno moč v svojih rokah; — in imajo priliko tudi še danes ko jih ie čas pognal v opozicijo. Kdor bo kdaj pisal našo politično zgodovino, bo moral priznati, da je delovanje teh ljudi za naše politično življenje bilo skozi in skozi škodljivo. Pod diktaturo so pomagali denuncirati Slovence kot protidržavne elemente, pomagali so inseonirati razne politične procese in polniti ječe z našimi najboljšimi ljudmi, pod krinko unitarizma in zlaganoga naciona-fijma so skušali slovenskemu narodu vtisniti pečat protidržavnosti, le da bi se bolje prikupili bclgrajskim centralistom, — toda nihče se ni brigal za kmeta, ki je omagoval pod davki in mu je šel zadnji rep iz hleva, nikogar ni skrbelo naše poreče socialno in delavsko vprašanje, ki ga je sukal kapitalist le v svojo korist.
Tako je bilo pod JNS diktaturo in česar so ec ti poslanci v tej politični šoli naučili, isto nadaljujejo tedaj, pa čeprav v spremenjenih razmerah. Slejkorej se arže vodilnega načela svoje politične knrijere: prikupiti se! Mislijo pa, da tega svojega cilja, ki je bistveno lagten vsem hlapčevskim dušam ne morejo bolje dosegati kakor če krepko udrihajo po lastnem narodu. In to narodno delo opravljajo ti od slovenskega naroda drago plačani poslanci z veliko doslednostjo in veseljem; saj to jc edina stvar, ki jih odkrito ni resnično vesèli in za katero edino tudi čutijo sposobnost. Zato sc vselej, kadar kaik takle dravobanec v skupščini nastopi, razlije golido gnojnice po Slovencih. Iz vseh govorov teh poslancev se vidi, kako mrzijo svoj narod, ki jih noče priznati za svoje voditelje. In kajpada ie med Srbi, ki so vzrasli v drugi veri, v drugi kulturi in tudi čisto drugačnem ozračju vedno mogoče tudi marsikaj povedati o »rimskem klerikalizmu« in o njegovih nečloveških grozotah, pod katerimi ječi na milost in nemiloet njemu izročeni slovenski narod. Kar v tem pogledu pripovedujejo v skupščini slovenski poslanci, je kulturna sramota, toda ne za »klcriikalizem«, pod čigar oblastjo ni bilo v Sloveniji nikoli inkvizicije, kakor jo je moral naš narod prestajati pod ba-tinaškim JNS-režimom, — emipak je sramota za dotične poslance ,ki s takimi govori, prepisanimi iz svobodomiselnih pogrošnih brošur, oskrunjajo najvišje narodmo predstavništvo. Prepričani smo, da bi nobeden teh gosp<>dov ne mogel na tak način govoriti nikjer v Sloveniji niti ne pred samim jeneearsim občinstvom, ker bi ga celo lastni ljudje kot neslanega čvekača in agitatorja nagnali. Ali poslanci iz dravske banovino v skupščini o slovenskem narodu in o Slovrniji r<« nimaio nič. drueeea po-vodati kakor to, kako je zasužnjena klerikalnemu zmaju, o tisti Sloveniji, ki ji vsi, ki pri-
Brez sovjetske Rusije
v
Velesile so začete „oblegati državljansko vojno v Španiji
London, 27. febr. Sovjetska vlada je sporočila odbora za nevmešavanje, da se njeno brodovje ne bo udeleiilo nadzorovanja španskih obal, to pa caradi tega ne, ker odbor nikakor ni hotel vpošte-vati želje, ki jih je izraiila sovjetska vlada in je bila za sovjetsko brodovje odmerjena obala, ki je takorekoč bres vsakega pomena, ker ne vključuje nobenega pristanišča.
Tudi portugalska vlada je odgovorila londonskemu odboru, da odklanja udeležbo pri nadzorovanju španske obale.
Potemtakem bodo blokado Španije izvajala samo brodovja Anglije, Francije, Italije in Nemčije in sicer vsako v od odbora natančno določenem območju. Del obale, ki je bil določen za sovjetsko Rusijo, prevzame Francija, del obale, ki naj bi bil pripadel Portugalski, prevzame deloma Anglija, deloma Italija.
Prva poročila, ki jih je odbor za nevmešavanje sprejel iz španskih voda pravijo, da nadzorstvo dobro deluje in da so vojna brodovja že zasegla nekaj inozemskih parnikov, ki so prevažala orožje in prostovoljce v Španijo. Zaplenjene ladje eo bile poslane v Cevto, kjer bodo ostale pod nadzorstvom, dokler ne pade glede njihovega tovora koočnove-ljavna odločitev.
»Obleganje državljanske vojne v Španiji« bo torej vsekakor uspešno.
Po bojiščih:
Ogromne smrtne žrtve pri Ovieda
Salamanca, 27. febr. AA. Havas: Med mrtvimi na bojišču pred madridsko fronto na odseku .larame so našli tudi truplo sovjetskega generala Listerja, ki je poveljeval oddelku, ki je ravno napadal. Sicer pa je bilo včeraj nn madridski fronti mirno. Pri Estramaduri je sovražnik skušal napasti, pa je bil odbit.
Tukajšnja radijska postaja pobija cinizem, a katerim napovedujejo rdeči napovedovalci radijskih postaj padec Ovieda. Pravijo, da so rdeče čete zavzele postojanke, ki jih nikdar niso imelo v rokah. Nacionalisti eo v bojih pri Oviedu imeli 3500 mrtvih in nekaj tisoč ranjenih. Iz tega se lahko računa, da so jih nasprotniki imeli vsaj 15.000 mrtvih.
Se villa, 7. februarja. A A. (Havas) Seviljski radio je izdal tale komunike:
V nobenem delu fronte ni bilo posebnih dogodkov razen običajnega streljanja iz pušk. Naši opazovalci so ugotovili, da po cestah, ki drže iz Madrida, vozijo dolge kolone tovornih avtomobilov, polnih žensk in otrok, in iz tega sklepajo, da se prestolnica izpraznuje. Mnogoštevilni miličniki si hočejo rešiti življenje in zapuščajo republikanske vrste ter prestopajo k nam.
Salamanca, 27. febr. b. Po poročilih z madridskih bojišč so vladne čete še vedno v ofenzivi ter skuša,jo za vsako ceno prebiti nacionalne postojanke ter potisniti bele čete izven mesta. Vsi njihovi napori so bili zaman. Ze sedem dni traja vladna ofenziva, toda doslej so vladne čete dosegle minimalne uspehe ob ogromnih izgubah. Uradno se izjavlja, da je naravnost cinizem, kako vladne radijske postaje lažejo, da je Oviedo v rokah rdečih, 0 tem ne more biti niti govora, kajti vladne čete so že daleč zunaj mesta na postojankah, ki so jih imeli že deloma prej v svojih Tokah. Vsi napadi so bili po vnsti odbiti. Asturija bo kmalu osvobojeno od rdečega terorja, kar narod komaj pričakuje.
Lisbona, 27. febr. b. Sele sedaj se čuje za usodo slavne španske filmske igralke Rozite Dias, ki je v Hollywoodu igrala skupaj s Chevalierjem. Pred nekaj meseci je bila aretirana po četah generala Franca, ker je vohunila v korist španske vlade v Valenciji. Trdi se, da je dostavila vladi neke važne vojne informacije potom tajne radijske postaje v Sivilli. Na temelju njene vesti so vladna letala zares dvakrat uspešno bombardirala Sevillo. Rozita Dias je bila obsojena na smrt in takoj ustreljena.
BakareSt, 27. febr. b. Vlada je sklenila od-
poklicati svojega diplomatskega predstavnika pri vladi v Valenciji, ker smatra, da vlada v Valenciji ne predstavlja večine španskega naroda.
Rdeči h rez glave
Valencija, 27. febr. c. Ministnsiki predsednik Largo Caballero je imel te dni dolge posvete z vsemi voditelji strank, ki eo združene v ljudski fronti. Ta pogajanja eo trajala več dni in danee je Largo Caballero objavil obširno poročilo o težavah, ki ovirajo vlado ljudske fronte v nijeni borbi. Ob koncu svojega poročila zahteva Largo Caballero velike spremembe v najvišjem poveljstvu republikanske vojske. Danes je prvi bil odstavljen general Pozas, ki je doslej poveljeval na jugu od Madrida.
London, 27. febr. b. Po vesteh iz Barcelone se čuje, da je Largo Caballero zagrozil z demieijo in sicer zaradi nesloge, ki vlada v sami vladi.
U(
V neki drugfi izjavi, ki jo je dal Caballero predstavnikom inozemskega tiska, govori o vohunih in izdajalcih, ki so v propadlih vrstah vlade m parlamenta, zaradi katerih eo ee razmere zelo poslabšale. Largo Caballero trdi na koncu izjave, da bo storil najoetrejše ukrepe, da zada delu teh izdajalcev smrtni udarec. Če ee mu to ne bo posrečilo, bo dal ostavko m odgovornost prepustil drugim. Po nekaterih zanesljivih informacijah je prišlo do nesloge v vladi zaTadi tega, ker nekateri ministri smatrajo, da je eedaj čas, ko bi bilo treba pričeti pogajanja z generalom Franc o«n. Ena m druga stran eta zaradi zadnjih velikih borb toliko izčrpani, da bi bil sporazum mogoč. Posebno na vlado v Valenciji eo zelo neugodno delovali zadnji neuspehi na bojišču pred Madridom in Oviedom, katerega bi morali republikanci zavzeti kot odgovor za padec Malage. Pokazalo pa ee je, da so preslabi in nesposobni za borbo.
Po t,gosposkem sporazumu"
Italija gradi svojo Malto
Rim, 27. febr. Šele včeraj je bil objavljen dekret, ki je bil podpisan 21. novembra lanskega leta in s katerim italijanska vlada prepoveduje prele-tavanje tujih letal čez majhen vulkanski otok P a n -t e 1 e r i a v bližini Sicilije. Ta otok ima velik stra-tegični pomen, ki leži 60 km daleč od afriške obale in 100 km daleč od Sicilije. Radi tega je očividno, da je Italija na tem otoku zgradila svoje letalsko središče in pa svojo pomorsko luko kot središče za podmornice. Z utrdbo otoka Panteleria bo Italiji mogoče zapreti morsko pot med Sicilijo in afriško obalo, tako da nobena ladja v tem delu Sredozemskega morja ne bo mogla naprej brez kontrole italijanskih podmornic.
London, 27. febr. b. V tukajšnjih političnih in vojaških krogih je prepoved italijanske vlade o pre-letavanju tujih letal čez otok Pantelerio povzročila veliko vznemirjenje. Panteleria j« majhen otok med Sicilijo in afriško obalo ter leži v višini francoske bazo Bizerte. Italijani so pričeli z utrjevanjem tega otoka 1. 1935, ko je bil abesinski konflikt najbolj oster. Od tega časa je Italija gradila utrdbe na tem otoku in je šele včeraj objavila sklep in prepoved, da bi tuja letala preletavala to vulkansko ozemlje. Po istih informacijah je Italija zgradila tukaj svoje močno središče za podmornice, ki bodo nadzorovale ves promet med Sicilijo in afriško obalo, po potrebi pa bodo lahko zaprle tudi pot tujim ladjam
Kdo je polkovnik Ko c
Včeraj smo objavili dopis iz Varšave, v katerem so naštete glavne točke programa nove politične stranke, ki jo ustanavlja polkovnik Adam Koc in ki je nositeljica novega režima na Poljskem pod vodstvom maršala Smigly-Rydza. V naslednjih vrstah navajamo nekaj podatkov o polkovniku Adamu Kocu, prvemu zaupniku maršala in bodočemu ministrskemu predsedniku.
Polkovnik Adam Koc je sedaj že prekoračil 40. leto. Doma je iz bivše obmejne rusko-poljske pokrajine in je obiskoval gimnazijo v Suwalkiju, ki jo je moral zapustiti кет se je že kot gimnazijec udeležil protiruskega gibanja. Presilil se je v Varšavo. Že 1. 1909 je bil zapleten v zarotniško gibanje, ki je nosilo ime »Društvo dejanskega boja«. Po maturi se je pod imenom Witolda vpisal v tajne častniške tečaje poljskega strelstva v Krakovu. Na univerzi je obiskoval predavanja o poljskem jeziku in poljski literaturi.
Ob izbruhu vojne se je takrat 23 letni nahajal v Varšavi Takrat že je Pilsudski izdal povelje, da se mora takoj organizirati bojna organizacija po vsem poljsko govorečem področju Rusije za osvoboditev poljskega naroda. Ustanovljena je bila »Polska Organizacija Wojskowa« (POW ali Poljska vojna organizacija), v kateri je vodstvo varšavskega odseka prevzel mladi Witold L. 1915 je dobi povelje, naj zapusti rusko Poljsko ter naj poskuša prodreti v Avstrijo, da bi vrhovnemu poveljniku Pilsudskemu, ki se je boril v Avstriji, poročal o delovanju poljskih legij v Rusiji. Po strašnih pustolovščinah, med katerimi je moral pismeno poročilo Pilsudskemu požreti, je prišel čez finsko mejo na Švedsko, od tam v Avstrijo ter našel svojega poveljnika v Lublinu. S tem je stopil v obzorje poznejšega poljskega maršala. L. 1916 je bil nad-poročnik Koc težko ranjen, a se je le izmotal iz smrtne nevarnosti. Zdravil ga je z veliko vnemo
Hahsburzani - predmet prepira
med „Reichspost" in „Giornale d9 Italia"
Dunaj, 27. febr. b. Dunajska »Reichspost« komentira pod naslovom: »Mnenje nekega uglednega inozemca zadnji članek »Giornale d'ltalia«, ki ga je napisal Virgilio Gaida, v katerem se bavi z legitimističnim gibanjem v Avstriji. V tem članku se poudarja, da vzpostavitev monarhije v Avstriji ni aktualna. Takšna rešitev bi ne bila niti saie-Ijena in bi bila nevarna, vsled česar nihče v Avstriji in iiven nje ne želi spremembe sedanje vladajoče oblike v državi.
Na to odgovarja »Reichspost« v svojem članku, da je bilo merodajno stališče glede tega vpra-
šanja izraženo v govoru kanclerja dr. Schusch-nigga z dne 14. februarja na tretjem velikem zborovanju domovinsko fronte. Te izjave so bile takšne prirode, da je skozi in skoii nepotrebno, da se inozemski činitolji še naprej Imvijo z vprašanjem možnosti spremembe avstrijske državne oblike. Čeprav uiiva Gaida visoko spoštovanje kot publicist v svoji državi, ga moramo odločno odkloniti kot tolmača razpoloženja in stališča avstrijskega naroda, kajti on ni niti malo merodajen
hnjajo iz juga enodušno priznavajo, da je najnaprednejši in najurejoneišd del Jugoslavije — torej očitno po zaslugi klerikalnega zmaja, ki tako krvoločno divja po Sloveniji. Saj je to le reklama za »klerikalizem« in si ostali prebivalci naše države ne morejo drugega želeti, da se še k njim čimprej preseli klerikalni zmaj.
Toda na usta trh gospodov ne govori razsodna pamet in tudi ne skrb za dobrobit naroda, iz katerega se čutijo izkoreninjeni, lz njih govori politična strast ш pa sovraštvo, ki sc ne ustavi pred ničemer, kar ie sicer vsakemu
narodu sveto im velja za njegovo narodno svetinjo. Kako je to silno žalostno pri ljudeh, ki bi po svojem poklicu morali skrbeti za ugled
narodu
tinjo.
bi po svojem poklicu morali skrbeti za ugled in veljavo lastnega naroda, ki jih za to njih služibo tudi drago plačuje, — oni pa ga sramote iu blatijo pred lastnimi brati! Slovencem more spričo teh dejstev biti le to v tolažbo, da gre za ljudi, ki jih ni prpd diktaturo nihče poznal in vedel za njih imena in da tudi potem, ko se enkrat tudi v tem pogledu uredi naše notranjepolitično življnijfe, /.a njim ne 1н> ostalo drueega, kot — slab spomin.
sedanji poliski ministrski predsednik Slawoj-Sklad-kowski, ki je bil takrat polkovni zdravnik avstrijske armade. Kmalu nato je bil ujet in interniran daleč v Sibiriji, od koder se je mogel vrniti šele 1. 1918. Takrat je prevzel vodstvo tajnih poljskih legij Edvard Smigly-Rydz, kajti Pilsudski se je nahajal v ujetništvu v Magdeburgu. Koc je takoj šel k Smigly-Rydzu in se mu stavij na razpolago in od takrat izhaja tudi tesno prijateljstvo, ki veže oba moža. Ko je v novembru 1. 1918 Pilsudski prišel v Varšavo, ga je pri vhodu mesta prvi pozdravil nadporotnik Koc kot poveljnik oddelka I., to je varšavskega oddelka poljskiji legij.
Koc je vstopil takoj v poljsko vojsko, postal stotnik, dve leti pozneje pa je bil že imenovan za polkovnika ter eden izmed prvih sprejel odlikovanje virtuti militari iz rok maršala Pilsudskega. Takrat je bil star komaj 28 leL
Pilsudski mu je poveril poveljstvo nad vojaškim vežbališčem varšavske garnizije, nad tistim, od koder je 1. 1926 Pilsudski začel svoj pohod proti Varšavi. Polkovnik Koc je poveljeval bataljonu, ki je zasedel Varšavo in tako pripomogel Pilsudskemu, da je izvedel državni udar in usta« novil svojo »diktaturo polkovnikov«. Ko je Pilsudski 1. 1928 ustanovil svojo politično stranko, je Koc zapustil vojaško službo ter stopil v politiko.
Postal je poslanec ter se posvetil denarnim in gospodarskim vprašanjem. Zač<
skijev list »Glos Prawdy«, ki se je pozneje razvila
v »Gazeto Polsko«. L. 1930 je postal državni pod-tajnik v finančnem ministrstvu. Dve leti pozneje je kot državni komisar vodil poljsko narodno banko ter poslal njen guverner, mesto, ki ga je obdržal do spomladi lanskega leta. Kot voditelj poljske finančne politike si je stekel velike zasluge, toda končno ga je morala vlada le žrtvovati, ker je bila prisiljena uvesti prisilno nadzorstvo nad deviznim prometom, čemur se je Koc do zadnjega zoperstavljal. Koc je odstopil kot guverner narodne banke in je bil takoj izvoljen za predsednika združenja legionarjev,
Koc je tib človek. Vase pogreznjen, redkobeseden, suhoparen. Ostal je neoženjen. Toda on nikakor ni tip sirovega vojaka, ampak ga odlikuje mehkejši značaj tihega, duhovnega opazovalca, ki brez sentimentalnosti otiplje pulz časovnih dogodkov, pri tem pa piše lirične pesmi. Koc je vedno bil in je tudi do danes ostal — velik optimist. Lani, majnika meseca, mu je Smigly-Rydz takoj po razpustu Pilsudskijevega bloka poveril nalogo, naj sestavi nov program za državno stranko, ki naj postane nositeljica državnega življenja. Skoraj 10 mesecev je sedel v svojem skromnem stanovanju v Suhi ulici in delal in dela. Dnevni tisk je vsak dan prinašal senzacije o njegovih načrtih. On pa je ohranil mirne živce in molčal. Izpraševal je skoraj vse važnejše ljudi za svet. Ministri, senatorji, poslanci, industrijalci, kmetje, trgovci, rabinerji in katoliški prelati, v»i to prihajali k njemu in mu dajali nasvete, ki jih je tiho poslušal m beležil.
V nedeljo je svoj program, ki ga je novi vodja Poljske maršal Smigly-Rydz odobril obrazložil poJjski javnosti. Program je kot da bi bil iz mra-morja izklesan. Jasen in trd Toda človečanski in prožet ljubezni do poljske države ter do socialnih pravic poljskega naroda. Mnogi Poljaki jo sedaj, ko »o ga slišali, mnenja, da bo le njegov optimizert zmagal in da je najel čarobno besedo, s katero mu bo mogoče zbrati vee poljski narod okrog vlade za obrambo tako težko privojevane narodne »vubude in državne neodvisnosti — sredi med ni-tlerjevsko Nemčijo in Stalinovo sovjetsko Rusijo.
Proračun je v načelu sprejet
Odmevi gosposkega obnašanja nekaterih dravskih poslancev
Belgrad, 27. febr. Na današnji dopoldanski seji je bila po govoru finančnega ministra dr. Letice in niinisitra za socialno politiko Cvetkoviča zaključena debata o državnem proračunu za leto 1937—1938. Proračun jo bil sprejet s 192 proti 88 glasovom. Načelna razprava o državnem proračunu je bila silno živahna ter jo je v glavnem izkoristila JNS, ki ima v skupščini še svoje zadnje ostanke, ter jo pošiljala svoje najsposobnejše ljudi v borbo, ki eo imeli nalogo braniti Jugoslavijo, ne ono pravo Jugoslavijo, kakor si jo zamišljejo vsi pošteni Slovenci, Hrvatje in Srbi, temveč Jugœlavijo svoje zamisli, kakor so jo izvedli tako krasno pod vodstvom svojega šefa Zivkoviča. Svoje moštvo je stalno nadzoroval v skupščini podpredsednik JNS, senator Banjanin, deloma sam, deloma pa v spremstvu dr. Kramerja in Puclja. Toda ob tej priliki je treba vendar ugotoviti, da so starejši poslanci hrupno in šumno debato obdržali na dostojni višini. Ti govorniki so s svojega stališča odnosno s stališča strank, katerim pripadajo, govorili o načinu rešitve hivatskega vprašanja ter njihove kritike ne < '»stojajo v tem, da bi na primer Hrvat Hrvata blatil ali pa Sib Srba poniževal. Ta sramota je bila prepuščena samo nekaterim slovenskim govorni-keni. kakor Mravljetn, Komanu in dr. Novačanu, ki ■ o morali opljnvati še tiste svetle točke v naši zgodovini, kakor je majniška deklaracija. Še to so morali opljuvati ljudje r. nezaslišano nesramnostjo, ' " * " ' Večina poslancev je vzklikala: »Glodaj, gledaj, sta rade Slovonci!«
Gospod Rajko Turk
Toda ti umazani govori, ki so jih imeli slovenski poslanci, imajo tudi dobro stran, da pokažejo,
kakšne može pošilja JNS v Bclgrad. Tukajšnja jav-
nost je nainreč šele snoči mogla ugotoviti, da se je ua pr. poslanec iz bele Ljubljane spozabil tako daleč, da je v dvorani za časa govora dr. Vebleta vpri-zarjal take sceno, da so se vsi navzoči poslanci in občinstvo na galerijah zgražali. Ta poslanec je bil gospod Rajko Turk, ki se je v nekem trenutku ▼ sejni dvorani izpozabil tako daleč, da si je s časopisnim papirjem brisal "	•	'
Stalno jo tudi vpadal z neduhovitlmi medklici. Navzoči poslanec Kmečkega kluba mu je moral z obema rokama tiščati usta. Po seji je Bajko Turk vpil po skupščinskih hodnikih ter se je spravil po svoji stari navadi celo na »tarje«. Svoj odhod iz skupščine pa je na visokem stopnišču še oznanil
i gromovitim ..... . " , Poslanci vladne
večine so se zgražali nad takim početjem in so pustili Turka t krogu najožjih tovarišev. Tako zastopa belo Ljubljano in ugled stolnega mesta njen poslauec gospod Rajko Turk.
Na današnji seji je jx> prečitanem in sprejetem zapisniku govoril poslanec Lazarevič. Njegova pripomba k zapisniku ni bila sprejeta. Pred prehodom na dnevni red je odgovoril predsednik vlade dr. Stojadinovič na vprašanje poslanca Manfreda Pa-štroviča. Paštrovič je vprašal dr. Stojadinoviča, če je res, da je jugoslovanski poslanik v Bukarešti tudi prisostvoval pogrebu članov Železne garde. Predsednik dr. Stojadinovič je odgovoril, da je Pa-štrovič pač stavil to vprašanje na podlagi netočne vesti, ki jo je objavil nek list v Bukarešti, za njim pa inozemsko časopisje. Ta vest pa je uradno kategorično demontirana. l)r. Stojadinovič je izjavil: »Naš kraljevski poslanik ni prisostvoval pogrehu dveh članov Železne garde.« Za njim je govoril Pa-šrtrovit, ki je izjavil, da je a Stojadinovičevim odgovorom zadovoljen.
Govor Sinančnega ministra
Nato je skupščina prešla na dnevna red. Predsednik skupščine je podal besedo finančnemu ministru dir. Letici, ki je bil burno pozdravljen od poslancev vladne večine. Odgovarjal je na kritike posameznih govornikov k proračunu samem ter je predvsem odgovoril na kritiko manjšine finančnega odbora, ki trdi, da ee v našem državnem gospodarstvu izvaja prav za prav politika vsestranskega zadolževanja ter da je skupni znesek zadolžitve, ki je odobren od kr. vlade, dosegel vsoto 7 milijard Din. Minister pravi, da bi od te postavke v prvi vrsti oddelil zadolžitev z državnimi boni v znesku 1 milijarde 300 milijonov Din. Tu finančni minister citira pooblastilo v finančnem zakonu, da se v smislu določil zakona o državnem računovodstvu delajo blagajniški zapisi na podlagi proračunskih dohodkov. Dr. Letica izjavlja, da eo blagajniški boni pomonžo sredstvo glavne državne blagajne. Zapisi se izdajajo na podlagi proračunskih dohodkov dotičnega proračunskega leta, v katerem se izdajo s tem, da se morajo ali likvidirati v proračunskem letu ali pa v tekočem proračunu. Lani je bil uveden tudi tip dveletnih bonov, toda v praksi ni bil izkoriščen. Ti boni se ne morejo smatrati kot nova obremenitev ali pa zadolžitev izven proračuna. Taka pooblastila so bila v prejšnjih finančnih zakonih že pred desetimi leti. V ostalem pa je finančni minister v soglasju s finančnim odborom izjavil, da bo 1er. vlada znižala ta znesek na 500 milijonov Din. Manjšina finančnega odbora trdi, da se je država zadolžila za 160 milijonov Din na starem dolgu. Letica izjavlja, da smartra to številko
za izmišljeno, ker še ni določena vsota vseh dolgov sploh. Kr. vlada smatra,* da je izvršila s to uredbo veliko delo, delo, ki ei ga prejšnje vlade niso mogle niti upale lotiti. K poročilu manjšine finančnega odbora, ki kritizira postavko 3 milijarde 500 milijonov dinarjev, pravi dr. Letica, da sta tako večina kakor manjšina finančnega odbora čuli od vojnega ministra vsa potrebna pojasnila o postavkah, ki se tamkaj citirajo. Vse zahteve, ki se tičejo naše narodne obrambe, izhajajo iz več let nazaj. In če|>rav bi bila točna vsota 3500 milijonov, bi to morali smatrati kot naš nov napor, ki ga od nas zahteva varnost naših državnih meja. Toda to ni tako. Člani finančnega odbora so mogli na evojih sejah videti, da večina naših dolgov za potrebe naših obmejnih krajev izhaja že od leta 1935 ia že od prejšnjih let. Nova zadolžitev predstavlja samo neznaten znesek.
Finančni minister je vprašal opozicijo, če so izdatki za narodno obrambo »brez glave« in zgolj neskrupulozna politika in če je rešitev naših knifrr tov v okviru dolgov tudi »brez glave«. V evojih nadaljnjih izvajanjih je pojasnil ostale postavise, ki jih omenja v svojem poročilu odborova manjšina. Minister pravi, da je od 1 milijarde Din, ki je bila odobrena za prvi del izvedbe javnih del, angažiranih 812milijonov Din. Za isti znesek je država prevzela gotova dela. Ko se bo porabila cela milijarda in še onih 110 milijonov, bomo imeli protivrednost v novih objektih, ki bodo produktivnost našega gosjiodarstva potencirali ter okrepili državne dohodlce ter dotok javnih pro-ročunskih dohodkov.
Govor ministra Cvetkoviča
Nato je govoril minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ki je odgovarjal na posamezne kritike. Cvetkovič je uvodoma poudaril pravice, ki jih ima narodna skupščina, da kritikuje kr. vlado za časa proračunske debate.
Izjavil je, da je bilo najvažnejše in glavno vprašanje, s katerim se ie narodna skuj>ščina ba-vila v sedanji proračunski debati, hrvatsko vprašanje. Drugo vprašanje, tako vprašanje o gospodarskih in finančnih problemih je prišlo prav za prav na drugo mesto. Kot temelj za razpravo so govorniki vzeli vladno deklaracijo. Iz deklaracije so vzeli dva glavna momenta, onega, ki govori o urejevanju notranjih razmer v državi in drugega, ki govori o gospodarskem in finančnem zbližanju naroda in države. Minister Cvetkovič se tukaj ba vi z izvajanji nekaterih poslancev, ki so govorili o potrebi rešitve hrvatskega vprašanja ter dejal, da je teza pokojnega Starčeviča o enem narodu absolutno na svojem mestu, toda istotako moramo priznati, da je imel v pokojnem Radiču odličnega predhodnika. Takšna so dejstva iz preteklosti. Toda, če pogledamo v stvarnost, če pogledamo v dejstva. ki so danes tukaj, če rezumiramo dogodke zadnjih let našega skupnega življenja, moramo ugotoviti, in to se ne sme prikrivati, da med to zgodovinsko preteklostjo in stvarnimi dejstvi obstoja v resnici velika razlika.
Tukaj minister Cvetkovič omenja, da je bila ena pot in ta pot je bila ustvarjenje edinstva od zgoraj, druga pot pa je, pot ljubezni do naroda, ki hoče v tej državi živeti (Ploskanje in vzklika-uje: »Tako je!«) Mi smo imeli to politiko od zgoraj. naš narod je občutil «o politiko čvrste roke. občutil je politiko doktrine ter mislil, da je ta politika našla svoj popolni izraz ravno v predstavnikih s te strani, v predstavnikih JNS, v predstavnikih tako zvanih jugoslovanskih nacionalistov! (Odobravanje na desnici, protesti na levici.) V «em se najbolje odraža režim gosn. Petra Živkoviča, v tem so se tudi najbolj manifestirali režimi drugih parlamentarnih vlad. ki so prišle po padcu vlade Petra Živkoviča. Eden izmed govornikov s te strani ie dejal, da je režim Petra Živkoviča zapustil naiboljše spomine v državi. (JNS-arski poslanci vzklikajo: »Tako je!«).
Goepod'e, nadaljuje Cvetkovič, če je tukaj jjovor o 6. januarju in če moramo v 6. januarju gledati izraz želja pokojnega velikega kralja (vsi poslanci so tukaj vstali in vzkliknili: »Slava mu!«), v urejevanju naših razmer in v konsolidaclH našega državnega in narodnega edinstva, tedaj se tej veliki želi! vsi kla^iamo, toda ml smatramo, da je krona izven politike in da obstojajo odgovorne vlade (burno odobravanje na desnici), da obstojajo odgovorni nosilci politike in da oni svoje napake, napake svojega slabega dela nc smejo skrivati za visoko in vzvišeno osebnost krone (burno odobravanje). Ti delajo zelo slabo
uslugo državni misli in splošni nacionalni stvari. In ko je v tem domu eden izmed govornikov govoril o selekciji osebnosti, ko je govoril o onih, ki so oni režim izvedli, in da se novi kurz v politiki ne more izvajati z onimi, tedaj je ta govornik imel polno pravico, ko je govoril o selekciji osebnosti in o osebah, ki so nosile ta režim in kot edino odgovorne pred zgodovino za to, kar se je delalo (v dvorani je nastal nemir, zaradi česar je interveniral predsednik narodne skupščine te* pozval poslance, naj bodo mirni).
Minister Cvetkovič je izjavil, da se hoče podrobno baviti s tem režimom ter je med drugim dejal: »Vi vsi veste, kakšna nesigurnost je vladala za časa tedanjega režima. Politika črne roke je prinesla politiko peklenskih strojev ▼ Belgradu, Nišu in drugih mestih (poslanci z levice protestirajo). Minister Cvetkovič odločno nadaljuje: Politika čvrste roke nam je prinesla splošno nesigurnost in psihološko stanje, ko se je moral vsak vprašati in skrbeti za varnost in sigurnost te države. V svojih nadaljnjih izvajanjih pnbije očitke skupščinske opozicije, kako da bi sedaj vladalo isto tako stanje, kot za časa prejšnjih režimov in pravi, da v vsakem slučaju Jugoslovanska radikalna zajednica priznava popolno važnost hrvaškega vprašanja. Ona iskreno želi, da se to vprašanje tudi reši, ona bo storila vse, kar je v njeni moči, da se bo to vprašanje v resnici tudi rešilo. Toda za vsak sporazum je potrebno soglasje dveh etrani. (Centrum vzklika: »Tako je!«) Ne more se zahtevati popuščanje z naše strani, a da ona druga stran ne bi ničesar jJopuščala (odobravanje v sredini in na desnici). Če bo dobra volja na obeh straneh, se bo sporazum tudi v resnici napravil. (»Tako je!«)
Vprašanje je zelo težko. Moramo imeti potrpljenje in izogibati se moramo vsaki nervoznosti pri reševanju tegn vprašanja. Mi homo vložili svojo najboljšo voljo, Izvršili bomo skrajne napore, dali homo tudi gotove koncesije, toda tu so meje, meje so svetinje, preko katerih tndi mi ne moremo iti. Meje o vprašanjih, o katerih se ne more rozprav-ljnti, o vprašanjih, o katerih se ne more pogajati. Mi v tem pogledu zahtevamo vaše zaupanje, da lahko nadaljujemo delo za rešitev vseh notranjih vprašanj, pa tudi hrvaškega vprašanja. Toda mi moramo pri rešitvi te*a vprašanja biti popolnoma objektivni, prevzeti moramo nase popolno odgovornost, istočasno pa moramo tudi odkrito in javno priznati vse napake, ki so se v teni vprašanju storile v preteklosti in nn podlagi te napak, na podlagi te stvarnosti, ki obstojajo, moramo iti k resnemu reševAnju tega vprašanja.
Nato je Cvetkovič v svojih obširnih izvajanjih kritiziral postopanje prejšnjih režimov in je navedel za lo konkretne dokaze, kako so prejšnji režimi preganjal! vse svoje nasprotnike In jih protizakonito zapirali. Pobil je ludi očitke, da so ee poslanci oklenili vlade samo iz osebnih koristi. Pravi, da
so Jevtiča poslanci zapustili radi tega, ker on sploh ni imel nobenega programa ter so se takoj po sestavi te vlade in j>o objavi njene deklaracije opredelili za njo. Minister Cvetkovič (»udarja nadalje delo sedanje vlade na ureditvi notranje-političnih razmer in pravi, da vlada odločno nadaljuje svoje delo, ki ko pripeljalo do popolne sloge med prebivalstvom v vsej državi. Nadalje odgovarja na očitke opozicije radi tega, ker vlada še ni izdelala političnih zakonov. Odločno je izjavil, da bo vlada te zakone izdala In sicer v emislu jiooblastil, ki jih že ima in ki jih bo še imela in sicer tedaj, ko bodo razmere to dovolile.
V svojih nadaljnih izvajanjih ee je dotaknil tudi najvažnejšega vprašanja, ki ga sedaj obravnava naša javnost, to je -prašanje konkordala, ki ga je sedanja vlada predložila v ratilikacijo narodni skupščini.
Glede konkordata je minister Cvetkovič izjavil dobesedno sledeče: »Kraljevska vlada je v konkor-datu prevzela na sebe dediščino iz preteklosti. Ona se zaveda odgovornosti ter prevzema popolno odgovornost za bodočo rešitev tega vprašanja. Kra-lejvska vlada ne more dovoliti in «udi ne bo do volila, posebno pa ta dom ne sme tega dopustiti, da bi lo vprašanje reševala in o njem govorila ulica, da bi to vprašanje postalo predmet strankarskih pogajanj in strankarske agitacije. To vprašanje ne sme bili predmet reševanja ulice, «emveč mora bili stvar tega doma. ki ga bo rešil tako, kakor osnovni interesi države zahtevajo in kakor zahteva popolna enakopravnost vseh priznanih ver v naši državi (Odobravanje in ploskanje pri večini). In namesto, da se to vprašanje razpravlja pred tem forumom, ki je za to merodajen, vidimo, da je to vprašanje postalo predmet za nedovoljeno agitacijo ter mislim, da je kraljevska vlada postopala pravilno, ko je konkordat predložila narodni skupščini in ga poslala posebnemu skupščinskemu odboru v pretres in rešitev.
Živto dr. Korošec!
Minister Cvetkovič je obsodil tudi vso gonjo, ki so jo possmezni poslanci vprizorili na voditelje naroda, tako predvsem na predsednika kraljevske vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, notranjega ministra dr. Korošca
in prometnega ministra dr. S p a h e. Minister Cvetkovič je obširno govoril o vseh zaslugah dr. Korošca za ustanovitev nase države in se čudil očitku, da ima minister dr. Korošec Slovenijo v eksploataciji, ko je pa vendar znano, da je že desetletja gosp. dr. Korošec neosporni voditelj slovenskega naroda in da ima najmanj 70% Slovencev za seboj, torej ogromno večino. Dr. Korošec je danes tudi najboH legitimni predstavnik Slovenije. Gosp. minister Cvetkovič tudi poudarja, da se je tu navajala bridka neresnica in dejstva, ki se morajo javno s tega mesta obsoditi (Tukaj so poelanci vladne večine in JRZ priredili burno ploskanje ter vzklikali: »Živijo dr. Korošec!).
Minister Cvetkovič je odgovoril tudi na očitke, s katerimi je skupščinska opozicija hotela spraviti sedanjo kraljevsko vlado v zvezo z raznimi umazanimi aferami prejšnjih režimov. Minister Cvetkovič je tukaj predvsem omenil na-šičko afero in je uporabil iste argumente, s katerimi je že svojčas zavrnil vse lažnjive očitke. Tudi vprašanje Fenixa je razčiščeno. Ze davno, predno se je še moglo slutiti o kakšnih nepravilnostih in nerednoslih pri centrali tega društva, 60 osebe, ki jih je opozicija imenovala, izstopile iz odbora tega društva.
Končno je Cvetkovič dejal, da mora omeniti snmo še nekaj važnih vprašanj, katerim doslej še ni nobena vlada poklonila toliko pozornosti kakor sedanja, to so predvsem socialni problemi. V vseh leh vprašanjih bo minister Cvetkovič obširno govoril ob priliki proračunske debate za ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Nazadnje je pozval poslance, da vsled takšnega dela sedanja kraljevska vlada zasluži popolno zaupanje narodne skupščine in izraža upanje, da bo ogromna večina narodnih poslancev glasovala za proračun, ki ga je kraljevska vlada predložila.
Poslanci JRZ in vladne večine so ministru Cvetkoviču in članom kraljevske vlade priredili trajne ovacije, nakar je predsednik narodne skupščine g. Slovan čirič izjavil, da je pretres proračunskega predloga načelno zaključen in je odredil poimensko glasovanje.
Proračun sprejet
Skupaj je glasovala 280 poslancev, od tega 192 za proračun, 88 pa proti.
Današnqja seja narodne ekuj^čine je bila nato zaključena in bo prihodnja sklicana ▼ pone-neljek zjutraj ob 8 ,
Seja senata
Belgrad, 27. febr. m. Seja sesata je «klicana za 2. marca. Na dnevnem redu j« določitev dnevnega reda za prihodnje eejo.
Domači odmevi
Govor slovenskega kulturnega delavca
Gosjx>d Anton Novačan, ki je po svoji diplo-matični karijeri nevarne parkete inozemskih salonov zamenjal z domačimi deskami parlamenta, kjer neugnane sile njegovega bujnega temperamenta lahko nemoteno pridejo do veljave, je spustil v narodni skupščini govor, ki se ' dostojno pridružuje njegovim podvigom na drugih poljih javnega udejstvovanja. Topot se je lotil kulturne zgodovine slovenskega naroda in je mahal po klerikalizmu, po Vatikanu in Katoliški akciji, kakor bi cepil drva ali pri »Kolovratu« čistil bojno polje: »deset jih pade, kjer jiorine«, kakor j>oje Koseski. Razodel je strmečim bratom Srbom, da je na Slovenskem vsakdo, kdor je šel mimo križa pa se mu ni poklonil, bil pretepen ali ubit; virov ni navedel, razun svojega še neobjavljenega romana »Ulrik Celjski«, v katerem bo baje tudi več oseb ubitih in pretepenih, ker gosfiod Novačan ljubi saine krepke stvari. Zato mu bele cerkvice in kapele na iiribih, kakor je povedal, ne ugajajo, ker so prenežne; vrhtega pa je on framason, kakor iz njegovega lastnega priznanja izvemo: »vsa stoletja«, tako je rekel, »je med Slovenci tlela framasonska misel,« toda šele v njem je našla svoj najkrepkejši izraz. Ko se je lak<5 poslanec Novačan, da rabimo njegov lastni sočni izraz, zadostno »nažrl« farjev, rimskega kle-rikalizma in konkordata ter ovekovečil pred srbskimi kolegi svoj lastni narod kot narod samih sužnjev, je izjavil, da je bil njegov namen »pro-svetliti narod v nacionalnem duhu«... V nacionalnem duhu je bilo tudi, da je v tem svojem govoru smešil majniško deklaracijo in prizadevanja slovenskega katoliškega ljudstva za lastno svobodo in neodvisnost sploh; na koncu pa se je, kakor pravi stenografski zapisnik, poklonil globini srbske duše... Kaj si je neki poštena srbska duša mislila, ko je poslušala, kako slovenski človek svoj lastni narod tako »proslavlja«? Najbrž je zardela namesto gospoda Novačana.
Kako se to vjema
Poslanec Ivan Prekoršek je prevzel težko nalogo, da kot zastopnik JNS pokaže veliko ljubezen te stranke do slavnega hrvatskega plemena, zakaj narod Hrvatje še danes niso in ne morejo ter ne smejo biti, kakor nam »Jutro« večkrat v evojem uvodnem članku »sub rosa« iz ust svojega znanega najkompelenlnejšega ideologa čistega in pravega jugosiovenstva pove. Zato je pač tembolj zanimivo, kako je g. Prekoršek rešil ta problem, ki je za vsakega jugoslovenskega uuitarista podoben kvadraturi kroga. Razodel je skupščini doslej nepoznani aksiom, da se more ugoditi vsem upravičenim zahtevam Hrvatov le tako, če se te zahteve izpolnijo! To je vsekakor modrost, vredna Talesa Mileškega. Nadalje je izjavil poslanec Prekoršek ,da »morajo Hrvatje dobiti resnično enakopravni vpliv na vodstvo države, lako da bodo imeli jasen občutek, da so kakor Srbi, tudi oni gospodarji v državi, kar velja ludi za Slovence«. Toda JNS, ki ji je Ivan Prekoršek najzvestejši pristaš, ves čas, kar obstoja, trdi, da ni ne Hrvatov, ne Srliov, ne Slovencev, ki jiomenijo zgolj preživela, naravni smrti zapisana plemena, ampak da so si medseboj popolnoma enaki ter eno In islo, to je Jugosloveni, ki so itak že vsi popolnoma enakopravni, in od katerih ne eni ne drugi ne morejo imeti nobenega občutka, da ne bi bili go-sjiodarji v državi, ker gos|)odarjl so itak vsi Jugosloveni brez razlike. To načelo je evangelij jugoslovenskega unitarizma, na katerega mora prisegati vsak Jugoslovan, in od katerega ne sme ijihče odstopiti, ako hoče veljati za državotvoren patriotičen element. G. Prekoršek bi torej moral veljati po taki separatistični izjavi, ki priznava Hrvale, Srbe In Slovence kot tri skupine, ki imajo vsaka popolno politično enakopravnost in politično individualnost, ki je nujen predpogoj za to, če se govori o |>olitični enako|)ravnostl, kot separatističen in edinstvenemu narodu ter državi
skrajno nevaren element. Bržčas se je na to sjxminil tudi g. poslanec sam, ker je svoj govor zaključil z izjavo, da »jugoslovenski nacionalisti visoko cenijo hrvatski d e I edinstvenega jugoslovenskega naroda, ker vedo, da brez njegovega pozitivnega sodelovanja, tega dela namreč, Jugoslavija in njen edinstveni narod ne moreta živeti in napredovati...«
Tako je torej v par minutah po solističnem hokuspokusu g. Prekorška politično samosvoj hrvatski narod zopet postal samo del naroda, oziroma pleme, za kar ga je JNS vedno tudi smatrala v svoji politični praksi, kadar je bila na vladi In hrvatsko vprašanje reševala s policijskim pen-drekom in nagobčnikom JNS cenzure... Obenem pa je tudi »Jutro« preskrbelo, da hrvatotilske izjave in simpatije poslanca Prekorška vsaj omili, ko v isti številki z veliko nejevoljo ugotavlja, da se Hrvatje niso odrekli ničemur in da slejkoprej stojijo na stališču, da so imeli svojo hrvatsko državnost, svojega bana in svojo politično individualnost, kakor piše glasilo Hrvatske seljačke stranke »Hrvatski dnevnik« v polemiki proti Adamu Pribičeviču, ki je te dni pisal, da so se Hrvatje jx> zjedinjenju odrekli marsičemu. To seveda ni prav, če se niso ničemur odrekli, kakor trdi »Hrvatski dnevnik«, saj je za skupno državo le treba marsikaj žrtvovati in je »Hrvatskemu dnevniku« ta nesrečni izraz najbrž le v vročini polemike ušel — toda »Jutro« seveda misli, da bi se bili Hrvatje morali odreči prav vsemu, tudi svoji hrvatski narodni zavesti — žrtev, ki je država od njih ne zahteva. To nestrpno »Jutrovo« stališče je vsekakor v čisto zavestnem nasprotju s tem, kar je govoril v skupščini jutrovski poslanec Prekoršek o upravičeni zahtevi Hrvatov po politični enakopravnosti — saj so f»o »Jutrovi« nespremenjeni in nespremenljivi jugoslovanski dogmatiki Hrvati Srbom in Slovencem jiopolnoma enaki kot ena sama kompaktna, enorodna in enodušna ter brez-različna nacija... Gospod Prekoršek bo torej na prihodnjem sestanku JNS v Kazini vsekakor dobil ukor.
*
Belgrad, 27. febr. AA. AA. Paroplovna družba Prekomorska plovidba s Sušaka je pred kratkim kupila na Angleškem novo trgovsko ladjo, ki je pri krstu dobila ime »Kupa«. Ladja ima 8150 ton in je opremljena z najmodernejšimi napravami ter je že odplula na svojo prvo pot v Laplato v Južni Ameriki. Prekomorska plovidba je bila ustanovljena leta 1890 in spada v vrsto naših najstarejših pa-roplovnih družb. Z nakupom ladje »Kupa« si je povečala svoj ladijski park na štiri popolnoma nove
trgovske ladje, vse iste teže.
★
Ljubljana. 27. februarja.
Pokojnine bo izplačevala pošta Ljubljana f dne 2. marca t. 1.
Vremenska poročila
Zveza za tujeki promet v Sloveniji, Ljubljana, Tujsko-prometna zveza v Mariboru, Jugoslov zim-eiko-športnega saveza, Slovenskega planinskega društva in Meteorološkega inštituta ljubljanske univerze, po stanju z dne 27. lebruarja 1937, ob 7. uri zjutraj:
Radeče: —1, oblačno, mirno, 60 cm enega, sren.
Planica: 0, oblačno, mirno, 70 cm enega, eren.
Kranjska gora: —1, oblačno, mirno, barometer pada, 35 cm juž. snega, skakališče uporabno.
Vršič, Krnica: 150 cm enega, sren.
Pokljuka: —2, oblačno, 110 cm enega, srež, mala in srednja skakalnica uporabljiva.
Bistrica, Boh. jez.: +1, oblačno, 15 cm'enega, srež.	- .
Dom na Komnl: —4, oblačno, 220 cm enega.
Dom na Koicah: —6, oblačno, 70 cm enega.
Dom na Krvavcu: —4, oblačno, 70 cm snega.
Zemunska vremenska napoved: Toplo vreme.
Pretežno oblačno L nekaj dežja tu pa tam.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblačno, padavine, milo.
Odgovor poslanca dr. Vebteia klevetnikom slovenskega naroda
Na »govore« gg. Mravljeta in dr. Novačana je odgovoril poslanec JRZ dr. Veble v obširnem govoru: Dr. Veble je temeljito obračunal e slovenskimi opozicionalnimi poslanci, ki so na doslej nezasllian način blatili najlepša poglavja narodne samobitnosti.
Obrekovalci Slovencev
Med drugim je v svojem govoru izjavil, da so slovenski opozicionalni poslanci v osmih urah prikazovali politično in gospodarsko stanje v Sloveniji na takšen način, ki niti malo ne odgovarja zgodovinski resnici ter o dejstvih, na način, ki niti malo ne služi na čast našemu imenu in ugledu, ki ne služi na čast Slovencem v tej državi. »Meni je žal,« je nadaljeval dr. Veble, da se je našel tudi slovenski poslanec (Mravlje), ki ie na seji 24. t. m. citiral članke lista »Slovenec« z dne 1. in 4. julija 1914, glasila tedanjega politika dr. Ivana šušteršiča na Kranjskem in je prikazoval stvari, kakor, da med politiko dr. Šušteršiča in dr. Korošca ni bilo nobene razlike, da je Korošec v onem časn osebno in politično odgovarjal za smer in članke lista »Slovenec« in celo, da ni bilo nobene razlike med citiranimi članki »Slovenca« od 1. do 4. julija 1914 in majsko deklaracijo z dne 30. maja 1917.
Resnica je, da |e bil dr. Anton Korošec leta 1914 voditelj spodještajerskih Slovencev in da se je nahajal s svojim tovarišem in prijateljem dr. Janezom Ev. Krekom, duhovnim tvorcem dekla-racijske politike in največjim apostolom jugoslovanske politične orientacije, ves čas svetovne vojne v največjem političnem sporu s tedanjo avstro-filsko organizacijo dr. Ivana Šušteršiča.
Res ie, da je bil dr. Korošec najtesneje povezan s svojim tovarišem dr. Krekom, ter sta bila oba ie mnogo let pred svetovno vojno za tesno sodelovanje z brati Hrvati in Srbi na kulturnem, gospodarskem in političnem polja.
Laž in perlidnost
u
tt
Zaradi tega je vse to, kar se ie v tem visokem doma izneslo proti dr. Korošcu velika laž in perlidnost, preračunana za one, ki mogoče ne poznajo zgodovine, ker dr. Korošec leta 1914. ni bil odgovoren urednik, niti lastnik »Slovenca«, niti ni bil politično odgovoren za smer tega lista tedaj. Treba je torej objektivno priznati zgodovinsko resnico, da smo Slovenci že desetletja pred svetovno vojno sistematično vodili nadvse težko nacionalno borbo na področju stare avstroogrske mo-naiûije za svoi obstoj, da ta borba proti Nemcem, Italijanom in Madžarom ni bila niti malo lahka, da je zahtevala ogromne duševne žrtve, ter da ie ta borba dosegla višek ravno za časa svetovne vojne. Ta borba Slovencev proti nadoblasti tujcev, proti Dunaju, borba za ohranitev jezika in vere ter nacionalni individualnosti v najtežjih razmerah in z neenakimi sredstvi je zabeležena v naši narodni zgodovini, je zabeležena v naši knjigi z zlatimi črkami. To so bili najlepši dnevi naše zgodovine in oni, ki mečejo klevete na to našo borbo, postavljajo sebe T zelo suml|ivo svetlobo. Če so nekateri pozabili zgodovino in ljudi. U eo posvetili vse svoje življenje naroda, tedaj, dovolite, da vam podam samo par slik iz one ianaške dobe, na katero mora biti ponosen ne samo dr. Korošec, temveč tudi vsak Slovenec.
Leta 1913. se je vršil velik narodni tabor v Smihelu pri Pliberku na Koroškem. Na tem taboru je govoril tudi pokojni g. dr. Janez Ev. Krek, ki je med svojim govorom z govorniškega odra pokazal z roko v smeri proti Dunaju ter dejal dobesedno:
»Bratje in sestre, tam na severa, tam je mrazl« Potem ee je obrnil na drugo stran ter ie pokazal z roko proti jugu in zgovoril besede:
»Tam na (nga, tam ie toplo, tam je naše solnce.«
To je bilo za časa prve balkanske vojne, leto dni pred svetovno vojno. In nato je prišla svetovno voina z vsemi strahotami.
Dr. Korošec
in mainiška deklaracija
Leta 1917. je bil izvoljen dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu za predsednika jugoslovanskega kluba, v katerem so tedaj bili poleg slovenskih tudi hrvatski narodni poslanci dunajskega parlamenta. 30. maja 1917. je proglasil dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu zgodovinsko važno proklamacijo, v kateri je v imenu vseh narodnih poslancev združenih v jugoslovanskem klubu zahteval na temelju narodnih načel in hrvatskega narodnega prava zedirjenje vseh pokrajin v monarhiji, v kateri živijo Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojno, od vsega gospodstva_ tujih narodov svobodno narodno telo. To deklaracijo so podpisali vsi slovenski nar. poslanci kot tudi hrvatski narodni poslanci dr. I.aginja, Špinčič, dr. Čingrija, dr. Dulebič, Jure Biankini, dr, Ivčevič, dr. Tresič-Pavičič, prof. Perič, dr. Smodlaka in Baniak.
Zgodovinsko dejstvo ie, in to zelo dobro vedo gg. od levice, da so besede »pod habsburškim že-zlom« bile stalno v deklaraciji samo iz praktičnih razlogov, ker bi drugače ne bilo mogoče izvesti velike akciie med narodi. Na podlagi te deklaracije je bila organizacija v narodu za veliko navdušeno borbo za osvoboditev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na področju bivše avstro-ogrske monarhije mogoča. Ta akcija je zajela vse jugoslovanske narodne kraje brez razlike na strankarsko pripadnost. 28. marca 1918 je bil v Ljubliani velik manifestacijski shod, na katerem so izročile slovenske žene preko svojih zastopnik nad 200.000 podpisov za deklaraciio. Na tem shodu ie bil navzoč tudi takratni ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, voditelj slovenske narodne napredne stranke, tudi dr. Albert K r a m e r, sedanji tajnik JNS. Dr. Kramer se ie na tem shodu zaprisegel^ v Imenu narodno napredne stranke, ter ie obliubil: da se sedaj, ko smo se med seboj prijateljsko povezali, nikoli več ne bomo razvezali.
Mislim, da je velika nacionalna sramota, da se po 19 letih slovenski poslanec na tako nezaslišan način spozabi, da potvarja zgodovino in meče klevete, in to poslanec, ki ie 1. 1920. za časa volitev kandidiral na listi komunistične stranke. Dr. Korošec ie bil tedaf voditelj vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na področju bivše avstro-ogrslre monarhije.
Mislim, da ni treba tukai posneti govora dr Antona Korošca ki ga ie imel v Narodnem veču v Zagrebu, ker so to nam vsem znana zgodovinska dejstva. Dovolite mi eamo kratek citat od 12. junija 1917. ko je bil na Dunaju v parlamentu in ne oziraje se prav nič na svoio osebo, naravnost povedal:
»Mi hočemo svobodo. Nimate dovolj vislic in pušk, da bi mogli vse postreliti in pobesiti, ker
vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi hočejo skupno svobodo, skupno življenje in delo v skupnem doma in prosimo brate Čehe, Ukrajince io Poljake, da nam bodo naklon|eni ln jim obljubimo tudi od naše strani, da jim ostanemo zvesti. Zvestoba za zvestobol«
„Dvignite glave!"
Gospodje, ko je klonil ves narod, ko je bil ves narod obupan, tedai je bil Korošec pogumen b se je ponašal kakor vodja ter ie sredi strojnih pušk ia karabink zaklical:
»Dvignite glave, ker se približuje Vaše odrešenje«.
Kdo se ne spominja onih dni, ko ie smel vsakdo po zidovih čitati napise: Nieder mit dem Hoch-verrater dr. Korošec!) Dol z veleizdajalcem Korošcem!). Kolike so bile njegove zasluge in njegovi napori za osvoboditev, dokazuje triurni, ki ga je doživel takoj po osvoboditvi, ko so v Ljubljani narodne dame, ki so imele pri pobiranja podpisov za deklaracijo, največ zaslug, izpregle konje in se same vpregle j kočijo, v kateri se je vozil dr. Korošec. Tak triurni in zahvalo, je redko kdo doživeL
Sedanji vladi se mora priznati, da je ostala zvesta programu, izraženem v deklaraciji od dne 4. julija 1935. Tedanje stanje v državi tako v zunanji kakor v notranji politiki se je znatno zbolj-šalo. Pomisliti je treba samo, kako težko poliUčno ozračje ie vladalo pri na« pred in po petomajskih volitvah. Postopoma ee vračamo nazaj k zakona in v zakonitost
Premestitve sodnikov
Kdo je prvi začel e premeščanjem sodnikov, profesorjev, učiteljev in državnih uradnikov v Sloveniji iz političnih razlogov? Ali ni bil to režim, ki so mu mnogi tukaj sedeči gospodje pripadali v letih 1932, 1933, 1934? Pod sedanjo vlado ee ie vrnilo v banovino 20 sodnikov in pripravnikov, ki so bili prestavljeni pod prejšnjimi režimi iz Slovenije na področja drugih apelacijskih sodišč. Med njimi je bil tudi g. Pipenbacher in Planinšek, znana delavca na sokolskem polju. Večina od teh ni pripadala sedanji skupini JRZ. Z ukazom o premestitvi je bilo 2. septembra 1936 18 sodnikov prestavljenih po prošnji, 21 po sluZbeni potrebi in to po večini na višje položaje. Opozicija ve, na kakšen način so bili upokojeni 1. 1933 vsi sodniki upravnega sodišča v Celju, ker so razveljavili sklep banske uprave т Ljubljani, e katerim so bili poslani dr. Korošec, dr. Natlačen, dr. Kulovec in dr. Ogrizek v internacijo.
Premestitve učiteljev
Sedanji vladi se očita, da preganja posebno učiteljstvo v Sloveniji in da je bilo za časa tega režima iz političnih razlogov prestavljenih eamo v Sloveniji do 1200 oseb. Isto se očita, da so bili učitelji prestavljeni iz razlogov, ker so bili Sokoli ali pristaši opozicije. Nekoliko govornikov je omenilo tudi posamezne slučaje, med njimi primer učiteljice	Na podlagi točnih
podatkov lahko trdim, da je bilo 1. 1935 in to samo v dravski banovini prestavljenih učiteljev in učiteljic po prošnji: 351, po elužbeni potrebi: 201, za kazen pa: 2. L. 1936 po prošnji: 411, po službeni potrebi: 91. Od skupnega učiteljskega osobja, ki znaša nad 4000, je bilo torej po službeni potrebi prestavljenih 292, dva učitelja pa po kazni, po prošnji pa 762, kar pomeni, da je bilo po prošnji prestavljenih okoli 70%, po elužbeni potrebi pa 30%. Od vseh učiteljev in učiteljic v Sloveniji, jih je samo 4%, ki niso Sokoli, 96% pa ie Sokolov. Razumljivo je, da zadene vsaka premestitev po prošnji ali po službeni potrebi tudi na Sokola.
Preganjanja političnega značaja so se pa za-ree vršila pod prejšnjimi režimi. Da ne pozabimo: pod prejšnjimi režimi je bilo v Sloveniji razpušče-nih nič manj kot 293 prosvetnih društev, nadalje nad 130 cestnih odborov, odstavljenih nad 1000 županov in razrešenih okoli 10.000 občinskih odbornikov. 4 odlični voditelji slovenskega naroda pa so bili v internaciji. 26 profesorjev je bilo predčasno upokojenih, 26 enostavno odpuščenih iz službe. Med njimi profesorji z družinami. 11 je
Bc&z Jtcuda za Ae6i -JU&z jtcvauiôdi za Tvoje ftccilot
Vsako nasilno odpravljanje nesnage pri pranju škoduje perilu. Perite zato s Schichtovim Rodionom, ki varu|e perilo in Vom prihrani naporno delo. Radion je popoln proizvod za nego perila Uporaba je zelo preprosta
1.	Raztopite Radion v mrzli vodi.
2.	Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut
3.	Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snez-nobelo.
Schichtov
RADION
P 0%0 L N A NEGA PERILA
bik) prestavljenih v druge banovine. Koliko učiteljev in učiteLjic je bilo prestavljenih iz političnih razlogov, je danes težko ugotoviti. Mnogo jih ie, ki eo bili odtrgani od svojih žena in otrok zaradi premestitve v južne kraje. Nerazumljivo je, kako je mogoče govoriti danee o kakšnih političnih preganjanjih v Sloveniji, ko narod sam vidi, kakšno je resnično 6tanje. Res je eamo to, da so ee e premestitvami popravljale eamo stare krivice.
Litija
Osebna vest Župnija Litija jo bila podeljena sedanjemu župnemu upravitelju g. Vinku Lov-šin.u, kateremu k imenuvanju prav srčno čestitamo z željo, da bi dolgo vrsto let uspešno z njemu lastno vnemo in veseljem vodil litijsko župnijo v čast in slavo božjo ter v blagor faranov.
Smrtna kosa. V ljubljanski bolnišnici je umrla komaj 12 let stara učenka litijske ljudske šole Marija Pernišek, hčerka preddelavca iz Gradca pri Litiji. Bila je marljiva, mirna deklica. Pokopali so jo na ljubljanskem pokopališču. — V Litiji pa je umrla ga. Fani Tiran, vdova po pred letom dni umrlem urarju. Ob veliki udeležbi pogrebcev smo jo pokopali na litijskem pokopališču.
Zgubil je na potu iz Grmač v Litijo upravitelj grmaškega veleposestva barona Apfaltrerna ing. Oton Strzelba svojo listnico s 3300 din in raznimi dokumenti ter zasebnimi pismi.
Iz žrebčarne, kjer je prezimovalo okrog 50 žrebcev, pošiljajo te dni te plemenite živali na vse strani naše banovine na razne plemenske postaje, tako da bo v kratkem žrebčarna domala izpraznjena. Sedanji upravitelj g. ing. Ivan Hvastja temeljito preureja prostor pred ponoviškim gradom, kamor je v lepih vrstah nasadil razna sadna drevesca, tako da bo vhod na grad čim lepši.
26.700 sadnih polovični ceni
Kmetijski oddelek banske uprave je v smislu § 27. o pospeševanju kmetijstva za letošnje leto do'''čil dobavo 26.700 prvovrstnih sadnih drevesc po polovični ceni. To drevje bo razdeljeno prvenstveno v one kraje, kjer je zgodnji jesenski sneg napravil veliko škodo in polomil številno sadno drevje. Akcija za prijavljanje naročil za ta sadna drevesca je že zaključena, hkrati pa so s to veliko dobavo izčrpana vsa v ta namen razpoložljiva denarna sredstva. Banska uprava bo drugo leto to nadvse važno akcijo za izboljšanje našega sadjarstva nadaljevala in bo upoštevala pri razdeljevanju dreves tiste sadjarje, ki bodo prizadeti morda po ujmah, kakor tudi one, ki so bili z letošnjo razdelitvijo deloma prikrajšani. — Sadno drevje bodo dobavile banovinske kmetijske šole v Rakičanu, Sv. Juriju ob juž. žel.. Grmu pri Novem mestu in Mali Loki, nadalje banovinske drevesnice v Leskovcu pri Krškem, Kostanjevici na Dolenjskem, Pekrah pri Mariboru, v Kapeli pri Radencih, banovinska žrebčarna v Ponovičah pri Litiji in banovinsko zdravilišče v Rogaški Slatini.
Cena za to prvovrstno sadno drevje znaša 4 din za drevo. Poleg tega prvovrstnega sadnega drevja bo dobavila banovinska kmetijska šola Ra-kičan še 2000 drugovrstnih jablan po polovični ceni 2 din za drevo. Od teh dobijo najsiromašnejši sadjarji v okraju Črnomelj 1400 dreves, v okraju Novo mesto pa prvenstveno Suha Krajina 600 drevesc. — Razdelitev sadnega drevja po ostalih okrajih pa je sledeča: Brežice dobe 1100 jablan, Celje 204 jablane. Črnomelj 105 jablan, 20 breskev in 10 črešenj, Kamnik 912 jablan, Kočevje 1300 jablan, 60 hrušk in 10 češenj, Konjice 1000 jablan. Kranj 850 jablan. Krško 2500 jablan, Laško 1767 jablan in 250 hrušk. Litija 1000 jablan, Dolnja Lendava 1350 jablan. Ljutomer 883 jablan. Logatec 870 jablan. Ljubljana 1115 jablan, Maribor-desni breg 1200 jablan. Marlbor-levi breg 1015 jablan. Murska Sobota 1000 jablan. Novo mesto 1600 jablan. Ptuj 1200 jablan, Prevalje 1039 jablan, Slovenjgradec 745 jablan in Šmarje pri Jelšah 2200 jablan.
Sadno drevje bodo, ko pride čas, razposlali na okrajna načelstva odnosno ua naslove, ki so jih
drevesc po
Tehtna podpora banske uprave za razširjenie sadiereje
naročniki določili. Prevoznino za sadno drevje bodo v glavnem nosili ponekod okrajni kmetijski odbori, drugod pa posamezniki. Upajmo, da bo lepo število prvovrstnega in novega sadnega drevja obogatilo sadovnjake širom Slovenije in tako tudi povečalo dohodke, ki jih ima naš kmet od sadjereje.
Letošnje birmovanje v ljubljanski škofiji
Letos bo prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rož-raan opravil kanonično vizitacijo in delil zakrament sv. birme v naslednjih župnijah:
L Dekanija Smarije:
ŠL Vid, v nedeljo 11. aprila; Žalaa, v ponedeljek 12. aprila, Kopanj, v torek 13. aprila; St. Jurij, v sredo 14. aprila; Šmarije, v četrtek 15. aprila; Lipoglav, v pctak lb aprila; Polica, v soboto 17. aprila; Višnja gora, v nedeljo 18 aprila; Stična, v ponedeljek 19 aprila: Javor, v četrtek 22. aprila.
П. Dekanija Kamnik:
Kamnik, v nedeljo 2 maja; Stranje, v ponedeljek 3 maja, Gozd, v torek 4. maja; Mek'nje, v sredo 5. maja; Mengeš, v četrtek 6. maia; Homec, v petek 7. maja; Rova, v soboto 8 maja; Domžale, v nedeljo 9. maja,- Ihan, v ponedeljek 10 mija; Dob, v torek 11. maja; Vranja peč, v sredo 12. ma;a; Motnlk, v četrtek 20. maja; Špitalič, v petek 21. maja; Zgornji Tuhinj, v soboto 22 maja; Šmartin, v nedeljo 23 maja: Sela, v ponedeljek 24. maja; Nevlie, v torek 25. maja; Tnnice, v sredo 26. maja; Vodice, v nedeljo 30. maja; Komenda, v ponedeljek 31. maja.
Ш. Dekanija Ribnica:
Ribnica, v nedeljo 6. junija; Dolenja vas, v ponedeljek 7. junija; Grčarice, v torek 8. junija; Gla-žuta, v sredo 9. junija (obisk); Loški potok, v četrtek 10 junija; Draga, v petek U. junija; Gora, ▼ soboto 12. junija; Sodražica, v nedeljo 13. junlia; Velike Poljane, v ponedeljek 14. junija; Sv, Gregor, v torek 15. junija; Turjak, v sredo 16. junija; Rob, v četrtek 17. junija; Dobrepolje, v petek 18. junija: Struge, v soboto 19. junija; Velike Lašče, v nedeljo 20. junija, Škocjan, v ponedeljek 21, junija.
IV. Dekanija Litija:
Zagorje, v nedeljo 27 junija (samo birma); Kresnice, v torek 29. junija.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in
glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda ie od davnine preizkušeno domače sredstvo Prava »Franz-Jožefova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogt. reg 8. br. 10474/33.

8'avko Tomerlin in: Zegnanje. — Tomerlln j« man hrvatski folklorlst 8 nvnjim nmlrjenlm slikanjem se je izmaknil modernim «trajam in vplivom »»r najbolj toi! za ugodnim razpoloženjem kar mu je zmerom priklicalo mnogo obiskovalcev. — Rešuje tudi težje slikarske probleme zlasti glede kolorističnih elektov in občutlji vega utansiranja barvnih tonov.
Položnice
prilagamo * današnji izdaji »Slovenca« za ree poštne naročnike, da ae z njo poravna naročnina za čas od 1. marca 1937 dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. — Prosimo vljudno vse prizadete, da se položnice poelužijo čim prej mogoče, da uc bo ovire pri dostavljanju lista.
Po teh položnicah p. n. naročniki, ki morda nimajo pri roki prave položnice, tudi lahko plačajo naročnino za »Ponedeljski Slovenec«, vendar naj na vrhu srednjega dela to izrečno
pripomnijo.
Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtnonezgodne podpore samo dediči onih p. n. naročnikov, ki so imeli ob času nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda.
Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno nc potrebovati, naj jo shranijo za prihodnje plačilo aH naj pridobe z njo novega naročnika. Štev. ček. računa 10.650.
Koledar
Nedelj«, 28. februarja. (Tretja postna nedelja.) Rom au, opat; Antonija FlorenUntka Dan je bil ta m«»ec dolg 9 ur 30 minut do 10 ur 58 minut ter J« rrastel za 1 uro in 28 minut.
Ponedeljek, 1. marca. Albin, škof; Antonina, mučenica. Dan zraste ta mete« od U ur 2 minuti ca 1 uro 45 minut na 12 ur 47 minut
Novi grobovi
-f- V Ljubljani j« umrl gospod Franc» Ki-i ar. PoikopaH (a bodo <Lu>e« ob 4 popoldne.
-J- V Ljnbljanl je mimo v Gospodu »aspala gospa Jožefa Rome, soproga žeL ritega revidenla v p. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne. — V Koleztii, Koseskega ulica 24, j« umrl gospod Jože SUlnar, upokojenec tobačne tovarn«. Pogrefa bo danes ob 2 popoldne.
Naj Hm sveti večna luči Žalujočim caie iskreno eožaljel
Osebne vesli
—	Diplomirani to bUl v februarskem terminu
1937 na filozofski fakulteti v Ljubljani tile kandi-datje in kandidatmje; Andoljiek Ivan (pedagoška ekupina, Jakulin Albertina (klasična skupina), Kobilica Rudolf (pedagoSka skupina), Komac Vida
(romanska skupina), Koncilija Janez (klasična skupina) Laibacher Doroteja (germanska skupina), Danica Lončar (skupina za narodno zgodovino), Muser Ema (geografsko-historična skupina), Nowy Fide» (germanska skupina), Vernik Feliks (germanska skupina), Vujadinovič Jana (skupina za narodno zgodovino).
—	Poročila sta »e v Jentpetemki cerkvi v Ljubljani g. Danilo Cernšč, uradnik Vzaiemn« zavarovalnice, in gdtč. Mimi Hočevar iz Škrjanc pri Mirni.
= Diplomiran je bil v Zagrebu za inienerja
agronomije goepod Oekar Tinta iz. Novega meeta.
Iikrcno čeetitumol
Z ozirom na velrko «*-Ј/ЛПМ limanje za 8 dnevno po-CfJCp^nXyKiMtovanje v Rim. Neapelj, /I	I	Vezuv, Pompeje, Capri in
Benetke, se ponovi od 25. marca do 2. aprila. Cena z vso oskrbo 1850 Din. Od U. do 15. marca z avtobusom na dunajski veieeejem; cena vožnji 360 Din. Od 26. do 29. marca v Benetke in Pa-dovo. — Prijav« v izletni pisarni Okorn, hotel Slon, Ljubljana, telefon 26-45.
—	Pregled svetovne literature — 1640 pisateljev in njih dela. To knjigo vedno potrebujete.
—	Pogreb župnika Janeza Kepca v Ihanu pri
Domžalah v soboto ob 10 dopoldne je bil prav lep. Ne samo vsi ihanski farani, ampak tudi celo njegovi bivši farani iz Selške doline so prišli k pogrebu, in sicer jih je prišlo okoli 70. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo pokojnikovih rojakov iz Cer-Icelj. Duhovnikov je bilo pri pogrebu 45. Pogreb je vodil in v cerkvi pridigal stolni dekan dr. Kimovec, rojak pokojnika. Dekanijska duhovščina z dekanom in č. kanonikom g. Ri.harjem na čelu je bila polno-številno zastopana. Pogreba se j« udeležil tudi minister g. dr. Kulovec. Šolska mladina se je na koncu ganljivo poslovila od svojega duhovnega pastirja-Vsak, ki je šel mimo groba, je spustil v grob šopek prvih' pomladanskih cvetic. Naj počiva v mirul
Ban dravsko banovine dr. Marko Natlačen ne bo sprejemal strank v torek, 2. marca, ker bo uradno odsoten.
—	Polovična voinja je dovoljena udeležencem občnega zbora Kmeteke zveze, ki se vrši v nedeljo, 7. marca t. 1. v Ljubljani. Polovično vožnjo je dovolilo ministrstvo pod M. S. 3824-37 dne 27. februarja tega leta. Polovična vožnja velja od 4. do 10. marca t 1.
—	II. Zvezni svet prosvetnih dekanijskih odborov bo v sredo, dne 3. marca ob 9. v posvetovalnici KTD. Vsi dekanijski odbori so dobili program tega sveta, katerega naj se gotovo udeleže po svojih zastopnikih.
—	Slovenskim medicineem, ki eo na ljubljanski univerzi dokončali svoje študije in se zaradi nadaljevanja teh nameravajo v letnem semestru 1936-37 vpisati na zagrebški fakulteti, dajemo vse potrebne informacije in navodila za vpis. — Klub modicin-oBv AKD »Danice« v Zagrebu, Nikoličeva 10-1.
—	Na Žalostni gori bo letos že dne 12. marca (ker je na cvetni petek praznik sv. Jožefa) darovanih več ev. maš, zato ne zamudimo ugodne prilike, ki nam jo nudi stara božja pot.
—	Zadnšnica za pok. Lojzeta Bratuža, pevo-vodjo-mučenika se je opravila tudi v Dubrovniku 25. t. m. Udeležili so se je razen tukajšnjih Slovencev tudi zastopniki dubrovniških pevskih in kulturnih društev. Sv. mašo je bral g. dr. Bučič, kate-het na gimnaziji,
—	V Lnrd in Pariz se bo vršilo tudi letos romanje, kakor vsako leto, in sicer od 16. do 28. julija. Romarji obiščejo najprej Pariz in Liseaux, nato se mudijo v Lurdu tri dni ter se vrnejo preko zgornje Italije v Ljubljano. Celokupni izdatki s hotelsko hrano, stanovanjem in pijačo ter vožnjo III. razreda brzovlaka znašajo 3-100 Din. Vsa pojasnila glede vsakoletnih potovanj daje pisarna Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 7.
—	Nagradno žrebanje Radijske postaje v Ljubljani za 1000 novih naročnikov, ki so se prijavili do 15. oktobra lanskega leta, je bilo 20. februarja t. 1. ob 19.50 pred mikrofonom. Prvo nagrado, štiricevni Super aparat in radijsko naročnino za celo leto, je dobil g. Jordan Dragotin, brivski pomočnik iz Ljubljane. Drugo nagrado, dvocovni Super aparat in radiieko naročnhio za celo leto, je
dofofl g. Fafrmrt Jože, rudar fx Črne pri Prervatjah. Tretjo nagrado, detektorski aparat in radijsko naročnino za celo leto, je dobil g. Potokar Stanko k Ljubljane.
—	Kongr*« Kristus* Kralja v Pomanju, kt Ima
svetovni značaj, bo letos ena največjih katoliških prireditev v Evropi. Važnost tega kongresa podčrtava dejstvo, da se vrši r bližini Ruai je, kjer se je nedavno vršil kongres brozibužnikov. Naša dolžnost je. da se tega kongresa udeležimo v čim lepšem ln častnejšem Številu. V ta namen organizira Prosvetna zveza izlet na Poljsko od 24. junija do 1. julija. Med potoma so bodo izletniki ustavili v Krakovvu, ogledali al Veličko, obiskali Čeneto-bovo, Onjeenio, Varšavo in prisostvovali v glavnih dneh kongresu v Poananju. Celokupni izdatki znašajo 2500 Din.
Tri krožnike
beborniih Jajnin b «nega samega K ktf paketa, to
je zelo važno pri nakupu.
—	Vdovam in sirotam elvtlnfh državnih nslnš-beneev bo podelil Hranilni ln posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih oeluÉtxwicov v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9, trideset podpor po 200 Din. Nekolkovane proenje, ki morajo biti glede navedbe sirouiašnosti in drugih v prošnji navedenih podatkov uradno potrjene po pristojni občinski upravi aH po pristojnem okrajnem načeletvu, ee morajo vložiti najfiozneje do 18. marca t L ni naslov imenovane zadruge.
—	Brezposelne slovenske gozdarske Inženjerje, ki so bili diplomirani v Zagrebu, proti Združenje itudenata šumarstva v Zagreba, da mu takoj in nemudoma javijo svoj naslov m leto diplomiranja v svrho evidence in aketj« za zaposlitev. Udruženje studenata himarstva, Zagreb, Vukotinovičeva 2.
24. Dražba kož
divjadi na valesejma 8. marca 1037.
PoïtfH» nemudoma blago na naalovt Ljubljana »Divja koža«, Veletejem.
—	Velikonočne razglednim je založila zadruga
»Lastni dom«, katere namen je pozidati centralni prosvetni dom v Ljubljani. Razglednice so izšle v štirih Izvodih, ki nam kažejo krasne velikonočne tn pomladne motive. Inšle eo v večbarvnem tisku. Pošiljati jih prične pisarna Prosvetne rvoze prihodnji teden. Za vee naše somišljenike naj velja geslo: »Za veliko noč bomo rabili izključno razglednice v korist Prosvetnega doma v Ljubljani.«
—	Vremenska napoved Evropa: Depresija je zajela vee evropski kontinent in vzdržuje toplo vreme z dežjem in snegom. Središče depresije le nad Balearskimi otoki, temperatura se je dvignila po vsej Evropi — Jugoslavija: Prevladuje oblačno z malimi vedrinami tu in tam. Dež v okolici Ljubljane, Novega Sada m Podgorice. Temperatura »e je dvignila: Štip —2, Skoplje +17. — Napoved za danes: Toplo vreme, oblačno z dežjem tu in tam.
—Odpre se grob. Pet velikonočnih pesmi za mešani in moški zbor, zložil Fr. Premrl, organist v šmartnem pod Šmarno goro. Samozaložba. Cena part. 12 din. Vse pesmi so vprav lahnem slogu (3 za mešani, 2 za moški zbor) zložene, a jim vendar ne manjka veselega velikonočnega značaja. Pr«v praktičen način intonacije j«, da s* začno vse pesmi enoglasno. Po deželi, kjer nimajo godbe, cerkve« zbori pri procesiji pojo. Med slovesnim pritrkavanjem in zvončkanjem je večglasno intonirati težko in se intonacija zborov kaj rada ponesreči. Naši skladatelji naj bi s« pri svojih skladbah, ki so namenjene za slične prilike, na to ozirali, ker je ta način intonacije velike važnosti. Cerkvenim zborom pričujoče pesmi toplo priporočamo. Dobijo »e tudi v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani.
—	Lastno doma£i|o i« zažgaL Na orožnifki postaji Šmartno v Tuh. dolini м j« oglasil Golob Janez iz Spodnjih Palovič ter prav hladno Izjavil, da mu je 24. t. m. ob 1 zjutraj zgorela vsa domačija ter hotel takoj nato oditi. Po krajšem zasliševanju sta odšla dva orožnika z možem na lice mesta in se je nato pričelo podrobnejše zasliševanje. Končno je mož priznal, da je sam zažgal in da je bil zavarovan pri dveh zavarovalnicah skupno za 18.000 din. Goloba so orožniki odpeljali v zapore kamniškega okrajnega sodišča.
Poravnava
Podpisana Ropin S. obžalujem ln preklicujem vse, kar sem žaljivega govorila v svoji trg. o gosp. Martinu Sumerju, trg. v Konjicah; zlasti, da je nepravilno in nekorektno postopal pri prodaji mo-nopolske soli.
Prepričala sem se, da so vse te klevete no-osnovane in da ima g. Martin Sumer še vedno pod lastnim imenom prodajo monopolske soli. — G. Martinu Sumerju se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja proti meni.
Ropin 8., 1. r,
—	Vode naraščalo. Sava e Soro je narasla pri Medvodah za 1.30 m, Ljubljanica e pritoki pri Zalogu za 2.20 m nad normalo.
—	Samo 14 dni je še do irobanja za knjižne nagrade »Družinske Pratike«. Kdor je še nima, jo še lahko dobi v Jugoslovanski knjigarni ali Prodajalni Ničman v Ljubljani. V eni kuverti pošljete lahko več rešitev.
—	Ivana Cankarja zbrani spisi, ki јЉ je v 20 zvezkih izdala »Nova založba v Ljubljani«, so naše največje književno delo in morajo • ponosom navdajati slehernega Slovenca. V njih ee ne odkriva samo moč pesniške veličine Cankarjeve, ampak v enaki meri pričevanje o narodu, katerega je pesnflt ljubil z vso svojo veliko vero v pravičnost Obsežne uvode in opombe k zbranemu delu je napisal njegov urednik Iz. Cankar.
—	Podružnica SPD v ftkofji Loki razpisuje za svojo kočo na Ljubniku mesto oskrbnika в 1. majem t L Podrobne informacije daje tajnik podružnice.
—	Običajno romanje na Trsat, združeno z izletom na otok Rab, priredi »Sveta vojska« tudi letos za binkoštne praznike v dneh 15. do 17. maja. Na razna vprašanja sporočamo, da podrobnejših pojasnil zaradi preobširnoeti ne moremo objavljati. Kdor se zanima za to prelepo romarsko potovanje, dobi brezplačna pojasnila v romarskem listu, če sporoči naslov po dopisnici upravi »Po božjem svetu« v Ljubljani. Wolfova ulica št. 1.
—	V lastnem interesn vsakega bolnika, ki si želi 07draviti astmo pljučne in njim slične bolezni, svetujemo, da se okoristi s ponudbo tvrdke PUIILMANN & Co., Berlin, 615, MUggelstrasse 25/25a, ki obstoja že mnogo let, ki brezplačno razpošilja poučne brošure s slikami. Pazite na oglas na strani 15.
—	Sodobni arhitekti predvidevajo za vse moderno stavbo izključno linolejska tla. Linolej je nad vse higijeničen, njegovo čiščenje enostavno in nezamudno. V nebotičniku so vsa tla v stanovanjih, trgovskih lokalih, kavarni in baru položena z lino-
lejem. Vee ta HnoleJ Je dobavila ln lrvršila polaganje tvrdka A. 6, E. Skabeme. Tudi sedaj ima največjo izbiro llnoleja v vseh barvah in kvalitetah tvrdka A. & E. Skaberne.
—	V Službenem Usta kraljevske banske oprave dravske banovine od 27. t m. je objavljena • Uredba o izpremembi m dopolnitvah spiska luksuznih predmetov k uredbi o odmeri in pobiranju davka na kiksus«, dalje »Dopolnitve pravilnika o načinu pobiranja banovinskih trošarin po uredbi o banovinskih trošarinah«, »Pravilnik o posesti psov ta pasjem davku (petini) ▼ občinah dravsike banovine« in »Objava banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-38 za občine Hote-deršica v logaškem okraju, Polšnft v finskem okraju in Vitanje in Zreče v konjiškem okraju«.
—	Zdravfe }e sreča, zelo velika pa, zopet ozdra vitli Gleichenberški Ema-vrelec zdravi in pomaga pri vseh boleznih vsled prehladal Zaloga f. Sara-bon, Ljubljana.
—	Po tovarniških cenah prodaja manufakturae ostanke za moške in ženske obleke, kostume, kam-garne, svile itd. »Textilos«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17 (palača Vzajemne zavarovalnice).
—	PRI RAZPOKANI KOŽI, etehllnah. lfïaflh In Izpnščafih čndovite delnje »OBLAKOVO KA-MILIČNO MAZILO«.
—	Da boste stalno zdravi Je potrebno, da redno pf|ete Radensko, ki deluje proti boleznim led-vie. srea. proti kamnom, sklerozi sečni kislini In si Radenska vam ohrani zdravje la mladostno sveiost
Ljubljana
Nedelja, 28. februarja
GledalISCe
Drama. Nedelja, 28. febr. ob 20: »Simfonija 1937«. Izven. Cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek 1. marca: Zaprto. — Torek, 2. marca2 »DR.« Red A.
Opera: Nedelja, 28. febr. ofc 15: »Navihanka«. Izven. — Ob 20: »Lucia di Lammermoor. Izven. Gostovanj« tenorista Josipa Rijavca. — Ponedeljek,
1	.marca; Zaprto. — Torek, 2. marca; Zaprto.
Rokodelski oder
Rokodelski dom, Komenskega ntloa IS: Drevi
ob pol 8 Nlcoodemijeva igra »Poetržek« (Scampolo). Režijo vodi g. R. Ganoni. Igra vzbuja veliko zanimanje; zato vabimo občenetvo, da si oskrbi vstopnice že v predprodaji dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem domu.
Predavanja
Ne zamudite današnjega predavanja v Križankah I Začetek točno ob sedmih zvečer.
Samostanska dvorana v Šiški. V ponedeljek t. marca ob 20 nas obišče pisatelj i. g. Finžgar z našo slovensko besedo!
Mineraloška predavalnica na nntverzL Dr. Alfred Šerko jun. bo predaval v torek 2. marca ob 8 zvečer o nastanku naših kraških jam (17. poljudnoznanstveno predavanj« Prirodoelovnega društva.) Vstopnina 4 din, za dijake 2 din.
Frančiškanska dvorana. Frančiškanska proeveta priredi v torek 2. marca t L velezanimivo skioptič-no predavanje »Položaj i«ne v pregnanstvu«. Predava prof. dr. Pavel Simončič. Kontrolni listki v predprodaji v pisarni »Рах et bonum« (pasaža) po
2	din, dijaki z legitimacijami po 1 dm. Ne zamudite tega predavanja!
žfcnskemn odseku Salezfjanske prosvete na Kodeljevem bo v torek predavala gospa Terčeljevk.
Razstava
Model klobukov lastnega izdelka od 28. februarja do 4. marca.
SALON TRUDA
LJubljana, Aleksandrova nllca štev. 5, pritličje.
Prireditve In zabave
Katoliško prosv. društvo v Sliki vprizori drevi ob 8 Grillparzerjevo žaloigro »Ljubezni in morja valovi«.
VL simfonični koncert Ljubljanske filharmonije,
lri jo sestavlja nad 70 kvalificiranih in dobro vigra-nih godbenikov, bo 8. marca dirigiral g. Rhene-Baton. Predprodaj vstopnic bo od 1. marca dalje pri blagajni kino »Uniona«. Cene vstopnicam ao od 5 do 40 din.
Trnovski prosvetni dom. Drevi ob 8 vprizorijo
člani dramatskega Prosvetnega društva Trnovo ljudsko igro »Užitkarji«. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne.
Sestanki
Sestanek Ženskega odseka S. K. A. S. bo v torek, 2. marca, ob 8 zvečer v Akademskem domu. Referat: 0 položaju žene po starem zakoniku in po osnutku novega zakonika.
Občni zbor Krščanske šole ва stolno šnpnijo danes popoldne ob petih.
Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Ljubljani, ima članski sestanek v torek 2. marca t. 1. ob 20 pri »Sokolu«, Pred Škofijo 18-1.
Podružnica Bran-i-bora v Ljubljani bo imela 4. marca t. 1. ob 20 redni občni zbor v sejni dvorani ljubljanskega mestnega sveta. Člane, zastopnike društev in tiska vljudno vabimo, da se ga udeleže.
Primorsko akademsko starešinstvo naznanja, da bo redni občni zbor 13. marca t. 1. Dnevni red običajen. Kraj zborovanja bo članom javljen pozneje.
Krajevna organizacija JRZ za Dravlje — Ljubljana vabi vse člane m somišljenike na članski sestanek, ki se vrši v sredo 3. marca ob 8 zvečer v cerkveni dvorani v Dravljah. Poročal bo g. urednik Kremiar.
Vsi vojni dobrovoljd, člani okrajne organizacije vojnih dobroTroljcev v Ljubljani se obveščajo, da bo društveni občni zbor v nedeljo 14. marca 1937 v Ljubljani. Na predvečer občnega zbora bo članski sestanek. Obvestilo o prostoru in uri občnega zbora ter sestanka sledi — Odbor.
Kino
Kino Kodeljevo: Zaprto.
Kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 zvečer komedijo »Kdo nori?« (Pavel Hôrbirger, Trude Marlen.)
• Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. — V ponedeljek: dr. Pic-coli, Tyrseva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste.
Cerkveni vestnih
Bratovi fina *v. Itrln)rpa Teleta bo Imela svojo mescSno pnbožnost v četrtek, dne 4. moren, v uršultn-skl cerkvi. Zjutraj ob 5 ho prvn »v. motu, ob pot (i pridiga in oti G sv. mana t. MukumIuvuih /.n živo in rojno nde hratovMne. Vse častilce sv. ReSuJoga Telesa vabimo k ovharistiôni pobožnosU v uršultusko cerkev.
j Mestna hranilnica izplačuje do 10.000 Din
Sanacija Mestne hranilnice ljubljanske po I»-vrienem posojilu ugodno napreduje. Upravni svet Mestne hranilnice je sklenil, da bo od 1. marca dalje izplačeval vse stare vloge, ki do 31. decembra 1936 niso presegle zneska 10.000 din. Izplačilo se bo Izvršilo v gotovini, če se pa stranka ne bi zglaafU, bo hranilnica nama prenesla te zneske na novo vlogo, ki bo vedno izplačljiva. brez vsake omejitve. Obrestna mera starih vlog znaša, kakor doslej, že ves čas brez zaščite tudi v bodoče po 4%.
I Salezljansk« prosveta na Kodeljevem poziva
vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba tvojega duh. vodje g. Štefana Temlina, ki bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Stara pot 2. Zbirališče za vte članstvo j« ob 15.15 na dvorišču Mladinskega doma, odkoder odidemo točno ob 15.30 skupno z zastavo k pogrebu.
1 Mohorjevih knjig ne pozabit« naročiti. 5. marca rok za vpitovanje poteč«. Letos dobite tudi mo-litvenik, ki ga naročit« vezanega. Naši škofje priporočajo, da bi itevilo Mohorjevih udov vprav letos dvignili N« pozabit«, da j« to slovenska narodna zadeva in tudi narodna dolžnoat, da tmo vsi člani te Slomškov« uitanove.
1 Nočne èastivoe prnev. Zakramenta vljudno vabimo k nočnemu češčenju v etolnict rr. Nikolaja v no® 4. na 5. maree. Opravila ae bo: 6. ura: čaščenje sv. ran in sv. obličja J. K. In 9. ura: Ceščenje Žalostne M. B. Norvodo<4i èastivci al lahko Izbero poljubno nočno uro od 9 do 4. Molitvena knjiga Je v eerkvl na razpolago.
1 TEDEN DAMSKIH BLUZ, PERILA Ш PLETENIN po izredno nizkih cenah nudi modna trgovina P ep ca črnjač, Sclenburgova ulica.
1 Mesto venca na grob pokojnega člana nadzorstva g. dr. Janka Kersnika f« daroval« Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani mestnemu socialnemu uradu za meetn« revež« znesek 1000 Din. Iskrena hvala f
1 Tomerllnova razstava |Пк v Jakopičevem paviljona, ki bo odprta samo še do torka 2. t. m-, jo nekaj posebnega, nekaj nenavadnega. Malo ]• bilo š« v Jakopičevem paviljonu dotlej razstavljenih pokrajintkih, kakor tudi geore-tlik, ki bi м lahko meril« t TomerlinovimL To nito karikatur«. To so živi ljudj« v tončni naravi. Nihče naj n« zamudi prilike ogledati ti t« retnične umetnine. Težko te_ bo ločil od njih. Vstopnina j« tamo 5 din, za drjaštvo 2 din, kar j« malenkost za ta izredni ulitek.
1 Narodna galerija. Danes ob 11 dopoldne bo vodstvo v glavni dvorani Narodne galerije: Naši baročni slikarji Vodi g. Marijan Marolt.
1 Ob F3rsterjevl 100 letnici je bfl naslov predavanju, ki ga je Imol na XX. prosvetnem večeru g. prof. dr. A. Dolinar. Predavatelj Je postavil skladatelja v tisto dobo, ko je bilo treba pri nas zastaviti plug na globoko in prepojiti cerkveno glasbo z novim duhom v smislu eecilijanekega gibanja. Z velikimi težavami ee je Imej pokojni skladatelj boriti preden Je njegovo delo uspelo. Slovemslki vokalni kvintet je zapel šest Fôreter-jevih skladb, katere so vžgale pri navzočih poslušalcih. Predavatelj, kakor tudi pevci so Želi obilo pohvale. — Prihodnji prosvetni večer, ki bo dne 5. marca, bo posvečen brezposelnosti med naSo inteligenco. Kot predavatelj nastopi g. univ. prof. dr. Andrej Goear.
1 V zvrho regulacij« Celovška cest« meri mestni gradbeni urad v Ljubljani poee«tno «tanj« vzdolž obeh strani imenovane ceste. Pozivajo te v*i posestniki, da v sektorju od km 622 (gostilna Kavčič) do km 623.4 (nova pomerjalna meja mestne občine jjubljansk« pri tovarni »Štora«), vidno označijo tvoje posestne mej« v para cca 50 m na vtako ttran ceste in aicer najkasneje do 3. marca 1937. Pogrošne izmere, ki bi nastal« radi neoznačenega posestnega stanja, bodo morali prizadeti posestniki na tvoj« stroške popraviti Hkrati M opozarjajo v«i posestniki ob Celovški o««ti, da v lektorju km 620.90 (gottilna Kmet) do km 622 (gottilna Kavčič) in dalj« do tovarn« »Štora« pazijo pri obdelovanju avoje posesti na kole, ki so zabiti v posestnih mejah, na regulačn« kamne, kt to na površju ter na podzemske kamn«, ki to v globini 30—50 cm m ki so vidno obeleženi z % m dolgimi koli.
I Šel nevroloiko-psihiatrlčnega oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani v p. docent univerze v Krakovn M. U. dr. Ivan Robida zopet redno ordinira za živčne in duševne bolezni vsak delavnik od 14—15, Gledališka ulica 13-1. (za luteran-sko cerkvijo).
1 Mohorjani, ki želite prejeti letoe Mohorjevke, se zglasite v Ljudski knjižnici, Miklošičeva e. 7, katera je odprta vsak dan od 8. do 12. In od 2. do 7.
1 »Ljubljana«. V ponedeljek, 1. marca ob 20 pevska vaja odpade. — Pevovodja.
1 Razredni in tečajni Izpiti na srednjih šolah se vrše meseca junija. Zadnji čas je, da se začnejo dijaki pripravljati. Temeljita in strokovna priprava se nudi vsem privattstom in rednim dijakom iz vseh predmetov v učnem tečaju na Zrinjskega eesti št. 8 (za drž. realno gimnazijo na Poljanski eesti). Pouk se vrši dnevno dopoldne ln popoldne. Informacije veak dan od 10. do 12.
1 StiSke šunke za veliikonoč, razne velikosti, želodci, plečeta, šinki, se naročajo v prodajalni stišlrih mesnih izdelkov Janežič Josipma, Poljanska cesta št 3, vhod skozd mlekarno.
1 Lovci, pozor! _ Društvo ljubiteljev psov ptdčarjev priredi v dneh od 8. do 14. marca brezplačen teoretičen in praktičen tečaj o vodstvu in dresuri ptičarjev. Predavanja bodo vsak dan ob 9 dopoldne, 2 popoldne m ob 8 zvečer v lovski sobi hotela »Metropol« (Miklič). Prijave poklicnih lovcev sprejema društvo do 5. marca. Ostali gg. lovci dobrodošlil
1 Strokovno čiščenje oblek, Šimenc, Kolodvorska 8, in eprejemališče Knafljeva 2.
1 Pisalne in računske stroje vam strokovno popravi Simandl, Kolodvorska nI. 11, tel. 24-87.
1 V Dalmatinovi ulici št. 7 v visokem pritličju oddamo s 1. majem 1937 pisarniške prostore, obstoječe iz dveh sob in vseh pritiklin. Več se poizve v pisarni dr. Fetticha ietotam.
1 Javna dražba najdenih predmetov bo dne 3. marca ob 9. na glavnem kolodvoru v Ljubljani.
1 Srednješolci! Pomoč v vseh predmetih se vam nudi v privatnem učnem tečaju na Zrinjskega cesti 8.
1 Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo opreme za vojašnico polic, stražnikov-samcev r šentpeterski vojašnici. V poštev pride pohištvo (omare, mize, stoli, klopi) in posteljnina (železne postelje z mrežo, žimnite, rjuhe in odeje). Ponudbe kolkovane s kolkom 5 din je oddati na upravi policije poveljniku policijske straže (Šubičeva ulica 3, II. nadstr., levo), kjer se tudi dobe vsa tozadevna potrebna pojasnila.
1 Zn ubogo vdovo s tremi otroci je prejela na9a uprava še naslednje darove: Z Bleda 100 Din, 3 neimenovani po 20 Din, 2 neimenovana po 10 Din.
1 Dovoz stavbnega materiala za letošnjo gradbeno sezono se je pričel, pred vsem o-btesan in neobtesan les (celi hlodi, trami, deske), opeka, kamenje in apno ter pesek.
Razvaline JNS v Dobovi
JNS dobila lela 1931 v Dobovi 700 glasov, lela 1933 Se 540,
leta 1937 samo 289
Preteklo nedeljo, 21. febr., so bile občinske volitve v Dobovi. JRZ ie dobila v Dobovi 369 glasov in 16 odbornikov, JNS pa 289 odbornikov in 3 odbornike. Za volitve je vladalo veliko zanimanje. Udeležba pri volitvah je bila skoro rekordna. Ako odštejemo odsotne, umrle in bolne volivne upravičence ,je volilo nad 90% volivcev. V nekaterih vaseh je bila udeležba 100% tako na Malem Obre-žu; skoro 100% so volili tudi v Ločah, na Mostecu in Rigoncab. Temu primerna je bila tudi agitacija na obeh straneh. JRZ je predložila volivcem uspehe ki jih je v teku komaj enega leta svojega delovanja dosegla za občino; tovorno postajo na železniški postaji v Dobovi, melioracijska dela ob Sotli zagotovljeno elektrifikacijo občine, zagotovljeno prometno zvezo preko Loč, kjer bosta banovina in cestni odbor postavila brod čez Savo, z bližnjimi občinami čez Save na hrvaški in kranjski strani; da ne govorimo o mnogih drugih gospodarskih pridobitvah ki jih je dosegel član banskega sveta g. Tratnik pri banski upravi za Do-bovo Kdor zasleduje javna dela in načrte banske upave, ki namerava izvesti velikopotezno delo, ki bo ravno za dobovsko občino silno važnega pomena: regulacijo Save in zgraditev moderne ceste Ljubljana—Zagreb, ve preceniti vrednost teh naprav ,ki bodo v nekaj letih dale Dobovi popolnoma drugo lice v vseh ozirih. Ljudje so razumeli, da gre v resnici za usodo Dobove in so se odločili za listo JRZ.
Kako je agitirala JNS proti nam? Tako neumno in zlobno, da podobnih traparij slovenska politična javnost ne najde mnogo. JNS-arija je na vse mogoče načine ovirala začetna dela pri gradnji tovornega kolodvora. JNS-arji so hujskali posestnike, naj železnici ne odstopijo potrebnega sveta. Lagali so ljudem da je občina skrivaj vzela posojilo 100.000 din za ta navidezna dela, ki da služijo JRZ le za agitacijo, po volitvah pa da se bo z delom takoj nehalo — ostal da bo le dolg 100.000 dinarjev, ki ga bodo občani za JRZ agitacijo morali plačati.
O elektriki so JNS-arji natrobili strahotne reči, da bodo JRZ pristaši zgradili v Dobovi hidrocen-tralo, plačati pa da jo bodo morali kmetje. Navedli so celo, koliko milijonov bodo ljudje radi tega morali odšteti.
Vso topost In brezglavost JNS-arije kažejo plakati, s katerimi so skušali vplivati na volivce in jih odvrniti od liste JRZ. Takih cvetk ni najti na vrtu slovenske politike. Učinkovali so pa ravno nasprotno. Občani so jih sprejeli s prezirljivim za-smehom in se tem številnejše odzvali pozivu JRZ stranke, naj ne vodijo JNS-arjev.
JNS je uprizarjala v Dobovi pri zadnjih in predzadnjih volitvah (21. t. m. in 25. oktobra lanskega leta) nasilja, radi katerih so se krivci že morali zagovarjati in se še bodo morali pred oblastjo. V soboto zvečer je znani njihov pristaš na Mostecu vrgel kamen skozi okno in ranil našega pristaša. V ponedeljek zvečer po zadnjih volitvah je navalilo 16 njihovih ljudi v hišo člana JRZ v Gaberju mu polomilo nekaj pohištva, poškodovalo vrata in z noži grozilo očetu in prestrašenim otrokom. Znan njihov privrženec je v isti vasi, v hiši, kje je ležala na mrtvaškem odru žena
našega pristaša dejansko napadel našega volivca, ki je stražil mrliča. Pri zadnjih volitvah so napadali naše ljudi s kamenjem, pobijali okna, napadli lokal volivne komisije s kamenjem, javno pred voliščem grozili s smrtjo predsedniku voliv-nega odbora po noči napadali hiše JRZ pristašev, zažigali njih imetje, v poznih ponočnih urah izzivali z revolverskimi streli in vpitjem in kleve-tanjem naše pristaše. 0 drugih izgredih (javno bo-gokletstvo, javno sramotenje naših ljudi) niti ne govorimo. Našim so grozili, da jih bodo ubili, če bodo volili JRZ listo; da ne bodo dobili obrtnega lista, kateri ne bodo volili JNSarske liste ter da bodo hranilci družin iz vrst JRZ, ki imajo skrajšan vojaški rok, takoj poklicani v vojaško službo.
Tudi z visoko politiko so poskušali dobiti izgubljeno postojanko zopet v svoje roke. Naprosili so nekoga iz Zaprešiča, naj jim pride pomagat. Ta res pride in prinese v Dobovo rmene lističe, kjer se vzklika slovenski ljudski fronti in dr. Mačku. Premeteno jih je razdeljeval med ljudi z besedami: »Bil sem v Zagrebu. Dr. Maček Vam pošilja te liste.« Nosilec JNSarske liste pa je pristavil: »Še dr. Maček je za mene!« Kajpada, pa bi Dobov-čani ne bili zanj, če je voditelj Hrvatov zanj in za JNSarje!
Nerazumljivo je, da je železniško uredništvo zašlo v te vode. Stvar njihovega okusa je, v kaki družbi jim je ugodnejše; naša skrb pa bo, da ti ljudje ne bodo begali železničarjev z lažnjivimi govoricami. Ne silimo jih; naj volijo JRZ; prisilili jih pa bomo, da bodo z lažjo in klevetanjem nehali.
Poeavje se je zamajalo, JNSarija ee podira. Številke nazorno kažejo razkrajanje njihove trdnjave v Dobovi; od 700 glasov, ki jih je dobil Urek v letu 1931, mu jih je ostalo v Dobovi še 289. Tega razpadanja ne bo zadržala ne zveza z ljudsko fronto, ne varanje z imenom dr. Mačka.
Še lepše nego zadnjič je zmagal to pot nosilec JRZ lite g. Ivan Kovačič iz Loč. Ljudje so mu po volitvah priredili prisrčne ovacije, ki se vedno in vedno ponavljajo, skoro vsak dan. Z nami vred so 6e vzradovale bližnje občine, ko je v nedeljo zvečer zagorel kres in se je zaslišala godba iz Loč, ki je spremila z mnogoštevilnim občinstvom novo izvoljenega g. župana na njegov dom; bližnjim občinam, ki so s pozornostjo opazovale, kam se bo pri teh volitvah odločila velika občina Dobova, je bilo v zadoščenje, da je Dobova tudi to pot pokazala, v katerih vrstah in pri katerih osebah je iskati zboljšanja od JNSarije opustošene Slovenije. {Hovensko Posavje je na tej važni postojanki v Dobovi zasadilo zmagujoče ln vihrajoče zastavo JRZ. Močni smo dovolj, da jo bomo obdržali.
Ku&eztmilo,
domače, ïîovewofoo milo!
200 lel zapne in podružne cerkve
Ponikva ob juž. žel. Danes začnemo s svetim misijonom v proslavo dvojne dvestoletnice:
1. Župna cerkev sv. Martina je bila postavljena v letih 1732—1758 pod slovitim župnikom Martinom Jurijem Jurešičem. Stara cerkev je bila tako majhna, da so jo pustili pri zidanju sredi nove, katero so zidali polagoma. Leta 1737 je bil dozidan glavni del prezbiterija, kar kaže krono-grafični napis za velikim oltarjem: »Hic rex ex-pectat supremus, quaerite dona« (Tukaj čaka najvišji Kralj, prosite darov). V latinskem napisu je letnica 1737. Posvečena je bila nova župna cerkev 25. julija 1760. Posvetil jo je nadškol iz Gorice Karol Mihael grof Atems.
Župna cerkev sv. Martina je znamenita in mogočna baročna stavba, postavljena iz naravnega neobsekanega kamenja, kakršnega je poln okoliš župnije. Posebno znamenit je stolp, ki je naravnost drzno zasnovan, saj stoji le s prednjo fronto na trdnem zemeljskem temelju. Impozantna je tudi kamenita kupola, ki pokriva celo ladjo cerkve. Mojstrsko delo je veliki oltar, izredno bogat na kipih in okraskih, znamenit tudi po enotni ideji. Predstavlja namreč odrešenje padlega človeka. V gornjem delu sta upodobljena prva človeka z nasledki greha, na vrhu vsedobri Bog Oče, pod njim obljubljena Žena, ki ima kači streti glavo, in nad njo Jezušček, novorojeni Odrešenik. V sredi oltarja se nahaja skupina kipov, predstavljajoča vnebovzetje sv. Martina. Ob njegovi strani etotijo se štirje svetniki kot priprošnjiki in Brodniki med nebom in človeštvom. Pod oltarno mizo 90 na lesenem antependiju upodobljene uboge
duše v vicah, katere poživlja sv. Kri Kristusova. Izredno lepo baročno delo je tudi prižnica, ki po odličnih kipih, reliefih in okraskih zavzema menda prvo mesto med prižnicami Slovenije. Tudi slikarija je lepa, bogata in slogu primerna. Pod prezbiterijem in deloma pod ladjo župne cerkve se nahaja mala grobnica, v katero vodi 10 stopnic. Na listni strani in pred velikim oltarjem ležijo na tramih krste, približno 18. Med drugimi počiva tukaj zgraditelj cerkve župnik Martin Jurij Jurešič., Veličastna hiša božja je tako rekoč njegov nagrobni spomenik.
2. Letos poteče tudi dvesto let, odkar je bila v sedanji obliki postavljena podruž-na cerkev sv. Ožbalta, katero posebno radi obiskujejo častilci božjega služabnika A. M. Slomška. Glasom ljudske pripovedke je prvotno stala na griču kapela. V letih 1735— 1737 je bila ta kapela prezidana in povečana v cerkev. — Izročilo pravi, da jo je postavil Slomškov praded: podjeten, marljiv in hkrati globoko veren posestnik Sloma Štefan Novak, po domače Slomšek.
Podružnica sv. Ožbalta ima več spominov na velikega ponikovskega rojaka Slomška. V zunanjem kotu med stolpom in cerkvenim zidom so z lesenim pažem zakrite stopnice, s katerih je Slomšek kot pastirček pridigoval. Znotraj je ob zakristiji skupina stenskih slik, ki predstavljajo Slomška kot mladega pastirja očetove črede, kot dvanajstletnega šolarja, ki dela skušnjo pod orehom sredi ponikovske vasi, in kot modrega katoliškega škofa, ki ustanovi v prospeh cerkvenega edinstva bratovščino sv. Cirila in Metoda. Kot drag spomenik iz svojih otroških let je dal Slomšek povečati podružnično kapelo, velo cerkev prenoviti in v spomin svojim staršem postaviti dva nova oltarja brezma. spočetja D. M, in sv. Marka Evangelista. Dne 28. septembra 1856 je slovesno posvetil vse štiri oltarje podružnice.
Dve cerkvi, torej dva božja templja so nam pred dvesto leti oskrbeli naši predniki. V spomin na to obhajamo sveti misijon, da obnovimo živo cerkev, duhovni tempelj, kar je vsak krščen vernik. Bog daj svoj blagoslov!
Z a pomilcuL
193Џ
pdçùKala bOidka
*sÂ(t/tpt<fiè yuèÇanu
ZadLuJe. HAVAStL
tnaHujïaktiAHAÇA
j\won°'a""
prehodi dnevno približno ?.6G0 stopnjicXo ogromno delo more samo z elastičnimi
P A T. M Д
palma-okma
GUMI PODPLATI

GUMI-PODPETNIKI
JUOOSL. IZDELEK.
Dob« so pri vMkim Čevljarskem mojstru I
Za pet tihih minut
(Nedeljsko berilo: Efei 5, 1—9.)
Odrešenje je božji dar in za človeka naloga: prerojen po milosti za božjega otroka naj živi, kakor se božjemu otroku spodobi. Samo dooje. ima člooek na izbero: luč ali temo, božjo ljubezen ali božjo jezo. Ali hoče biti otrok luči in opravljati dela luči uli pa izbere za svoj delež temo in opravlja nerodovitna dela teme.
To je vodilna misel berila iz lista sv. Pavla kristjanom o Kfczu in sosednih mestih. Z besedami, ki so prav tako očetovsko resnobne kakor prisrčne, nas spominja, da smo bili nekdaj, preden smo se prerodili po vodi in svetem Duhu, tema, zdaj pa smo luč o Gospodu, razsvetljeni po so. krstu. Prav ta apostolooa beseda je dala | o krščanski pradavnosti zakramentu so. krsta lepo ime yfotismôs-illuminatio — razsvetljenje«. Misel na ljubko lepoto luči, ki preganja temo, pa se je tudi apostolu zgostila o prošnjo: гКаког otroci luči hodite — sad luči je namreč o vsakršni dobroti in pravici in resnici — in zato preudarjajte, kaj je všeč Gospodu, in se nerodovitnih del teme ne udeležujte, marveč jih ob-sojajteU — lz še večje globine pa so zajete prve besede berila. Otroci luči — lepa misel; ta luč pa je Bog sam, vir sleherne luči, duhovne jasnosti in svetlobe, torej: božji otroci — globoka resnica. Tu smo pri korenini. Kaj naj iz te korenine požene? Apostol pravi: »Posnemajte torej Boga kot ljubljeni otrocilt Kako? itioite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in se za nas dal o daritev in krvavo žrtev, Bogu v prijeten vonjU Dva vzora za nas: Bog Oče, ki nas je vzel za ljubljene otroke, Bog Sin, ki je za nas člooek postal in nam je s svojo daritvijo na križu zaslužil posinovljenje. Otroci božji — nuše dostojanstvo, naše plemstvo, ki presega ose, kur je na svetu; posnemovalci Boga Očeta in njegovega edinorojenega Sina, ki se je učlooečil — najvišje dejstvooanjc, ki je nu zemlji mogoče. Delu lučiI — Kako se poniža člooek, ki se vdaja nesramnosti, nečistosti, lakomnosti in drugim pregreham! iT o namreč vedite in umeoujte, da noben nesramnež ali nečistnik ali lakomnik nima deleža o kraljestvu Kristusovem in božjemU Med Bogom in mulikom ni zveze, ni sprave med lučjo in temo.
Prijatelju Rillju v slovo!
Ne vemo ne ure ne dneva..., zato si bil vedno pripravljen, da stopiš pred Njega kot mož. Mož si v življenju bil, odločen, dosleden in odkritosrčen tako, da se tudi zamere nisi strašil, ne slabosti ali zmote tajil. Kot tak si tudi odšel od nas. Lepo Tebi! Nam pa je nastala globoka vrzel. Manjka nam tvojih idealnih zamisli, pogrešamo Tvojega iskrenega hotenja za slogo in odpravo nesporazumljenj, Tvoje neizprosne borbenosti za stvarnost in Tvoje otroške dobrote. Vrzel je to, ki kliče, naj se krivica umakne pravici, naj iskrenost in odkritosrčnost izpodrineta neiskrenost in sleherno zahrbtnost, naj ljubezen — ta najvišji božji dar, ki si ga v toliki meri delil otrokom, osvoji duše, vsaj one, ki še verujejo v Boga. Koliko razočaranj si sam doživel! Niso te zlomila. Krivica je pač gospodarica današnje družbe, iskrenost ponižana na najnižjo stopnjo človeške morale, odkritosrčnost je potisnjena v kot in ljubezen, ta najčistejši dar božji, je mnogim le še sredstvo za prevaro bližnjega. Denar je gospodar sveta in prijateljstvo je samo še prilično sredstvo, da te bližnji izrablja v lastno korist.
Ti si to videl in občutil. Z življenjskimi silami in lepim zgledom si skušal opoziriti na greh, na kvarne posledice za posameznika in družbo. Toda mnogokateri Tvoj trud je bil zastonj, seme, ki je padlo na skalo in med trnje. Ni čuda, da si zdvomil nad človeško močjo in gradil na božje, duhovne moči. Kar si začel na zemlji, to boš v nebeških višavah nadaljeval, oproščen gorja in strahot doline solz. Saj vem, dragi prijatelj France, da ne boš miroval, da ne boš nehal prositi Boga, naj milost nam da, naj po svoji božji modrosti reši človeštvo zablod in prevar. Ta nada, to upanje, da nas nisi zapustil in da nam boš stal ob strani sedaj tam, kjer pravice ne odrekajo, resnico spoštujejo in ljubezen z vso radodarnostjo delijo, nas tolaži ob Tvojem za nas tako žalostnem in nepričakovanem odhodu. Vemo, da las ne pade z glave brez božje volje. Tudi Ti nisi odšel brez volje Njega, ki Ti bo stotero poplačal vso Tvojo iskrenost, odkritosrčnost do bližnjega in pravo ljubezen, ki si jo tako bogato delil ubogim.
Dragi prijatelj Rifelj, hvala Ti!	K. F.
Redni občni zbor Kmečke zveze
Kmečka zveza v Ljubljani ima v nedeljo 7. marca 1937 svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v Irančiškanski dvorani v Ljubljani ob 10 dopoldne. Vsem krajevnim edinicam so bile prejšnji teden razposlane okrožnice in navodila za občni zbor.
Takoj po občnem zboru pa se bo vršilo v istem prostoru veliko kmečko zborovanje, na katerem bodo govorili trije borci za kmečke pravice. To zborovanje se bo pričelo nekako ob 11.30. Opozarjamo vse ,da je dostop na občni zbor dovoljen samo delegatom posameznih krajevnih edinic, ki se bodo izkazali z vstopnico, katere je razposlal glavni odbor. Vsi drugi, ki se želijo udeležiti kmečkega zborovanja naj počakajo, da bo občni zbor končan. Vhod v dvorano, kjer se bo občni zbor vršil, je iz Frančiškanske ulice.
Da bo udeležba delegatov na občnem zboru polnoštevilna in omogočena tudi oddaljenejšim, smo zaprosili prometno ministrstvo za četrtinsko vožnjo. Ministrstvo fe naši prošnji ustreglo in dovolilo za to priliko 75 odstotni popust. Natančnejše o tem bomo objavili v prihodnji številki »Domoljuba«, nakar ie danes opozarjamo vse krajevne in okrajne edinice. Posebne okrožnice za to ne bomo pošiljali.
portno-gimnastična akademija
ki jo priredi SK Planina v nedeljo, dne 7. marca, ob 11 dopoldne v veliki dvorani Uniona obsega te-le točke: 1. Pozdrav. 2. Gimnastične vaje (moški). 3. Dvovišinska bradlja (ženska mladina). 4. Težka atletika (moški). 5. Gimnastične vaje (ženske). 6. Bradlja (moški). 7. Skoki skozi obroč (žen. mladina). 8. Nastop smučarjev (moški). — Odmor. — 9. Gimnastične vaje (žen. mladina). 10. Gor čez izaro (ženske). 11. Vaje z loparji (ženska mladina). 12. Otroško rajanje (žen. mladina). 13. Drog (moški). 14. Vrhunska gimnastika (moški-solo). 15. Rajanje slovenskih deklet (žensko).
Bo to akademija, na kateri bodo pokazali člani in članice svoje telesne sposobnosti, moč in pogum. Vsakdo, ki so zanima za lepe vaje na tleh kakor na orodju, vsakdo, ki hoče videti moč in spretnost težkih atletov, rajanja deklet, no bo hotel zamuditi te prilike. Ker je povpraševanjo po vstopnicah, ki so dobijo od ponedeljka, dne 1. marca, dalje pri blagajni kina Union velikansko, zato si jih pravočasno preskrbite, če nočete zamuditi redke prilike, da si ogledato tako aka« demijo.
K vprašanju razporoke
V predzadnji številki »Časa« (1. 1936-37. št. III-IV, štr. 81 do 98) je univ. prof. dr. Viktor Korošec objavil kritiko o novem zakonskem pravu, kakor ga naše pravosodno ministrstvo predlaga v svojem načrtu za novi jugoslovanski državljanski zakonik. Pri tem se je posebno odločno izrekel zoper razporoko. — Dr. Dragoljub Arandjelovič, ugledni univ. profesor za državljonsko pravo v Belgradu replicira v januarski številki revijo »Arhiv za pravne i društvene nauke« na to kritiko. Njegovo mnenje je tembolj zanimivo, ker ja som aktivno sodeloval pri komisiji, ki je načrt sestavila. Zato ga priobčujemo v celoti:
»V tej mali knjižici pisec kritizira predpiso o zakonu ix» Predosnovi državljanskega zakonika. Kot pristaš pojmovanja katoliške cerkve o zakonu, pisec ne soglaša s predpisi Predosnove, ki se je trudila, da zakon, vsaj nekoliko, emancipirn od pojmovanja zakona po posameznih religijah. Verjamemo, da se s predpisi Predosnove o zakonu katoliško pojmovanje ne more sprijazniti (pomiriti). (Podčrtali mi.) Z njimi tudi ni zadovoljna pravoslavna cerkev s svojega stališča. Toda Prod-osnova smatra, da se vprašanjo zakona ne inor» postaviti na čisto verski temelj v državi, v kateri jo toliko religij. Poskušala je, da najde neko kompromisno rešenje. Toda ako ni mogoče priti do tega kompromisa, tedaj bi se država morala odločiti za to, da prepusti zakon (v pristojnost) posameznim religijam za njihovo pripadnike, za slučaj sporov in mešanih zakonov da uvede svojo državno zakonodajo.«
Pozabljena umetnina obnovljena
Cerkev v Šent Vidu pri Lukovici je te dni sprejela na svoj veliki oltar prvotni tabernakel, ki je ležal več kot 30 let pozabljen pod streho. Tabernakel je odlično delo mengeškega mojstra Franca Laha, ki ga je iz lesa izdelal 1. 1859. Ob-
novitvena dela so napravili priznani ljubljanski mojstri. Čudovito lepo je belo emajliral stebre, ogrodje in streho specialist Andrej Janežič, Tyrše-va cesla 23, tako da tabernakel sedaj učinkuje kot bi bil iz alabastra. Kapitele stebrov in ostale lesene okraske je pozlatil podobar Slivar. Krasna pozlačena kovinasta vratica in učinkovite kovinaste žarke zadaj za monštranco je na novo izdelal pa-sar Žmuc. Vsem mojstrom priznanje za njihova lepa dela. Sentvidčani pa so veseli svojega prvotnega tabernakla, ki po lepoti daleč presega marsikako novo moderno delo.
— Pri caprtjo. motnjah t prebavi vzemite
zjutraj na nrn?en želodec kozarec naravne »Fraas-Joset grenčice«.
Ljadje z ulice se vesele pomladi...
Sedaj, ko Je mesece februar za nami, se ïe kažejo prvi znaki pomladi. Na trgu in po ulicah prodajalci ponujajo zvončke, telohe pa eo imeli naprodaj že prej. in tudi solnce je pričelo bolj prijazno svetiti. Celo največji zmrznjenci že prihajajo na sprehode, to je v Tivoli in na prisojne ulice.
Z radostjo pa so pozdravili znatno toplejše vreme tisti, ki žive tako rekoč od ulice. Drugi ljudje, ki delamo po pisarnah in zakurjenih delavnicah, se moramo včasih prav čuditi, kako morejo vsi ti ljudje, katerim daje ulica kruh, prenašati toliko mraza po več ur. Ko je nastopilo južno vreme s eolncem, eo se najbolj oddahnile mlekarice. Te morajo po več ur voziti mleko v mesto in ca tu razpečevati in pošteno jih je zeblo pri delu. »Hvala Bogu, zima gre h kraju,< so dejale davi mlekarice, čeprav je bilo v jutranjih urah še malo zmrznjeno, toda čutile eo južno vreme. Prav tako eo ee oddahnile kmetice in prodajalke, ko eo spoznale, da jim ne bo več treba zmrzovati cele dopoldneve na trgu pri svojem blagu.
Od ulice živi tudi kolporter ln raznašalec čnso-
Ï>isja. Zvečer in zjutraj mora dostikrat iz gorkega okala ali stanovanja v mrzlo noč in zopet nazaj na gorko, da takoj nato zopet odide. Neki kolporter nam je zatrjeval, da Je prav zaradi tega v njegovem poklicu največ prehlajenih ljudi in da jih največ umre za pljučnico. Umevno je, da so kolpor-terji z veseljem pozdravili prihajajočo pomlad.
Tudi postreščki na Marijinem trgu, pred kolodvorom iu na drugih križiščih so komaj čakali toplejših dni. Poetrešček čaka včasih celo popoldne na morebiten zaslužek in dostikrat zastonj, zakaj konkurenca je huda in tistih lepih časov za po-etreščke ne tx> nikdar več nazaj. Velik del zaslužka eo postreščkom odvzeli avtobus, avtotaksi, največ pa telefon. Katera tvrdka naj še pošlje drugi tvrd-
ki pismo po postreščku, ko se pa lahko govori tele-fonično! In mladi pari, ženini in neveste, si nič več ne pošiljajo pisem po postreščku, prvič zato ne, ker 6e morejo največkrat pogovoriti po telefonu, drugič pa zato, ker današnja mladina zelo nerada piše! Da pa mora postreJček čakati po več ur na slučajen zaslužek lačen in na mrazu, to je
Maribor
m Marijina kongrcgacija za gospe pri Srcu Jezusovem ima shod v torek ob pol 5. popoldne.
m Umrla je na Betnavski cesti 27 v visoki starosti 86 let ga. Julijana Wurzinger. Pokojnica je l>ila mati uglednega višjega železniškega kontrolorja državnih železnic Ivana VVurtzingerja, mariborskega občinskega tajnika in predsednika krajevne organizacije JRZ. Bila je Slomškova bir-manka. Pogreb blage pokojnice bo jutri v ponedeljek ob 15. uri. Truplo bo blagoslovljeno v raz-vanjski cerkvi, nato pa prepeljano na razvanjsko pokopališče, kjer bo ob 15.30 položeno k večnemu počitku. Naj ji sveti večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje!
m Jutri občinska seja. Jutri zvečer ob pol 7. bo v mestni posvetovalnici kratka seja občinskega sveta.
»Ddal In Sled!, rta n« vpraša starost, kahtna ll le bila mladosl «
Ko dobi 21 letni mladenič ail mlad- пка slulbo in prl-frne Slediti tako, da ViOU veak п.евес v
MESÎN0 HRANILNICO V MARIBORU
Din lOO*- in nadaiiuje s Stednlo d) svoiega 00. leta' dobi po preteku te aooe lz hianunlce znesek
Din 140.622IL Variait* ln naagajte svoje pribranke v do mati mestni savod v
Mestno hranilnico v Mariboru.
Sprelem&mo vioge od Din 10' naprel.
m Isleti Zgodovinskega društva. Kot dopolnilo k spoznavanju naše zemlje bo Zgodovinsko društvo v Mariboru priredilo šest izletov, kateri naj opozorijo našo javnost na nekatere lepote naše zemlje, ki so zvezane tudi z zgodovinskimi spomeniki. Na sporedu so izleti k prazgodov. gradišču na Ceršaku pri Št. Ilju, potem v Prihovo-Sv. Miklavi-Sv. Barbara, v Leše v Mežiški dolini, k Sv. Trem Kraljem v Slov. goricah, k Sv. Primožu na Pohorju ali na Kaplo ter v Slovenjgradec in Stari trg.
ш Akademska kongrcgacija nima jutri v ponedeljek svojega običajnega sestanka.
m Dramatična šola Ljudskega odra ima svoj prvi sestanek v četrtek dne 4. marca ob 8. zvečer v mali dvorani na Aleksandovi cesti 6. Prijave se še vedno sprejemajo pri Prosvetni zvezi.
m Predavanje v Ljudski univerii. Jutri v ponedeljek predava primarij dr. Valentin Meršolj iz Ljubljane »Z jugoslovanskimi dobrovoljci v Ru-siji in Dobrudži.«
m Društvo nižjih nastavljeneev denarnih *a-to^ov in velepodjelij za mariborsko oblast s sedežem v Mariboru, je imelo občni zbor, na katerem je bil izvoljen odbor e predsednikom Mihaelom Mohrom na čelu. Društvo obstoja že deset let ter ga neprenehoma vodi kot predsednik bančni sluga Celjske hranilnice Mihael Mohr.
hudo! Sedaj prihajajo toplejši dnevi in poetrešček se jih veseli. Nemara bo treba iti kakšnemu gospodu po pomladni pla5č v zastavljalnico, kamor ga je nesel diskretno v jeseni, tja pa bo nesel zimsko suknjo, nemara se bo kupčija razcvetela in bo treba kmalu kam peljati kakšnem voziček in nemara bo Ie nesel kakšnemu zaljubljenemu fantu vroče pomladansko pismo za dekle! Glavno pa je, da je mraz minil in da ee lažje čaka na morebitni zaslužek.
Zato nagovori postrešSek prometnega etražnl-ka, svojega soseda na istem križišču: »Pomlad prihaja, revmatizem me je minil!« Stražnik pa odgovori reeno in uradno: »Službeno'mi o tem nič ni znano! Nemara bom slišal o tem kaj pri raportu!« Pa je tudi njemu lažje pri ereu, ker ve, da mu ne bo treba v bodoče na križišču tako zmrzovati.
Skoraj zadnji zastopnik brusaške obrti, Jožef Čuden, se je danee zopet pojavil na Krekovem trgu, Dokler je bil mraz, je brusil v svojem stanovanju, toda tam ga je doseglo le malo nožev, škarii, britev in sekir, potrebnih, da bi jih on nabrusil. Sedaj je zopet gorko in more brusiti na prostem ter ee že veseli, da bo nekoliko več zaslužil, kakor je pozimi. Pa glej ga spaka: Komaj ee je utaboril, že so privihrale nadenj razne gospe in gospodarji, ki so zahtevali od njega, naj jim vrne nože in škarje, katere so mu izročili čez zimo v brušenje. Kaj se je zgodilo? V najhujšem mrazu se je na njegovem mestu utaboril neki delomržneš, ki je sprejemal v njegovem imenu razne predmete v brušenje, nato pa jih prodajal dalje. Čuden sedaj upa, da do prihodnje zime ne bo mogel nihče več brusiti v njegovem imenu, ker je sedaj on na ulici in ga lahko vsakdo vidi in spozna.
Tudi čistilci čevljev so se razveselili ter eo se že pojavili na ulicah. Ako je bilo namreč pozimi vlažno, je sleherni človek nosil galoše ali snežke, če pa je zmrzovalo, je imel tudi sleherni čiste čevlje, tako da v obojnem primeru ni bilo nič za Čistilca čevljev. Sedaj prihaja pomlad in za ljudi, ki si s težavo služijo borni kruhek na ulici, bo zopet boljše.
AFRIK,
žimo, volno, vato dobite po najnižjih cenah samo pri
NOV AH, Maribor, Koroška cesta 8
m Pregled motornih volil. Lastniki motornih vozil iz Maribora in obeh mariborskih okrajev, ki namajo še pregledanih in za promet odobrenih vozil, naj jih pripeljejo k pregledu dne 8. marca ob 15. uri na dvorišče mestnega avtobusnega prometa v Maribou, Plinarniška ulica.
m Avstrijski šahovski prvak Eliskases nastopi v Mariboru v torek 2. marca ob 20. uri v igralnici kavarne Jadran. Igral bo na brzoturnirju, na katerem nastopi naš velemojster Vasja Pire ter 18 najboljših tukajšnjih šahistov, med njimi Milan Vidmar mL, ki služi v Mariboru vojake ter prvak Ptuja prof. Gabrovšek.
m Umrla sta v mariborski bolnišnici 41-letni Pavel Groban in 9-letni Friderik Ketl. Naj počivata v miru!
m Huda krava. Na sejmišču pri klavnici se je včeraj splašila krava ter se zaletela v 57-ietnega Miho Perka od Sv. Lenarta. Podrla ga je na tla ter ga obdelala z rogovi in parklji tako, da mu ји zlomila nogo ter je dobil notranje poškodbe. Reševalci so ga odpeljali v bolnišnico.
m Vse blago in obleko kupimo najceneje v Grajski starinarni, Velrinjska ulica 10.
m Društvo »Jadran« bo imelo v nedeljo 7. marca t. L v Narodnem domu svoj 19. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Člani in prijatelji društva vabljeni!
m Svileno triko perilo, kombineže, nogavice, modeme usnjene rokavice, moške srajce, lepe kravate itd., vse v veliki izbiri in najnovejši modi. A. Paš, Maribor, Slovenska ulica. Šiviljske in modne potrebščine.
m Mizarstvo Unterlehner, Vojaška 12, te pri-вотоба sa cenena naročila.
Cette
c Občni zbor Muzejskega društva v Celju bo v
sredo, dne 3. marca, ob 18 v klubovi sobi Celjske-c Mestna občina celjska bo prispevala iz razpoložljivih sredstev k nabavi sadnega drevja siro-mašnejšim posestnikom. Sadna drevesca morajo biti iz oblastveno priznanih drevesnic. Prošnje, kolkovane z Din 5 z navedbo števila sadnih drevesc, je vlagati pri mestnem poglavarstvu v Celju v sobi št. 9 do 10. marca t. 1. Vsa ostala potrebna pojasnila daje mestni kmetijski referent.
c Surov napad. Jevševarja Martina, 37 letnega hlapca iz Petrovč sta v četrtek zvečer napadla dva zločinca. Udarila sta ga tako močno, da sta mu zlomila dva prsta na levi roki, desno ključnico, poleg tega pa še pretrgala desno uho. Jevšerarja so prepeljali v celjsko bolnišnico, ga doma.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30: »Princesa Dagmar« (Madchenpensionat). Jutri ob 16.15, 18.15 in 20,30 zadnjikrat »Princesa Dagmar«.
Ptul
Abrahama je videla. Dne 23. febr. je na tihem praznovala 50-lettiioo rojstnega dneva Milka Guli-nova, šol. upraviteljica na šoli Ptuj okolica. Rojena v Banjšicah na Moravskem od matere Slovakinje in očeta Slovenca iz Gorice je osnovno šolo obiskovala v Bratislavi. Kot devetletna deklica je izgubila mater. Kmalu nato je bil oče prestavljen iz Bratislave kot uradnik k sodišču v Gorico. Tu je Milka obiskovala žensko učiteljišče. Prvo službeno mesto kot učiteljica je dobila v Ravnah za Sv. goro na Goriškem. Živela je med ljudstvom in za ljudstvo. Vedno je bila v vrstah krščansko mislečega učitelj-stva. Ustanovila je Marijino družbo in bila veliko let njena prednica. Ko je Italija napovedala vojno, je morala s svojim ljudstvom bežati v tuje kraje v znana vojna taborišča. Tu je bila prava mati tolikim otročičem, ki so ostali brez staršev. Po vojni je nekoliko let vršila službo učiteljice v Strnišču pri Ptuju. Mnogim je bila dobra evetovalka, bednim blaga pomočnica, žalostnim in zapuščenim tolaž-nica. Ko je bilo tudi to taborišče razpuščeno, je bila nastavljena kot učiteljica na dekliško šolo Ptuj okolica, katero že več kot eno leto tako lepo vodi kot njena upravileljica. Ob njeni 60-letnici se bo marsikdo spomnil svoje drage dobrotnice; eaj so med duhovniki, uradniki, učitelji itd. mnogi, ki se imajo zahvaliti gdč. Milki, da so z njeno pomočjo prišli do svojega cilja in kruha. V Ptuju je naša jubilantinja vsem dobro znana. Kjer je kaj dobrega napraviti, ona je gotovo zraven. Naj jo dobri Bog ohrani še dolgo let.
Pevsko društvo »Cecilija« je imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 21. februarja ob polni udeležbi svojih članov. Zbor šteje sedaj 45 pek in pevcev. Izvoljen je bi> nov odbor: Sirec F., Ilabjanič F., Sirec A„ Brumnova, Petek, Pavkova, Golobova, Folknerjeva, Ferk, Brenčič, Prapor, Petkova, dr, Breznikova. Občni zbor je potekel v najlepšem razpoloženju in navdušenju. Z ozirom na HMetnico svojega obstoja, ki ga bo »Cecilija« praznovala 8. in 9. inajuika, se je sklenilo, da ee ta jubilej kar najbolj slovesno proslavi. Gospodu pevovodji Petku, j<i tako lepo vodi pevsko društvo, želimo tudi v tem jubilejnem letu prav obilo blagoslova in uspeha.
Smrtna kosa. V visoki starosti 83 let je umrla v Ptuju Jožefa Scbmidt, zasebnica. Njen mož Karol je bil ustanovitelj prve kavarne v Ptuju. — V Prešernovi ulici je po kratki mučni bolezni umrl Bra-tanič Oto, star 51 let, artilerijski kapetan I. ki. v pokoju, ki so ga pokopali na mestno pokopališče.
Srebrno poroko sta obhajala v ožjem krogu svoje družine ugledna trgovca ln posestnika na Hajdini Školiber Franc in njegova soproga Alojzija, ki sta že dolga leta zvesta prijatelja in naročnika našega lista. Čestitamo!
Sv. Jurij ob jaz. žel.
40 letnico iupnikovanja pri Sv. Juriju ob j. ž. obhaja dne 1. marca t. 1. gospod kanonik Valentin Mikui. Je to jubilej, ki ga marsikateri duhovnik v duhovniški službi ne dočaka, še manj pa na isti fari. Kaplanoval je pri Sv. Petru pri Mariboru, v Celju, v Konjicah, dne t. septembra 1890 pa je prišel k Sv. Juriju, kjer je 1. marca 1807 poetal hipnik. Mnogo hudega je v tem času šlo preko njega, zlasti pred par leti. — Pa tudi mnogo lepega je doživel. Celo vrsto duhovnikov je vzgojil, še leioe bosta dva njegova farana pela novo sv. mašo. Celi rodovi šentjurčanov so šli skozi njegove roke, mnogi 8o se med tem že sami postarali. S spoštovanjem se bodo Sentjurčani spominjali ob 40 letnem jubileju svojega pobožnega, še vedno čilega in delavnega dušnega pastirja. Spominjali pa se ga bodo tudi mnogi duhovniki, ki eo mu Dili pomočniki v dušnopastirski službi. Naj ga dobri Bos ohrani še mnogo leti
KAJ JE JERSEY?
Jensey označuje pleteno blago za danWke obleke, kakor tudi vse izdelke iz tega blaga, obleke, kostime itd. Ime je angleško in dokazuje izvor Jersey blaga. Dokazuje pa tudi blagovno kakovost. Vee damske obleke, katere eo angleškega izvora «o brezdvomno zelo praktične in elegantne. Tudi ee ta dama s tako obleko lahko pokaže ▼ vsaki družbi. Po izložbah inozemskih velemest ee vidi v zadnjem času vedno več damskih oblek iz pletenega blaga. Zadnje čase mnogo odličnih, velikih in m-H-rt^h 'rjjovin ee je specializiralo že
hujšo rabo dnevnega nošenja. Barve so skrajno stalne, to pomeni, da se obleke tudi lahko perejo ne da bi obledele. Končno pa pridamo, da je pleteno blago dovolj prožno (elastično); če tedaj šivamo obleke z navadnimi šivalnimi stroji, ki delajo čvrste šive, se često zgodi, da šivi popokajo ali pa da ee pleteno blago iztrga. Tivar Jersey-obleke ee šivajo z modernimi specialnimi «troji, šiv teh specialnih strojev je prav tako prožen kot pleteno blago. Zato ee «ploh ne more zgoditi, da šiv poči aLi da ee iztrga bl^jo iz šiva. To laetnoet
samo na to vrsto blaga. Pri nas smo imeli do sedaj večinoma iz inozemstva uvoženo blago.
Sedaj se je lotil te zavede Tivar in je vzel st/ar v svoje roke. Naročeni eo najmodernejši stroji in bo tudi na tem polju Tivair izpeljal svojo nalogo po njegovem znanem principu »od vlakna do gotove obleke«. Tudi tukaj omogoča to načelo z malo denarja največ in najboljše nuditi. Tako stojimo pred izpolnjenim vprašanjem kaj so Tivar Jensey - obleke. To so obleke za dame in dekleta, ki so narejene iz pletenega damskega blaga, prvovrstnega materijala. Blago je enobarvno in tudi bogato vzorčaetoi je dovolj elastično in se taradi tega jako lepo nosi. Barvanju tega blaga se posveča največjo pozornost in skrb. Barve se izbirajo u najnovejših modnih predlog in niso samo moderne, pač pa take, da izdrže tudi naj-
imajo le redke iz inozemstva uvožene obleke. Tivar Jersey blago, kakor smo že rekLi, se nosi zelo lepo, zato ga lahko uporabite za vee vrste damekih oblek in jih nosite za vsako priliko. Ker je blago enobarvno m tudi pestro vzorčasto je isto mnogostransko uporabno. Tivar torej izdeluje enostavne športne obleke za dom m za cesto, za šport, izlete, popoldanske obleke za obiske in družijo, poletne kostime in kompleje zelo lahke in praktične. Ljubke oblek« za deklice za šport in šolo. Najbolje boste storili, če kmalu vstopite t najbližjo Tivar - prodajalno in «i ogledate popolnoma neobvezno nove Tivar - Jersey - obleke. Sami se boste prepričali, kako lepe, praktične, in kar je glavno, kako poceni so Tivax Jersey-obleke.
Jubileji naših prijateljev
Svoj osemdeseti god je te dni obhajal gospod Pcčkaj Matija, posestnik na Vrhniki. Pred osemdesetimi leti je bij rojen v Logatcu, kot strojarski delavec je prišel na Vrhniko v svoji fantovski dobi in si ustanovil «trojarijo in lepo posestvo. V njegovi hiši ee je «počelo in rodilo Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, т njegovi hiši je imelo stanovanje, dokler se ni preselilo T svoj lasten dom, katerega je pomagal zidati jubilant z navdušenjem in gmotno podporo. Se vedno je podporna član tega društva in vseh katoliških organizacij. Prav rad — čeprav že zelo opešan na očeh — prebira naše časopise, elaba knjiga ali časopM nima dostopa v njegovo hišo. Prav mnogo let je ključar župnijske cerkve sv. Pavla in do pred dvema letoma je nosil v proceeijai nebo «kozi 50 let. Tudi v gostoparekih organizacijah ni bil na zadnjem mestu. Sodeloval je v Mlekarski zadrugi, pri rajfajznovki, pri Občinski hranilnici, bij je delj časa tudi občinski odbornik. Letos avgusta bo obhajal svojo zlato poroko z ženo Marijo, ki je bila skrbna gospodinja in dobra mati. Želimo mu, da bi ga ljubi Bog ohranil še v zdravju in zadovoljnostd še mnogo let in т veselje otrokom in vnukinjam.
75 letnico življenja praznuje jutri g. Valentin Šolar. Rodil se je 1. marca 1862 v Kropi, odkoder ga zvabila v svet samo-ljubnost — bel kruh, ki se mu je nudil. Ostal je zvest kljub težjemu delu rodnemu domu, kjer je vodil svojo delavnico za verige in orodje, dokler ni leta 1894 med prvimi ustanovnimi člani vstopil v Prvo žebljar-sko in železoobrtno zadrugo. Tu ga je spoznal in obiskoval dr. Krek. Cenil ga je kot poštenega, značajnega in vedro šegavega moža in mu svetoval, naj prevzame mesto načelnika pri zadrugi, kateri je nato 15 let nepretrgoma načeloval. Bila so najtrša leta, saj je bila kmalu po ustanovitvi zadruga na tem, da usahneI
A ne samo kot čebelično marljiv zadružan, naš 75 letnik se je udejstvoval tudi pri pevskem zboru, gasilnem društvu, a po novih volitvah je kot nekdaj zopet občinski svetovalec. Veliko skrbi posveča cerkvi, kot cerkveni ključar. Zvonovi, lestenci, električna razsvetljava, spominska plošča padlim junakom, med katerimi je vklesan tudi njegov najstarejši sin, vsa ta in še marsikatera nenašteta dela so priče njegove požrtvovalnosti.
S skrbnimi očmi spremlja usodo domačinov. Težko mu je, kadar mora kot zapriseženi sodni cenilec ocenjevati domove, ki prehajajo v last priseljencev. Pravi K.roparji izumirajo!
Kot značajnemu somišljeniku, zglednemu krščanskemu možu in uglednemu očetu skrbno vzgojene družine ter našemu dolgoletnemu naročniku iskreno čestitamo z željo, da ga Bog ohrani še mnogo let zdravega in zadovoljnega!
EriciOTi mama praznuj« danes 60-letnico svojega življenja v krogu svoje družine. Kdo jo n« pozna? Tam v Kropi so ji klesali značaj, pa že z 12 leti j« prišla v Ljubljano. Kmalu je dobila elužbo v tobačni tovarni, kjer jo je zaneslo ▼ socialne borbe za pravice revnih delavk. Kaj čuda, da eo jo — imela je mehko srce in odprto roko za vsakega reveža — povsod iskali. Rada je dala poslednjo drobtinico, čeprav njej ni ničesar ostalo. Hitro ee j« postavila v delavske borbne vrffte, organizirala z rajnim našim velmožem dr. J. E. Krekom shode delavk in delavcev r okviru Krščanske «ocijalne zveze, dalje Strokovne zveze, in na njih predavala.
V polpreteklih letih je imela slaščičarno v Zvezdi. Polna je bila dijakov, ki so se pri njej .shajali. Kdor je uspešno maturiral, je v njenem lokalu tisti dan dobil zastonj, kar je poželel. Kdor je bil nadložen, obupan, žalosten, pri njej i* dobil
tolažbo, mnogokrat tudi gmotno pomoč. Res, prava mati je bila študentom, ki jo zato tudi ne bodo nikdar pozabili
Vsemogočni naj ji nakloni še obilo let, polnih sreče in zadovoljstva.
Slovenski umetniki
se ne udeleže pariške razstave
Ljubljana, 27. februarja.
Društvo Slovenskih likovnih umetnikov ee je sinoči ponovno sestalo, da razpravlja o vprašanju udeležbe slovenskih umetnikov pri svetovni razstavi v Parizu. Društvo je že, kot so časopisi javili, pred tednom dni poslalo svoj protest proti načinu, kako se je udeležba jugoslovanskih umetnikov organizirala. Na sinočnji seji, na katero so bili povabljeni tudi tisti poedinci, ki so od bel-grajskega pripravljalnega odbora sprejeli osebna vabila, naj se razstave v Parizu udeleže, pa je bil ponovno sprejet soglasen sklep, e katerim se vsi slovesnki slikarji in kiparji, ki so člani DSLU, soli-darizirajo s protestno akcijo ter izjavljajo, da se pri takšnih razmerah pariške razstave ne morejo udeležiti. Istočasno je Društvo poslalo tudi pismeno vprašanje ministru za trgovino dr. Vrba-niču, naj blagovoli pojasniti, kako se je moglo zgoditi, da za dekoriranje jugoslovanskega razstavnega paviljona v Parizu ni bil povabljen noben slovenski umetnik.
„Križe mečejo iz šol..."
Na božičnem zborovanju Slomškove zveze je bilo mimogrede tudi omenjeno, kake razmere da so na naših šolah, češ da so na nekem učiteljišču pred nedavnim dijaki sneli križ. Pač je vsakdo mislil, Bog ve, iz kako zlobnega namena in kako znamenje strahotnega propada je to. — To misel je posnel tudi februarski Bogoljub, ki, naštevajoč znake nravnega propada, pravi, da eo v nekem razredu slovenske učiteljske šole dijaki odstranili križ.
Resnici na ljubo moramo to pojasniti. Le žal, preradi takim hudim vestem brez presoje verjamemo. Tako le še povečujemo že tako plaho in nemirno razpoloženje današnje družbe.
Na državnem učiteljišču v Ljubljani eo pred božičem zamenjali podobe pok. kralja Aleksandra e podobami kralja Petra II. Ker eo bile pa te podobe večje, jih ni bilo mogoče obesiti kar na prejšnje mesto. Ker je križ redno nad kraljevo podobo, je bilo zaradi večjih podob treba križ obesiti više. V enem razredu se je pri tej zamenjavi po nesreči križ zdrobil Tako je bil razred en dan brez križa. Taka nesreča pač ni krivda, še manj hudobija. V nekem drugem razredu Je bilo treba pribiti križ nanovo. Ker sluga na drsečem parketu ni mogel postaviti lestve, pomočnika pa ni imel, je moral tisti dan pustiti križ na omarici pod podobo, da ga drugi dan 8 pomočjo dijakov pribije. Res je nastalo drugi dan med pripravniki nesoglasje, ali naj sami obesijo križ kar na majhen žebelj pod podobo aH naj zahtevajo, da pride nad podobo. Kaj so takrat posamezni mislili, kdo to ve! Pač pa takle dijaški prepirček Še ni znamenje verske mržnje ali nestrpnosti, še manj a dejanje premajhnega spoštovanja pred križem ali kraljevo podobo. Konec je bil ta, da je prišel križ na pravo mesto na vrhu in razred je bil zadovoljen in miren. Vprav to, da so dijaki in dijakinje zahtevali, naj pride križ na vrh, je pač dovolj močen dokaz žive verske zavesti in aktivnosti tudi v takem razredu. Podtikanje hudobije torej niina razloga in bi samo Škodovalo.
Naj bo e tem pojasnilom napačna Informacija Javnosti popravljena, saj je bila v dobri veri za-greSena. Strah pred mladino, ki dorašča, pa je nepotreben in hvala Bogu, včasih vendarle votel! Vsaj v tem primeru je že bil. — Katehet.
Mariborsko etedaUife
Idrija, '*. februarja ob 18: «DR«. — Ob 30: «Ple» T Savoym. Globoko zniinne cene. Zadnjlft. Ponedeljek, 1. marca. Zaprto.
Torek, 1 maroa ob 26: «Čevljar Anton Hit«. Bed B
Prenašatha kuge na ladjah
Boj zoper podganjo nevarnos je mednarodno organiziran
2e star mornarski pregovor veli: »Kadar podgane zapuščajo ladjo, se bliža njen konec«. Danee nas ta pregovor ne zanima zaradi tega, da bi zvedeli, ali je ta pregovor resničen, ampak zaradi tega, ker nam pripoveduje staro resnico, da so na vsaki ladji doma podgane. Kajpada je skušnja pokazala, da se te živalice mnogo rajši drže na starih lesenih barkah, kakor pa na novih jeklenih. Morda je to zaradi tega, ker jim je na lesenih deskah bolj gorko kakor pa na železnih tleh. Toda tudi železja se ne plaše, samo če je tam kaj za pod njihove zobe. Podgane najbolj zanima tovor ladje in ne njena oprema in tonaža. Seveda so dandanes tudi za podganji rod nastopili težji časi. Stare podgane bi dandanes po vsej pravici lahko svojim mladim pripovedovale o starih, dobrih časih, ki bili 60, a več jih ni. Dandanes ludi podgana čuti posledice človekove civilizacije, še dandanes bi se podgane v celih rodovih vozile iz Azije v Evropo in od tod v Ameriko, ko bi ljudje ne bili taki, da so to skoraj onemogočili.
Včasih so pripovedovali, da so podgane iz Azije v Evropo kar peš romale. Sedaj pa vele, da najbrže ni bilo tako. Siva podgana, ki se je v Evropo preselila iz Azije, je najbrže prišla sem po vodi, in 6icer se je ukrcala kar na ladjo in ee lepo peljala. Da pa je njena pot po suhem šla mnogo bolj počasi, dokazuje to, da so se prve sive podgane pojavile na Angleškem 1730, v Ameriki 1775, kamor povsod so prišle z ladjami. Toda šele v 19. stoletju so 6e prikazale v švici, kamor so mogle priti le peš. Dandanes je ta gnusna žival že povsod doma in ni pred njo varen noben kotiček zemlje. Ker pa vemo, da podgane iz vzhodnih dežel lahko prenašajo kužne bolezni, jih je treba pobijati in preprečevati, da bi se širile.
Prav zaradi podgan je bila eklenjena mednarodna zdravstvena koncencija, ki veleva, da je treba vsako ladjo, na kateri so bile ugotovljene podgane, ali pa ki je prišla iz luk, kjer je'kuga, brezpogojno tako očistiti, da bodo uničene vse podgane, ki so na njej. Poleg podgan pa seveda pri tem čiščenju poginejo tudi drugi neprijetni gostje, ki so vedno na ladjah. Luška zdravstvena oblast poskrbi da se ta določila natančno izvedejo.
Ladjo očistijo seveda s strupenim plinom. — Kdor je kedaj prišel v kako luko in videl lad:o, na kateri je vihrala črna zastava z rumenimi križi, ta je lahko vedel, da je ta ladja polna strupenih plinov. Ob ladji na suhem stoje noč ia dan etraže, da nihče ne more na ladjo.
Po noči gori na ladji velika modrikasta svetilka, kar pomeni, da je ladja pod struoenim plinom. Vsa posadka mora zapustiti ladjo. Nato podjetnik, ki zastruplja ladjo, hermetično zapre okna in vrata, pač pa znotraj odpre vse predale in omare. Temeljito zapre tudi vse prezračevalce in dimnike. Vrata na krov prelepijo celo s papirjem. Nato na krovu odpro pločevinaste doze, v katerih je 6hranjena strupena snov. Takozvana pruska kislina, katero uporabljajo za take namene, se veže na trde predmete, na primer ua mavec ali pa tudi na klobučevino Razvijati pa se začne še le na zraku. Da se preprečijo nesreče, je temu dodan še drug strup ki pa ni nevaren ,pač pa močno draži. Ta dražeči strup gre takoj v oči in nos, zaradi česar mora človek takoj bežati iz njegovega obližja, preden bi vdihnil plin pruske kisline. Ljudje, kateri pripravljajo na ladjah 6trup, so zavarovani s plinskimi maskami, ker je njihovo delo silno nevarno. Ko je vse pripravljeno, stresejo strup skozi odprtine v notranjost ladje, nakar še tiete odprtine dobro zapro in zamaše.
Vsaka podgana, ki vdihne ta strup, je takoj mrtva. Toda strup pomori tudi ščurke in stenice, katerih je sicer na vsaki ladji dovolj. Toda zanimivo je, da podgana takoj pogine, ščurki in stenice pa ne, marveč morajo prav zaradi njih ladjo
eem
mnogo delj imeti pod plinom. Ščurkov je več vrst ter so zlasti na ladjah kar mednarodne družbe. Da pokončajo podgane na ladji, je dovolj, če je ladja kaki dve uri pod plinom. Da pa pokončajo ščurke, jo morajo imeti najmanj 4 ure v etrupenih plinih, sicer začno ščurki kmalu zopet gomazeti. Med tem ko za podgano zadošča manj strupa, ga mora za ščurke biti precej več, 5 miligramov na liter zraka.
Preden ladjo zopet odpro za ljudi, jo natančno preizkusijo s posebnimi aparati, ali ni v njej ée kaj strupa, ki bi bil nevaren za ljudi.
S strupom torej čistijo ladje ne samo podgan, marveč tudi drugih živalic Toda Avstralija zahteva od vsake ladle, katera pristane v njenih lukah, natančno spričevalo, da je prosta podgan. Ne samo to! Vsaka ladja, ki leži v avstralskih lukah, mora imeti posebne obrambne naprave zoper naselitev podgan Mostiči, ki vodijo na ladjo, morajo biti svetlo popleskani, po noči pa močno razsvetljeni, da se podgane boje po njih priti na ladjo Ker pa podgane znajo prav dobro plezati po vrveh, zato so Avstralci določili še drugo določilo zoper podgane. Vsaka vrv, ki viei z ladje, mora na zgornjem koncu imeti navzdol zavihane pločevinaste ploščice. Ce torej podgana po vrvi leze na ladjo, pride do te pločevinaste plošče( katero bi rada prekoračila. Pri tem pa mora pasti v vodo. Po avstralskih predpisih mora vsaka ladja v Inki bili 6 čevljev oddaljena od obrežnega zidu, na vsaki ladji morajo biti pasti itd. Avstralci so torej silno strogi. Druge države pa ee po večini drže tega, kar določa mednarodni podganji dogovor.
Tudi sicer ie obstanek podgan sedaj nmogo težji kakor je bil včasih. Že skladišča v ltrKah, kjer so se podigane navadno najbolje počutile, so narejena iz cementa, kar podganam ne 6tori dobro. — Zraven vsega so začeli po lukah plačevau nagrade za vje(e jx>dgane. Po skladiščih so začeli trositi strup in nastavljati poleg nevarnih pasti hude mačke, kateri vživajo veliko ljubezen luških delavcev. Pa tudi na ladje mornarji radi jemljejo mačke in se vozijo z njimi po vsem svetu. Vse to je podganjemu rodu zagrenilo življenje. Ze davno ni bilo podganjega naroda konec leo bi ne ga ne bilo toliko m bi se tako močno ne plodil.
Na južni španski fronti: Zažigalna bomba, vržena iz letala, je zažgala hišo v ozadju te
Gore in gozdovi v Sahari
vasi.
Sahara je velikansko ozemlje v Afriki, o katerem smo mislili, da je že od nekdaj bilo puščava. Kakor pa nam sedaj zatrjujejo novejši raziskovalci, je Sahara puščava komaj 400 let. Saharo so seveda ljudje le malo poznali, ker je promet po njej šel le po ozkih in redkih karavanskih potih, med tem, ko se za drugo ozemlje daleč od teh potov nihče ni zanimal. Toda z današnjimi prometnimi sredstvi je mogoče priti daleč v notranjoet puščave in daleč etran od dosedanjih potov. Zato so raziskovalci sklenili Saharo na vse strani raziskovati.
Med najbolj uspešnimi je Irancoski raziskovalec Louis Maire, kateremu se je posrečilo, da je z dobro organizirano ekspedicijo prišel daleč notri v središče Sahare ter v srednji Sahari odkril doslej docela neznano gorovje. Te gore bo v bližnji in
Reka Ren je pri Kolnu prestopila bregove ter so obrežne čolnarske hiše sedaj sredi valov.
Kita je vrglo na suho
Časnikarski poročevalec: »Torej vi ste bili krmar na ladji, ki se je potopila? Menda ste edini, ki je ostal živ. Kako ste se rešili?«
i Utoiai fciv. aaiw »ie e>t> icainu	. ojjvuhj
Krmar: »No, najprej vam moram povedati, da večino takrat evojo ladjo zamudil.. .<	• imeti
Konec meseca januarja je ob angleški obali v Bridlingtonu vrglo na suho orjaškega kita. Nje-
fovo ogrodje so izročili muzeju South-Kensington am so ga začasno pokopali v peščeni jami muzeja, kjer bo ležalo leto dni, da med tem časom od kosti odpadejo vsi mehki in mesni deli.
Kit je bil še nedorasel samec, ki je pa vendar bil že 18 metrov dolg. To je radi tega pomembno, ker so doslej trupla vseh kitov, katere je morje vrglo na angleško obalo, bila trupla starejših samcev. Iz tega so potem sklepali, da so te starejše samce mlajši samci pregnali od skupne črede in da so se potem kot samotarji potikali po svetovnih morjih ter tako nazadnje zašli v te severne mrzle vode.
Ta vrsta kita namreč ljubi predvsem toplejše, tako zvane tropične in subtropične vode in se ledu kar boji. Zato tako redkokdaj pride kak tak kit v Severno morje. Zato je v teku zadnjih 25 let samo kakih 6 kitov bilo naplavljenih na angleško obal. Ti kiti imajo nekaj zob. Naplavljena žival je v zgornji čeljusti iinela nekaj krnih zob, v spodnji pa kakih 30 parov ostrih zob. Žal pa so
teh zob poruvali za spomin.
že ljudje, ki jih žele
Protiletalske topove angleške mornarice so preskušali pri velikih pomorskih manevrih. Topovi, ki jih vidimo na »liki, so topovi na krovu nosilke letal »Courageuse.
ie Berlin, ki šteje danw 4,288.314 duš, medtem ko ima francosko glavno mesto Pariz danes 3,783.000 prebivalcev, torej je zaostalo za nemSkim Berlinom, kitajski ftnneaj ima dandanes 3,808.764 prebivalcev, "med njimi 68.814 tujcev. Na sedmem mestu jo rueko glavno mesto Moskva, ki štejo 3,663.000 duš.
Okostje tega kita samo je težko 4 do 5 ton. Sama glava je tehtala najmanj 3 tone. Vsa žival pa je tehtala skupaj 59 ton. Na Angleškem je starodavna navada, da kit spada med tiste morske živali, katere loviti ima pravico samo kralj. Zato l>a morajo obrežni čuvaji takoj naznaniti, kdaj morje vrže na suho kakega kila. ko so tega kita spravljali h kraju, so imeli velike težave. Glava je kmalu odpadla od trupa ter se je pogreznila v peščeno blato. Ko so jo izjkopali, jo je morje vrglo 19 km daleč na neko sipino. Ko so glavo končno srečno naložili na primeren voziček, je pa voziček zdrknil v morje, da so ga morali potem z motornim čolnom vleči h kraju.
Smrtna kazen
za vedeževatce
Takozvani vedeževalci ali vedeži so včasih za kak narod lahko velika nesreča, ker s evojimi prerokbami in vedeževanjem razburjajo ljudi. Se mnogo hujše kakor v naših krajih pa je ta stvar raz širjena na vzhodu. Sedaj poročajo z Japonskega, da je vedeževalska nadloga tam posebno nadležna. — Japonske oblasti 6i ne morejo več drugače pomagati, da bi zatrle nesrečno vedeževanje, kakor s smrtno kaznijo, katero so zagrozili vsem, ki bi še hoteli z vedeževanjem slepariti svet in ga vznemirjati.
Znano je sicer, da so v srednjem veku zoper take ljudi, ki so jih imeli za čarovnike, silno ostro postopali. Na grmadah so sežigali ljudi, ki so bili obdolženi, da so čarovniki. Zlasti na Francoskem so bili v srednjem veku strogi in so vse take ljudi s smrtno kaznijo kaznovali. Sedaj pa prihaja Japonska, o kateri bi človek mislil, da je na višku evropske kulture, ter grozi s smrtno kaznijo vede-žem. To je znamenje, da nobena površna civilizacija ne more nadomestiti prave kulture, katere celo starih kulturnih narodih tako manjka. Saj je znano, da je tam, kjer je največ nevere, največ prazne vere v besede takih vedežev. Ce bi evropske države dandanes vse to hotele kaznovati z vrvjo, bi zmanjkalo vrvi.
Največja mesta na svetu
London je še vedno največje mesto na svetil. Šteje 7,742.212 prebivalcev. Takoj za njim pride Newyork s svojimi 7,065.092 prebivalci. Na tretjem mestu po velikosti velemest pa je žo japonsko glavno mesto Tokio, kl Ima 5.311.000 prebivalcev. Za njim pa pride zopet ameriško velemesto f:lka-ga s 4,304.755 prebivalci. C'etrto mesto po velikosti
daljni prihodnjosti Ireba šele preiskali. So pa visoke, ker njihovi vrhunci segajo deloma več kakor 2000 m v višino. Raziskovalci so na marsikaterih zagledali pobeljene vrhove, kar pomeni, da je tamkaj gori večni eneg in led. Sicer pa gorovje ni delalo videza, da so lam le puste skale brez rast-I linskega in drugega življenja. Nasprotno!
Ekspedicija francoskega učenjaka je ugotovila, da rastlinstvo na teh gorah precej bujno rasle ter sega visoko proti vrhovom. Nižje doli v ravninah okoli gora pa so bili lepi vedno zeleni gozdovi. Kajpada pri tem saharskem gozdu ne smeš misliti na gosti in temni smrekov gozd, kakršni so pri nas. Tam doli ni strnjenih gozdov, pač pa so tamkajšnje gozdne pokrajine podobne nekakšnim juž-naškim parkom, v katerih rastejo med večjim drevjem puščavske ciprese in plutovci. Med tem vieo-kim drevjem pa se bohoti nižje grmičje na zelenih tratah.
Srednja Sahara je mendar najbolj samotna pokrajina na 6vetu ker Francozi nikjer niso mogli odkriti najmanjše 6ledi človeškega bivanja v teh krajih.
Jabolka dve leti sveža
Kalifornijski sadjerejci eo iznašli poseben način. kako morajo svoja jabolka sveža in zdrava ohraniti celi dve leti. Pri tem jabolka ohranijo vee svoj naravni окиб svežega jabolka ter ludi videz, da so pravkar odtrgana z drevesa Kako Kalifor-nijci to delajo, tega nočejo izdati. Samo toliko so povedali, da jabolka ohranijo sveža najprej s tem, da jih enakomerno namaiejo z voskrmi. tako da so jabolka tako rekoč neprodušno zavita v vosek. Potem pa brizgnejo v jabolko tudi nekaj kapljic neke tekočine katera drži jabolka dve leti 6veža. Kako pa je tista tekočina sestavljena, tega pa možje niso hoteli povedali.
Tudi v Švici prirejajo razstave, ki naj pokažejo, kako nevarni so letalski nočni napadi za ljudi. Pri tej priliki kažejo, kaj vse je treba ukreniti, da se ta nevarnost zmanjša. Na sliki vidimo cestno žarnico, kakršne bodo kmalu npeljali povsod po švici. Zgoraj v senčniku je vdelana bela in modra žarnica, če bi grozil letalski nočni napad, bodo
varnostni stražniki ceslno razsvetljavo takoj pretaknili. da bodo bele žarnice ugasnile, modre pa zagorele, ker se modra luč po noči na daleč ne vidi.
Sodnik (stari devici): »Ali mi nočete odgovoriti na moje vprašanje glede vaš« starosti? Najbrže ee vam zdi moje vprašanje pretežko.«
Obtoženka: »Vprašanje ni pretežko, ampak odgovor.«
Za oslabele in jetične.
Mlado korenje.
Mlade korenčke otrebiš, timiješ in liuhaš 5 minut. Nato ocediš. jih daš epet v mrzlo vodo, jih še očistiš, razrežeš kakorkoli daâ v kožico 50 gramov presnega masla in četrt litra dobre juhe. malo soli in sladk orja in dušiš korenje 1 uro počasi in nato dodaš sesekljanega petcršlja. Ce hočeš, da je bolj gosto, zmešaš malo presnega masla in moke in dodaš korenju.
Kavi na krema.
125 g opraienih kavinih zrn v pečici dobro se-greješ. Potem zavreš tričeirt litra smeiane in 180 gramov sladkorja in to poliješ na kavino zrnje ia pustiš lako eno uro. Nota razžvrkljaš 4 rumenjake in 5 jajc in dodaš precefeni tekočini iz kave. Kremo, daš v posodo, ki je namazana s presnim maslom in ohladiš.
SINJI SPORI
Odmor po letenju
Od vseh športov, katerih se j« oprijela sedanja mladina, je brez dvoma najplemenitejši brez-motorno letalstvo. Kes je, da ta šport ne krepi mišic v toliki meri, kakor na primer lahka atletika ali telovadba, toda v veliko večji meri krepi duha teh mladih ljudi, kateri so se navdušili zanj in mu bodo stali trajno zvesti.
Inozemstvo je glede tega že daleč pred nami. Poglejmo samo Nemčijo, dalje Poljsko, Rusijo, Češko in Ameriko, kjer je ta šport najbolj razvit. V Rusiji in Ameriki uporabljajo letala že kot prometno sredstvo. Znani so zračni vlaki, kjer motorno letalo vleče več jadralnih. Toda naši fantje so pokazali, da nekaj zmorejo. Lansko leto 30. julija sta dva nadarjena jadralca, Šircelj in Raznožnik postavila dva državna rekorda s tem, da sta ostala v zraku 5 ur in 20 minut, oziroma 10 ur in 45 minut.
Vsakdo izmed nas je že opazoval motorno letalo, ko je brneč brzelo nad našimi glavami. Takrat je marsikdo gojil željo, da bi se tudi sam dvignil s tem jeklenim ptičem in občudoval pokrajino pod seboj, medtem ko bi ga letalo z veliko hitrostjo nosilo po zračni cesti, kjer ni postavljenih nobenih mej in ovir, kakor so na zemlji.
Toda, kaj je ta užitek v primeri z onim. ki ga uživa jadralni letalec na svojem letalu. Ni mu treba poslušati oglušujočega brnenja motorja, ker ne rabi stroja za pogon, ampak plava po zraku, kakor po mirni vodi.
Gotovo ste že opazili postolko, ki je z razpetimi perotmi plavala v zraku, ne da bi ganila z njimi. Kakor postolka izrablja dvižni tok vetra, «ako plove tudi jadralo, ki se uravna zaradi krmarenja letalca proti toku vetra in ga drži v zraku. Vsak motorni letalec sc mora zanimati za vremnske pojave, tako mora jadralni letalec še veliko bolj poznati pojave in vedeti, kdaj bo čas za letanje ugodnejši. Poznati mora tudi termiko terena in oblakov in se po vsem tem ravnati, da bo dosegel kar najboljši uspeh. Medtem ko se motorni letalec ogiblje burje, neviht in sploh slabega VTe-mena, se jadralec neviht veseli in uživa, leteč pred morjem sivih oblakov, svojo zmago. Pri tem pa pozabi na vse stvari, ki ga morda težijo, ker ga te naravne krasote popolnoma prevzamejo.
Tudi v naši državi je pritegnil ta najlepši »s i -nji« šport mnogo mladeničev, predvsem dijakov, ld so se organizirali v sekcijah aeroklubov in ves prosti čas z veseljem in z navdušenjem žrtvujejo zato, da grade v klubskih delavnicah svoja letala( v katerih bodo poleteli med oblake. V Sloveniji imamo po raznih mestih tudi več sekcij, od katerih ljubljanske najbolj reprezentirajo slovensko jadral-stvo. Čeprav se borijo z denarnimi težavami, ker prihajajo iz centrale v Belgradu male podpore, ki ne zadoščajo za kritje stroškov za nabavo materi-jala, vendar mora pri pogledu na njihove uspehe priznati, da na tako visoki stopnji ni nobena skupina v državi, pa čeprav imajo le-te večje dohodke. Toda idealna mladina vseeno dela naprej in dviga ugled naše države,
Pod vodstvom strokovnjakov se izob-izujejo teoretična in praktično. Vsaka sekcija ima svojo delavnico, v kateri gradi. Mladi jadralci delajo letala popolnoma sami po inozemskih načrtih, ali pa tudi po domačih, ki prav nič ne zaostajajo za inozemskimi. Pri nas najbolj znani so načrti dr. ing. A. Kuhlja, kateri je skonstruiral jadralni aparat odličnih kvalitet (Inka). Pod njegovim vodstvom konstruirajo tudi člani Akademskega Aero-kluba visokozmožno jadralno letalo, ki bo poleti dogra-
Trcnutck pred startom
jeno. V delavnici jadralne skupine je vse živo. Zanimivo je gledati, kako nastaja aparat, kako ga izdelujejo, saj je sestavljen iz več tisoč koscev lesa, zvezanih med seboj kar najbolj umno, trdno in sigurno, kajti temu letalu bodo jadralci zaupali svoje življenje. Tako letalo mora kljubovati sili vetrov in tudi slabemu vremenu, obenem zmagati težo pilota in težo aparata samega. Gradijo šolska in visokozmožna letala; s poslednjimi je možno doseči iste uspehe kakor z motornimi. Delajo pa tudi modele letal, kjer se posebno izkažejo mladi konstruktorji, kateri bodo nekoč še dobri inženjerji.
Ko pa pridejo velike počitnice, se preselijo vse sekcije na Bloke, kjer imajo svojo jadralno šolo. To je kraj, kot nalašč za startanje, predvsem za začetnike. Pokrajino sestavlja valovita planota z gladkimi košeninami. Tu sta bila dosežena, kakor že omenjeno, v enem dnevu dva državna rekorda. Na Blokah si jadralci gradijo tudi dom, da ne boàv prenočevali za časa šole po senikih kakor doslej. Tam bodo tudi imeli delavnice. Za visokozmožna letala pa iščejo drug še pripravnejši teren, da bodo dosegli še boljše uspehe. Ob koncu počitnic se vrnejo domov popolnoma prerojeni, saj so preživeli ves čas na zraku in soncu, ki jim lako dobro de.
Ker so brezmotorni tečaji tudi odlična priprava za motorno in s tem vojno letalstvo, bi bilo prav, da bi oblasti in javnost podprle to gibanje. Mladina pa naj bi pomnožila s svojim pristopom vrste jadralcev, da bodo te čete močne in enakovredne inozemskim.
Celjska proračunska seja
Celje, 27. febr.
Sinoči je bfla seja celjskega mestnega sveta. Župan g. Mihelčič je poročal o korakih, ki jih je storila mestna občina za avtomatsko telefonsko centralo v Celju. Na seji je predložil resolucijo, ki naj bi se odposlala v ta namen na pristojna mesta.
Za poročilom g. predsednika je sledilo takoj stvarno in izčrpno proačunsko poročilo za leto 1937-38, katerega je podal finančni referent g. Pre-log. Najprej je podal splošno sliko proračuna in delil proračun v dva dela m sicer v mestni zaklad in mestna podjetja. Pojasnjeval je zvišanja oziroma znižanja posameznih partij in predlagal posamezne spremembe.
Pri letošnjem proračunu se je doseglo znižanje doklad od 50 odst. na 47 odst., tako da znaša do-klada skupno s 3 odst. doklado za gasilstvo ter 5 odst. doklado za brezposelne 55 odst. K temu pride še 20 odst. doklada za regulacijo Savinje. Pri trošarini so se vzele iste postavke kot lani, pri sadjevcu pa se je oprostilo 25 odst. za lastno gospodarstvo. Kanalščina se je znižala od lanskih 3 odst. na 2 odst. Znižala se je tudi taksa na vozila in sicer za motocikle za približno 50 odst. Tudi pri uvoznini so se nekatere postavke znižale, uvedlo pa se je nekaj novih tarifnih postavk. Črtale so se tudi nekatere druge malenkostne davščine.
Vse partije so bile soglasno sprejete.
Med pretresanjem proračuna pri gradbeni stroki je gradbeni referent g. dr. Voršič zagovarjal zvišanje izdatkov za gradbeno stroko. Poudarjal je, da se je pravzaprav proračun za to stroko še premalo zvišal z ozirom na združitev okoliške občine z mesto, kjer čaka občino zelo važna naloga iz tujsko-prometnih, higijenskih in socijalnih ozirov. Mesto Celje je z odlokom ministrstva proglašeno za letoviško mesto. Zaradi tega mora gledati, da bodo primerno urejene ceste, pota, nasadi, kanalizacija itd.
Pri partiji o mestnem gospodarstvu se je dotaknil perečega vprašanja onesnaženja Savinje zdravstveni referent g. dr. Skobeme, ki je apteliral v svojem govoru na merodajno oblast, da takoj ukrene vse potruebno proti onesnaženju Savinje.
Pred sprejetjem celotnega proračuna se je oglasilo še več govornikov in sicer: g. Fazarinc se je kjavil, da kljub povišanju osebnih izdatkov gla-■uje za proračun in zagovarja to zvišanje, ker je t združitvijo mesta in okolice nastalo več dela. Zahvalil se je g. predsedniku za njegov trud. — G. Lečnik Anton je v imenu obrtnikov poročal, da so obrtniki proračun pregledali in preštudirali in da se zahvaljuje v njihovem imenu za vpoštevanje interesov obrtništva. G. Jurij Strenčan, ki je bil član bivšega okoliškega občinskega odbora, je priznal, da skrbi združena občina mnogo bolj za ceste in poti v okolici, kakor je p^ej skrbela okoliška občina in se zahvaljuje za to skrb. — G. dr. Skoberne
je izrazil veliko zmožnost mestnega sveta in predvsem g. predsednika, ki je s stvarnim proračunom znova dokazal svojo veliko zmožnost. Sreski načelnik g. dr. Zobec je priznal mestni občini, zlasti g. županu Mihelčiču, skrbno in stvarno delo in jim k proračunu iskreno čestital. — Ing. Dolinar je govoril o mestni ekonomiji in stavil nekatere predloge. — Svetnik g. Mihelčič je podal kratko poročilo o mestni klavnici.
Proračun: osebni izdatki 3,057.461 Din; materi-jalni izdatki 5,962.375 Din; materijalni izdatki mestnih podjetij in ustanov 5,997.827 Din. Skupnih izdatkov je predvidenih 14,997.663 Din. — Rekapitu-lacija dohodkov: mestni zaklad 8,089.817 Din; dohodki mestnih podjetij in ustanov 6,907.846 Din. Celokupni dohodki znašajo 14,997.663 Din.
Izredni proračun za investicijska dela: nadzidava obeh dvoriščnih stranskih kril za II. nadstropje drž. meščanske šole 230.000 Din;, podvoz pri hotelu Rebeuschegg Din 100.000; obnova cestišča in hodnikov na Slomškovem trgu 220.000 Din; naprava tlakovanega cestišča v Vodnikovi ulici 200.000 Din; kanalizacija okoliša tovarne Westen - Lastni dom Din 120.000; podaljšanje kanala ob Dečkovi cesti 60.000 Din; obnova naprav za centralno kurjavo v Mestnem gledališču 130.00 Din; napeljava vodovoda na Dečkovo cesto in mestno pokopališče Din 90.000; hodniki v Gaberju in Zavodni 150.000 Din. Skupni proračun za ta dela znaša 1,300.000 Din. Ti izdatki se bodo krili iz izkupička od prodaje nepremičnin.
Samostojni predlogi: S proračunskim letom 1937-38 se naj ustanovi posebno mestno podjetje z imenom Mestno zavetišče. Delokrog tega podjetja obstoja iz preskrbe prehrane zdravljenja oskrbovancev v mstnem zavetišču in gospodarstva na posestvu. Dohodki tega novega podjetja l^odo obstojali iz donosa ekonomije in prispevkov, ki jih bo plačevala občina za posameznega oskrbovanca. Ker se celotno posojilo hipotekarne banke porabi za mestno hranilnico, obstojajo pa Se druga posojila pod bolj neugodnimi pogoji, se pooblašča mestni župan, da ukrene vse potrebno za najetje posojila okrog 3,000.000 Din pod najugodnejšimi pogoji za kritje starih posojil pod težjimi pogoji.
Po odobritvi proračuna je sledilo Se poročilo gradbenega referenta, ki je poročal, da so se oddala težaška, zidarska in železobetonska dela za gradnjo Delavskega azila nainižjemu ponudniku tvrdki Franjo Nerad za znesek 670.487.75 Din. Tvrdka naj po možnosti začne z delom že 1. marca.
Pri slučajnostih je govoril g. prof. Bitenc o potrebi centralne kurjave v realni gimnaziji v- Celju.
Končno je g. župan pozval mestne svetnike, saj tudi nadalje složno delajo za dobrobit in pro-cvit celjske občine, nakar je sejo zaključil.
V Pariz na svetovno razstavo
Studijska ekskurzija na svetovno razstavo v Pariz, ki jo organizira SK Planina v Ljubljani, je priznano najcenejša tovrstna ekspedicija, kar potrjujejo tudi številne prijave.
Med prijavljenei so razni stanovi, največ pa je seveda inteligence.
Kakor lansko leto v Berlin, Hamburg itd., gremo tudi letos s posebnim vlakom — udobni vozovi — tja in nazaj ter se med vožnjo ustavimo le tamkaj, kjer je to v našem programu, oziroma na meji zaradi kontrole. To ugodnost pa uživamo seveda le zaradi tega, ker je ekspedicija številčno tako močna, da Imamo na razpolago poseben vlak.
Potujemo tako, da prevozimo vse alpske krasote podnevi, posobno v Avstriji in Švici. V Švici se vozimo na jezerih z ladjo, in sicer tako v ZU-richu kakor v Luzernu, kjer se bomo z vzpenjačo podali tudi na gorske velikane.
Celih šest dni je posvečenih Parizu, predvsem razstavi. Vojni muzej, Notre Dame, Eifflov stolp, ogromni slavolok na grobu Neznanega vojaka itd. V posebnem vodniku Pariza — knjižici, ki jo pripravljamo in jo pošljemo vsakemu našemu prijav-Ijencu — bodo vse zanimivosti podrobno opisane.
Trouville, kopališče in shajališče mednarodne elite, Le Havre, na obali evropske celine nasproti otoku svetovnega imperija Britanije, Versailles itd. so nekako — »ocvirki« —, ki si jih bomo še posebej ogledali poleg drugih zanimivosti.
»Scala« v Milanu zanima slehernega kulturnega človeka sveta, istotako čudo prekrasne katedrale z marmorja. In še in še t V Milanu ostanemo en dan in dve noči.
Benetke, znani Markov trg, palače, kopališče Lido so zadnja postaja naše ekekurzije.
Na razna vprašanja sledeče: Potujemo s kolektivnim potnim listom. Državnim nameščencem preskrbimo sami potrebno dovoljenje resornega ministrstva za potovanje v inozemstvo. Vse to sporočimo pravočasno vse mudeležencem pismeno.
Prihodnji teden zapade peti obrok v znesku 250 Din.
Prijave sprejema in daje prospekte Jože Hvale, Ljubljana, Miklošičeva 10. Prijavite sc!
Vodstvo.
Jugoslovanska strokovna zveza pod bob nečim ognjem?
Delavska pravica, glasilo JSZ piše, da se Jug. str. zveza nahaja pod bobnečim ognjem katoliškega časopisja. Ker poznamo prilično vse kat. časopisje v Sloveniji, smo se nad tem ne malo začudili, kajti niti o »neprestanih napadih«, pa se manj o kakem bobnečem ognju nam ni nič znanega. Kolikor zasledujemo časopisje, vidimo le to, da se JSZ k časopisju Jutrovega koncema silno smili, ki jo ne neha milovati, toda ne napadajo jo niti ne marksisti, kaj šele kat. časopisje. Ako je tu in tam kje izražena rahla kritika kakega ukrepa te oganizacije, to še ni »bobneči ogenj«, ker mora po načelih demokracije vsaka javna ustanova računati tudi z javno kritiko, kar stvari nikoli ne more škodovati. Ali listi JSZ morda nikdar ne kritizirajo med drugim tudi katoliškega časopisja? — Bobneči ogenj, o katerem piše član-kar, bo bržčas samo v njegovi glavi. Silno se mora sam sebi smiliti in bi se kar za nič hotel narediti poceni mučenika, morda pa še svojo organizacijo zraven, kateri vsaj v sedanjih razmerah prav nihče ne ovira njenega delovanja na strokovnem polju.
Predstava stare koroške igre
Ljubljanski Ljudski oder je pripravil po Diet-zenschmidtovi ekspresionistični in programatični igri »Krištof« za soboto 6. in nedeljo 7. marca t. 1. novo predstavo.
Svojo premiero bo doživel v Ljubljani drobec koroškega narodnega blaga, ki je drugod po Slovenskem pod milim nebom imel že velik uspeh. To je koroškega »kmeta-poeta« Andreja Šušterja- Dra-bosnjaka »Igra o izgubljenem sinu«. Drabosnjak se je rodil leta 1767 in je umrl najbož okoli leta 1828. Zapustil nam je tri igre, ki jih bomo imeli kmalu vse tri v sodobnih priredbah tudi na knjižnem trgu (izšli sta že »Igra o izgubljenem sinu«, 1934, in »Božična igra«, 1935, v kratkem pa izide »Trpljenje Gospodovo«, vse tri v priredbi prof. N. Kureta). Igre Andreja Šušterja so se igrale v načinu Hansa Sachsa po vsem Koroškem, »Trpljenje Gospodovo« so igrali še pred nekaj leti v Grozdanjah.
V	dobi, ko se oživljajo stari zakladi narodne tvornosti, ko APZ vrši pionirsko delo v narodni pesmi, ko Ciril-Metodov zbor odkriva lepote 100 let cerkvene glasbe itd., je prav, da se tudi naše gledališko ustvarjanje ozre v tisto, kar imamo Slovenci ohranjenega na tem polju, a je skoraj pozabljeno.
Cerknica
V	soboto je poslovala v Cerknici na okrajnem sodišču komisija delavskega sodišča za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kamor se je dr. Pušenjak pritožil, ker mu je Okrožni urad za zavarovanje delavcev odpovedal kolektivno pogodbo. Izmed po^ zvanih prič se jih precej ni odzvalo deloma zaradi bolezni, deloma zaradi odsotnosti. Ko bi pozvani bili dobili povabilo priporočeno, bi pozivi tudi ne mogli biti dostavljeni, ker nekaterih imen v kraju sploh ni. Kako so priče izpovedale, nam ni znano, ker je bila razprava tajna, čeprav je bilo slišati mestoma glasno prerekanje ... Razprava je bila preložena. Ker vlada med širšo javnostjo, zlasti pa med prizadetimi delavci veliko zanimanje, želimo, da bi pri prihodnji razpravi bili klicani vsi oni, ki so tozadevno prizadeti in ker delavci plačujejo zdravnika, naj tudi odločajo o tem, kdo jih bo na bolniško blagajno zdravil.
Nujna potreba bolnišnice v Cerknici ee kaže vedno bolj in bolj. Ljubljanska bolnišnica Je leto za letom preobremenjena in morajo bolnike predčasno odpuščati napol zdrave domov. Že na lanskem zasedanju banskega sveta je g. dr. Brecelj stavil predlog, da bi bilo potrebno za Notranjsko v Cerknici ustanoviti vsaj zasilno bolnišnico. Bila je že tudi deputacija iz Cerknice pri gosp. banu dr. Natlačenu in mu predložila spomenico o nujnosti bolnišnice. Na seji zdravstvenega odbora združenih zdravstvenih občin v Cerknici dne 23. II. je bila tudi soglasno sklenjena resolucija o nujni potrebi ustanovitve zasilne bolnišnice v Cerknici.
Kamnih

Krani
Vincencijeva družba v Kranju priredi s sode lovanjem okoliških dobrodelnih društev v nedeljo. 28. t. m. »dobrodelno nedeljo«. Dopoldne ob 10 bo zborovanje vseh dobrodelnih društev kranjske de-kanije. O dobrodelnosti bo govoril g. dr. Alfonz Levičnik. Popoldne ob 4 prirede otroci akademijo s petjem in igricami. Prosimo cenj. občinstvo, da se te prireditve udeieži, da pokažemo razumevanje za krščansko ljubezen.
V petek opoldne je v 27. letu starosti mirno v Gospodu zaspal g. Jagodic Franc, soustanovitelj protituber-kulomega dispanzerja v Kamniku. Kljub .hudi bolezni, za katero se je zdravil dolgo časa na Golniku, je s svojo organizatorno sposobnostjo in pod. jelnostjo sj>ravil proti-tuberkulozno ligo z mrtvila, z njegovo neumorno delavnostjo je bilo doseženo, da je bil protituberkulozni dispanzer v Kamniku blagoslovljen in odprt 1. marca 1936. Točno leto dni nato pa je on, ki se je največ trudil za dispanzer, legel k večnemu počitku.
Kamniška javnost bo pokojnega g. Jagodica ohranila v trajnem spominu, saj se je udejstvoval na vseh karitativnih poljih. Bil pa je tudi vzoren član fantovske Marijine kongregacije in drugih katoliških organizacij, dolgoletni delovni član društva »Kamnik«, zelo vnelo je deloval pri fantovskem odseku in Katoliški akciji. Bil je globoko veren in je pogosto stopal k obhajilni mizi. Bil je tudi naročnik naših časopisov in revij ter dolgoletni poročevalec »Slovenca«. Za njim žaluje sestra in skrbna mati. ki je žrtvovala vse, da bi se njenemu ljubljenemu in vzornemu sinu zopet povrnilo zdravje in ki sedaj sama leži v bolniški f>o-stelji. Pogreb blagega jx>kojnika bo danes popoldne ob 4. Dobri Bog mu bodi bogat plačnik za vsa njegova dobra dela in podeli pokoj njegovi duši. Žalujočim naše iekreno sožaljel
Trbovlje
Lagati je treba, nekaj bo že ostalo. Sodrug
Eržen iz Maribora je pripovedoval na socijalistič-nem shodu v Trbovljah, kako se je vozil skupaj s »fajmoštrom iz Hrastnika« in pripovedoval o njegovem stališču do bratovskih skladnic in ga postavljal v zasmeh zborovalcem. O zadevi smo se takoj informirali in dognali, da »fajmoštra v Hrastniku« sploh ni, ker ni samostojne župnije; začasni duhovnik v Hrastniku g. Zalar pa se je ta dan, ko bi se naj vozil v Trbovlje s sodrugom Erženom, nahajal na pogrebu v Ljutomeru. Ravno tako naj bi govoril neki Arnšek iz Hrastnika o milijonih zlatih kron, ki bi jih naj socijalisti zapravili pri bratovski skladnici in celo letak naj bi izdal o teh marksističnih manipulacijah, tako je pravil sodrug Eržen »po časnikarski dolžnosti«, kakor je izjavljal na shodu. — Kdo bo pač hodil iz Trbovelj v Hrastnik izpraševat, kje se nahajata in pripovedujeta gg. Žalar in Arnšek in še izmišljeni »fajmošter iz Hrastnika«. Laži, le laži, volitve so tu in uboga knapovska para itak vse verjame. Res ubogi ljudje, ki imajo take »prijatelje« in voditeljel
Že vedo zakaj. »Kontrole ne maramo«, je sodrug Eržen pripovedoval na socijalističnem shodn v četrtek, ko je govoril o dragi »beli« listi za nedeljske volitve. Tej odkritosrčni Erženovi izjavi radi verjamemo. Kjer se pošteno dela, se nadzorstva ne bojijo. Iz Erženovega govora se je videl strah in nemirna vest, ker kontrola bo prišla, če je socijalistom ljubo ali ne.
Cenjenemu obči st vu naznanjam, da sem otvoril
specialno trgovino čevljev
v hiši g. Tratnika-Kmeta v Trbovljah (poslopje pošta II). Na zalogi imam vsakovrstne čevlje ročnega izdelka, kakor: moške, damske in otroške, navadne močne čevlje za delo kakor tudi praznične po najnižjih cenah. Sprejemam popravila, hitro, točno in poceni. Proseč vas za ouilen obisk moje trgovine, vas zagotavljam točne in solidne postrežbe. Se vljudno priporočam Vrtač Martin, Visoko pri Kranju, podružnica Trbovlje IL
Šmartno pod Šmarno goro
Podpisani prebivalci poštnega okrožja Šmartno pod Šmarno goro izjavljamo, da smo s sedanjim pi-smonošo Tomcem Ivanom popolnoma zadovoljni ter obsojamo dopis, kjer se poziva poštna uprava Šent Vid nad Ljubljano, naj se sedanji pismonoša premesti kamorkoli. To pa radi tega, ker »e gori ome-novanemu vestnemu in neoporečnemu uslužbencu dela neupravičeno velika krivica. Slede podpisu
Dol pri Ljubljani
Naš cerkveni pevski zbor priredi v nedeljo. 7. marca ob 3 popoldne v dvorani prosvetnega doma koncert, za katerega se pevci pod spretnim vodstvom domačega organista g. Franca Zabavnika, prav pridno pripravljajo. Na sporedu je »Venček narodnih f>esmi« (mešani zbor), moški zbor nam pa zapoje »Venite rože moje«. Opereta: »Grof in opat v II. dejanjih in opera »Povodnji mož«, eno-dejanka.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob 15 ln 17
razkošno opereto »Princeza Marietta«. Nastopita ista odlična igralca kot pri Rose Marie: Jeanette MacDomald in Nelson Edy. Večerna predstava zaradi igre »Otroška tragedija« odpade.
Jeseniško gledališče zopet deluje. Po dolgem odmoru, ki so ga čutili prijatelji umetnosti, je »Aljaž« zopet naštudiral pretresljivo dramo »Otroška tragedija«, ki bo predvajana danes zvečer v Krekovem domu. — Nastopijo poznani igralci iz dobe, ko je stal »Aljaž« na višku.
Vransko
Nova avtobusna iveza ee nam obeta baje z novim poletnim voznim redom, ki jo misli vpeljati avtobusno podjetje Bistra. Bila bi to jutranja zveza iz Ljubljane proti Celju in popoldanska lz Celja proti Ljubljani. Sedaj nimamo namreč popoldne nobene zveze proti Ljubljani, ampak samo zjutraj. Ravno tako pa nimamo zgodaj zjutraj nobene zveze proti Celju. Saj odhaja prvi avtobus v tej smeri z Vranskega šele ob pol osmih, torej ob času, ko odhaja vlak iz Celja proti Mariboru. In na ta vlak nimamo nobene zveze, čeravno je zlasti poleti zelo potrebna. Zato bi podjetju svetovali, da uredi svoj novi vozni red tako, da bo avtobus odhajal i Vranskega najpozneje ob pol sedmih Se večje važnosti pa bo popoldanska zveza z Ljubljano. Saj bo e tem dana marsikomu možnost da se ob gotovih prilikah lahko udeleži kakih koncertov ali drugih prireditev v Lubljani. Zvečer bo lahko prišel v Ljubljano in zjutraj bo še pravočasno doma in lahko šel v službo. Če ho podjetje to zvezo res z novim voznim redom vposlavilo. bo to velika pridobitev zn pod-J jetje samo in za vse kraje, ki ležijo ob progi.
France Pavlove c
V zadnjih dneh so časopisi mnogo poračali o udeležbi umetnikov na pariški razstavi. V Belgradu se je sestal poseben odbor, ki ga tvorijo kipar Rosandič, slikar Milunovič in dr. Kašanin, kustos muzeia kneza Pavla. Ta odbor je razposlal vabila posameznim umetnikom, naj se udeležijo pariške razstave, toda umetniki so po svojih organizacijah odklonili udeležbo najprej v Zagrebu, za njimi oni v Belgradu, îdaj pa odločajo o tem tudi v Ljubljani. France Pavlovec je bil sicer povabljen, toda tudi on se je pridružil načelnemu stališču, ki zahteva v takih primerih avtonomno odločanje lastnega centra.
Kako Pavlovec dela
Pavlovec je študiral na umetniški aakdemiji r Zagrebu od leta 1923 do 1928. S tem pa je svojo uradno šolo tudi končal in odšel na svojo lastno pot. Zelo rad se umakne galerijam po raznih krajih sveta. Zdaj je že mnogo časa doma in skuša vršiti svojo nalogo v razmerah, kamor je postavljen. Svoj čas je obhodil mnogo dežel in bil za Časa svetovne vojne celo v ruskem ujetništvu. Zdaj mu ni ljubo govoriti o tistih doživetjih in zgodbah, skoz ves pogovor si prizadeva povsod izključiti svoje osebne zadeve. Tudi o svojih razstavah ne daje nobenih pojasnil. Tako živi svoje posebno življenje in zraven dela na svoj poseben način. 2e zdaj težko pričakuje pomladi in misli na lepe, sončne dni, ko bo spet lahko šel v bližnjo in daljno okolico. Njegov atelje je priroda, in tako hodi po krajih na okrog ter se približuje svoji pokrajini, ki jo s prizadevanjem resne umetniške zavesti skuša ujeti na platno. Pavlovec nima nobenih posebnih načrtov, temveč živi neposredno, in ko enkrat dovrši sliko, nima več zanjo nobene skrbi. Pusti jo tam, kjer jo je izdelal, pri kakšnem znanem človeku, ki mu jo kasneje prinese na dom. Jaz vidim včasih napake, pravi Pavlovec, toda ničesar ne popravljam.
Smisel slikanja
Težko je v naglici in nepričakovano dobiti pravi izraz, ki bi primerno povedal, v čem leži oistvo slikarstva. Slika, ki jo gledamo, je le neki končni rezultat človekovega znanja, vidno znamenje umetnikovega srca in razuma. Čisto nekaj drugega pa je umetnikovo delo. Prav tu pa leži ves smisel slikarstva, ki gre za tem, da se na ta način prebijemo do človeka samega. Prizadevanje v izrazu je sredstvo tistega notranjega očiščenja, ki človeka tira skoz življenje. Slikarstvo je v svoji osnovi ena sama ideja. Njeno bistvo leži v izpopolnjevanju samega sebe. Zadnji razlog tega dela je vstvarjalec sam. Dobro je to izpovedal Vlaminck, ki je dejal: kakršno življenje, takšna umetnost. S svojim delom gre človek skoz življenje kakor po lestvi, po kateri bi se rad prikopal do svoje odrešitve. Življenje je seveda lastna zadeva človeka samega in o tem se ne da govoriti ljudem na okrog. Tisto, o čemer lahko govorimo, je mate-terijalna stran življenja. Toda ta je že tolikokrat premleta, kar zadeva slikarje, da nima nobenega smisla še kaj poudarjati. Ta stara pesem je zmeraj ista: da ni dobro.
Slikarstvo pri nas
Imeli smo že velike umetnike, kakor so bili Šublc in Petkovšek, potem smo lahko govorili o njih po letu 1900, ko so se pojavili naši impresionisti, Močna individualnost je danes na primer Kregar. Toda o nekem slikarstvu pri nas kljub temu ne moremo govoriti, ker ga posamezniki nikakor ne predstavljajo. O slikarstvu lahko govorimo takrat, kadar imamo stalen, zvezen razvoj in prehod od stopnje do stopnje, od katerih je vsaka pogojena v prejšnji. Tega pa pri nas še nimamo.
Umetniški problem
Slikarska umetnost na vsak način potrebuje neko vsebino ki je osnovni regulator umetniškega izraza. V tem pogledu pokazuje človek mnogo stranpoti in zablod. Zelo rad se odmakne svetu in estetizira. postaja romantičen ali karkoli. Toda treba je trezno gledati v svet in poskušati, kako bi se nam dal zajeti v neki objektivni luči. Tako išče Pavlovec pokrajino Toda to ni noben naturalizem, nobeno iskanje zunanjega videza in njegove oblike. Ni važno to in to drevo,_ temveč drevo sploh V tem tiči vsa slikarska ideja in vsebina umetnostnega prizadevanja.
Socialna tendenca
V zvezi z onim, kar smo pravkar povedali, pa je že rešeno prav za prav tudi vprašanje ten-
Maksim Sedej:
Kompozicija
Original se nahaja v muzeju kneza Pavla v Belgradu,
Slika je napravljena 1. 1936.
Združenje »Cvijete Zuzorič« prireja vsako leto razstavo umetnikov iz vse države, in samo pošilja vabila za sodelovanje onim umetnikom, ki odgovarjajo društvenemu gledanju na umetnost. Od slovenskih slikarjev je temu najbolj blizu France Pavlovec.
Na »jugoslov. razstavi« tega društva so odkupili Sedejevo sliko.
dence, ki se javlja pri nekaterih. V stvari je to največkrat samo moda. Saj nas zgodovina uči, da ne poznamo več listih slikarjev, ki so na primer tako tesno živeli z dogodki 1. 1848 ali po letu 1870. Pravi revolucionarji so se izkazali čisto drugod, kakor n. pr. Cesanne s svojimi tihožitji, ki je obveljal do danes, ali pa n. pr. van Gogh, ki je bil eden najbolj levičarskih slikarjev svojega časa.
Prvi pogoj umetnosti
Treba ie jasno in odločno povedati, da je prvi in osnovni pogoj vsake resne umetnosti samo svoboda. Ta zahteva po svobodi velja v vsakem oziru. Saj pomanjkanje tega ubije mnogo naših umetnikov. Pri nas vežejo umetnikom roke v veliki meri tudi tisti, ki dajejo naročila. Vsi ti navadno že v naprej določajo in prinašajo svojo zamisel o tem, kakšno naj bo delo in kako naj bo izvedeno. Razlog temu tiči v nepravem gledanju na umetnino, ki jo po večini ne sprejemamo takšno, kakršna je. Pri njih odloča predmet in ne slika, pa zavračajo slikarska dela, češ, kaj bi s temi ribami na naših stenah.
To je eden važnih razlogov žalostnemu položaju slikarjev in ni odločilen samo materialni vzrok. Mogoče je še zmeraj preveč diletantov, ki hočejo z javnim pisanjem vzgajati publiko.
France Gorše
Gorše je najprej govoril o praktični strani uporabe plastike pri nas in je takoj prešel na stvar.
Kar se praktične strani z uporabo plastike pri nas tiče, lahko čisto mimo rečem, da smo v tem pogledu zelo napredovali zlasli po vojni, Vendar v neki meri smo mi Slovenci zelo zaostali, če se primerjamo z drugimi večjimi narodi. To pa glede vprašanja, ki se tiče uporabe čiste in ne dekorativne plastike. Dekorativno kiparstvo pride za našo praktično uporabo vendarle vpoštev. To so predvsem nagrobni spomeniki na pokopališčih. Ze-
log pa je ta, ker smo vklenjeni in potisnjeni na zelo ozko omejen prostor. Mojo trditev o imenovanih razlogih v celem potrjuje tudi primer, ki se je pri nas pojavil z vprašanjem, ki se tiče postavitve spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru. Toda to še ni vse. Odločilnega pomena je tudi dejstvo, da imamo mnogo ljudi, med katere štejejo celo nekateri arhitekti, ki so odločni nasprotniki postavlianju spomenikov. Pri razpisih raznih natečajev za javna umetniška dela s kakršnegakoli področja že se kiparjem nudi najlepša prilika, da se spontano in z zanosom razmahnejo ter v največji meri razvijejo svojo stvariteljsko silo. K temu pa spadajo v prvi vrsti ravno spomeniki. Iz vsega, kar smo navedli, prav lahko zaključimo, da je slovensko monumeutalno kiparstvo obsojeno na životarjenje, njegov tovariš slikar pa je še na slabšem. Trenutno ni nobenih boljših izgledov. Vendar bi se Jahko našel kdo, ki bi mi ugovarjal, češ, saj imamo monumentalna slikarska dela na stavbah, od Fr. Miheliča na bežigrajski šob, od Jakopiča, od Saše Šantla ..., toda jaz pravim, da je vse to spričo brzega toka in naglega razvoja časa odločno premalo. Lahko trdimo, da naše ljudstvo še ni dozorelo za monumeutalno kiparstvo in tudi nima do njega pravega odnosa. Saj je pri nas med ljubitelji upodabljajoče umetnosti še vedno največ zanimanja in povpraševanja le za malo salonsko plastiko. Isto mi bo za sebe nedvomno potrdil tudi tovariš slikar.
Kiparjeva pot
Vsak pravi kipar gre svojo pot, ne da bi se pustil od koga ovirati. Ta pot je težnja za reševanjem kiparskih problemov brez vsakega ozira na to, kako bo delo sprejela publika ali pa kako ga bodo vzeli na znanje ocenjevalci. Življenje, ki ga živim, hočem resnično in nepotvorjeno podajati tako, kakor sem ga doživel v globini svoje duše. Neumorno se trudim za tem, da bodo vsa moja dela nosila močan in veren izraz mojega notranjega sveta, moje duhovne fizionomije.
Smer mojega kiparstva je realistična. Najbližji motiv, najbolj hvaležen in tudi najbolj priljubljen mi je otrok. Prav tako pa tudi živali. Umetnina se pojavi tiho, pride skozi zaprta vrata, čisto neopazno se vtihotapi, kakor ljubezen, ki ima svojo pot in svoje zakone.
Vprašanje nuditete
Druga stran mojega upodabljanja je akt, kompozicija. Pri nas Slovencih je posebno težka reč vprašanje nuditete. Publika ima do tega poseben
France Gorše: Portret.
lo malo kdaj pa pride do uporabe in povpraševanja glede vrtne in stavbne plastike Zelo redek je slučaj, da bi naš arhitekt projektiral in predpisal v kakem interieru čisto plastiko za novo stavbo. Zeio počaščenega se čuti lahko naš kipar, če mu kdo poveri delo, ki ga lahko izvede po svoji lastni svobodni zamisli Nekaj bi lahko storila tudi država, kar bi bilo prav gotovo že nujno potrebno. Poglejmo za primer Italijo, kjer je predpisano za vsako novo stavbo, da mora deset odstotkov njenega celotnega proračuna iti na račun likovne okrasitve stavbe.
Monumentalna plastika pri nas
Izgledi za razvoj monumentalnega kiparstva so v Sloveniji zelo slabi. Prav za prav lahko čisto naravnost povem, da izgledov za to pri nas sploh ni. Ce razmislimo, kako to, naletimo na dva glavna razloga. Prvi in najbolj važni razlog za slab izgled glede razvoja monumentalne plastike leži v tem, da imamo prešibko finančno podlago. Drugi raz-
France Gorše: Kovač.
Mahsim Sedej
Maksim Sedej je iz vrst naših najmlajših sli« karjev. Doma je iz Žirov nad Škofjo Loko, v Ljubljani je končal Obrtno šolo. nato pa je šel v Zagreb na umetniško akademijo. Na tej akademiji je študirala večina teh najmlajših umetnikov. Le Kregar in Putrih nista bila tam.
*
Pri našem študiju v Zagrebu smo šli pač skoz mnoge težave, ki izvirajo iz materialnih zadev. Saj mladi študentje nimajo danes nobenih podpor, zato pa je zlasti umetniški razvoj v takšnih okol-nostih zelo oviran. Toda dobra volja in trdna vera v poklic sta nas vzdržali, da smo izpeljali do konca.
Ko smo končali svoje študije, je polovica naših tovarišev odšla na razne šole. Precejšnji del pa jih je ostal v Ljubljani. Seveda smo prišli na prazno, toda oprijeli smo se dela in začeli z ilu-striranjem. Bil sem ilustrator pri Mohorjevi in še sem pa tja sem kaj zaslužil, kakor pač začno vsi mladi v tem svetu, ki jih v začetku prav nič noče upoštevati, temveč jih najrajši omalovažuje V Ljubljani so nas tovariši sprejeli z vidnim občutkom konkurenčne poostrenosti. To sem toliko bolj opazil, ker ravnajo v Zagrebu čisto drugače z mladimi ljudmi, ki kažejo kaj talenta. Zagrebčani mnogo hodijo v inozemstvo, pri nas pa ne dobimo nobenih podpor, čeprav je potreba zelo velika, da bi se šli kam izpopolnjevat. Umetniki v Ljubljani zelo
odnos, ki sloni na starih, vkorenvnjenih predsodkih. To je zelo zanimivo poglavje, ki bi zaslužilo treznega razmotrivania in pravilnega pojasnila. Na vsak način bi bilo prav, da ga na posebnem mestu strokovno obdelajo. Saj je vendar po lepoti najbolj dovršena stvar na svetu človeško telo, ki ga je ustvaril Bog. Grešnost je prav tako lahko, kakor na živo, vezana tudi na upodobljeno oblečeno telo. Mnogokrat kaže človek ob aktu le svojo lastno zlo notranjost. Umetniki so že od nekdaj upodabljali golo telo pri vseh kulturnih narodih in ga tudi bodo, dokler bo obstojala kultura na svetu. Malo kdo se zaveda in razume, da more kipar izraziti erotična čustva tudi na mrtvih predmetih in ne samo ob telesu žene. Elegantno stili-zirana vaza ali pa steber sta lahko prav tako upodobljena z erotičnim občutjem.
Zveze z inozemstvom.
• Naš umetniški svet ima le slabe zveze z inozemstvom. Redko izjemo tvorijo nekateri posamezni tovariši. V teh pomanjkljivih zvezah pa tudi tiči vzrok, da naša umetnost nekako životari Tista posamezna zveza poedincev, ki jo vzdržujejo nekateri tovariši, skoraj nič ne pomeni. Most, ki naj bi vezal našo umetnost z inozemstvom, je danes lahko vzdržati le s pomočjo revije, kakršna je »Umetnost«. Takšna zveza bo imela neprimerno več uspeha, kakor pa na primer razstave posameznikov in podobne stvari. Že doslej nam je to dokazala izdaja stanovskega glasila. Presenetljivo je povpraševanje po naši »Umetnosti« v inozemstvu. Brez dvoma igra važno vlogo zamenjava revij, kl!-šejev in drugih prispevkov. Pomisliti moramo tudi, da takšna revija ostane in jo človek tudi pozneje lahko pregleda in premisli, dočim se razstava navadno prav kmalu pozabi. Prav iz teh razlogov mislim da bo naša revija »Umetnost« vršila zelo važno kulturno nalogo v prospeh naši upodabljajoči umetnosti, ter bo inozemstvo primerno informirala o našem umetniškem gibanju.
Cerkveno kiparstvo.
Žal, da se naše cerkveno kiparstvo zelo počasi razvija. Po veliki večini zadovoljujejo naročnike cerkvenih del navadne rokodelske stvari. Zelo redko se zgodi, da prejme cerkveno naročilo kakšen naš umetnik, razen v primerih, kadar to arhitekt izrecno predpiše. Brez vsake podlage so ugovori in izgovori, iei. da med našimi kiparji ni ljudi, ki bi se za to zanimali in ki bi to tudi znali izvršiti. Jaz sam kakor tudi mnogo mojih tovarišev kiparjev želimo takšnih naročil. Toda zelo redka so povpraševanja po naših delih. In če bi bili navezani le na naručila te vrste, bi nn Slovenskem že davno ne bilo kiparskega »lanu.
radi tožijo nad ambijentom, češ, da jih pritiska k' tlom. Res je, da so mnogi veliko obetali, ko so prišli z akademije, potem pa so začeli pešati. Brez dvoma so znatno naprednejši oni slikarji, ki živijo v večjih centrih. Mi se predvsem nimamo doma kje učiti.
Kar nas je mladih, smo si zelo podobni med seboj v svojih likovnih načelih, ker se vsi želimo sprostiti šolskih manir in zastavljena vprašanja pravilno reševati. Poslužujemo se raznih tehnik. Največji grafik med nami je Mihelič. S to tehniko sem pričel tudi jaz in napravil deset linorezov s socialnimi motivi pod naslovom »Predmestje«. Toda mnogo bolje se mi prilega slikarstvo s svojo barvo. Odkar je izšla mapa mojih linorezov leta 1933, sem se z grafiko bavil samo ob potrebi. Grafika je pri nas tista panoga, ki jo nihče prav ne ceni, ter so jo mnogi izmed onih, ki so se ji posvetili, morali opustiti.
Sam občutim mnogo bolj močne nagibe za barvo in sem se skoraj popolnoma posvetil slikarstvu. Trenutno me ligura bolj zanima od krajine. Mogoče zato, ker je barvno bolj zanimiva in ker so barvne ploskve bolj določene. Mnogo važnosti polagam na to, da niso podobe preveč med seboj enake, zlasti v barvnem pogledu. Zelo nevarno je, da človek zaide v maniro, ter mu postanejo vse slike podobne med seboj, pa naj bo to portret, krajina ali tihožitje. Nekdo na primer vidi vse violetno, pa naj bo predmet kakršnekoli barve.
Če pogledamo evropsko umetnost danes, na splošno lahko opazimo neko utrujenost in vračanje nazaj k starim oblikam. Za iskanje v preteklosti so značilen izraz retrospektivne razstave proslavljenih mojstrov, kakor Tizianova v Benetkah, Rembrandtova v Amsterdamu in Moskvi, in mnoge druge. Vpliv tega je že videti. Tako smo na zadnji razstavi v Benetkah lahko videli bivšega futurista Severinija, kao posega naazj v staro italijansko umetnost in mu staroitalijanski mozaiki služijo za pomoč pri iskanju nove oblike. Se mnogo primerov bi lahko navedel.
Zanimivo je, da naše slikarstvo ne prija srbskemu občutju m to iz razlogov, ker preveč opisuje, ker je nekam literarno. Marsikdo med nami pove kar cel roman, toda stvari ne poda slikarsko. Namesto, da bi stvar sama govorila, opisuje nekaj drugega. —
Maksim Sedej je imel zdaj prvič priliko za javen pogovor. V naglici, ki je pri tem običajna, mnogo tega ni utegnil povedati ta odlični predstavnik naših najmlajših umetnikov, med katerimi je mnogo talentov, če omenimo le nekaj imen, ki . smo jih že srečali na razstavah: Didek, Kaiin, Kie« 1 menčič, Mihelič, Mušič, Uršič itd.
MLADI SLOVENEC
H
Lojze Beltram:
Ceste
Kam pa greste, bele ceste?
O. saj vem: tja v širni svet. Nekam daleč ve hitite, sam Bog vedi, kam iu kod; desno, levo se deli e in bežite proč od tod...
Ah, ve bele, bele ceste, jaz bi tudi rad šel z vami —; toda kaj — saj ve ne veste, da se jokal bi po mami.
Včasih so tudi podgane koristne
Dobrosrčen gospod je vzel k sebi revno deklico. da bi mu vodila gospodinjstvo in opravljala vsa hišna dela. Toda Metka, tako je bilo deklici ime, je zanemarjala svojo dolžnost. Hiša je postala kmalu umazana. Povsod je ležal debel prah. Tla in okna že dolgo niso bila pomita in stopnice so zastonj hrepenele po metli.
Dobrosrčni gospod je dolgo molče gledal vse to, potem pa je poskušal z lepimi besedami pri praviti Metko do tega. da bi se marljivo lotila dela m očistila hišo nesnage Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Metka ie imela zmerom kakšen izgovor pri roki Goepod je imel deklico rad, zato je po-trpel še nekaj časa. Ko pa je nekega dne ostala vsa kuhinjska posoda neumita, je poklical Metko k sebi in ji rekel:
»Metka, davi sem videl na stopnicah veliko podgano!«
»Kaj? Podgano v hiši? Takoj odidem odtod!« je zakričala Metka.
»Le počasi!« je odgovoril gospod in si gladil dolgo sivo brado. »Podgana vendar še ni lev. Podgana najraje živi v nesnažnih prostorih, zapomni si. Cim več nesnage je v hiši, tem prijetneje se podgani zdi. — Proč hočeš? Kam pa? K teti Marjeti?«
»Kamorkoli,« je odgovorila zanikrna Metka. »Pri vas moram delati ves dan kot črna živina. To ni zame! ln zdaj še ta podgana... Hu, le kdo bi ostal v takšni hiši?!«
»Saj »o je tisto!« je pokimal goepod ? glavo. »Podgano morava na vsak način odgnati iz hiše in potem bo vse dobro.«
»Ampak kako?« je zaskrbelo Metko. »Kaj pa, če me ugrizne?«
»Nič se ne boj,« jo je pomiril gosjxx! ter se nasmehnil. »Saj imam samokres. Ce ti bo kaj hotela, pa jo ustrelim. Predvsem moraš to nesnago, ki se je nabrala v hiši, lepo odstraniti — in pod gana bo kmalu izginila.«
Metka si tega ni pustila dvakrat reči. Na-točila je škaf vode vzela kos mila in krpo ter za čela najprej z veiko vnemo čistiti svojo sobico. Cez eno uro se je soba kar lesketala, tako lepo je bila očiščena. Potem je prišla na vrsto njegova soba. Tam je Metko obšel velik strah, kajti zaslišala je v kotu sumljivo prasketanje. Ker pa je gospod stal zraven nje s samokresom v roki, se je kmalu pomirila in začela marljivo čistiti tudi "to sobo. Potem so prišli na vrsto še drugi prostori in nazadnje klet V kleti je Metko znova obšel strah pred krvoločno podgano in v skrbeh je vprašala gospoda:
»Kaj pa. če naju podgana napade?« Goepod se je nasmehnil in jo pomiril: »Le nič se ne boj! Ce ji sam ne bom kos. pa pokličem še gozdarja s puško na pomoč.«
Metka se je pomirjena lotila dela in čez dve dobri uri je bila tudi klet pospravljena m osnažena.
»Tako!« je rekel gospod in obesil samokres nazaj na steno. »Zda| gotovo ne bo nikdar več nobene podgane v našo hišo«
»Le zakaj so te mrcine na svetu?« je rekla Metko židane volje, da se je vse tako srečno končalo.
»Meni se zdi. da so včasih tudi podgane koristne.« je pomenljivo odgovoril gospod. Potem je ekril obraz za časopis in se zadovoljno muzal. Podgane, o kateri je Metki pripovedoval, namreč sploh ni videl. Vse to si je samo izmislil, da bi Metko prestrašil in jo na ta način prisilil k delu. In je ta njegova zvijača res pomagala. Prej tako lena in zanikrna Metka je od tega dneva dalje postala vsa drugačna Trudila se je od zore do mraka, da so bili prostori v hiši lepo pospravljeni in osnaženi, — kajti s podganami ni hotela imeti nobenega opravka.
Zadnji Robinzon ie umrl
Prelepo pripovedko o Robinzonu, ki je deset let samotarji na zapuščenem oioku in se boril z Indijanci ter se nazadnje rešil ste gotovo že vsi brali. Saj njegove dogodivščine navdušeno prebi rajo otroci križem sveta V Ameriki je te dni umrl zadnji potomec znamcm'ega Robinzona Pisal se je Andrej Robinzon in je prebival na samotnem otoku Kanai sredi Havajskega otočja. Otok je bil njegov dovolil pa |e naselitev tudi drugim, a samo pod pogojem, da ne kadijo, da nimajo ne avtomobila in ne radija ter da ne uživajo alkohola.
Ne more se zbudili
Mama je odprla vrata in zaklicala v eobo: »Tonček. Tonček, zbudi sel« »Ne morem!« je odgovoril Tonček. »Ti bom že dala. lenuh!« se je razjezila mama. »Zakaj se ne moreš zbuditi, če smem vprašati, a?« »Zato, ker sploh ne spim!« se je odrezal Ton-
**	V šoli
Učitelj razlaga učencem blagodejni učinek vode na človeško telo in vpraša Tončka: »Tonček, ali znaš plavati?« Tonček: »Samo včasih, goepod učitelj.« Učitelj' »Samo včasih? To je pa čudno. In kdaj znaš plavati?«
Jonček: »Takrat, kadai aetn v vodi!«
Kako sta se Tine in Tone vozila s cestno železnico
Tinetu in Tonetu je šinila v glavo poredna misel. Sklenila sta se peljati s tramvajem tako, kakor da Je Tone neveden tujec, Tine pa Ljubljančan — a Tine mu bo na vsa vprašanja odgovoril napak. Pri kolodvoru sta vstopila.
Tine je začel vneto razlagati Tonetu, kako velika in znamenita je Ljubljana in da mu gotovo ne bo žal, če si jo prav natančno ogleda.
Že pri kavarni »Evropa« je Tone vprašal:
»Kaj pa je tale hiša. kjer toliko ljudi sedi za malimi mizami in buljijo v časopise?«
»To je ljudska univerza,« je moško pojasnil Tine.
»Kakšna ljudska univerza?« se je vmešal star mož, ki je sedel na klopi. »To je kavarna .Evropa'.«
Tine in Tone se niti zmenila nista zanj. Nemoteno sta se pogovarjala dalje.
Pn nebotičniku je Tone spet vprašal:
»Kaj pa je ta visoka hiša?«
»To je pa norišnica V kratkem bodo zidali še eno, ker ie ta premajhna.«
Potniki so se spogledali. Ali se fant norčuje, ali pa je sam prismuknjen.
»To je nebotičnik, pa ne norišnica!« je spet pojasnil stari mož.
Sopotniki so se spet spogledali. Nekateri so 1 ineta grdo pogledali, drugi pa so se smejali.
Pred frančiškansko cerkvijo je Tone vprašal:
»Katera cerkev pa je to?«
»To je cerkev sv. Petra,« je modro odgovoril Tine.
»Saj ni res!« se je zdaj oglasila žena ua drugi strani. »Ce ne veš. pa druge vprašaj! To je vendar frančiškanska cerkev.«
Neki mož je zmajal z glavo in rekel svojemu sosedu:
»Videti je. da sta oba prvič v Ljubljani. Fant hoče biti domišljav, hoče nekaj vedeti, pa ne ve ničesar!«
»Zakaj pa je toliko mostov čez reko?« vpraša Tone na tromostju.
»Zaradi varnosti,« je odgovoril Tine. »Ljubljančani so previdni: če jim vihar odnese en moet, jim œtaneta še dva ali pa vsa) eden. To je čisto drugače kot drugod, kjer šele potem zgradijo nov most, ko jim starega odnese reka!«
»Tega pa ni tako slabo povedal,« je zagodr-
njal mož svojemu sosedu.
Pred škofijsko cerkvijo je Tine rekel:
»Vidiš, to je pa cerkev sv Jakoba v Ljubljani!«
»Kaj še! To |e stolnica!« se |e oglasilo kar več glasov. »To je škofijska cerkev.«
Tine in Tone pa se nista zmenila zanje in eta govorila dalje. Pri Vodnikovem spomeniku je jdo-jasnjeval Tine, da je to Prešernov spomenik in pri gimnaziji na Poljanah, da je to univerza.
Sopotniki so začeli f>ojasnjevati, da je to velika zmota Nekateri so se že začeli razburjati, češ, da se norčujeta i» njih. Ko je na drugem ljub Ijaničinem mostu Tine rekel Tonetu, da je to zdaj reka Sava. je bilo ljudem potrpežljivosti dovolj.
»Fante, nikar se ne norčuj iz poštenih ljudi I«
»Kdo se norčuje?« je z nedolžnim obrazom vprašal line. »Saj ne govorim z drugim kot s Tonetom! Ali sem koga kaj vprašal?«
»Potem pa mu razlagaj pravilno. Saj je vse narobe, kar mu poveš! Ce ne veš, pa mene vprašaj!«
»Hvala lepa za prijaznost gospod — saj 6em Ljubljančan!« se je zasmejal Tine.
»Potem nas pa nikar ne imej za norca!«
»Zakaj — saj govorim samo s Tinetom!«
Pri cerkvi sv. Petra je Tine spet pojasnil Tonetu:
»Tole je pa stolnica, škofijska cerkev!«
Sopotniki so začeli vsevprek ugovar|ati Zahtevali eo od sprevodnika, naj fanta postavi na cesto. Sprevodnik pa jim je odgovoril, da sta fanta vozni listek v redu plačala in da |u torej ne sme metati z voza.
Pri bolnišnici je vprašal Tone:
»Kaj pa te hiše v vrtu pomenijo?«
»Vidiš,« je mirno in modro pojaenil Tine, »to je pa mestna klavnica.«
Zdaj je bilo potnikom dovolj. Razkačeno so iztegnili roke in posadili oba tanta na cesto.
Prihitel je stražnik
»Kaj pa se je zgodilo?« je strogo vpraša!.
»Fanta se norčujeta iz vsega sveta. Pretipajte jima malo žepe, gospod stražnik! Gotovo sta velika nepridiprava.«
Stražnik je fanta res vzel pod svojo oblast — kaj pa se je z njima potem zgodilo, ne vem. ker sem se peljal dalje, vprašal pa tudi nisem.
Katera kača ie požrla zajčka?
Cez 1000 rešitev!
Zajčka je požrla druga kača od leve strani.
Toliko rešitev Kotičkov striček menda še nikoli ni prejel na nobeno uganko. Kar stemnilo se mu je pred očmi, ko je zagledal velikanski kup pisem na mizi. Potlej je pa hitro vzel v roke škarje in začel ovitke odpirati, da mu je znoj kar v potokih lil s čela. Rešitve so mu poslali iz vseh krajev Jugoslavije, pa tudi iz Koroškega in Francije jih je bilo nekaj. Pa nikarte misliti, da eo bile prav vse rešitve pravilne O ne! Okoli 100 reševalcev ni moglo ugotoviti, da je zajčka požrla druga kača. Nekateri so bili mnenja, da ga je požrla tretja kača. nekateri pa da ga je požrla četrta kača ... Vse druge rešitve pa so bile pravilne in je Kotičkov striček neznansko vesel, da ima tako bistroumne glavice med svojimi mladimi prijatelji in prijateljicami!
Žreb ie prisodil nagrado:
Srečku Venierju, učencu I. razr na Rakeku.
Romanu Planincu, učencu II. razr. v Subotici, Jugovičeva 31.
Marku Juvančiču dijaku I. razr. gintn v Kar-lovcu, Bogovičeva ul. 2.
Ančki štrbuncelj. Brežice ob Savi.
Mariji Plestenjak. učenki IV. razr. za Bežigradom, Tyrseva cesta 124.
Vsi, ki se jih žreb tokrat ni spomnil naj se tolažijo z mislijo, da še ni vseh dni konec in da bodo imeli prihodnjič več sreče. V kratkem bomo objavili novo podobno uganko. Nabrusite si že vnaprej uma svetle meče!
TRDNO SE DR2I
Rezika sedi na visokem stolu. V roki stiska kruh z medom in se veselo guglje sem in tja.
»Pazi vendar, Rezika!« jo posvari mama. »Boš padla!«
»Ne bom ne!« odgovori Rezika. »Saj se trdno držim za kruh!«
Za mlade risarje
Kaho pravimo — in kako bi bilo v resnici
° У !
/Ч f н /$>> \ 4
; i ЛД V. vp
• v
• : ! i' ( •«•V J
„Luna ga nosi..."
Nekateri ljudje imajo baje prečudno bolezen: kar na lepem vetanejo sredi noči m se sprehajajo po mesečini, ne da bi vedeli za to. Ljudem s tak sno boleznijo pravimo, da »jih nosi luna«. Pa še drugim pravimo tako: tistim, ki so malo »tako, tako«.. Kako bi bilo. če bi luna v resnici koga nosila, nam kaže priložena slika. Kdo je sliko narisal, ne vemo, ker se je ime izgubilo. Naj nam ga še enkrat pošlje, da ga objavimo v prihodnji številki!
STRIČKOV KOTIČEK
Dragi Kotičkov striček! — Zelo rada prebiram »Mladega Slovenca« in zato sem se odločila, da se tudi jaz oglasim med Tvojimi kotičkarji.
Veš, dragi striček. moji največji prijatelji so ptički. Kolikokrat sem |ih opazovala, kako so si iskali hrane in toplega zavetja Tedaj so se mi zelo zasmilili Nadrobila sem jim kruha. Ptički so z lačnimi želodčki prileteli in se nasitili. Z velikim veseljem sem jih opazovala. — Striček, tudi Ti se kaj spomni ubogin. lačnih ptičkov!
Lepo Te pozdravlja Blanka Korenjak, učenka ? razr. v Ptuju
Draga Blanka! — Ptički se Ti smilijo? Se koj vidi, kako dobrega srca si. Le trosi jim drobtine, le, boš videla, kako Ti bodo spomladi zvonko prepevali! Kar srce Ti bo poskakovalo od veselja. Pa še nekih drugih ptičkov nikar ne pozabi! Ti ptički (»ptičke brez gnezda« jih imenuje pisatelj Milčinski v svoji prelepi povesti) eo lačni in raztrgani otroci. Človek se ne sme nikoli ogreti samo za nekatere stvari na tem božjem svetu, njegovo srce mora čutiti z vsemi, ki so v stiski in nadlogi. Sem poznal imenitno gospo. Štiri kužke ie imela in še tri mačke povrhu Tako lepo je skrbela zanje, da mi je bilo včasih kar žal, da nisem tudi jaz eden izmed tistih — latžkov... Vsega, kar si je poželel njihov želodec, so d©bi|> od svoje dobre gospodinj«. Ce je pa potrkal na vrata te blage gospe kakšen lačen, raztrgan beraček. ga ie — napodila Takšna je bila ta blaga gospa! Živali so 9t ji smilile, ljudje ne Ali je to v redu in prav, presodi sama!
Lepo pozdravljena! — Kotičkov «tri- i ček.	I
Dragi striček! — U prilogu šaljem svoju pje-smu »U nevolji ljutoj« s molbom, da mi izvolite ietu uvrstiti po mogučnosti u slijedeči broj Vašeg cij. lista Ujedno molim, da li bih mogao pripo-slati i koju slovensku pjesmu na slovenskom jeziku. Rodjen sem naime u Sloveniji samo mi je otac ovdje namješten, pa moram polaziti hrvatske škole. — Maks Buchmeister, Cakovec.
Dragi Maks! — Kakor si videl, зет Tvojo pesem »U nevolji ljutoj« objavil v »Mladem Slovencu* prejšnjo nedeljo. Objavil sem jo, povedati Ti pa moram odkrito, da sem bil tudi jaz »u nevolji ljutoj«, ko sem v Tvojem pismu bral, da si rojen v Sloveniji in da znaš slovensko, pišeš mi pa v hrvaščini. Saj nič ne rečem, lep je hrvatski jezik in spoštujem ga kot vsak jezik na svetu, veekakor pa bi me gotovo stokrat bolj razveselil, če bi mi poleg hrvatske pesmi poslal tudi kakšno slovensko. Da zlagaš hrvatske pesmi, ie vse hvale vredno (pregovor pravi: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš!), vendar pa sem prepričan, da se more srce najlepše izražati samo v materinščini. Vsak ptič najlepše jx»e po svoje, »kakor mu je Bog grlo ustvaril«. Kar poskusi naučiti škrjančka. da bo pel kot slavček! Zaman bo ves Tvoj trud.
Kadar se boš spet kaj oglasil, mi piši torej v jeziku, ki si ga podedoval od svoje matere — in na vso moč Te bom vesel.
Prav lepo Te pozdravlja — Kotičkov striček.
KAKO SE NAPRAVI MRE2A
Učitelj: »No, Mihec, ali veš. kako se napravi mreža?«
Mihec: »To je čisto lahko Najprej vzamemo vse polno lukenj, potlej jih pa zvežemo skupaj — in mreža je narejena!«
MLADA NJIVA
.................................................................................
Sanje Kotičhovega stričha
Kotičkov striček sanjal jc, da majhni rdeči škrati so najwlnili žepe vse inu s tolarji in zlati.
Ves srečen bil je striček naš, zažvižgal m zajpei je. Cez noč postal je bogataš — po svetu zaslovel je.
Pa kmalu je minila noč. Posvetilo čez griček je sonce zlato na vso moč tja, kjer je spal naš striček.
Skoz okno pal je žarek nanj in striček se je zdramil; omamljen ves od lepih sanj je k svoji suknji planil
Vsi žepi prazni... Kaj je to? Kje so cekini zlati? Ni jih bilo; odnesli so prekanjeni jih škrati!
Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki.
POZDRAVLJEN M! BODI, SOVRAŽNI KOS, CE PESMICE MOJE POHRUSTAL NE BOS!
Kotičkov striček. dober mož, ima veliko le napako, da meče naša pisma v koš — v to gromozansko grdo spako.
Gotovo striček se boji, da bi jx>šast gladu umrla; še nekaj ве lahko zgodi: morda pa njega bi jx>žrla...
Ko spaka grda zarohni, med pisemca naš striček seže, iih meče v žrelo- en, dva, tn! — kako se zveri to prileže!
A včasih vendar se zgodi, da lačno zver nasiti striček. Takrat pa pisemce zleti — hop! hop! naravnost tja v kotiček.
Marija Brenčič, Podlipa pri Vrhniki.
Kdor moliti rte zna,
naj se na morje poda
Nekega zimskega večera je prišel k nam etar mornar. Naš Blažek bi tudi rad jx>stal mornar, pa je vprašal Jona (tako je bilo ime mornarju), kako je kaj na morju.
»Eh, slabo, slabo, dečko!« je odgovoril Jon.
»Zakaj pa?« smo ga začudeno vprašali.
»Počakajte, vam bom povedal, kako hudo noč smo nekoč preživeli. Vsi mornarji smo bili zbrani na krovu. Pili smo in jieli, da je bilo veselje. Nenadoma pa je začela pihati rahla sapa. Poetajala je čedalje močnejša. Kapitan je ukazal, naj spustimo vsa jadra, ker nam je grozila nevarnost, da nam vihar prevrne ladjo. Na zapadu so se kopičili črni oblaki ter se divje podili jx> nebu. Začelo se je bliskati in grmeti da je bilo grozno. Ladjo je premetavalo sem in tja kot orehovo lupino, voda se je penila ter zamolklo bučala. V strahu smo se spravili v notranjščino ladje in čakali, kaj se bo zgodilo z nami. Nazadnje smo popadali na kolena in začeli prositi Boga. naj nam prizanese. Povem vam, da še nikoli nisem tako vroče ,R»Jll kot tisto noč.	.
Že se je začelo svitati. ko je vihar utihniL Razfieli smo spet jadra in mirno nadaljevali pot.«
Tako je [>rif>ovedoval stari mornar Jon.
»Nak. potem pa že nočem biti mornar!« se je oglasil Blažek in se stisnil k materi.
Vinko Nabergoj, St. Ilj v Slov. gor.
Ura teče...
Ura teče: tik, tik, tak! Kakšen je tam notri spak? Bije: ena, dve, tri, štiri! Kaj le notri se šopiri?
Cuj: bim, bam, bim, bom! Uro s stene vrgel bom, pa bom videl, kakšen spak notri poje: tik, tik. taki
Uro mislim doli sneti — kukavica začne peti na vse grlo: ku, ku, kti. Jaz zavriskam: »Juhuhu!« Alesauder Pire, dijak I. razr. gimn. v Ljubljani.
Kako spoznamo,
ali je voda zdrava?
Na zelo lahek in enostaven način moremo ugotoviti, ali ima voda kakšne zdravju škodljive snovi v sebi.
Vzemimo pollitersko steklenico in jo do tri četrtine napolnimo z vodo, katero hočemo preizkusiti. Potem vrzimo vanjo žličko navadnega sladkorja. Ko se sladkor raztopi, steklenico dobro zamašimo in jo postavimo na kakšen topel kraj, kjer jo pustimo ležati dva dni.
Ce je voda čez dva dni motna ali podobna mleku, je to znak, da ima zdravju škodljive snovi v sebi in da je ne bi smeli pitL Ce pa ostane čista, tedaj je dobra in zdrava.
Prva hukavica
Teta, ki je močna naglušna, je šla s Tončkom na sprehod.
Prišla sta do železniške zavomice. Prav tedaj je prisopihal mimo vlak. Lokomotiva je zapiskala tako glasno, da je šlo skozi ušesa.	.
Teta je najela ušesa, se obrnila k Tončku in mu s smehljajočim se obrazom rekla:
»To je prva kukavica, ki jo letoe slišim!«
Jezik in človeške lastnosti ?
Neki francoski učenjak trdi, da se po obliki človeškega jezika lahko določi dobra ali 6laba lastnost človeka. Tako predstavlja po njegovi razlagi: dolg jezik — iskrenost; širok jezik — oblastnost; dolg in širok jezik — klepetavost; kratek in ozek jezik — lažnivost. Koliko je na tem resnice, naj vsak poekusi sam. Oglejte si jezičke v ogledalu!
Samo na žogo misli..,
V šoli imajo računsko uro. Učitelj napiše na tablo: 12 :3 in pokliče Janezka:
»No. Janezek, kaj praviš k tem številkam?« Janezek prestrašeno plane pokoncu in zajec! ja:
»Ja/. jaz bi najprej rad vedel, kako se ti dve nogometni moštvi imenujeta!«
2> H U Ž. I N A
Naši olroci prej — in zdaj
Sole je konec! (Slika iz leta 1850.)
Upajmo, da bo otroška moda še dolgo na takih dobrih polih, kot je zdaj. Ne smemo misliti, da so otroke vedno tako primerno oblačili, kot jih dandanašnji. V 17. in 18. stoletju so bile otroške obleke take, da jih je ce'o slavni dunajski dvorni pridigar Abraham a Santa Clara omenjal. V nekem spisu iz leta 1680 pravi: »Komaj zlezejo otroci iz zibelke, jih takoj stiskamo v živ.otke, jih mažemo. lišpamo. Njih duša ima trdo ležišče v takih telescih, saj so otroci od detinstva dalje v naprsnem železju, v železju krog vratu in so tako stlačeni v to, da komaj dihajo. Vse to se zato dogaja, da bi se navadili na ravno držo in ni čudno, da nimajo tudi kola v hrbtu.« Nekdo drugi piše iz teh časov, da so nekatere matere prisilile otroke, da so morali od desetega leta dalje tičati v modrcih in da eo morali celo spati v njih. In še marsikaj pove o »krinolin&kih in lasuljarskih grehih»', da se človeku kar zasmilijo ubogi otroci tedanje dobe in si želimo da bi bili imeli tudi oni kaj haska od naših, zdravih modnih nazorov.
Mnogo ljubkega in pametnega izražajo dandanes deška in dekliška oblačila. Celo blagovi se s feVOjo preprostostjo, majhnimi vzorci in načinom tkiva prilegajo bistvu in jx>trebam otroka. Od nog do glave je vse preprosto, tako da pride na povr-Sje OtYôk, ne pa tisto, kar visi na njem.
Najtežje je oblačiti trinajst- in štirinajstletne deklice, 6ai so nekatere pretanke, druge preokrogle, nekatere visoke kot topoli, druge majhne in neznatne. V teh letih na vsem tem pristoja plašč redingote, ki je nekakšna pametna podlaga za vse, kar spada še k oblačilom mladih deklet. Uporabno izberemo na primer: Obleka je rjava, pahovka rdeča; ali: obleka zelena in pahovka zelena. Ali modra obleka in rjav plašč, bel ovratnik, rdečkasta ovratnica. Za taka dekleta je bolje, da so jim obleke pri-
krojene rajši kot bolj za odrasle ko za otroške obleke; bolje je, da so videti malo starejše ko mlajše (kar do 20. leta pač ne bo škodovalo).
Otroške obleke ne smejo bit: drage in načič-kane! Na plesne vaje naj ne hodijo dekleta v vleč-kah in takih oblekah da je kar ]>remoženje v njih. Saj dandanašnji že znamo biti preprosti! Vsakršnih okraskov naj bo le malo; malo — to je lepo.
Časih ni bilo v navadi, da bi ee deklice tako oblačile v bluze ko zdaj. In vendar je bluza najlepše in najprimernejše oblačilo za v šolo.
Nazaj k pentljam — je sedanji poziv za otroške frizure. Veselo frfotajo majhne pentlje na temenu ali ob strani v laseh. — Zs (pokrivalo: čepice in za majhne deklice: avbice. —
O t:
. . .i» malo vemo o deških oblekah. Najnovejše je pač to, da so široke »pumparice« izpodrinile kratke hlače, kar je za zimski čas primerno, ker ie toplo, a za poletje nezdravo. Jopiče so nadomestile jiletene jopice, puloverji. Časih samo kmečke, dolge hlače pa so zdaj vprav za mestne dečke kar najbolj gosposke.
Znaki nove ženske mode
Pomladanska moda je prav za prav še velika neznanka v računih muhastih »modnih križanič«, dokler ne bodo stalni — če je v modi sploh kaj stalnega! — V velikih modnih hišah storjeni modeli so [»kazali vsaj nekaj pravilnih smernic — Toliko vemo za zdaj, da se bodo pomladanske
obleke čim bolj prilegale životnim oblikam, pod-črtavali jih bodo marsikakšni simetrični m nesimetrični nabranki (draperije), širina bo ob straneh ali spredaj, vendar bodo oblike telesa vedno vidne. — Krojaško sešite obleke ostanejo še moderne prvi lepi dnevi nam bodo dali kratke, tesne koče-majke. — Novost bo plisirano krilo za k tem jopicam. — Nosili bodo: Temnomodro ali rjasto-rjavo jopico in škotsko krilo; rdeče-eivo križasto jopico in črno rjavo krilo. Reverji in manšete eno oarvne jopice se bodo vjetnali s škotsko-pisanim krilom Dopoldanski in šjx>rtni plašči bodo okrašeni z irhovino ali navadnim usnjem. — Velika novost bo navpična vrsta gumbov. — Temni kostimi bodo epodšiti z belim pikcjem, okrašeni z
GE
PI"SI'EU ^^^ANUFAKTURA I
a j časti m je bolj
Katerih godal bi se otroci učili?
Na neki šoli so vprašali otroke, katerega glasbila bi se radi naučili. Za klavir se jih je oglasilo 717; za harmoniko 460, za vijolino 355, za kitaro in tamburico 160. za Irombo ah boben 27, za klarinet 9 in za čelo 6 otrok.
belim šapotljem in manšetaini. Nosili bodo tudi ravne paletoje. — Blagovi za leto 1937 so jako pisani, črtasti, vzorčasii. Dosti bo zelene barve v vseh odtenkih, dalje medlo-modre. različne vrste rumene do rdeče barve.
Moški telovnik
Šele v 18. stoletju, ko so bile v Franciji moške obleke čim najrazkošnejše, je postal telovnik del obleke, kar je še zdaj. prei pa je bil samostojno oblačilo. — Proti koncu 18. stoletja je imel kak imovit gosjxxl f>o več ducatov telovnikov, tudi na stotine dragocenih telovnikov! Leta 1787 so imeli v Parizu take telovnike, ki je bil nanje uvezen prizor i? parlamenta, ko ga je otvoril Ludvik XVI. Telovnike so tedaj večinoma izdelovali iz svile, vendar so imeli že telovnike iz drugega blaga, ki je bilo cenejše. — Telovniki so bili, na primer, iz vijoličaste môire-svile; okrašeni so bili z zelenimi opicami, ki so nosile srebrne sončnike; dalje so imeli telovniki rjave, belo in zeleno okrašene bordure, na katerih so bile lovske živali in ribe. Tudi z gumbi so uganjali veliko fiotrato, in večkrat je bilo videti tudi zlate gumbe. Vojvoda arto-aški je imel nekoč na telovniku namesto gumbov — celo vrsto ur — in vendar, kot je nekdo rekel — ni nikoli vedel, »koliko je bila ura«.
Polagoma se je iz dolgega, do beder eegajo-čega telovnika, razvil kratki »žile, ki je skočil kvišku in je segal komai do srede prsi (Napoleonova doba!). Zato je bil trojen, to se pravi, imel je tri lopute raznih barv, da je bilo videti, ko da so trije telovniki. Leta 1791 je bilo jako moderno, da si imel telovnik zelene, rumene in bele barve.
V začetku 19. stoletja je poetala moška obleka dosti bolj preprosta; blago je bilo manj dragoceno, barve so bile manj pestre. Telovniki so bili vedno bolj temne barve: rjavi, sivi, črni.
Kasneje so dodali telovniku pokončni ovratnik, ki si ga zavihal čez etrknjič K tem telovnikom eo spadale debele rute krog vratu, »ako, da je bila pod brado kar blazinica (navadno svilena).
Zdaj je telovnik iako skromen, je le privesek obleke in večkrat ga nadomešča volnena jopica, zlasti pri športu, poleti ga pa sploh ni. Le »večerni« telovnik uživa še nekaj ča pražnji.
Zgodovina govori o krznu
Oblačenje v krzno, ozir. v kožuliovino. je tuko staro ko človeški rod. Blagove, ko platno, sukno, tančico itd., so iznašli šele kasneje, še ko so že znali tkati blago, je bilo krzno še zmeraj na prvem mestu.
V najdavnejši dobi so se tudi Rimljani brez dvoma oblačili v krzno. A ko so se seznanili s severnjaki, z Germani, že niso več nosili ko-žuhovine — niti za okras — in so začeli tozadevno posnemati Germane. Dragocene vrste krzna so v Rimu kaj kmalu močno kupovali in celo podjarmljeni narodi so se Rimljanom odkupovali z dragocenimi kožami. Uporaba krzna se je tako razbohotila, da se je razvilo pravo pravcato krzneno razkošje. Slednjič so bila ko-žuhovinasta oblačila predpisana /a nu dvor: tako jc cesar llonorij leta 597 izdal naredbo, ki je določala, da smejo nositi samo člani cesar skega dvora inozemsko kožuliovino.
Večina bogastva starih Germanov je sesto-jalo iz kož in kožuhovine. Spočetka so se oblačili vanje tako, da je bila dlaka na znotraj obrnjena. Celo potem, ko so že po/nali tkanine, so kožuliovino tako uporabljali, vendar so s krznenimi programi tudi krasili tkaninasta oblačila.
Kmalu je moda kožuhovinastih oblačil /ašla tudi v Francijo, kjer so jih prav potratno uporabljali. V Franciji so imeli dvoje vrst krzna: sivega in pisanega. »Sivin a« so bile kože sivih veveric in domačih mačk. »pisano k r z n o< pa so bile kože rjavih veveric in miši. Dragocenejše je bilo lepotno krzno, to so bile kože hermelina. bobra, kune. N a -vadno krzno pa so narejali iz kožuhov volkov, lisic, risov, jazbecev, medvedov in tjulenjev.
Boljše krzno so smoli nositi v srednjem veku le vitezi in višja duhovščina. Po odredbi iz leta 1127 so se smele opatinje oblačiti le v ovčje in mačje kožuhe Navadni meščani in kmetje sploh niso smeli imeti dragega krzna in so morali prositi dovoljenja za to. ki ga je n pr. leta Itit izdal cesur Ilenrik V. bremenskim občinskim svetnikom.
Leta 1190, ko je bila četrta križarska vojna, sta francoski kralj Filip II. in angleški Rihard I. prepovedala svojim vitezom vzeti dragoceno krzno s seboj na vojno I-eta 1326 je angleški kralj Kdvard 111 izdal postavo, po kateri so smeli nositi krzno le tisti državljani, ki so imeli na leto krog 20.000 Din (po sedanji valuti) dohodkov.
Leta 1497 je bilo v Nemčiji dovoljeno samo plemonitašem oblačiti se v krzno; to prepoved
so še ponovili leia 1540 in leta 1548. Grof je in gospodje so smeli razen hermelina, uporabljati vsakršno krzno, a rokodelci in trgovci so smeli
Premišljena kuha
Dobra gospodinja ne vzame kuharske knjige v roke šele tik pred kuho dotične jedi, marveč prebira to knjigo in jo preudaria prav tako kakor kako važno čtivo. Saj je treba vsak kuharski recopt, pa če je še tako preprost, dobro premisliti in preudoriti. Kuharska knjiga ti more dati samo navodila, toda eolo navodilo in vsi oni dodatki še niso dovolj. Gospodinja mora večino dodati sama. Mora pokusiti, mora paziti na kvas, na vzbujanje, nu peko itd. Nevarno je, če se človek kar na slepo zanese na tisto »vzemi toliko in toliko«. Saj ni dovolj, da jemo, marveč je treba pa/iti na pravilno pripravljanje jedil. Hrana mora mimo nasitljivosti izpolniti še druge nuloge: mora človeka poživljati, mn vzbujati veselje do dela in skrbeti za njegovo zdravje.
Dobro pripravljena, tečna fižolova juha bo bolje i/|xilnilu svoje naloge /a človeku kakor pa slalx) ali brezbrižno sjiečena pečenka, ali krompir brez okusa in izžeta in zato ničvredna /elenjuva. Resnično je to, ko pra\iino. du »gre ljubezen skozi želodec«!
V Nemčiji uničijo na leto I in pol milijarde živil: lo je huda obtožila ni'gos|)odurskili gospodinj! Sleherna gosjx>dinju mora v svojem gospodinjstvu premišljeno ravnati s kuho in skrbno pu/iti, da ničesar ne zavrže in da je vse tako okusno, da prija družini. Ne smemo kuhati lc tistega, kar smo se naučile od svojih muter in kar že znamo in ee zmeraj ponavlja. Dan na (lun se je treba učiti in zmeraj bolje na|iraviti — tudi krompir, tudi zelje, tudi fižol in pre/gonjko! l udi kuhe se do smrti zadostno ne izučiš!
nositi le ovčje kožuhe. Razni velikaši so se dali rndi «likati v kužuhovinasfih ali s krznom obšitih oblekah. Dandanašnji sme vsakdo iinoti vsakršno krzno, čc ga more plačati ali pn tudi ne.
Kako je bilo prej
O naši peči imamo že iz srednjega veka sporočilo, da so jo Slovenke nosile na glavi. Pokrivala jim pa ni le glave in vratu, tnarveč jim je bila ta velika bela ruta fioložena še dalje preko ramen in jim je visela po hrbtu navzdol. Čeprav so nosile ženske slična pokrivala tudi drugod, so se pa vendar fičče Slovenk ločile po načinu zavezanja in po okraskih kot posebne tvorbe. Tuji pisatelji so jih vedno omenjali kot našo značilnost. Zavezovanje na vrhu v obliki grebenastega »petelinčka« pa ie dobila peča šele pred sto leti. — Poleg peče spada med najstarejše dele slovenske ženske noše šapelj, ki nam ga omenjajo že srednjeveški viri. Bil ni toliko pokrivalo ko le bolj okrasek in opora za pričesko. Pač pa je imela avba namen, da pokrije glavo. Meščanske avbe so sicer zelo stare znane so že izza konca srednjega veka (krog leta 1500), vendar so kot noša našega ljudstva prišle v navado šele krog leta 1760. Avba je značilen koe naše poznobaročne, kmečkorokokojske noše. Ni sicer popolnoma izvirna, a ie tako samosvojska in se je razvila v take samostojne oblike, da se kot slovenska avba dobro in brez težave loči od nemške in tudi od francoske avbe Naše najstarejše, slovenske kmečke avbe so bile podobne zavijačam, ki so se kmalu razvile v gizdavo obliko avbe z grebenastim ali krožnikastim vrhom.
»Ali poznaš Riharja?«
»Poznani, saj sem mu včeraj sto dinarjev posodil.«
»Potem ga pa že ne poznaš!«
Zdravnik: >Nak, vaša žena mi ni prav nič všeč...«
Mož: »Meni tudi uc, gospod doktor, prav nič ne.«
Kako delamo in kuhamo
Kako umivaš okna?
Kadar ei je sonce na šipe, jih ne smemo umiti, ker sonce in voda skupaj, škoduje steklu. Sipe, ki so jako umazane, je treba najprej na zunanji etrani umiti z gobo in vodo. da odstranimo pé?ek. Če tega ne storimo, ostanejo jieščena zrnca na krpi in z njimi ranimo steklo. — Dobro je tudi, če umivamo šipe s petrolejem. Vzamemo kepo časopisnega papirja, jx)inočinio ga v jietrolej in z njim obdrgnenio šipe. Cez nekaj minut zdrgnemo àipe z mehko krpo. — Sipe, ki so iz motnega stekla, umijemo z močnim jesihom; mušje pike odstranimo s špiritom. — Apnene madeže odstranimo z jesihom, oljnate s ierj>entinom. Če je olje že strjeno, postrgamo madeže s kakim trdim, a ne ostrim predmetom (morda s hrbtom noževe kline, s kakim denarnim novcem).
Betice v smetani
Iztrebljene ribe-belice daš v pekačo in jih po-treseš z drobtinami in raztopljenim, vročim presnim maslom. Nato oblijemo ribe s kislo smetano in z tnalo juhe (če je ni, je vseeno). Ribe večkrat obliješ s smetano, a jih ne smeš obrniti. Na mizo jih daš s krompirjem v kosih.
Rižev narastek z mesom.
Skuhaš riž v mleku z vodo (vsakega |x>lovico), ubiješ vanj nekaj jajec. osoliš. priliieš malo juhe in daš v pomaščeno pekačo. Med riž položiš koščke prekajenega mesa ali kuhana in okisana telečja jetra.
*
Beljak ohraniš, da ga daš na krožnik, kjer se posuši in v prostor, kjer ni prahu Če ga hočeš rabiti, kani malo vode nanj in je sj>et uporaben.
Omlete moraš dajati vedno na razbeljene krožnike in sklede, da ne vpadejo, ko jih daš na mizo.
Odeja iz ostankov blaga
	
	—i—J
M	
Turška svila. Jako moderno je. da imaš pahov ko, ovratnik, životek. bluzo, gumbe in zapestnice pri rokavih iz buino pisane ali turške svile (i/ kre pa ali satina) Zlasti bluze iz take umetne turške svile izvrstno pristojajo.
Iz ponošenih nogavic m ostankov trikojevega perila moreš narediti prav lepo, mehko in gocko odejo.
Potrebuješ: Primerno velik kos etramina; ostanke trikojevega perila, nekaj centimetrov širokih, papirnatih prog v dolžini odeje in podlogo.
Kako delaš: I. Staro trikojevo perilo in pono-šeflie nogavice razrežei na 2 m pol cm široke prode. Če etrižeš v Spiralni obliki, dobiš prav dolge trakove, ki jih zmotaš v klobčič, in sicer veako barvo posebej.
II.	Papirnate proge ondi zložiš, kjer so na risbi črtane. i
III.	Nato jih prav na gosto obviješ. Obvite pro ge razvrstiš po straminu, ee držiš sred. črte a-b in dolžine nitke v straminu.
IV.	Nato s strojem pri-Siješ na narobni etrani stramina, pri čemer «c držiš nitke. Potem vtakneš škarje med dvojnati papir 11 prereieš obenem papir in zanke in potem odtrgaš ostanke papirja.
Ko je odeja narejena, jo zaviješ v vlažno blago; potem io z žebljički pripne» in fazproalitrš, Ji ee posuši. Ko je miha, pri-iiješ podlogo.
Naš domači zdravnik
A. M. — T. Srčna strašljivost, splošna razdraž-1 Ji vos t, mrtvičnost po udih in druge take malo zabavne občutljivosti so znaki, da je vaše živčevje zrahljano. Ali imate to živčno rahlost po rodu ali se vam je razvila zavoljo življenjskih zoprnosti ali kakšnih razvad, ni razvidno iz vašega obširnega, a zelo zmedenega dopisa, zato je nemogoč vsak stvaren in podroben nasvet, kako se ravnajte. Obrnite se do katerega izmed bližnjih zdravnikov, ki vas more telesno pregledati in natančno ugotoviti pravi vzrok vaše bolehnosti, ki bržkone ni posebno resna. Kjer je dosti kokodakanja, navadno ni mnogo jajc.
A. L. — P. Večmesečno grižo kako si ozdravite 7. domačimi pripomočki, ko nimate sredstev za zdravnika in zdravila? Griža je bolezen, ki jo zinači zelo pogostno in z velikim bolečinami združeno iztrebljanje neznatnih množin govna, eestoječega po-največ iz sluza, gnoja in navadno tudi krvi. Pri vas je iztrebek navadno pravšen, časih pa opažate na njem sluz, največ pa trpite zavoljo krča, ki vas drami sredi noči ali proti jutru pred iztrebljanjem. Iz tega popisa sklepam, da imate nekaj na debelem črevesu, kar se da ugotoviti samo v bolnici ali zdravilišču po večdnevnem opazovanju in s posebnimi pripravami in odpraviti samo v takšni zdravniški oskrbi. Opustite vse »domače zdravljenje« in se odpravite čim prej v bolnišnico.
C. B. — V. Bolečine v trebuhu vam trajajo že deset let, odstranitev »slepiča« in drgalk vam ni zboljšala mučnega položaja. Sama domnevate, da vam škodi morda poklicno delo. Čutite se »sčinžano od gostilniških dobrota. Te vzročne zveze ne morem ne zanikati, ne potrditi. V tako velikem prostoru, kakor je trebušna duplina, in v tako dolgi cevi, kakor je tanko in debelo črevo, je poleg drugega drobja (jetra, žolčnik, trebušna slinavka, obisti in drugo) toliko različnih motenj mogočih, da jih more z neko gotovostjo pogoditi samo izkušen zdravnik po daljšem opazovanju. Topliško zdravljenje vaše nadloge se mi ne zdi povsem primerno, če so motnje zgolj v prebavilih.
À. S. — S. Zobna škrbina po neuspelem izdi-ranju zoba vam dela skrbi? Če vas škrbina ne moti, pustite jo v miru, bržkone se vam sama iztrebi, če vas pa kakorkoli nadleguje, dajte si jo odstraniti po veščaku.
V. K. — K. Bolečine v nogah in otekanje členkov eo v vašem primeru bržkone v zvezi z zdravniško ugotovljenimi motnjami na srcu, zato se mi zdi, tako na daljavo, da treba smotrnega zdravljenja srca, kar se da uspešno doseči samo neposredno pri zdravniku, ki pozna bolezen in nadzornje potek.
F. R. — M. Vetrovna napetost in oetndni duh po gnilobi vas nadlegujeta? Opustite za nekaj časa sočivje (grah, fižol in lečo, boba menda ne uživate), sladke in vse s kvasom napravljene jedi in tudi svež kruh (vsaj tri dni star ali prepečen kruh je manj kvaren), kašo in ječmenček. Priporočam vam domače začimbe, česen, čebulo, hren in redkev. Uživajte nekaj tednov vsak dan skledico surovega kislega zelja, zabeljenega z oljem. Najmanj po eno uro na dan ee gibljite na prostem.
Isti. — Žvečenje tobaka in vetrovne motnje so bržkone v vzročni zvezi. Med znake zastrupljenja z nikotinom spadajo tudi črevesni krči, in pri teh se kaj rada izcimi vetrovna nadlega. Torej 1
M. J. — M. Pikasta jetra so meni neznana bolezen, rumenkasta koža in netečnost pričata za jetrno bolezen, ki se mi zdi od daleč tako resna, da priporočam samo čimprejšnjo œkrbo v bolnišnici ali zdravilišču.
Ista. Slabega vida ne popravite 7. vtiranjem (masiranjem) vinskega cveta okoli oči. Pojdite vendar k bližnjemu zdravniku, ki ugotovi, ali vam
"I
i I
more pomagati sam, ali vas pošlje k strokovnjaku za očesne bolezni. Vaše gledanje na zdravstvene zadeve se mi zdi zastarelo najmanj za eno človeško dobo.
Š. K. — M. Nevšečne dlake na obrazu vam odpravi vsak zdravnik-strokovnjak za kožne bolezni. Naslove dobite v vsakem zdravniškem imeniku (pri zdravnikih ali lekarnarjih).
F.	R. — G. Bljuvanje krvi traja že pol leta, časih se vam izceja kri tudi iz nosa. Na pljučih ni ugotovil zdravnik nobene nevarnosti. Pojdite v splošno bolnišnico in sicer na oddelek za noene bolezni.
M. J. — S. Srbeči vodeni mehurji po nogah vas skrbe že zdaj, dasi jih pričakujete šele poleti? Poskusite letos ravnati tako, kakor sem že večkrat svetoval ljudem s premočnim potenjem nog, morda preprečite nadležen spuščaj.
J. P. — M. Kolesarjenje in nošnja je nevarna združba za drugo, zlasti v prvih mesecih. Bržkone se ne bo dala več preprečiti nesreča. Ravnajte se zdaj točno po zdravnikovih navodilih, da popolnoma okrevate, za kasneje vam priporočam opreznost.
G.	B. — G. Pege in mozolji na obrazu so bili nedavno na vrsti. Vsaj tri mesece hodite v našo posvetovalnico poslušat, preden dobite pravico do besede.
F. J. — LJ. Modrikasto-višnjeva tvorba na licu
po zgnojenem tvoru se porazgubi sama, ostane pa navadno brezšarena brazgotina, ki se da odpraviti, če je res nakazila, z zdravniškimi pripomočki. Počakajte ž njo vsaj pol leta, ne prizadevatje se z ničemer dotlej in dajte prirodi mir in čas, da opravi svoje delo.
M. K. — Lj. Mokrote med nogami ne poznam in ne urnem, pač pa poznam pot med stegnoma in še bolj pogostni beli tok. Točna razpoznava se da napraviti samo ob neposrednem zdravniškem pregledu.
A. G. — R. Goste brade se vam hoče namesto redkih kocin? Čudna želja v dobi, ko se mlado in staro gladko brije, da hočete imeti brado! Razgo-vorite se z bližnjim zdravnikom o tej zadevi, so namreč izvlečki nekih notranjih žlez, ki pospešujejo kosmatost; a li izvlečki so radi muhasti, da poganjajo kocine drugje, kakor si jih kdo želi.
M. Š. — M. Uredniška molčečnost velja tudi za ta predel, tembolj, ker je vsak zdravnik vezan še na stanovsko niolčečnost. Kdo je kaj vprašal, nili sam ne vem več, ker romajo vsa vprašanja sproti v ogenj.
K. 0. — S. Volk na trebuhu (= abdomen) je meni popolnoma nov pojav, opazil 6em to sitnost pri drugih in sebi na nasprotni strani teleea. Kako si odpravite to nadlego, ki vas močno ovira na vsaki daljši hoji? Umivajte si tisto kožno gubo z razredčenim kisom ali vinskim cvetom ali formalovim cvetom, da se omeji potenje, pred vsako daljšo hojo pa si posujte tisto mesto s smukcem, da se omili drgnjenje.
Isti. Zamaščenost, ki je za vašo dobo in telesno višino zares znatna, odpravljajte in preprečujte tako, da ali manj jeste sploh ali da jeste manj izdatne jedi in da se mnogo več gibljete. Hoja je dobra, priporočam vam še katerokoli bolj športno udej-stvovanje ali resno delo (na vrtu ali polju ali v gozdu). Zdržujte se, kar se leda, maščobe v katerikoli obliki, sladkih jedi, tudi kruha in močnin vži-vajte čim manj, pa bo kmalu dosežena vitka črta!
H.	V. — V. Srbečina, prej po telesu, zdaj po udih, je znak raznih kožnih in notranjih bolezni. Če nimate sredstev za zdravnika in zdravila, pojdite v ambulatorij bližnje javne bolnišnice, da še dožene pravi vzrok nadloge. Kaj čem jaz na daljo?
Pravni nasveti
»Siromašni upnik«. Uredba nikjer ne predpisuje, da bi moralo sodišče ugotoviti siromašnost upnika na podlagi kakšnega »ubožnega spričevala«. Sodišče bo po členu 3 t. 9 uredbe ugotovilo siromašnost pri tistem upniku, ki nima svoje imovine niti drugih dohodkov za nujno vzdrževanje.
Podpora zavarovanke ob porodu. I. B. Niste povedali, ali ste vi zavarovani pri OUZD ali vaš mož. Po zakonu o zavarovanju delavcev imajo članice OUZD, zavarovane zoper bolezen, pravico do potrebne babične pomoči in zdravljenja, do podpore za porodnice za čas 2 mesecev pred porodom m 2 mesecev jx> porodu s tremi četrtinami zavarovane mezde na dan, do podpore za dečjo opremo, in sicer v 14 kratnem znesku zavarovane mezde, toda samo, če se je rodilo živo dete; rodbinske članice zavarovanca, ki nimajo dohodkov, pa imajo ob porodu pravico do babične pomoči in zdravljenja in do podopore za porodnice za 4 tedne pred porodom in 4 tedne po porodu, kakor tudi do podpore za dečjo opremo.
Zakaj brat ninia pravice do skrajšanega roka? M. P. Starejša brat je duhovnik. Odslužil je pri vojakih šestmesečni dijaški rok. Drugi brat je potrjen za pojx>lni rok. Oče je star 65 let, je bolenen in slaboten. Brat, ki je potrjen na popolni rok, mora skrbeti za starše. Ostalih otrok je še pet. Ena sestra je doma, da pomaga staršem. Vprašate, zakaj brat, ki bo ostal doma, ni potrjen samo za skrajšani rok. — Ker je že starejši brat — duhovnik služil skrajšani — dijaški rok, bosta morala dva brata za njim odslužiti popolni rok in šele naslednji bo imel zopet pravico do skrajšanega. Tudi dijaški rok vpliva na odrejanje roka naslednjim rodbinskim članom.
Skrajšani rok. J. K. P. Nimate pravice do skrajšanega roka, ker nista dva brata neposredno pred vami odslužila popolnega roka.
»Posojilo ali dolg«. M. I. Lj. Če ste po nalogu svojega takratnega stanodajalca plačali za njega njegov dolg v znesku 700 Din in 6te od njegovega upnika dobili tozadevno pobotnico, lahko zahtevate še tekom 30 let od dneva plačila dalje od svojega pooblastitelja, da vam povrne, kar ste po njegovem naročilu zanj plačali. Ce noče plačati, ga lahko tožite pri okrajnemu sodišču.
Dota. A. Fr. O. Hčerka, ki se je poročila z dovoljenjem staršev, ima pravico zahtevati od staršev primerno doto. Ce starši nočejo dati dote. kljub temu, da imajo premoženje, lahko hčerka zaprosi pri okrajnem sodišču, da sodišče določi, koliko dote morajo dati etarši.
Razočarani nečaki. K. M. Vdovec hišni posestnik brez otrok je umrl ter zapustil v oporoki vse 6voje premoženje neki tuji osebi, ki se mu je v zadnjih tednih pred smrtjo vsiljevala in dobrikala. Vprašate, če lahko nečaki ovržejo to oporoko, ker je pokojni poprej vedno obljubljal, da bo vse za-
HiiiMiiiiiiiimiimiiiimiimimiiiiiiii OD REŽITE mirni........................................
„SIlTMflf 8ШШШ*
1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale odrezek. |
f ,Slovenec4, 28. februarja 1937 |
^rtMiiisinm tiiinuitminiiiiiHMiiiiiu)iiHHii*iHunitHiiiiiiiiiifiHiiHiiHuiiiii*iuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii^
pustil nečakom. — Ce je oporoka pokojnika oblikovno pravilno sestavljena, jo bo zapuščinsko eo-dišče priznalo in prisodilo celo zapuščino oporečnemu dediču, nečake pa zavrnilo na p>ot pravde. S tožbo bi se mogla oporoka ovreči le tedaj, če bi mogli nečaki dokazati, da zapustnik tedaj ni bil pri polni zavesti, ali pa, da je bil v bistveni zmoti odnosno, da se ie nahajal pod pritiskom ali takim tujim vplivom, da se m mogel proeto odločiti. Ce bi bila oporoka ovržena, bodo dobili zapuščino najbližji krvni sorodniki kot zakoniti dediči po enakih delih.
Trgovski dolg. C. A. S. Terjatve za plačilo blaga, dobavljeno v trgovini, zastarajo v treh letih. Zastaranje pa prekine vsako izrecno ali tudi samo molče dano priznanje dolga. Ce je od danega priznanja zopet potekel čas treh let, ne da bi upnik dolg iztožil ali pa ne da bi dolžnik dolg priznal, potem je nastopilo zastaranje tega dolga.
Sklenjena, a neizvršena ženitna pogodba. B. S. H. Pri notarju je bila sklenjena ženitna pogodba, ki jo je drugi dan poslal davčni upravi radi odmere pristojbin. Davkarija je pristojbine odmerila in stranki jjoslala poštno položnico radi plačila pristojbin. Medtem je prišlo med zaročencema do spora in ee je ženitna pogodba razdrla ter se zaročenca sploh ne mislita več poročiti. Vprašate, če se mora kljub temu plačati taksa za sklenjeno pogodbo ali ne. — Pogodbe, eklenjene jxxl pogojem, da pride med pogodnikoma do jx>roke, se ne morejo v smislu taksnega zakona smatrati kot sklenjene pogodbe, ker gre za brezdvomno voljo strank, da veljajo le, & se pogodbenika poročita. Takim pogodbam nedostaje bistveni znak perfektno sklenjene pogodbe, to je, njih iztožljivost. Za take pogodbe ni treba plačati prenosne takee, če pa je že plačana, je zahteva do povračila takse upravičena. — Opozorite davkarijo na tozadevni razpis oddelka za davke ministrstva za finance br. 31719/30 od 1. maja 1933.
Zaposlitev v Perziji. F. M. M. Glede zaposlitve in življenja v Perziji zaprosite za informacijo izseljeniški komisarijat v Ljubljani. Tam boste morda tudi brezplačno zvedeli za naslov svoje so-rodnice v Perziji.
Dolg pri banki. S. Dolžni ste v banki 18.000 dinarjev. Ker ste zaščiteni, imate pravico, da se dolg zniža za polovico. Vprašate, če drugo polovico lahko pormvnate, s hranilno knjižico iste banke, ki se pa glasi na drugo osebo in ne na vas. — Ne bo mogoče Banka mora prenesti svoje terjatve napram zaščitenim dolžnikom »Priviligirani agrarni banki«, kateri boste morali za polovico znižani dolg odplačati v gotovini.
»Točna« razdelitev. A. C. Vedeti hočete, če je oče točno razdelil svoje premoženje, ko je izročil 100.000 Din vredno posestvo enemu sinu proti zgovorjenemu prevžitku in zgovorjeni izrooiini 15.000 Din, ter je ostalim otrokom še pred tem izplačal dote pa 6000 do 10.000 Din. — Najbrže hočete vedeti, če imajo ostali bratje pravico zahtevati od prevzemnika dopolnitev nuinega deleža po očetovi smrti. Ugotoviti morate, koliko znaša čista vrednost izročenega poseetva. Od vrednosti 100.000 Din morate odšteti izgovorjeno izročnino 15.000 Din in dosmrtni očetov prevžitek, ki ga n. pr. ocenimo na 15.000 Din. Cista vrednost prevzetega premoženja znaša tedaj 70.000 Din. Ker vas je 7 bratov, bi znašal zakoniti dedni delež za vsakega sedmino t j. 10.000 Din. Dolžni delež
pa je polovico zakonitega dednega deleža, torej za vsakega 5000 Din. Ker je oče dal vsakemu za doto več kot 5000 Din, kolikor znaša dolžni delež, je taka razdelitev »točna« in ne morejo bratje zahtevati od prevzemnika dopolnitev dolžnega deleža.
Vaški trgovec. R. S. Dolg, ki izvira iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela morajo kmetski dolžniki odplačati brez znižbe v 12 letih v enakih letnih obrokih. Za take dolgove ne morete zahtevati obresti.
Neizplačani zaslužek pri občini. Z. P. Ce vas
je občina najela in ste za njo opravili delo. vam mora izplačati zaslužek, čeprav so se osebe v občinski upravi menjale. Če vam ne plačajo, lahko tožite občino za plačilo. Ako višina plačila ni bila dogovorjena, imate pravico do primernega plačila. V sporu bo o primernoeti odločilo sodišče, kar se tiče etroškov za opomine, vam bo po našem mnenju sodišče priznalo samo stroške za en sam opomin. Več opominov ni bilo potrebno, ker ete lahKO takoj tožili. Zahtevati smete zakonite obresti od dneva, ko se je zaslužek moral izplačati.
Letni obrok pri PAB se plača v gotovini. M. K. Vprašate, če morate plačati anuiteto svojega dolga PAB tudi s hranilno knjižico. — Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov prdj^isuje plačvanje obrokov v gotovini.
Posojilo za nakup krave. IBD. Leta 1927 ste si izposodili vsoto dnarja, da ste kupili kravo. Upnik je umrl, dediči pa zahtevajo vrnitev celega dolžnega zneska. Vprašate, če ste glede tega dolga zaščiteni.
—	Ako ste kmet po urâbi, se lahko okoristite z zaščito, pri čemer se ima dolžni znesek znižati za polovico.
Nerešena prošnja za skrajšan rok. R. C. Leta 1934 ste vložili prošnjo za znižanje skrajšanega vojaškega roka. Prošnja še ni rešena. Kaj storiti.
—	Vprašate pri f>oveljstvu vojnega okrožja, kaj je s prošnjo. Lahko tudi s pismeno vlogo proeite, da se vaša prošnja čim prej reši.
Izterjevanje sestrine dote. S. M. Brat, ki je leta 1925 prevzel posestvo, je dolžan eestri večji znesek dote. Ker je sestra denar rabila, ste ga ji vi poslali in je dovolila, da naj brat njeno doto vam izplača. Brata o tem niste nikdar obvestili in tudi nimate nobenih dokazov o tem, da vam je sestra odstopila svojo terjatev. Sestra je neznanega bivališča. Kako bi izterjali sestrino terjatev od brata?
—	Ce ne morete dokazati, da vam je eestra odstopila svojo terjatev napram bratu, boste morali pač sestro tožiti na povračilo posojenega denarja. Ce je ona neznanega bivališča, ji bo sodišče postavilo skrbnika. Ko boste imeli pravomočno sodbo v rokah, boste lahko zarubili sestrino terjatev pri bratu. Ce je brat kmet po uredbi, je seveda zaščiten in je dolžan svoj dolg odplačevati po predpisih uredbe, kar pa ne velja za dolgove, ki izvirajo iz dedovanja. Po našem mnenju se bo smatralo še vedno, da bratova obveznost izvira iz dedovanja, čeprav jo je sestra odstopila vam. Sicer bo pa v sporu odločilo eodišče.
Sredstva zoper požar v delavnicah. Z. N. Zakon o zaščiti delavcev predpisuje, da morajo biti delavnice opremljene s sredstvi zoper požar. Ta predpis velja torej za vsa obrtna, industrijska, trgovska, prometna, rudarska in njim podobna podjetja, katera epadajo pod ta zakon. Vse to in drugo najdete v zakonu samem, ki je bil objavljen v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo« dne 13. julija 1922.
Pomanjkljivo izdelan plašč in posledice. V. E. L. Če po meri naročen plašč ni odgovarjal naročilu, ste bili upravičeni zahtevati od krojača, da ga vam v primernem roku popravi. Če je to krojač izvršil, plašč pa kljub temu ni popolnoma odgovarjal danemu naročilu, potem bi smeli zahtevati primerno znižanje njegovega računa. Če site pa dali plašč drugemu krojaču v popravilo in ste od računa prvega krojača odbili račun drugega krojača za izvršeno jx>pravilo, in vam grozi prvi krojač s tožbo radi plačila celotnega prvega računa, potem je verjetno, da bo krojač zmagal v pravdi: kajti tako, kot je po vaši želji napravil drugi krojač. bi mogel napraviti tudi še prvi krojač. Sele, če bi se ta uprl in ne bi hotel več plašča popraviti, fiotem bi smeli dati plašč drugemu v delo in bi tozadevno škodo moral povrniti prvi krojač. Seveda, v taki pravdi bo moralo eodišče zaslišali izvedence o tem, kakšne hibe je imel plašč po prvi izdelavi in potem še po popravilu in če so bile te i hibe bistvene ali ne in če je res prvi krojač nesposoben plašč tako napraviti, kot ga sedaj nosite, kar bo vse odločilno za izid pravde
»Černetova«. Ločena žena kmefskega posestnika lahko toži svojega moža na plačilo mesečne pre-

Vsakemu ni mogoče iti o kopališče,
vendar
more vsak žrtvovati Din 100'— (20—25 vetikth steklenic) ter mesec dm piti mesto druge vode našo znamenito
RADENSKO z rdečimi srci!
živnine, ki jo bo pač sodišče odmerilo, vpoštevajoč sedanje potrebe žene in premoženjske razmere moža. Zaščita kmetov na take tožbe nima nobenega vpliva. —
Prazno stanovanje. K. L. Najemnik se je po božiču izselil in vzel s seboj ključe od etanovanja, ker ima najemnino do konca marca plačano ter noče gospodarju izročiti ključev, da bi mogel pokazati stanovanje novim etrankam. — Najemnik je dolžan izročiti ključe, ko preneha najemno razmerje. Dolžan pa je gospodarju dopustiti, da pokaže stanovanje interesentom. Svetujemo vam, da opozorite najemnika, da bo dnevno ob določenem času odprl stanovanje, da ga lahko pokažete interesentom. Ce tega ne bo hotel storiti, potem vam odgovarja za škodo, če stanovanja ne boste oddali. Niste pa upravičeni, dokler najemno razmerje traja, nasilno odpreti, čeprav prazno stanovanje.
Malomaren varuh. F. A. K. Ce vam varuh ni izročil ob polnoletnosti vseh vrednostnih papirjev, ki so se nahajali v zapuščini, češ da jih je izgubil, potem vam odgovarja za škodo in ga lahko s tožbo prisilite na povračilo škode.
Čigav ie otok med staro in novo strugo? V. V. T. Ako voda zapusti svojo strugo, imajo predvsem zemljiški posestniki, ki trpe škodo po novem toku vode, pravico do odškodovanja iz zapuščine struge ali njene vrednosti. Ce se pa ti poeestniki, ki so vsled premembe toka vode trpeli škodo, niso skozi 30 let brigali za svojo pravico do novonastalega otoka, je lahko s 30 letnim mirnim uživanjem tudi kak drug posestnik pripoeestvoval lastninsko pravico do otoka. V pravdi bo sodišče po prostem prepričanju odločilo, če in v koliko bo verjelo posameznim pričam. Lahko verjame sodišče domačim pričam kakor tudi tujim in se ne more vnaprej trditi, da bi ena tuja priča zalegla za 50 domačih prič. —
Lastnik posestva postane le г vknjižbo. R. M. Sv. J. B. Brat |e pred leti kupil domačijo od vašega moža in pustil vas in vašo družino na tem posestvu, kjer ste kot gœpodinja gospodarili po-popolnoma po svoji volji. Takrat je brat rekel, da bo to posestvo vaše in da ga bo dal prepisati na vas. Sedaj je brat nagle smrti umrl. Za svojo dedinjo je postavil evojo pastorkoj nekaj volil je zapisanih drugemu bratu in sestri, vas та sp'.oh ni omenil v oporoki. Vprašate, kakšne pravice imate do posestva, na katerem živite. — Ker posestvo ni bilo prepisano na vas, zato niste še postala lastnica posestva. Četudi je brat pred pričami govoril, da je posestvo vaše, oziroma, da bo vaše, je to le darilna obljuba, ki je neiztožljiva, ker ni bila napravljena v obliki notarskega zapisa. Ce je oporočna dedin a postavljena za dedinjo vsega premoženja zapustnika, potem bo dedovala tudi to, od vas upravljano pœestvo z vsemi pritiWklàtiil. Svetujemo vam, da se pri zapuščinski razpravi z dedinjo pomenite, morda bo spoštovala votjo Zapustnika in vam pustila posestvo, prisiliti je pa v to ne morete.	... ^
»Moralna pokveka«. Če je zakon, sfetëtîfëii fried katoliki, sodno ločen vsled izključno moževe krivde in je mož obsojen plačevati ženi vzdrževalnino, potem bo mož moral ženi plačati to vzdrževalnino do ženine smrti. Morebitni prestop moža v katerokoli drugo vero in morebitni »zakon« v tej drugi veri ne more moža rešiti njegove, e pravomočno sodbo ugotovljene obveznosti, vzdrževati svojo prvo, vsled njegove krivde sodno ločeno ženo. IDelikt dvožen-stva mora državni tožilec uradoma preganjati. Ce pa državni tožilec sploh ne bi hotel tega delikta preganjati, bodisi da je mnenja, da ta delikt ni podan ali vsled drugih razlogov, potem lahko prizadeti zakonec kot subsidijarni tožilec preganja drugega zakonca radi dvoženstva
Mojstrski izpit. L P. Obrnite se na svojo obrtno zadrugo ali pa na okrajno načelstvo. Tam vam bodo povedali, kakšne pogoje morate še izpolniti, da vas bodo pripustili k izpitu.
Kmetijski nasveti
Gnojenje vrta z domačimi gnojili. Z. A. Pr. —
Imate na razpolago majhen vrt, ki ga vsako leto gnojite z lesnim pepelom, straniščnico ter s kompostom, ki nastane iz smeti. Na vrtu sadite paradižnike, visoki fižol, čebulo, česen in solato. Radi lege vrta morate navedene rastline saditi vedno na eno in isto mesto, vzlic temu vam dobro uspevajo. Sosedje vas pa svarijo pred takim postopanjem, češ, sčasoma bo tako gnojenje zažgalo vse rastline. Želite pojasnila, če naj še nadalje tako gnojite ali se naj poslužite drugih domačih gnojil. — Najprej morate vedeti, katera rastlinska gnojila vsebujejo navedena gnojila. Lesni pepel (najbrž bukov) vsebuje približno 10% foeforne kisline, do 20% kalija in do 30% apna; straniščnica največ dušika in fosforne kisline; kompost iz samih smeti ima le malo redilnih snovi, pač pa rahlja zemljo in, če je razkrojen, spravi vanjo mnogo bakterij. Iz tega je razvidno, da je tako gnojenje v splošnem dovolj primerno, ker nudi zemlji in rastlinam vsa potrebna hranila. Vzlic temu je preveč enostransko, četudi je sicer dobro, zlasti če se izvaja že jeseni, ko se zemlja prékoplje, kolikor se da globoko, da čez zimo premrzne. Gnoj v njej se v zimski dobi razkroji in pride zgodaj spomladi v korist rastlinstva. Vendar bi bilo dobro, če bi si za izjemo enkrat nabavili voz dobrega, mastnega hlevskega gnoja, ki bi ga takoj jeseni ali zgodaj spomladi podkopali v zemljo in s tem obnovili v njej tudi delovanje bakterij,' ki pospešujejo rodovitnost tal. — Da pa ne pridejo vsako leto iste rastline na isto mesto, jim lahko menjate prostor, sicer res obstoji nevarnost, da vam bodo enkrat vzlic gnojenju odfKivedale. Da bi vam pa tako gnojenje zažgalo rastline, je le malo verjetno. Zgodilo bi ee to le v tem primeru, če bi bilo gnoja v zemlji preveč in bi suša močno pritisnila. To je pa v vaših zemljah skoro nemogoče.
Iztrebljenje korenin grmovja na travniku. F. K. T. — Na kmetijski nasvet pod tein naslovom v nedeljskem »Slovencu« od 10. januarja poročate, da ste pred leti tudi delali po takem »receptu«, pa ste ga opustili, ker se vam ni izplačal. Sedaj pa imate lasten »patent«, ki ni ravno kompliciran in še celo »v potencah?!« uporabljiv. Na ta svoj način ete z lahkoto, takorekoč brez stroškov odstranili na desetine grmičevjn: vrbe, leske, česminje, hudoliko, hraslje, kostaničje in drugo. Če ta »patent« zanima uredništvo »Slovenca«, ste pripravljeni mu ga na licu mesta pokazati. — Obžalujemo, da se ne moremo poslužiti vašega vabila in ne okoristiti z vašim ipatentom«, ker nima uredništvo nikakih tako
zaraščenih travnikov. Popraviti vas moramo tudi v tem, da uredništvo ne objavlja v tem oddelku nikakih »receptov«, ampak samo nasvete kmetovalcem, ki so jih večalimanj potrebni. In tem bi morali tudi vi izdati svojo tajnost, svoj »patent«, kako se da na travnikih grmovje uničiti brez truda in stroškov (kaj tukaj pomeni »v potencah«, žal ne razumemo). Neštete kmetovalce bi to zanimalo, če jim ta svoj način opišete med »Kmetijskimi nasveti«, če ne marate svojega »patenta« kot tako tajnost, s katero bi se hoteli okoristiti. Uredništvo objavlja nasvete brezplačno vsem, ki so jih potrebni in željni. Tudi od vaše strani bi bilo človekoljubno, če bi obelodanili svoja izkustva v prid kmetom, ki so bolj potrebni pouka in žive samo od zemlje, medtem ko vae preživlja obrt. Zato pričakujemo od vas, da bodete ta svoj »patent« objavili med kmetijskimi nasveti v tem listu.
Grenko zelje. Vsako leto doslej in tudi letos imam namesto kislega — grenko zelje, dasi je bilo v jeseni spravljeno točno po vseh predpisih v kad in ga po 4. tednu tedensko snažno omivam. Obrnila sem se letos do izkušene gospodinje, ki je naše zelje pogledala in pokusila. Zdelo se ji je mnogo presuho in preveč obteženo. Odvzela sem več kot polovico teže in se mi zdi, da postaja zeljo bolj kislo, a gorki okus je še vedno ostal, zlasti se ta opazi pri vrhnji plasti, ki je skoraj neužitna. Drugače je zelje lepo rumeno ic trdo, kv grenko je. Odkod grenki okus zelja? N. L. — P.
Od daleč je težko presoditi, zakaj je postalo zelje grenko. Zelje spremeni okus, če imajo do njega dostop razne glivice, ki uničujejo mlečno kislino in tvorijo razkrojine, ki spremeni'o zelju okus. Napačna oskrba in nepravilno jemaeu ix iadi. i* najpogosteje vzrok, da zelje ni dobro. Zelje je treba tedensko en- do dvakrat čistiti. Pri tem poberemo najprej vso vodo do kapljice. Nato omijemo kamenje, deske, kad od znotraj in speremo prt, s katerim je zelje pokrito. Vrhnjo plast zelja odvzamemo po vsej površini. Nato pokrijemo zelje s prtom, deskami in ga obtežimo s kamenjem ter nalijemo toliko sveže vode, da pokrije deske. Nikoli ne smemo jemati zelja iz kadi tako, da odrinemo desko in grabimo na enem mestu, da nastane luknja ali jama, ker pride površinska voda v zelje. Vedno je treba postopati v vrstnem redu, kot pri čiščenju zelia.
Če z zeljem tako ravnate, je nemogoče, da n* bi bilo dobro. Za sedaj odv?emite plast, ki ie grenka in pazite na navedene točk*.
Reka izgubljenih
»Huk
huk — huk!« je Imkvii z glasom Ka-
jurov priganjal рве, ki so bili vpreženl v sani. Sani so f rta le po sivi, zasneženi, leden! pokrajini, kjer so bile na robu jezera vode ve« črne ш strahotne za pogled: v neskončno daljo, v eamo temo se je raztezalo Ohotsko morje.. Na desni so ee dvigali beli vrhovi Stanovajskega pogorja^ sami goli skalnati vrhovi brez vsakršne rasti, koder je burja divje tulila. Le ob njih vznožju je nekaj posameznih macesnov dvigalo s snegom obložene veje v ledeno ozračje.
Bilo je zgodnjega, novemberskega dne. Se preden je bilo sonce izšlo, sva midva з prijateljem in dolgoletnim tovarišem, Imkvilom, zapustila Ciišigo in še preden se bo znočilo, bova morala dospeti do najahanskojske koče. Morala dospeti tjakaj pred nočjo, zakaj, da bi na prostem prenočila, bi bilo toliko ko smrt! Več ko eto vršit sva morala prevoziti do svojega prvega postajališča, največ v dvajsetih dneh sva morala dospeti v Olo m tako na japonski parnik, ki bi naj naju pripeljal v Hakodate. Ali bova mogla to doseči? Itnkvil je bil poln zaupanja, češ: »V Najahansku ali najkasneje v Tavatansku bova dobila Kajure, voznike sani — domačine, ki naju bodo spravili dalje. Reka izg-ub-1 jenih bo torej že nocoj daleč za nama...«
Reka izgubljenih, zakaj so se je pa domačini v Oišigi tako bali, da ni bilo moči nikogar pripraviti do tega, da bi naju bil spremljal čez reko? Kotili so naju in svarili, češ, naj ne hodiva tja, da je ondi nekaj strahotnega, začaranega; da straši na ledu, da nobeno vozilo ne pride na drugi breg; da je to gola resnica, ki eo jo že večkrat doživeli. Komaj se sani dotaknejo ledu na reki, so dejali, pa jih že zgrabi neka skrivnostna, mogočna sila in jih neusmiljeno tira po reki nizdol v črne, ledene vode jezera. Na stotine drznih ljudi, da ima že Propastje, reka izgubljenih, na vesti. Ali hočev« še midva število teh ne&rečnežev povečati?
Nocoj bova torej spoznala čarovnijo te reke. Za zdaj nisva niti malo verjela v to, saj se je že toliko sličnega praznoverja izkazalo, da je le gola domišljija ali pa sleparija. Ali ni bilo prav nekaj takega ob reki Oli, kjer so naju bili tako strašili, pa eva potem spoznala, da so zato tako govorili, ker so imeli ondi najboljša lovišča mrožev!
Sneg se je kadil. Psi so hahljaje drcvili dalje. Huk — huk — huk, pridenčki! Jukola, krasni posušeni jastogi vas čakajo v Najahansku...«
Lesketajoči se gradovi, ki so sezidani iz ledenih grmad, ki jih je vodovje nakopičilo drugo vrh druge, frčijo na levi mimo naju. Mroži, ki lagodno dremljejo na njih, bivajo tod. Ne utegneva se brigati zanje. Sto vrst — to je dolga pot — huk — huk —■ huk!
Izrastek pogorja Stanovoj se nama zarine na pot. Z ledu se porivamo polagoma navkreber po rebri. Nizke smreke in pokvečeni mecesni polzijo mimo. Križem-kražem potekajo sledovi lovečih li-eic po deviški snežni poljani. Nebo je modro in se blesti v svileni modrini; v milijonih kristalov se lesketa sonce.
Proti poldnevu smo na višini. Spodaj se na dolgo in široko razteza pokrajina, posuta tu in tam z redkimi macesnovimi nasadi. Sredi vsega se vije temna lisa: reka.
Sani brzijo nizdol po obronku. Oblaki snega se dvigajo izpod zavornih palic, čutiva, ko da se bo zdaj zdaj vee skupaj raztreščilo. Toda vse lep« v redu poteka. 2e se ustaviva na bregu reke, skočiva 6 sani Nad dolino se smeje sončni sijaj, gorsko višavje na desni se bliska v belini. V ledu se vse zrcali. Dve sto korakov bolj daleč se črno svetijo vode jezera, ki ga poživljajo majhni valovi s penastimi grebeni.
Imkvii ee smeje. Le kje so strahovi? Led na reki je, sodeč po razpokah, več ko pol metra debel, tako da bi zdržal tudi desetkrat tolikšno breme. Razdalja do drugega brega je pa komaj šestdeset korakov! Torej — naprej! Sedeva na sani. Pai se vstopijo v jermenje. Hop-hopla! Ze drčimo po ledeni, ko zrcalo blesteči se plošči.
Pravkar se Imkvii okrene e evojim zagorelim, ozkim obrazom k meni. Po tem, kako se mu iskrijo oči, spoznam, da bi rad rekel kako šegavo-zago-vedno o »strahovih«! Zdajci pa se sani prevrnejo. Leden, žvižgajoč sunek burje naju udari po obrazu. Psom se spodrsne, da telebnejo na tla, a dlaka jim frfota v burji. Iznenada zapazim, kako frčita oba bregova reke vedno hitreje in hitreje navzgor. Zgrozim se: Za nama preži črna, ledena smrt jezera, imkvii mi nekaj zavpije, a ne razumem ga. Cvileče se zaškrtnejo z železom okovane zavorne palice v led, za sekundo vidim izmaličene, od groze pretegnjene poteze na obrazu Imkvila poleg sani, nato se sani spet povprek nagnejo k reki, psi ee zamotajo v jermenje, še zmeraj pritiska na паб vse neznanska eila ledene burje in nas sili po reki navzdol. Z vsakim korakom, ki ee z njim bližava bregu, sc tudi pomikava v bližino zevajočega vodovja jezera. Naglo in pozorno pogledam tjakaj:
niti petdeset metrov ni do jezera, pa nisva niti še polovico reke prekoračila!
Huk — huk! Hripavo, vedno bolj spremenjeno ee oglaša Imkvikrv sicer jasen in čisti glas. Psi eoplhajo. Spet in spet jim na ledu spodrsne. Cvileče tuljenje leži v ozračju. Ledeni prah, ki ga nastrgajo zavorne palice, vrtinčasto frči proti jezeru. Imkvii se vrže na levi pred sani na tla, da bi t evojim telesom pridržal sani. Zaman. »Dobro ee drži!« zavpijem nanj. Ko blisk se je zapičil« vame mieel, da bodo strahotne sile te, kar telesno otipljive, trde gmote, na nas pritiskajoče burje zgrabile in odnesle tovariša.
»Hiik — huk — kta kta!« Cvileče potezajo pei Jermenje m skoraj ležeč n» trebuhu, le e težavo
premikajo eani. Samo še trideset korakov je do konca leuene skorje; valovi tleskajo Ali se led ne bo že prej razpočil? Morski led pač ne vzdrži nobene teže.
A kaj je to? Ali se nc premikamo hitreje naprej? Žvižg burje utihne. Prvi psi dosežejo breg in stopijo na trdna tla Sneg se nam kadi nasproti.
Cez štiri ure doseževa oba, ki sva ves čas ko nema molčala, kočo, kjer dobijo vsi najini psi toliko rib, toliko dragocenih jastogov. kolikor jih le morejo požreti.,.
V Oli nama pritrdijo ruski trgovci, da se Tun-guzi in Koriaki v Oišigi niso lagali, ko so nama govorili o stotinah žrtev, ki jih |e reka 6 svojimi zagonetnimi viharji že zahtevala. Povedali eo nama, da se tudi tedaj, ko ni na bregu reke slutiti niti najmanjše sapice, zaženejo viharji s tako velikansko silo na sani, da jih z osebjem in psi ko papirnate cunjice odpihnejo v ledeno vodovje morja.
Težavno vprašanje
»Očka,« me Je poklical fant, »ali nI moj jerlk
bel?« In iztegnil je jeziček, ki je bil pa naravnost krasno rdeč. — »Ali ti nI dobro?« eem ga v skrbeh vprašal. — »Tisto ne,< je priznal, »a potipaj ml žilo, mogoče imam vročico?«
Žila je normalno utripala. Koj eem spoznal bolezen: »V šolo nočeš! Kaj pa Imate Jutri?« — »Učitelj nam je dal tako trapasto nalogo!« — »Učitelj nikoli ne daje trajiastih nalogi Kakšna pa je?« — »Napisati moramo tole nalogo: .Zakaj so brzojavne žice vedno ob železniški progi?'« — »Zaradi take lahke naloge hočeš ostati doma? Ali te ni sram?« — »No, pa mi ti povej, zakaj so brzojavne žice vedno ob železniški progi?« — »Zakaj? No... To boš pač eam razrešil.« — »A Jaz ne vem! Tudi moj součenec ne ve, sem ga pravkar vprašal.« — »Tem več bo vredno, ko boš vee sam naredil. Ne, ne, dragi moj, le misli! Do večera vee premisli in če še ne boš vedel, potem ti bom pa pomagal.«
Vzel sem klobuk in sem še kar nekam lepo prišel lz hiše. V kavarni je bil Oton, moj tovariš, in je mrko buljil v svojo »črno«. — »Ti, Otoni« eem ga poklical, »zakaj pa so brzojavne žice vedno ob železniški progi?« — »Kaj pa mene to briga?« me je nahrulil. — »Na ta način ee ne odgovarja na znanstvena vprašanja,« sem ga pokaral. »Ce bi te, na primer, vprašal, zakaj nič več ne hodiš s Francko, potem bi me smel nahruliti, da me nič ne briga. A če te vprašam, zakaj se zemlja vrti krog sonca in ne obratno, potem tak odgovor pač ni umesten. Isto |e z vprašanjem: zakaj so brzojavne žice ob železniški progi.« — »Ali drugih skrbi nimaš?« je zaječal Oton. »Dobro veš, da me je Francka pustila in si drugega izbrala. Pa ee upaš in prideš in me vprašaš, zakaj je vodovod ob železniški progi?«
Ker takoj vem, ali sem komu nadležen ali ne, sem Otona pustil ln &el za dve mizi naprej do Avgusta. »Halo!« sem ga pozdravil, »z Otonom danes ni nič. Ali mi moreš mogoče ti povedati, zakaj so brzojavne žice ob železniški progi?«
Avgust ee Je začudeno zastrmel vame, rekoč: »Zakaj pa naj bi ne bile ob železniški progi?« — To je bilo vse, kar ie povedal.
To sem ee bil že »am vprašal, zato sem koj odvrnil: »No, vidiš, če opazuješ kako železniško progo, vidiš, da ni nikoli naravnost izpeljana. Zdaj zavije na desno, zdaj na levo; zdaj se v velikem loku vije po dolini in pleza navkreber na hrib in
na drugi strani bnd nizdol. ali ee plazi skozi tunel
—	In tako dalje. Brzojavni žici pa vsega tega vendar ni treba. Zakaj se pn ne razteza skozi pečino in gozd in log kar naravnost in po najkrajši zračni črti od kraja do kraja; zakaj pa vedno tako pridno spremlja železniško progo po vseh njenih stranpoti ca h?«
Avgust je nagubančil čelo. »Priznati moram,« je elednjič dejal, »da nisem še nikoli o tem razmišljal. A stvar le ni tako preprosta, kakor je videti. Dajva to vprašanje logično pretuhtati: Kaj pomeni, če so brzojavne žice ob želozniški progi?«
—	»No,« sem ga naf>eto vprašal, »kaj to pomeni?«
»To pomeni,« je Avgust počaei razlagal, »da more Človek Morsejeve znake pošiljati po žici in se tako sporazumevati.« — »V redu. Kaj bi pa bilo, če bi ob železniški progi ne bilo brzojavnih žic?«
—	»To bi pomenilo, da se je moči na tisti progi brezžično sporazumevati.« — »Nikar ne zavijaj po nepotrebnem tega vprašanja,« sem ga strogo zavrnil. »Bodi tako prijazen in ee ne brigaj za brezžični brzojav, radio, telepatijo in prenos misli! Povej mi rajši, zakaj so brzojavne žice ob železniški progi.« — »Ti pa ne boš prav nič vpil name, dragi moj,« je Avgust razdraženo zavpil. »Kar sam razmišljaj o svojih trapastih vprašanjih! Jaz itak nikoli nikamor ne brzojavim. Adijo!«
Poln zavisti sem gledal za njim, ko ee je tako lepo izmazal iz te zagate. Svoji očetovski avtoriteti nisem mogel tako preprosto uiti!
Ko sem odšel iz kavarne, sem zagledal Antona. Poskueil sem zadnji naskok. »Anton!« sem ga rotil, »ali mi moreš povedati, zakaj eo brzojavne žice zmeraj ob železniški progi?« — »Jasnol« mi je odvrnil. — »No?« eem povzel vee vesel. — »Če bi stali brzojavni drogovi sredi tračnic, bi bili vendar velika prometna oviral«
Ko eem prišel domov, sem dobil fanta pri mizi, kjer je ždel vee obupan in sključen. »Ti,« sem mu rekel, preden me je mogel kaj vprašati, >pokaži mi jezik.« — Iztegnil ga je ko kameleon. »Pa žila?«
—	Fant je slušal ko blisk. »Ljubi moj,« sein dejal, »bolan sicer še nisi, a previdnost je mali vseh modrosti. Jutri ostaneš v postelji, «i razumel?«
Fant je razumel in me ni vprašal ne kako ne zakaj. Bil je že toliko prebrisan, da je vedel, kako so vprašanja vodno neprijetna in spravijo človeka v zadrego.	(Peter Fabrizius.)
V jami VII gori !
Zvonček je zabrnel. Vendar! Inženjer Peter je
vstal, zložil časopis in etopil na peron. Postajni načelnik je spoznal rudarskega inženjerja in ga je pozdravil z rdečo čepico. Peter je brezbrižno odzdravil. Majhna, črna pika se je prikazala na robu jase, kjer so se svetle tračnice izgubljale ko kovi-nast trak. Pika se je naglo večala in večala, že je hrumel in bobnel brzoviak. Se nekaj trenutkov in objei bo malo, plavolaso Renato! Odkar je bil pred letom nastopil službo rudarskega inženjerja pri velikem rudniku, je vse utihnilo krog njega. Spočetka, ko je bil prišel semkaj iz velemestnega vrveža, se je le težko privadil tukajšnjim razmeram. A stisnil je zobe in se lotil dela. da bi tako napolnil praznoto, ki je v njej živel na svojem službenem mestu. Zatorej se je neskončno veselil svidenja svoje zaročenke, ki se je ta dan javila, da pride.
Hrumeče je priropota! vlak. Peter je kmalu izsledil osebo, ki jo je čakal. Vitka postava v športnem plašču; ozek obrazek sredi plavolasih kodrov. »Renata!« Ze jo je objel in jo potegnil z vagon« k sebi nizdol. Nato se mu je zasmejalo dvoje oči: >.Peter, poglej, že vsi naju gledajo, koliko časa me boš pa še držal za roko?«
Marsikdo s« je občudovaje zarrl v lični par, ki je stopal v zakajeno mestece, ki je bilo skoraj
skrito za sivimi oblaki dima, ki so se dvigati iz visokih dimnikov krog rudnika.
2e je brnelo v čajuiku, bukova polena so prasketala v peči in rdečkasti plameni so odsevali po mračnih stenah. Renata je dolgo govorila Petru, eedeč v naslanjaču in nato ji je Peter opisoval evoje življenje: da ima zdaj stalno službo, da je ravnateljstvo zadovoljno z njim in zna ceniti njegovo prizadevanje in da si bosta zdaj pač mogla ustvariti domače ognjišče in se v kratkem poročiti.
Zamolklo grmenje je pogoltnilo njegove besede. Oba sta začudeno pogledala kvišku. Kaj je bilo? Sirene so rjoveče zabrlizgale, parne piščali so rezko zapiskale, zakričali бо zvonci: »Alarm!«
Težki koraki 90 zadoneli po ulici. Zamolkle besede, pretresljivi kriki. Okna žvenketajo, vpitje in hrumenje. Z enim samim skokom je planil Peter k oknu in ga sunil vsaksebi. Na cesti tekanje in prerivanje, jok in vpitje. »V jami sedem gori!« se je zapičil krik v nebo. »Plini!«
S pestjo je zadonelo po vežnih vratih. Bled delavec je stal pred inženjerjem. Obraz mu je bil sjvičen, ko je komaj izustil besede: »Oospod, ta-i koj morate v rudnik. V jami eedem gori!« Renata I je obstala ko okamenela. V predsobi si je Peter 1 strgal suknjič e sebe in vrgel nase usnjato jopo.
»Kaj se pa pravi >pourquoi«f«
»Zakaj.«
»Zakaj? Zato, ker hočem vedeti, bik neumni!«_
Pa je bila koj pri njem. »Tudi Jaz grem e teboj!« Prerinila sta se sikozi vrste razburjenih moških in jokajoči h žensk. Ob vhodih v jame so ae gnetli gasilci, ki eo komaj zadrževali drhtečo množico. Delavci v plinskih maskah in čuvarji so begali sem in tja. Preplašeni obrazi so bolščali v zakajeno gmoto, ki se je v črnih oblakih valila iz globine. Opotekaje so se prikazale prve, prepadene postave iz dima na zrak.
Komaj se je neki priletni nadpaznik prerinil do inženjerjev in ravnateljev. »Sest jih je še v goreči jami, ètirje so zraven in bolj v ospredju jih je še več.«
Reševalna četa je bila nar ('d; tudi Peter si je nataknil plinsko masko in si oblekel gumijaste rokavice Ne da bi trenil z očmi, se je javil: »Tudi jaz pojdem!« Zdaj je bilo vseeno, ali si bi! rudar ali inženjer: nevarnost je izenačila vse sloje. Oči, jx)lne groze, so bolščale vanj. »Ne boj ee, Renata, saj se vrnemo!« Segla sta si v roke. »Naprej!« V zemlji, ki so jo parale na dvoje ra/besnele zem-ske sile, so bili le Je reševalci. Skeleča bolečina se je zabadala Renati v prsi. 3 glasen vzklik je zasenčil pekočo ost: »Mož je, kakršnih je treba!«
Slednjič vendar — znak z zvoncem. Napetost je naraščala. Vse ei je gnetlo k jami. Reševalci so se vračali! Tedaj se je opotekla moška jxwtava venkaj. Renata je spoznala krepke poteze Petrovega obraza, ki je bil ves črn in na čelo so mu bili prilepljeni osmojeni lasje.
Množica, ki se je zagnala naprej, je potegnila Renato za eeboj. Obstala j« pri Petru. Ko iz daljne dalje je zaslišala njegov glas: »Se enkrat se bomo morali vrniti. Štirje so notri; treba je novih mask.« — »Nemogoče,« je dejal neki drugi inženjer. »Plameni so že tramovje razjedli. Ne moremo več v rov.« Peter se je vzpel, ko da bi zrastel: »Moramo!« S sajasto roko jo je pobožal po čelu: »Duša, ti ei mi vse na svetu. A dolžnost! To je več ko življenje! Pomisli na žene in matere in otroke, ki čakajo m trepetajo! Bodi močna, Renata!« — Se ji je stisnil roko, ee 7« hip zagledal v njen« oči, potem jo je pritisnil k sebi in jo iskreno poljubiL Nato je planil k dvigalu. Se štirje junaki so šli z njim. Zadržani plač brez solza je stisnil Renato za grlo ko e kleščami. Si-vankasta misel ji je šinil« skozi možgane: »Nikoli več te ne bo!«
Počasi so minevale trre. Rumenkasto bledi mrak zgodnjega večera je legal na množico Droben dežek je začel pršeti; ljudje »o ostali Plahi pogledi so obkrožali Renato, »Inženjerjeva nevesta — kako je pogumna, da je tako mirna!« Čas je lezel dalje. Se zmeraj se j« valil črn dim iz rova in je zavil vse vase ko v črni, žalni pajčolan.
Iz čad« se je iznenada izmotala postava s po časnimi koraki. Oblaka je visel» v cunjah, lasje so bili osmojeni. Drugi so e težavo vlekli s 6eboj neko mrtvo truplo, nalo še dva ranjenca, ki jima je kri curljala čez oči. Petra ni bilo med njimi. Pisani, ognjeni kolobarji so migotali Renati pred očmi. »Kaj je s Petrom?« Grlo ji je bilo zažeto. Odkod je prihajal glas, ki je povedal: »Ves rov se je zasul. Vse gori Ni rešitve! Dva sta bila še notri; po ta dva je šel inženjer. Potem ga je pod-6ulo.« Mrtvaška tišin» ie sledila tem besedam. Le zvonček tvomiške kapelice je zastokal in ječal v molk.
2uljave roke grčavih delavcev 90 se dvignile k čepicam. Renato je prevzela ena sama misel. »Dolžnost!«, nato se je zgrudila ko mrtva delavcem k nogam.	(H. V. Pater«.)
Nedelja na Mallorci
V dolgih odmorih od strela do strela, če je človek, kolikor je le mogoče lagodno sedel na stolu-gugalniku in je gledal skozi krošnjo pinije v temnomodro nebo, ni bilo ničesar drugega, ko najlepši balearski poletni dan. Enakomerno pljuskanje valov, pomirjajoča godba tega otok«, se je porinilo pred mišljenje ko oblak pred prepad. Najbolj pametno bi bilo vzeti kopalno obleko, požvižgati psu in oditi na obrežje. Toda — če ai vstal in «e ozrl čez vrtno obzidje na široki, migetajoči laliv, so te motili trije stebri dima na obzorju: tri rdeče ladje iz Menorce, ki 90 že tri dni ko pajki nepremično preža le pred luko San Suere.
»Če se bodo pa izkrcali pri Cal! Qiiyi,« je iznenada rekla moja žena, ko da je uganila moje misli. Reči inoram, da je neumni občutek, da ee bo moči pravočasno obleči, če bi sovražnik ii druge strani pridivjal v vas, zadušil vse pametne pomisleke, češ, da ni še tako zares, da je še dovolj časa, da bo še vee dobro. — In kaj? — »e je človek že etotič vprašal, kaj naj bi torej etoril, če pridejo rdeči?
»Najbolje bo,« eem rekel, a ker se je spet oglasilo hrumenje težkih topov, da eo se tanke stene hišice kar tresle in me je pogled moje žene kar izzivalno priganjal: >N0, eaj si vendar star vojak?' — sem nadaljeval: »— najbolje bo, da pi-jeva kavo!«
»In se dava tukaj j>onioriti.«
»Prvič jih še nI tukaj in drugič, zekaj bi naju pa?«
»Saj naju bodo najprej lepo vljudno vprašali za dovoljenje, kajne?« Moja žena me je porogljivo pogledala, češ: ,In tole je bilo kdaj v vojni!
»Da. kavo bova pila,« »©m razdraženo vztrajal pri svojem, ko da bi bilo to kakšno preizkušeno eredstvo zoper vojno. »Potem bom vzel knjigo in bom bral. .«
»In se boš dal za reklamo fotografirati, kako vse gori krog tebe.«
»Kle na gori?«
»Nikar me ne vznemirjaj s evojo hlinjeno mirnostjo!«
»In ti a evoiim lz»ra&Rvani»«nl«
»A jaz nisem bila še nikoli v vojni.«
»A tole je vendar nekaj drugega I To naju prav za prav niti malo ne briga!«
»Tako?« Tedajci je zagrmel udarec na vrata. In še enkrat: bum — bum — bum. Priznam, da sva oba pobledela. Spogledala sva se, ko da se
rlavljava od tega eveta, pee je planil k vratom je zamolklo zaUjal.
»Quién ee?«
»Jaz,« ee je oglasil duhoviti odgovor.
>N0, torej, naš stari znanec,« sem dejal, ko da bi bil in zdavnaj vedel, d« je on pred vrati.
Ker je bil torej Se en moški tukaj, in sicer eden takih, ki jo nedavno izčrpno govoril o »doživetjih na fronti preizkušenega moza« — sem bil trdno prepričan, da ee bo zdaj vse dobro izteklo. Spomnil sem ee lepeea stavka našega vojaškega pravilnika: ,V dvomljivih prilikah je najdrznejši sklep najboljši.'
Dvomljivo pa je bilo naše stanje Be zdaj, treba je bilo le še najdrznejšega eklepa.
Če bi ne bilo zamolklega bobnenja topov, bf bilo vee prav lepo. Stari gospod, ki je r«d k«j pridigoval, Je pravkar začel razlagati pravzroke španskega razdor* ln ker Je bil temeljit v evojih izvajanjih, Je začel e Kartnžani in Je prešel na Rimljane in dalje na preseljevanje narodov, v dobo Mavrov in Je že prišel do dobe Crietobala Colona. Pravkar Je hotel začeti razlagati, da more človek razumeti Španijo le tedaj, če »e zavé, da Je šla renesansa brez sledu mimo Španije, ko Je prav v bližini počil strel, nato »U bila dv« in trije in potem je vse kar regljalo in slišati je bilo sikanje zadetkov.
Hotel sem k vratom, « lena me Je potegnila nazaj, stari gospod pa Je vstal ln zakričal: »Proč od tod!« Nič več se nisem ogreval za misel da bi s Čtlvom v roki čakal sovražnika. Urno eem odprl vrata in moja žena, ki je medtem tudi že psa privezala na Jermen, in stari gospod sta šla za menoj. Na naši cesti nI bilo ničesar videti. Po obrežni poti je bežnlo nekaj žensk proti Son Mollu, ml za njimi, dokler ni zavpil neki moški že od daleč: »Loe rojos decembarcanlc (Rdeči se izkrcavajo!)
Zakaj smo epet tekli nazaj, namesto da bi bili kaj zavili v stran, v elobeL v kritte orotl Son
Mollu, res ne vem. Če Je padel kak strel v bližino, se je etari goepod vrgel na tla in je s tem nazorno dokazal »vojo frontno preizkušenost. Ko smo bili izven kraja, smo zagledali na desni, na cesti, ki drži v Capdepero, množice ljudi, ki so zaj>uščali vas z vozovi in mezgi ln osli. Skupina redovnic, ki je «klanjala z belimi perutničastimi avbami pokrite glave, je glasno molila ln šla т nasprotno emer proti gozdiču.
Streljanje se je oglašalo bolj iz dalje, lz emeri proti Call Guyi. Dospeli emo na položen grič In videli emo morje v blesteči se, temni modrini pred seboj; valovi bo ee zaganjali v belih penah na obrežje Son Molla. Nad loputami nekega mlina na veter je stala srebrno bela mavereka trdnjava Capdepera. »Poglejte,« eem dejal in ee usedel na nizki obzidek, ki je obrobljal cesto, »odtod naj bi zdaj šli, odtod?!«
»Ali imat» veak svoj potni list?« me je stvarno vprašal stari gospod.
Moj Bog, potni list! Položil sem bil oba na piealnik, eaj, kar takole v hlačnem žepu (suknjiča itak nf nihče Imel na nebi) bi se bila vendar zmečkala. Pogledal eem ženo, ki Je šla «predaj 1 psom, vendar se Je nieem upal vprašati, «11 Im« mogoče on« ob« potna list«?
Za zlomka vendar, človek «f je btl vee pripravil, vse premislil in zdaj, če bi zdajle stopili rdeči predme: — ,Kdo «te? — Brez potnega lista? — Tako!' — Saj smo dosti elišali takih zgodbic in tudi kaj je potem sledilo, a jaz se nisem hotel več vrniti In eem capljal naprej, ne da bi bil kaj odgovoril staremu gospodu.
Deeet korakov pred hišico starega gospod« Je ponoeno etala »La Palmera«, vila pesnik« Franca Bleia. »Rešitev,« sem si mislil; »vel bodo za pričo, da sva inozemc«,« in vizija grozeče usmrtitve je izginila.
Pa nieva bila prva midva, ki sva se zatekla v vilo Bleia. Terasa je bila tako polna ljudi, ko d« je kak plee v hiši. Čeprav »o bili vei obrazi bledi videti, — mogoče tudi zato, ker se je mračilo? —, el vendar na vseh koj epoznal, kako eo bili eamo navidezno zgovorni, kakor, Češ: Meni se že ne bo poznalo, da me Je strehi
Ker smo bili n« vendarle val razburim), ni
nihče slišal, da Je etrelja-nje skoraj umolknilo. — Modri pesnik Blei Je bil prišel ln je skoraj pozabil povedati, da ee ljudje že vračajo. A vee Je bilo že tako zagrizeno v pričakovanje sovražnika, da se ni nihče zmenil za dobro novico. Slednjič je gospodar predlagal, da bi razobesili zastavo.
A tudi do tega nI prišlo, zakaj stari go«pod, kt «e Je vedno veega spomnil, ee Je vsilil z vprašanjem: »Pa menda ni kaj orožja v hiši?«
»Jfe,< je dejala gospa Bleijeva.
»To bi bilo kaj nevarno,« je pojasnjeval, »če bi rdeči dobili orožje v kaki hiši.«
Za hip je bilo vee tiho. »Če bi torej kdo vprašal — ali res nima nihče orožja pri sebi?«
»Nihče,« je odgovoril ves zbor.
»Pač,« Je glasno spregovorila mala Brigltn Dawringhausonova In je ponoeno stopila naprej. »Moj očka ima puško doma!«
»In če bodo priSli rdeči, «11 boš tudi tedaj to povedal«?< eem jo vprašal.
»Seved« bom,« je odgovorila Brigita, »moj očka vedno pravi, naj govorim resnico!«
Ne vem, kako je ellkar Dawringhauemi nadaljeval »voje vzgojniške modroeti, zakaj, medtem ko smo se še vsi smejali. Je pritekel nekdo ln je že od daleč zaklical: »Narobe so alarmiralil Rdeči se niso Izkrcali v Call Guyi; le neka večja barka ee je bila za nekaj sto metrov približala!«
Bilo je, kakor bi bil dejal režiser: »Hvala lepa, gospoda moja, za danee je izkušnja dobro uspela; seveda, tu in tam bi bilo Se kaj pripomniti.«
Tista odrske našemljenost je na mah Izginila, družba ee je razkrojila na poedine skupinice in gospodar je Sel nekaj časa z nami.
Prvi kraje« je visel na nebu, topla eapa je zavela skozi krošnje pinlj In ko emo dospeli na obrežje, mno videli, da je bil bližnji gozdič v ognju. Črni oblaki dima »o risali čudovita pogorja na vijoličasto nebo, videti je bilo, ko d« je ves hrib v rdečih zubljih.
Za hip emo tiho obstali in nihče nI niti besedice spregovoril. Spomnil eem »e gorečih vaei, ki eem jih bil pred leti videl v Galielji In Rusiji in veeh teii dvajset let je izginilo ko nič.
»Ja, vojska, vojska,« Je dojal etarl gospod, « nihče mu ni odgovoril.	v* Uhlechmld.)
Kurenčkuva Ne ška ma tud beseda
Mejduni, vi na veste, kuku eva se unkat z inojmu možam, ke je pršou iz kancelari-je dani, udarla. Noja, pa na smete mislt, de sva • se stepla. Sej sva uba civilizirana. Kej tacga med nama na pride naprej. De sem-pake učaseh jest nega, al pa on mene s figa u nafa dregne, tu se že zgudi, keder se preveč razicama. Ampak ste-pla se pa še nisva. Če rečem, de sva se udarla, mislem holt, de sva se z besedam udarla, ne pa s pestjo. Scer je učaseh kakšna beseda hujš, koker klufuta. Le tu je dober, de se beseda, pa če je še tku huda, na puzna na lic, klufuta pa prec.
Asten, koker sem žc rekla: z možam sva se holt udarla in s take eden drugmu kar u ksiht praula, de je blu groza. Tu je še dober, de s člouk useh takeh besed na more zamerkat. Ce b s jest use tu zamerkala, kar m je že mož reku, b ga nekol več na pugledala. On pa tud mene ne. Men je šlu pr enmu ušese not, pr drugmu pa spet vn. Buh je že vedu, zakua nam |e tku ušesa ustvaru, de gre lohka use, kar pride pr enmu ušest not, kar brez uvinka pr ta drugmu spet ven. Sej tkola ukul ta zadenga 6e večkrat mal pušfieterava. ke sva na suhem. Če člouk nima «Tiarja, more bit slabe vole, če b tud na ton bit. Tkula hmal pu ta pervem, ke pride mož iz kancelarije z gnar jam dam, sva pa punavad, če ni prevelikeh obcugu, zmeri židane vole. Jest tekat še bouh na čutem, pa če me še tku grizeja. Sevede, ke enkat plačam špecarija, mlekarca .pa usesorte obroke, ke se čez mesec na-bereja, sem pa prec nataknena. Pol pa usak dan bi, koker holt moja kasa kaže.
Vite, zadenč je pršlu pa že prec ta peraga med nama do špetera. Jest sem bla tku vesela, ke eem zaslišala, de gre mož po štengah gor. Pa še ružlal je tku, koker de b nesu pouhna mauha cekinu iz saba. Ud samga vesela sem zapela tista »Oj sijaj, sijaj sončece na moje drobno srčece.« Koker je stopu u soba. b pa hmal ukul padla, tku je recima zadišal ukul nega. Ke sem spet mal h seb pršla, sem ga prašala, ud kot tak smrad. Tu je še moja sreča, de ga tist dan nisem kušula, koker ga punavad useti, keder dam gnar prnese. Kar debel me je pugledat, pa vs rdeč je ratu.
»Cigareta sem kaditi, čik sem pa že na cest preč vrgu,« je reku in se tku držu, koker de b ga blu sram.
»Kdaj s pa začeu spet kadit? Sej veš, de sem t prepuvedala kadit.«
»Sevede vem. Sej zdej že doug nisem kadiu. Zadenč se je pa neki ukul guvurl, pa u čaenkeh je biti tud, de morma usi uradenki kadit, drgač morma bit prprattlen, de nam na boja mogel več zaslužka izplačvat, ke sa tihotapci držati eneh petstu meljo-nu škode naredi, ker sa tubak na soja roka ukul predajal.«
»Kua m na ptrveš? A je tu mugoče? Ttibaka ja u Jugoslaviji tulk zras'e, de ga ja ni treba še ud drugod čez meja tihotapet.«
»Neška. ti tega na zastopeš. Sei dumač tubak tihotapja ukul. Ne tujga čez meja. Viš, tega pa na smeja, ke je monopol. Ta reč je tku: Kene, če b država krompir monopolizirala, b mogl naš kmeti ta peru prost, če žiher na sojmu zemliš krumpir -■nadeja. Sevede. prošnja b mogla bit vorng šte»* plana, koker se morja holt prošne štemplat. Če b
Turnir v Belgradu je končan z majhnim presenečenjem. Zmagal je Tomovič (9) pred internacio-nalcema Konig, Trifunovič, Matweja (7), Vukovič (6 in pol), R. Savič (4 in pol), Petrovič. Szokov (3 in pol), Jurišič (3), Kindiz (2 in pol), Pater-noster (1 in poli.
Letošnja šahovska eezona obeta zopet nekatere zanimivosti. Najprej bo turnir v Margate, sledi revanžni match Aljehin—Euwe. Ob istem času se bo vršil na Semmeringu v znanem hotelu Pau-haus velik turnir z 25 udeleženci.
Današnja partija je bila igrana 5. avgusta leta 1936 v II. kolu predfinalnega turnirja za nacionalno prvenstvo. K tej pairtiji je pripomnil zagrebški internacionalni mojster Vukovič, da je bila najboljša na zemunskem turnirju.
Francoska igra.
Beli: R. Savič, Belgrad, Črni: I. Lešnik, Celje.
1. e2-e4, e7-e6; Z d2—d4, d7-d5; 3. Sbl-c3, Lf8—b4; 4. e4-e5, c7-c5; 5. Lcl--d2, Sg8— e7 (t. j. priljubljena Nimcovičeva varianta francoske obrambe); 6. a2-a3, Lb4Xc3; 7. b2Xc3, Sb8 -—c6; 3. Ddl—g4, 0-0; 9. h2-h4, f7-f6! (Savič, ki je man kot zelo oster igralec, prevzame iniciativo. vendar pa ta napad ne more biti uspešen, ker ima nerazvite figure. Z igrano potezo f7—f6 pride črni v prednost); 10. Ld2—h6 (grozi mal), Se7— f5 (brani, a obenem napada); 11. e5Xf6, Dd8Xf6; 12. Lh6-g5. Df6—h7 (sedaj je črni popolnoma odbil napad belega in že grozi po cXd4, cXd4, SX d4 s prodorom na f2); 13. d4Xc5 (tudi Sf3 ne more preprečiti grožnje na d4), Sf5—d4; 14. 0—0—0 (edino) еб-еб; 15. Dg4—g3, Sd4—f5: 16. Dg3— d3, Lc8—e6 (črni se je lepo razvil in prehaja v protinapad); 17. g2—g4, St5—f7; 18. f2-f3, b7-b6 (zelo važna i n močna poteza); 19. Lg5—еЗ. e5—e4 (odločilen prodor v središču, črni ne dovoli belemu, da bi se nemoteno razvil); 20. f3Xe4, d5Xe4;
21.	Dd3Xe4 (beli žrtvuje kvaliteto v nadi, da je to še najboljši izhod iz neugodne situacije), Le6—d5;
22.	TdlXd5, Se7Xd5; 23. Lf1-c4. Ta8—d8; 24. Le3—g5, Tf8—e8 (važna poteza, ki ponovno ovrže napad belega); 25. De4— g2, Te8-el + ; 26. Kcl-b2, Sc6—a5! (najugodnejša poteza, po 27. LXd8 bi sledilo SXc4+ z izgubo dame; na 27. LXd5 sledi TXd.5 in zor>et stoji črni veliko boljše); 27. Lc4— a2. b6Xc5 (odločilno); 28. Lg5Xd8. Df7—b7+; 29. La2-b3, Sa5-c4+; 30 Kb2—a2, Sd5—c3+ in mat. — Originalna matna situacija.
Številnica
10. 9.-8 - 7. 8. 9 10. 13. 11.14 - 4. 13. 10 1 13 - 11. 13. - 7. 3 11. 12 14 — 18. 9. 19. 6 -- 8 — 7 14. 20. 12. 14 - 7 f>. 9. 15. - 2. 13. 16. 13. - II. 13. - 5. 9. 10. — 5. 2. 6. 17. 9. 19. 6. Kliuč :
1. 2. 3 4. 5. 6. 2. - poljski pridelek 7 8. 9 10 11.0. 12. 13. — cerkveni praznik 14. 15. 2. 16. 17. 13. — utrjen prostor 8. 18. 3 19. 6. 20 10. 9 — piserniški oddelek. Ce vstaviš mesto številk pravilne črke, dobiš slovenski vremenski pregovor za februar.
pol dubu duvtilejne. de žiher na soj zemelj krumpir nasadi in pa kulk ga žiher nasadi, b mogu pa tud ves krompir, kar mu ga je zrasl, držati
glava, kuku je gespud raunatel državneh monopolu mogu zrajtat, de sa tihotapci naredi držau glih petstu tnelionu škode? Tihotapci mu ja mende nisa puvedal, kulk »ubaka sa pud ruko predal? Sam jih pa tud mende ni vidu. Če b jih vidu, b jih pustu ja prec zaniehurt. Jest mislem, de b mu blu
pušten uddat. Sevede ne kar zastojn. Država ga 1 velik loži zrajtat, kulk ma država pr tem zgube,
tud pušten plača. Recimo, pu eneh pet par kilogram Pu čim b ga pol država naprej predajala, tu pa kmete nč mar On je dubu ud države krumpir pušten plačan, pa je fertik. Ce b pa kmet na uddau vsga krompirja, kar ga je prdclu, držau, ampak b ga na soja roka Idem predaju pu precej viši cen, koker mu ga je država plačala, b biu tihotapc in ta narveči zlučinc, kar jih sonce ubseva. Pa tist tud, ke b tak krumpir kepvou al ga pa še clu jedu. Viš, tku je tud s tubakam. Kene. s za-sluškam, ke ga ma država pr tubake, plačuje soje uradenke, asfaltira soje ceste, pustaula zase mu-stove, zida zase putrebne palače in tku naprej...«
»Za kua sa pa pol še dauki?«
»Dauki sa pa za druge putrebe. Sej gnarja ni nekol preveč. Ce b glih kašna vojska vn zbruhlna, ja na borna s fržolam slrelal Za vojska je treba flinte, kanone, purfel in še usesorte droge prprave za Idi ukul prnašat. Ti takeh reči na zastopeš. Jest pa zaelopem, kuku je ta reč. Sam tu m ua gre u
ke se predajaja cigarete vn iz države glih puluvica cnej, koker u naš držau. Tu b marskerga kadiuca «višen imreseral. Puseben tiste, ke kadeja pu devet dinarju škatelca, ke jih unkraj naše meje dubeja dve škatelce za ta gnar. Murde nam bo gespud generaln ravnatelj državuneh monopolu še tu pr en prložnaet prerajtu, de borna na jasnem.«
»No viš, zdej pa že zastopem, kuku je prou-zaprou s ta rečjo. Sej tu ja ni nč rçpuga. Sam tu je zdej pu ta novem drgač, de morja dat zdej kmeti držau čist use, kar prdelaja na soj zetnel s sojem rokam. Preh sa mogl dat pa kmeti tistem grofem, ke sa skrbel zajne tku, de nisa nč mel, eam ta deset tal ud sojeh prdelktt. Asten, tem se prau pu ta novem monopol, učaseh se je rekel pa tlaka. A ni tku? Ti, kua b blu pa pol. če b jim enkat u glava padel, pa b še gnar monopoliziral? A b jim ga mogel tud usega uddat, кат b ga za-sležil?«
»Na verjamem, de b se še splačal.« K. N.
Pravda za čast
Živali so se začele zaradi svoje časti hudo prepirati. Da bi jih pomiril, je dejal konj: »Vprašajmo človeka za svét; ta ne spada k nobenemu izmed nas in je lahko nepristranski.«
»Ali pa ima dovolj pameti za to?« ee je oglasil krt »Potreben je najizbranejše pameti, da bo
»In da se mi ne zganeš, dokler ne počedim!«
mogel naše popolnosti spoznati, ki so večkrat tako globoko skrite!«
»To je bil jako moder opomin,« je rekel hrček.
»Res je!« je vzkliknil tudi jež. »Saj vemo: kdor se more najmanj zanesti na pravičnost svoje zadeve, je vedno najbolj zgovoren, ko eodnikovo epo-znanje omalovažuje.«
Človek je postal sodnik, »še besedo,« mu je zaklical veličanstveni lev, »preden boš izrekel sodbo! Po katerem pravilu boš pa ti, o človek, določal, kdo izmed nas je več vreden?«
»Po katerem pravilu? Brez dvoma po tietem, kdo izmed vas mi je več ali manj koristen!«
»Izvrstno!« ga je zavrnil užaljeni lev. »Kako daleč za oslom bi potem mene postavil! Ti ne moreš biti naš sodnik, človek! Pojdi z našega zborovanja!«
Človek ie odšel. »No,« je dejal kri porogljivo — in pritrdila sta mu hrček in jež — »ali vidiš, konj? Tudi lev meni, da človek ne more biti naš sodnik. Lev je istih misli ko mi.«
»A iz boljših razlogov, ko vi,« je rekel lev in jih zaničljivo pogledal. Lev je nadaljeval: »Spor za našo ča6t in ceno, je ničvreden spor, če vse pravilno preudarim. Imejte me za najodličnejšega ali za najzanikrnejšega. meni je vseeno. Dovoij, da se jaz sam poznam in vem, koliko sem vreden.« In je odšel z zborovanja.
Za njim so odšli modri slon, drzni tiger, resnobni medved, pametna lisica, plemeniti konj — sploh vsi, ki so znali ceniti ali ki so občutili svojo vrednost.
Ti6ta dva, ki sta zadnja odšla in sta najbolj godrnjala, sta bila pa opica in osel. (G. E. Lessing.)
»Moja teta se bo dala slikati.« »Moja se pa sama poslikal«
Nagradna križanica
m
„Rešitev" pošljite najkasne/e do četrtka opoldne na „Uredništvo Slovenca" označite na kuverti „KrižanicaV četrtek bo ob treh popoldne žrehame.
V pismu naj bo samo izrezana križanica iz »Slovenca- in znamka za en dinar. Za prihodnjo pravilno rešitev knžanice je zopet razpisanih 10 nagrad Izžreban bodo dobivali „Slovenca" mesec dm brezplačno.
Tisti, ki v pismu rešitve križanice ne prilože znamke za 1 dinar, ne bodo žrebani-'
Zadnji čas dobimo od naših iitatel/ev vedno več križanic in ugank, ki jih sami sestavljajo z željo, da bi iih „Slovenec" objavil. V tem vidimo razvesel/fv znak živahnega zanimanja za našo ugankarsko rubriko Toda dokler imamo s al nega urednika za ugankarski kotiček, prosimo cenjene sotrudnike, naj nam do prt klica svojih tovrstnih sestavkov ne pošiljajo.
Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1 dolžinska mera, 6 ptica ro-psrica 11 vrsta trgovine 16 Mencingerjevo delo. 17 žensko ime 18 razpredelnica. 19 postaja ob južni železnici. 20 plazilec 21 zagon 22 italijansko mesto, 23 otroško moško ime. 24 žensko ime. 25 varnostna priprava v letalu, 29 srbsko mesto. 31 rokodelec, 34 del vijaka, 36 odeja. 40 rimska obleka 43 8or(dnik. 44 izbrana iružba, 45 Zeller-ieva opereta. 46 južni sad, 47 srbsko moško ime. 48 grapa. 49 ograja. 51 imenik seznam, 55 drag kamen, 58 čistilna priprava. 61 glagolska tvorba, 64 rastlinska zajedalka. 67 slar denar. 68 lepa žival, 69 ud izumrlega narod«, 70 grški bog vomke, 71 poosebljena slaba vest jiri grkih, 72 del skladbe, 73 ravnina, 74 napev, 75 okoliš.
Navpično: 1 model, 2 "nžclka, 3 razhod, 4 angleška trdnjava, 5 domača žival, 6 slovenska reka. 7 žival, 8 angleški minister 9 igralec narodnega gledališča v Ljubljani. 10 ud družine v otročjem govoru. II prenašal«c bolezni. 12 svetopisemska oseba 13 tujka za gorečnež. 14 ud izumrlega naroda 15 ranocelnik 26 evropsko glavno mesto. 27 del cirkusa, 28 črnomorsko rusko pristanišče. 30 žensko ime. 31 draga kovina. 32 grška zgodovinska pokrajina 33južna rastlina, 34se poda ali... 35 pesnitev. 36 ruska reka 37 žensko ime. 38 ud družine. 39 moiko ime. 41 ud družine (gorenisko) 42 predplačilo, 49 kuhinjska priprava 50 kmečko delo, 51 avtor šolskih atlantov. 52 redek dvoparkljar. 53rimski zgodovinar ^4slovenski družboslovec. 56 ju nak, 57 va« pod Šmarno goro. 59 merilo 60 pega, 61 jugoslovanski denar, 62 prevozno sredstvo, 63 urjenje, 65 žensko ime, 66 časovno razdobje.
Neredna s4o£Lca
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odva-jafi, Id zanesljivo deluje In ima prijeten okus, je
i____
Razvezano snopje
Ljubljanski magistral
Ljubljanski magistrat se je razširil leta 1472 na 100 mož in sicer je dobil k dvanajstim svetovalcem (»notranji svet«) še 24 novih svetovalcev (»zunanji svet«). Njihovo delo je nadzorovala takozva-na »občina«, ki je štela 64 meščanov. Župana jc dovolil Ljubliani cesar šele leta 1504. Pri tej uredbi je ostalo do leta 1784. — V Ljubljani je prišlo do pobojev med Židi in meščani že leta 1290. Preganjati so začeli Žide šiloma v štirinajstem stoletju zaradi vere in zaradi oderoštva, ker so zahtevali za posojila po 60—86 odstotkov obresti.
Prva ljubljanska knjižnica
Ljubljansko latinsko stanovsko šolo so uredili leta 1563 in osnovali obenem javno knjižnico za šolsko in javno uporabo Podlaga ji je bila zbirka knjig Primoža Trubarja, ki je prepustil odhajajoč s Kranjskega, svoje knjige stanovom. Pozneje so jo marljivo izpopolnjevali. Ob času protireforma-cije je bil zaradi te dragocene knjižnice dolga leta prepir, ker je etanovi niso hoteli izročiti. Šele leta 1616 io je prevzel na vladni ukaz škof Hren. ki jo je dal prepeljati v Gornji grad Tu je ležala v neredu do leta 1798, ko so jo združili z licealno knjižnico v Ljubljani. — Škof Hren je nameraval osnovati tudi lastno tiskarno in je že bil kupil v ta namen več centov črk. s katerimi pa se ni nikoli tiskalo. Stalno tiskarno je dobila Ljubljana šele po zaslugi pridigarja in učenjaka Ludvika Schônleb-na leta 1672, ko se je tam naselil tiskar Janez Mayr.
Prvi slovenski tiskar je pa bil Janez Mandeljc, kateremu je dovolil deželni zbor ustanoviti tiskarno v Ljubljani leta 1575. Mandeljc je tiskal jako pridno slovenske in nemške knjige in raznovrstni drobiž.
Kaj pravi tehnika
Polaganje kab'ov
Za
prenos električne energije na večje daljave nam služijo ali v primerni višini nad zemljo napete žice (daljnovodi) ali žice, ki so izolirane, primerno zavarovane pred zunanjimi kemičnimi in mehančnimi vplivi ter zakopane v zemljo, ki jih imenujemo kablji. Pri polaganju kablov se pojavijo največje ovire tam, kjer morajo biti kabli napeljani preko velikih rek, jezer, morskih ztlivov itd. Najbolj enostavno bi bilo da bi se kabel potopil na dno. V tem primeru pa obstoja nevarnost, da bi ga ladje s sidri ali na kak drug način poškodovale. Da se obvaruje kabel, mora biti zakopan v dno.
Če bi hoteli s stroji izkopati v dno reke kanal, bi bilo delo zamudno in drago; zato si pomagajo na način kakor kaže slika.
S tlačno črpalko pošiljajo vodo v cev a) pod pritiskom 6—8 atmosfer. Voda brizga iz cevi pri b) in dela v pesku prostor za kabel.
Polaganje kabla ee vrši do globine dna 19 m pod moreko gladino. Premer kabla do 20 etn V pol ure se položi 100 m kabla 2 m globoko v morsko dno.
Iznajdljivi zakonski moi.
»... Da, ljuba moja ... jaz sem v pisarni.« *
Sinček: »Atek, od česa se je pa bliskalo takrat, ko še niso iznašli elektrike?«
Oče: »Od česa pa še poprej, dokler niso iznašli plina?«
Zlogovnica
Iz zlogov: a, ab, bi, bo, ca ci, ci, če. če. di, di. do. du. du, fi, gra. bo i. iu ja, ja, ja ja ka, ka, kom. la. li, lo. Ion. lu. ma, mo. na, ni, nje no. o. o. on or. po, ra, ra. ri, ri, ro, so sto, svo, tar, te, tev, ti. to, tu. u, um. va. vas, ve, vi. vi, zem /em = sestavi 13 petzložnih besed naslednjega pomena:
1 gospodarsko poslopje, 2 osvoboien,t\ 3 vrsta slike. 4sanuvlada. 5 vas na Dolenjskem. 6kolrn-nje las. 7 sestavn, ugibanje, 8 pravopis. 9 knroški ustavni obred, lOenoboštvo, 11 posameznik, 12glai" beno orodje, 13 večerno zvcujčnje.
če dobiš pravilne besede, ti prve črke brane od zgoraj navzdol povedo slovenski pregovor.
Za likvidnost naših zadrug
Likvidacija kmetskih dolgov
V	Radiju Ljubljana je dne 7. februarja predaval g. dr. Jože Basaj o temi: »Kakšne koristi smo imeli od naših posojilnic«.
Ker je predavatelj podal zelo jasen pregled stanja našega zadružništva, podajamo v naslednjem njegova izvajanja glede kmetske zaščite in zadružništva.
(Predavanje je sestavljeno v obliki vprašanj ia odgovorov.)
No, in končno je prišla uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, ki ni več začasna in zasilna. Ali je ta uredba posojilnice zadovoljila?
Po vsem, kar smo ▼ letih zaščitnega režima okušali, smo to uredbo morali pozdraviti vsaj s tega stališča, da je res končnoveljavna, da je vedno bolj zamotan; klopčič zaščitnih uredb odmota-la. Toda smatramo, da je ta uredba šele
prvi del rešitve
vprašanja kmečkih dolgcrv, kateremu mora slediti še drugi del. In drugi del je — povrnitev likvidnosti našim posojilnicam, da bodo mogle po toliko letih obnoviti svoje delo in da pridejo enkrat tudi vlagatelji do svojih pravci.
Pravite, da je zadružništvo uredbo pozdravilo, pa je vendar bilo toliko pritožb na uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov?
Če presojamo uredbo, jo moramo presojati z dveh vidikov. Prvo je gotovo stališče dolžnikov. Dolžniki so uredbo po ogromni večini pozdravili, saj jim breme dolga olajša za polovico. Uredba je temeljito olajšala kmečke dolgove. Če so prej kmetski dolžniki trdili, da pri sedanji donosnosti kmetske zemlje nikakor ne morejo odplačati dolga, ga bodo pač mogli odplačati, če se jim je dolg kar za polovico olajšal, Tisočem in tisočem kmetom so brisani vsakemu lepi tisočaki dolga. Kljub temu pa so tudi med dolžniki bili taki, ki so na uredbo zabavljali. Bili so to deloma strankarsko omejeni ljudje, ki tudi na širokosrčno darilo raz-dolžitve zabavljajo samo zato, ker to darilo daje politični nasprotnik. Po večini seveda tega niso krivi sami, temveč njihovi voditelji, ki so jih huj-skali in še hujskajo ter so jih o uredbi tu$ napačno informirali.
Druga vrsta nezadovljnežev med dolžniki so pa oni, ki so upali in ponovno tudi zahtevali, da se morajo kmečki dolgovi v celoti brisati. Tem je raz-dolžitev samo za polovico premalo in hočejo, da se briše vse. V ozadju bi pri takih nezadovoljnežih mogli najti komunistične agitatorje, ki za vsako ceno in z vsako lažjo hujskajo narod, samo da vzdržujejo med njimi trajno stanje nezadovoljnosti in razburjenosti.
Drugo je pa seveda stališče posojilnic in denarnih zavodov naipram uredbL Posojilnicam je uredba naložila
žrtve, Id so težke.
Dati morajo za znižanje kmečkih dolgov vse rezerve, ki soj ih vztrajno zbirale mogoče deset- 1 letja. To je težka žrtev za posojilnico, ki je ravno
O obremenitvi in rentabilnosti jugoslovanhih železnic
V	ponedeljek zvečer je v društveni dvorani Sloge imel ing. Roglič zanimivo predavanje iz katerega posnemamo nekaj najvažnejših dejstev, ki naj bi pripomogla, da bi se merodajni krogi zdramili in na podlagi doguanih norm izvajali potrebne konsekvence.
Na podlagi kartograma, o katerem smo že poročali, je jasno razvidno, da je območje ljubljanskega železniškega ravnateljstva relativno naj-(iobičkanosnejše v" vsej državi. Zato je zanimivo pogledati razmerje našega ravnateljstva do drugih glede obremenitve osobja in prog ter primerjati načrte za gradnjo novih prog v območju ljubljanskega ravnateljstva in drugod. Pri vsej objektivnosti nas zaključki presenečajo. Tako je, da navedemo Ie nekaj primerov, na progi Ljubljana— Jesenice, ki je obremenjena s ca. 2 X 10 do 12 vlaki dnevno, nočni promet ukinjen (ne glede na važni tranzitni pomen proge), dočim se na nekih progah na jugu države, kjer znaša promet le do 2X6 do 8 vlakov na dan in so proge pri tem pasivne, vrši nočna služba — in se s tem seveda pasivnost stopnjuje. V tem primeru, ki ni edini, je treba vendar nekaj napraviti. Ce želimo stvar izboljšati z reduciranjem osebja na omenjenih pasivnih progah • slabo frekvenco, bi to bila nepotrebna amputacija, ki se je moremo izogniti na mnogo idealnejši način. Odvišno osebje naj se iz območja tega ravnateljstva premesti na proge, čijih obremenjenost to zahteva in čijih rentabilnost to omogoča. Zanimivo je dalje dejstvo, da je od 8000 km novo predlaganega železniškega omrežja največ prog namišljenih — v južnih krajih naiše države, kjer so večinoma proge nerentabilne, pri tem pa še naravna, oblikovitost krajev zahteva za vsak km novozgrajene proge dvakrat in 'trikrat večje izdatke kot pri nas. Ali mislijo oni, ki so te načrte zasnovali, da bodo nove proge (ki so seveda v največ primerih čisto lokalnega pomena) rentabilnejše od starih, t. j. aktivne? Nasprotno ie v območju ljubljanskega ravnateljstva zamišljenih (ne odobrenih) nekaj projektov za nove železniške zveze, za katere se po zrelem prevdarku in stvarnih prevdarkih, morejo naprej ugotoviti, da bi takoj v prvem početku pokazale koeficient povprečne rentabilnosti prog v državi. Pri tem nismo pozabljali na drug pomen železniških prog, ki je vsekakor važen, a vendar ne tako važen, da bi zbog njega smeli spravljati т nevarnost gospodarsko blagostanje države.
Resnica je, kakor je g. predavatelj omenil, da problem smotrenega gospodarskega izkoriščanja naših železnic ne bi smel zanimati le ožji krog zainteresiranih strokovnjakov, temveč ves slovenski živelj, saj je noše železniško omrežje ena najvažnejših gosnodursko pridobitnih ustanov, važna, če jo gledamo s tujsko prometnega stališča, še mnogo važnejša pa če jo smotrimo, kakor v tem primeru, s splošnega gospodarskega stališča. Čas je torej, da se zdramimo, če smo doslej navzlic evidentnosti stvari postajali pasivni. Zato želimo, da bi se odločujoči faktorji v bodoče zato vprašanje bolj zanimali in našli najugodnejšo rešitev. Malo uvidevnosti bo treba in malo dobre volje.
Dražba kožnhovine bo nepreklicno 8. marca kot zadnja v tekočem letu. Lovci vedo, da potom dražb »Divje kože« najvrednejše vnovčijo svojo žetev in tako bo ta dražba bogato založena s plemenitim blagom. Med najavljenimi kupci je tudi Interesent za nakup 40-50 tisoč polhovih kož starih živali. Kdor ima kože starih polhov letošnjega lova, naj jih lakoj pošlje »Divii kožit Ljuhliana-Veleee-jem,' ki še sprejema tudi kožuhovino veeh ostalih vrst divjadi.
z močno rezervo vlagateljem vzbujala zaupanje in jim nudila občutek sigurnosti. In poleg tega stav-lja uredba posojilnicam v izgled, da bodo dobivale denar za odstopljene kmečke dolgove v teku 14, oziroma celo 20 let. S takim stanjem se seveda zadružništvo ne more zadovoljiti in to je najvažnejši razlog, da trdimo in zahtevamo obenem, da je uredba o likvidaciji kmetskih dolgov prvi del, kateremu mora slediti drugi del — uredba o likvidnosti posojilnic. Seveda se to drugo vprašanje n« more tako hitro reševati. Zlasti eno bo poprej potrebno, da ie z završno predajo Agrarni banki ugotovi končno stanje kmetskih posojil.
Povedali ste nam, kakšne posledice je imela za posojilnice denarna kriza m pa likvidacija kmetskih dolgov. Ali je po vsem tem Se upati, da bodo posojilnice po deželi v doglednem času normalno delale, ali pa bodo mogoče z likvidacijo kmetskih dolgov tudi one polagoma likvidirale?
Prorokovanje je nehvalžna reč. Po vrh tega so razmere za posojilnice danes tako težke in izgledi tako temni, da so optimisti zelo rezervirani, pesimisti pa se počutijo kot riba ▼ vodi. Toda kljub vsemu temu ne smemo pretemno gledati. Naš slovenski kmet se je navadil posojilnic m jih zato ne bo mogel več pogrešati. Ker danes kmet nima nikakega kredita niti pri trgovcu ali obrtniku, niti pri zasebniku, niti pri denarnem zavodu, bo dolžnost vlade, da to važno in veliko vprašanje, kako poskrbeti kmetu zopet kredit, uspešno rešuje. To je njena dolžnost tem bolj, ker so vse dosedanje zaščitne uredbe, zlasti pa uredba o likvidaciji kmetskih dolgov poleg denarne krize glavni razlog nelikvidnosti. Vladi je torej postavljeno veliko vprašanje, kako kmetu poskrbeti za kredit in s tem omogočiti rentabilnost in napredek kmetijstva; v zvezi s tem bo pa samo ob sebi prišlo do take rešitve, da je kreditno zadružništvo najbolj poklicano, da preskrbuje kmetu cenen gospodarski kredit. Vlado torej čaka naloga, ki smo jo že zgoraj navedli: poleg uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov mora dati še drugo uredbo
o likvidnosti kreditnega zadružništva.
Ker je kmetski kredit važno gospodarsko in socialno vprašanje bo vlada za rešitev tako važnega vprašanja tudi morala iskati in najti potrebna sredstva Če se je za javna dela mogla določiti kar cela milijarda, ni vprašanje kmetskega kredita in likvidnosti nič manj važno, da se iščejo in najdejo tudi enaka sredstva. Posojilnice si same veliko prizadevajo, da pridejo do likvidnosti. Zato bo že tudi manjša pomoč zadostovala, da večji del posojilnic začne poslovati in poleg posojilojemalcev zadovolji tudi vlagatelje. Čim pa se bodo vlagatelji prepričali, da imajo posojilnice denar za izplačilo njihovih vlog, ga ne bodo več zahtevali. Vrnilo se bo zaupanje in vlagatelji bodo zopet nosili svoje prihranke v posojilnice, da bodo mogle posojilnice vršiti svojo gospodarsko in socialno nalogo pomoči članom na načelu vzajemnosti in solidarnosti.
Denar
Danes so banke plačale za:
ameriški dolar	.
angleški funt .	.
francoski frank	.
švicarski frank	.
avstrijski šiling	.
italijansko liro	.
češko krono .	. holandski goldinar
47.80	Din
235.-	»
2.20	„
10.90	„
8.40	„
2.12	„
1.54	„
26.-	„
Skupni devizni promet od 22. februarja do 26. februarja znaša skupno 4,860.126.61 Din.
Živina
Cene na živinskih sejmih v Mariboru in Kranju so bile sledeče:
Maribor: Debeli voli 3.90—4.25, poldebeli 3.40—4.10, vprežni voli 3.30—3.70; biki za klanje 3.20—3.50, klavne krave debele 3—4, plemenske krave 2.90—3.65, krave klobasarice 2—2.60, molzne krave 3.10—3.30, breze krave 2.80—3.50, mlada živina 3.70—4.60, teleta 4.50—6 Din za kilogram žive teže. Prašiči: Mladi prašiči 5—6 tednov etari 70—110, 7—9 tednov stari 120—135 Din, 3—4 mesece 160—200, 5—7 mesecev 240—320, 8—10 mesecev 350—580, eno leto etari 800—950 Din. — Cena za kilogram žive teže je bila 5.50—7.25, za kilogram mrtve teže pa 8—10.50 Din.
Kranj: Voli I. vrste 5.50, II. vrete 5, ITI. vrete 4.50; telice I. vrste 5.50, II. vrete 5, III. vmste 4.50; krave I. vrste 5.50, II. vrste 4.50, 1П. vrste 3.50; teleta I. vrste 7.50, II. vrete 6.50; prašiči špeharji 8, prašiči pršutarji 7.50 Din za kilogram žive teže.
Od zadnjega sejma eo cene živini nekoliko poskočile. Cena telic I. vrste ee je dvignila za 25, II. in III. vrete pa za 50 par pri kilogramu. Cena кгат I. vrste za 50 par, prav tako tudi cene telet I. vrete za 50 par pri kilogramu. Cene prašičev pršutarjev so narasle za 50 par pri kilogramu.
Žitni trg
Položaj je miren, dovozi eo «labS. Prizad ne kupuje ne pšenice, ne koruze. Izgleda, da ee bo položaj zboljšal, ko bo vzpostavljena plovba na rekah. Trenutno je na razpolago le vagonako blago. Banateka pšenica notira 153—154 Din, bačka 155—156, umetno sušena koruza 92—93 Din, času primerna koruza 79—80 Din. Za pšenico velja cena na nakladalni postaji. Promet je slab ta imajo mlini mnogo zalog. Mlini notirajo moko 250 do 260 Din po kakovosti, vštevši prometni davek, franko vagon, nakladalna postaja.
Dobav»; Dne 1. marca se vr§I v intendaturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani prva ofertalna licitacija za dobavo 9 pisalnih «troje». Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani »prejema do dne 2. marca ponudbe za dobavo stroja za seštevanje in odštevanje. — Direkcija državnih železnic v Kaknju sprejema do dne 18. marca ponudbe za dobavo pisalnega stroja. —Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI r Ljubljani na vpogled.
Občni zbor »Stavbne zadruge Trnovski prosvetni dom« r. z. z o. z. » Ljubljani bo 7. marca ob 6 popoldne ▼ Zadružnem domu, Karunova uK-ca 14. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelstva tn nadzorstva; 3. odobritev računskega zaključka za leto 1936; 4. čitanje revizijskega poročila; 5. slučajnosti.
Hranilne vloee v nemških hranilnicah naraščajo. Lani so se hranilne vloge v nemških hranilnicah nnvečale od 13.496 na 14.808 milij. mark.
Ali so pljučne bolezni ozdravljive!
To nad vse valno vpraftanl« zanima naravno vst, ki Dol«he|o na astmi, katarja na pilotih. Matarelen kali]*, sanlnacnja, dolgotrajni brlpnvestl In hrlpl, pa doslej niso nalli zdravil*. Vil taki bolniki dobt od na?
popolnoma brezplačno knjigo s slikami,
izpod peresa oosp. dr. med. (Jntlmannn, bivSega iet-zdravnlka v zavodu za tlnzenkuro, o Ural .Ali so pljnCm bolezni ozdravI|ive?". Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svoj» bolezni, smo se odločili v interesu sploSnega blugra odpo&lati to knjigo na zahtevo popolnoma zastonj ш poštnine prosto. Napisati ie samo dopisnico (Irnnkirano z Din 2'—) ln jo odposlali na
PUHLMANN a Co„ BBSUIN «IS MUggslstrau« Nr. 11-31«.
Odobreno od ministrstva socialne politike, sanitetsko odelenl* S. Br. K41b od iz XII 1935
Speti
Današnji nogomet
OB 13.45 LJUBLJANA (JUN.) : 8L0VAN OB 15.30 LJUBLJANA (LIGA) : REPHEZENT. LJUBLJANA
Obe tekmi se vršita na igrišču Primerja in je namenjen čisti dohodek za ljubljanske reveže. Ža to polnošteviina udeležba!
Sportno-gimnastična akademija
V	nedeljo, 7. marca ob 11 dopoldne v Unionn.
Športni klub Planina priredi v nedeljo, dne 7. marca ob 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Union športno-gimnastično akademijo, ki bo obee-gala 15 zanimivih točk na področju telesne kulture. Nastopali bodo člani in članice kluba ter mladina obojega spola, ki bodo z raznimi, lepo sestavljenimi gimnastičnimi vajami pokazali svojo spretnost in izurjenost, ki so je pridobili tekom zimske dobe v telovadnici. Višek parteme gimnastike bo pa tvorila točka solista, ki nam bo pokazal, kaj se lahko doseže na tem polju s smotremim delom. Pa tudi težki atleti se nam bodo predstavili v dvigauju uteži in rokoborbi. Radi pestrosti programa bodo vpletena v program tudi rajanja deklet in deklic. Koliko poguma, volje in spretnosti potrebuje vsakdo, ki hoče doseči na teleenovzgojnem polju kak uspeh, nam bodo poskrbeli oni člani kluba, ki bodo nastopili na bradlji in drogu. Bogat program in pestrost akademije bosta privabila vsakogar, ki se količkaj zanima za telesne vaje.
Vstopnice od 3 do 20 Din se dobe od ponedeljka, dne 1. marca dalje pri blagajni kina Union.
Sodeluje godba »Sloge«.
Hrana športnikov
XI. olimpijske igre v Berlinu (avgusta 1036) niso bile pomembne samo za športnike, temveč tudi za zdravnike. Saj 6e je zbralo ob tej ogromni mednarodni prireditvi v prestolnici Nemčije okoli 4700 tekmovalcev iz skoraj vseh delov sveta, skoraj vsi narodi so prišli s svojimi zdravniki in tako so se skupno z nemškimi nudile obilne prilike za proučavanie športnikom, zlasti tudi glede prehrane.
V	zadnjem desetletju se je predvsem v medicinskih, pa tudi v lajičnih krogih mnogo pisalo in razpravljalo o prehrani. Pojavili so ee zagovorniki nekuihane hrane, neslane dijete, priporočale so se kure z gladovanjem ali pa z mlečnimi in sadnimi dnevi in drugih takih pretiravanj več. Kaj je pokazala praksa, ki ie vedno najboljši dokaz, pri olimpijskih igrah? Važno je dejstvo, da so mogli vsi udeleženci, ki so bivali takrat v Olinv pijeki vasi, živeti po svojih navadah in si izbirati nrano, ki je odgovarjala najbolje njihovim potrebam in okusu. Pri tej priliki se je ugotovilo, da so vživaii skoraj vsi tekmovalci mešano hrano. Čistih vegeterjancev je bilo samo osem. Bili so to Indijci, ki eo odklanjali meso le iz verskih razlogov. Seveda je bila množina mesa pri raznih vrstah tekmovalcev različna, od pol do 1 kg na dan. Vsaj dva dni pred nastopom so pa vživaii vsi brez izjeme tako prehrano, ki je mešana in vsebuje vse hranilnih snovi v veliki meri, torej beljančevine (posebno lecitin), ogljikovo hidrate, masti in za pre-osnovo potrebne tvari (soli, vitamine itd.). Da pa ne bi po nepotrebnem obteževali evojega telesa z balastom, je bila pa nad vse priljubljena naravna, vendar pa koncentrirana, mešana hrana n. pr. v obliki Ovomaltina. Posebno tekači na dolge proge so ga radi jemali radi rumenjaka jajc. Krompirja skoraj nihče ni zahteval. Pač pa so imele gotovo vlogo raznovrstne salate izvzemši kumar. Radi so imeli nekateri športniki »udi pecivo iz pšenične moke, makarone in riž. Tekmovalci iz Finske, Velike Britanije in Nizozemske, so zavžili velike množine ovsenih kosmičev, kakor so bili vajeni že doma. Veliko važnost so polagali tudi na sadje, bodisi surovo, bodisi v obliki marmelad in kom-potov. Vsi brez izjeme eo vživaii sladkor in sicer dnevno 100 do 150 gramov. Glavna pijača je bilo mleko, tudi do dva litra dnevno. Alkoholnih pijač v olimpijski vasi sploh ni bilo. Zadnjo hrano pa so zavžili 3 ure pred startom in eicer običajno skodelico Ovomaltina. ker so imeli s tem vse gora] omenjene potrebne hranile snovi v najbolj prikladni obliki.
Izkustva pri olimpijskih igrah 90 torej dokazala jasno, da odgovarja športniku najbolj mešana hrana, ki je tudi najbolj naravna. S tem so postali nevzdržni tudi vee preje omenjeni posebni nazori o prehrani, vsaj za zdravega človeka, in tako predvsem tudi za športnfka. Svetovne rekorde — skupno 4Q — eo dosegli tisti, ki so ee hranili z mešano hrano v koncetrirani obliki kakor preje omenjena To e povsem razumljivo. Športni napori so znatni, zlasti pri težki atletiki. Za iportn'k* je važno, da si ohranijo dovolj telesne toplote. Povdariti pa moramo, da veljajo t* pravila za športnike samo v čaeu treninga in tekem. Kako se pa hranijo sicer je odvisno od razmer, v katerih žive, oziroma od njihovih nâvad in njihovega okusa. O tem pa drugič.	Dr- T.
Naša Planica in inozemstvo
Ko emo leta 1934 pripravljali prve velike tekme v Planica, si nismo niti malo predstavljali, da bo ta naša skakalnica dala takšne reoultate. Ako čilamo dane« poročila o teh tekmah in se epominjamo vsega navdušenja, ki je bilo ▼ nas zaradi njih, tedaj šele razumemo, da eo nam te tekme odkrile povsem nor list v jugoslovanski zgodovini Športa.
Leta 1935 in tudi lani se je proti tem tekmam pojavil tudi odpor, baziran na nekaki bojnzni po novem tekmecu, ki je nastal na doslej skoro neznanih tleh. Iskalo se je vzrokov za ovire, zabrane in slično, toda vedno se je prerlla Planira na površje in pokazala svojo vrednost. In zgodilo se je ludi, da je bila Planica, kjer je človek prvič preletel 100 metrov ▼ zraku bree stroja, brez aparata, samo e tistimi smučkami na nogah, ki eo imele tako edinstveno ln svojevrstno vlogo ▼
športni zgodovini našega naroda, nedaleč proč od Planice: na Blokah.
V inozemstvu je Planica prvo leto tvorila naravnost neverjetno senzacijo, ki je bila tem večja, ker je nihče ni pričakoval. Pozneje se je inozemstvo znašlo in vsako leto pričakovalo veeti, ki jih bo Planica poelala v svet. Lanski 101 m rezultat Avstrijca Brad la je osobito močno odjeknil |>o vsem tujem časopisju, vrstila so se vprašanja tujih agentur za slike o plnniški skakalnici ter angleški in celo ameriški interesenti so se zanimali za profil te noše šjjortne naprave.
Toda vedne neprilike, Id so se vrhu tega jx>-javljale vedno šele zadnji trenutek, eo bile za naše organizatorje Planice skrajno neprijetne, čeravno so si bili svesti, da so na pravi poti ter je ravno pred kratkim časom izvršena ugoditev protestu naše Zveze po FIS-i to znova in nedvomno potrdila. Da »e izogne vsem težkočam in neprilikam, ki bi se eventuelno v zadnjem trenutku morda kje pojavile, so izbrali prireditelji drugo obliko, ki se na zunaj ne razlikuje od dosedanjih tekem, in to je: javiia produkcija po celotedenskein tečaju na veliki letalnici. 14. marca bo v Planici zopet velik dan. Po sedanjih razgovorih smeuio pričakovati prav zanimivih rezultatov, ki bodo vrednost naše j Planice znova dvignili in dokazali, da imamo mi doma v naši drŽavi šjiortno napravo, ki opravičuje ; svoj sloves kot največja in najboljša smuška skakalnica, o<ln. letalnica na s^etu že četrto leto!
Izjava smučarskega kluba Ljubljana
»Izzvani po časopisnih najjadih in izjavah zveznih lunkcijonarjev ter po ekle>j»u JZSZ z dne 23. febr. t. 1. je Smučarski klub Ljubljana po poročilu klubskega delegata, po zaslišanju v Sarajevu udeleženih tekmovalcev ter na podlagi časopisnih poročil oa plenarni eeji upravnega in tehničnega odbora dne 24. lebr. t L ugotovil sledeče:
1.	Smučarski klub Ljubljana ee je odzval pozivu ministrstva za telesno vzgojo ter se je vzlie velikim finančnim žrtvam z 18 tekmovalci in enim delegatom udeležil propagandne prireditve « Sarajevu in e to prireditvijo združenih tekem za državno prvenstvo, ker je uvidel, da je ta prireditev za razvoj smučaretva v državi velikega pomena.
2.	Tekmovalci so ee morali odeležtti sprevoda v Sarajevu in S« istega dne odipovati na Jalio-rino, kamor so po 4 urni naporni ho^i prispeli rsr izmučeni na večer. Ležišča eo dobili iele okrog polnoči v jedilnici na mokrih tleh in vlažni slami. Zaradi prenatrpanosti in nemira v domu o počitku ni moglo biti govora. Po veeh nevšečnostih bi morali nesipočiti in neprespani nastopiti drugi dan ob 9 na 18 km tekmi.
3.	Tekme pod takimj okoliščinami so popolnoma nasj>rolne pravemu namenu ijxirta, nereel-ne in zdravju tekmovalcev škodljive.
4.	Zaradi teh neurejenih razmer m ogorčenj» vr>eh tekmovalcev je bil od strani delegatov klubov in podzvoz stavljen predlog, da se tekmovanje odgodi za en dan, da se tekmovalci na tekme pripravijo. Kljub upravičenosti je bil ta predlog od prirediteljev in organizatorjev odklonjen.
5.	Z ozirom na to odklonilno stališče prirediteljev so tekmovalci spontano izjavili, da na tekmah ne nastopijo. Baš delegatu Smučarskega kluba Ljubljana g, Zupanu, ki je pomirljivo vplival na tekmovalce, gre zasluga, da se je tekma na 18 km vršila. Zato sta ee mu osebno zahvalila gg. predsednik in podpredsednik JZSZ.
Zaradi tega zadržanja našega delegata eo padali očitki od strani tekmovalcev drugih klubov, da ni ščitil njihovih interesov.
Po poročiiu »Pravde« z dne 21. lebr. t L je »ovakav gest Zupana iznenadio«.
6.	Tekma v smuku je bila zaradi prema lega števila lunkcijonarjev slabo ia nezadostno organizirana in zaradi tega slabo izpeljana, kar j« vee sodelujoče tekmovalce zrevoltiralo.
7.	Na dan tekme v slalomu je f. Zupan na prošnjo g. podpredsednika JZSZ urejeval skakalnico, ki je bila v takem stanju, da se brez t« priprave tekma т skokih ne bi mogla vršiti. To delo je vršil od 9 do četrt na 14 in zaradi tega pri pripravah za slalom ni bil navzoč in tudi ni mogel vplivati na tekmovalca.
8.	Kljub tem pozitivnim in od vodilnih funkci-fonarjev priznanim zaslugam ga je JZSZ stavila v preiskavo in mu odvzela izvrševanj« sodniških funkcij.
9.	Vse Številne pomanjkljivosti pri izvedbi tekem so na razpoloženje tako neugodno vplivale, da je bil ogrožen miren potek zaključne svečanosti in razdelitve dariL
Da ni prišlo do še večiega škandala, se imajo prireditelji zopet zahvalili članom našega kluba, ki so pomirljivo vplivali na ostale tekmovalce.
10.	Na podlajfi teh dejstev ugotavljamo, da delegata in tekmovalcev našega kluba na neuspehih prireditve n« zadene nobena krivda. Tembolj •o nas ogorčile razne izijave zveznih funkcionarjev, ki val« krivdo I« na naš klub.
Zahtevamo, da se takoj prekliče suspenz za g. Zitpana in tekmovalce.
11.	Z obžalovanjem ugotavljamo, da sta generalni tajnik JZSZ g. Jelenič m g. dr. Kmet dala časopisju izjavo, da so tekmovalci našega kluba biJi »neraapoloženi« i« predno so čutili posledice slab« organizacije.
Zahtevamo, da prizadeti Zvezni funkcijonarfi javno prekličejo svoje izjave in da se pravi krivci izslede in kaznujejo. — Smučarski klub Ljubljona.
SK OKAVIKA. — T)ane« ob M dopoldni* trening na IgnSču SK Prlmorja, V»t igralci naj м javijo nn igrišču.
JASO. — V torek, dne i. marce ob 1* s« vrHI na univerzi »oba »t. fie. sestanek tekmovalcev, bi se nde-lete tefaja ln tekmovanja na lloiol. S« M««tankii h. ..to tekmovalci zvedeli vse podrobnosti tečaj», zalo nnj s« K» slcnrno udelole. Prosimo tOTariSe, da «e mlete-;.« soje. — Odbor.
S K Ri-ks. fgmulartka teic-ija). Za usr.e* v fr*-I deteljo nnitovedan» нгап^агакл tekma n» РоН.етеш. 1« s»r«dl neugodnih aneinih razmer odpovedan«
■шшшонннпвннннвннашвш
V malih oglasih velja vsaka beseda Din Г—; ženitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko«
I N O *
Velim pomorski Olm dollnega vzhoda
Zlato iz Slngaporea
Clark Gable, Jean Uariov, waliace Beery oiaiog v nemškem leziku
MATINEJA ob 11. ari
Jan Klepura kot Ljubljenec vseh žena
čudovito pene, nedeljiv Humor
ШШШЈШМ
Pretreelllva borba za tekoče «lato
Mesto Anatol
potvis in propast malega balkanskega mesteca BMUITfE U0KNEY	GDSTAV FROdLICH
MATINEJA ob U. uri
Zabavna glasbena veseloigra Gospod brez stanovanja
Patu aorblger, Hermann i Milile, Adela aand-rock, Lizzi Holzschua
MffilïMl
Trluml finmorla
Lumpaci Vagabondas
Раш Uoroiger, neins Ruhmann, Priti imhoft, Hilae trahi
кшшшшшшш
Službodobe
Kar potrka)! — te naprejt Ka) let'i rt. «om pove)
Sluibf jo na ratpulaiio. tu iskan)« m frred'ago.
Kletar
trezen ln pošten, ki bi opravljal tudi druga dela, dobi mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Trajna služba« St. 2861. (b)
Boljše dekle
krščansko, eprejmem za vsa hišna dela. Amalija Anderluh, Črnomelj, (b)
Oskrbnika
M Je zmožen samostojno opravljati srednje veliko kmečko posestvo, sprejmem. Kavcije zmožni ln absolventi kmetijskih Sol imajo prednost. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Oskrbnik« St. 2974. (a)
Iščemo oskrbnika
ва planinski Dom na Mrzlici. Prijave Je vposlatl do 15. marca t L m gospodarja Doma g. Franca Šetinca, Trbovlje, Loke St. 426, kjer se dobijo tu-61 vsa potrebna pojasnila. Potrebna Je kavcija. Pogoji se ne bodo posebej razpošiljali. — S. P. D., STrbovlJe.	(b)
Sirarja in mlekarja
popolnoma samostojnega ln dobro Izvežbanega za Izdelovanje sira - rabim ва takoj. Služba stalna. Naslov : Curl, mlekarstvo |a elrarstvo, Daruvar. b
Mojstra
preddelavca ln delavca za Izdelavo kotlov ln mostov, ■ prakso za pnevmatično Bakovanje - Iščemo. Pismene ponudbe pod 45433 na Publlcltae, Zagreb. (1)
Kleparskega pomočnika
starejšega, sprejmem v etalno službo. Oskrba pri mojstru »Zlbret«, klepar-Btvo, Radeče pri Zidanem mostu.	(b)
Oznanilo
IVelepodjetJe Išče 8 moči : l. potnika za Štajersko, bttl mora avtovozač, lastni avto prednost, plača na mcsec ; t. korespondenta za slovenščino ln nemščino ; t. blagajnlčarko za detajlno trgovino na deželi. Ponudbe pođ »Specerlja na deželi« upravi »Slov.« pod «t 2807.	(a)
Izvežbano pletiljo
ea llnks - Hnks stroj In navljalko (Spnlertco), sprejme za takojšen nastop tovarna pletenin na Gorenjskem. Ponudbe pod »Izurjena« upravi »Slovenca« St 2806.	(b)
Škrobilca (šlihterja)
za zračno sušenje, sprejmemo takoj. Ponudbe z navedbo zahtevane plače ln dosedanjega službovanja v upravo »Slovenca« pod »Zračno sušenje« St. 2855.	(b)
Kuharica
vajena tudi pri živalih ln poljskem delu, dobi takoj službo v župnlšču na Ce-SnJIcah pri Blagovici. b
Krojaškega pomočnika
takoj sprejmem. Triler Josip, krojač, Stražišče, Kranj.	(b)
Služkinjo
pridno, pošteno, sprejme krščanska družina. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2099.	(b)
Čevljarski pomočnik
se sprejme z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod »Dolenjsko« 2992. b
Dekle
lepeg aobnašanja, ki sna dobro pospravljati, prati, likati ln malo 11 v a 11 sprejmem kot hISno. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Šifro »Takoj« 800». b
Iščem kmečko dekle
za hISna dela. - Gostilna »Angelca«, Jezica d. (b)
Šteparico
dobro Izvežbano, ln za-vlhovalko (Umbiegerln) -sprejmem takoj. Crnilec, Kranj 40.	(b)
šiviljsko pomočnico
ln praktlkantlnjo - sprejmem. Naslov v upr. »S1.« pod St. 8095.	(b)
Prodajalko
specerljske stroke, Izurjeno, pošteno, vestno — ISčem za takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Resna« St. 3098. (b)
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj Jaro, krojač, SemenlSče.	(b)
Modistinjo
spretno, samostojno, In učenko, sprejme takoj salon »Chlc«, Wolfova ul. 8.
Pomočnika
za boljša dela, sprejme takoj Furlan, krojač ln organlst. Hoče.	(b)
Učiteljski par
brez otrok sprejme в 18. marcem samostojno kuharico do 40 let staro, vajeno bolJSe kuhe ln vseh hišnih opravil. — Samo snažne ln zdrave, take, ki Imajo veselje do obdelovanja vrta, naj posljojo ponudbe z navedbo starosti ln željene plačo učiteljici Fanl Ferenčak v Šmarju pri Jelšah. (b)
Mesarskega pomočnika
dobrega sekača In preka-Jevalca, sprejmem. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »LJubljana« 3421. (b)
Hlapca h konju
Iščem. Cerne, Dalmatinova 15.	(b)
čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj. Zarnik Anton, Gajeva ulica 9. b
Službeiičejo
Telko biti )e brez kruha, glad mur i samo ler.uha. S par vrsticami pobara), vse dobil boi. — nič ne
mara)
Mladenka
pridna, poštena, čista ln zelo marljiva, Išče službo za takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 3971. (a)
Absolvent
kmetijske ln vinarske Sole, z odličnimi spričevali, zmožen tudi samostojnega vrtnarstva, išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod St. 468. (a)
Mlad fant
želi službo vrtnarja, hišnika ali sluge. Naslov v upravi »Slov.« pod 2758.
čevljarski pomočnik
lSče stalno zaposlitev. — Naslov v upravi »Slov.« pod St 2822.	(a)
Šivilja
želi premeni ti mesto Izven LJubljane - takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »81.« pod »Starejša moč« St 2863.	(a)
Za sina
s 5. razredi srednje Sole in enim letom Chrlstofo-vega zavoda prosim zaposlitev v trgovski ali kakršnikoli pisarni. Za poštenost Jamčim s kavcijo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Začetek brezplačno« St. 2061.	(a)
Mlad fant
ISČe službo sluge, hišnika ali kaj sllčnega. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 2805.	(a)
Dekle srednjih let
pridna, poštena, sposobna za vsa kmečka opravila ln hlSne posle, najraje na Gorenjskem, išče službo takoj. Naslov v upr. »81.« pod St. 2886.	(a)
Absolvent kmetijske šole
s odličnim uspehom ln odlikovanjem, želi službo oskrbnika ali kaj sllčnega. Naslov v upravi »81.« pod it. 2889.	<a)
Vrtnar
samostojen, nooženjen, z večletnimi spričevali išče službo za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 2993.	(a)
Poslovodja lesne industr.
želi premeniti mesto, večletna praksa, dober organizator ln kalkuiant, sprejme tudi mesto uradnika. Ponudbo pod »Stalno« 2991 upravi »81ov.«
Služkinja
vajena vsega gospodinjstva In dobre kuhe želi premeniti službo k manjši družini. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3047.	(a)
Šofer - mehanik
nekadilec, vojaščine prost vajen tudi drugega dela - lSče službo. Naslov v upravi »8 loven ca« pod Stev. 3028.	(a)
Ekonom (šafar)
starejši, samski, s kavcijo, Išče nameščenja na večjem posestvu ali graščini. Dopise podružnici »Slov.« v Celju pod »Posten« St. 8148.	(a)
„SINGER - PFflFF"
skoraj novi — ŠIVALNI STROJI - ln stari, z dolgim čolničkom poceni kupite edino pri »PROMET«, nasproti krlžanske cerkve
Prodajalka
z večletno prakso, poštena, zanesljiva, Išče mesto v dobri krščanski hiši. -Cenj. ponudbe upr. »81.« pod »Prodajalka« 3138. a
Postrežnica
mlada, pridna, vajena vsega hišnega dela, išče za nekaj dni v tednu za-poslenja. Naslov v upravi »Slov.« St. 3029. (a)
Mladenič
vajen vseh hišnih del —-Išče kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3051.	(a)
Absolvent
gradbene delovodske šole išče primerno namestitev. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod 3151. a
Strojni ključavničar
mlajša moč, vešč električnega in avtogenega va-renja, Išče zaposlitev. — Ponudbe upravi »81.« pod »Marec« št. 3169. (a)
Za Veliko noč
vam poceni prepolltira pohištvo brezposelni mizarski pomočnik. Pismene ponudbe upravi »81.« pod »Brezposelni« 8174. a
шш\
Ce hotel mojster biti, začni se mlad učiti Na stara leti boi vesel oglasom našim hvalo pel
Izučil bi se rad
v manufakturnt trgovini. Znam nemški in slovenski Jezik. Mojstri, reflektanti naj Javijo na Slmič Jože, Nemška loka.	(v)
Mizarskega vajenca
sprejmem z vso oskrbo. Semen Ignac, Sv. Jakob ob Savi, p. Dol.	(v)
Pekovski vajenec
želi premeniti mojstra. -Ima 9-mesečno učno dobo. Ponudbe upravi »81.« pod »Pošteno delo«, (v)
Učenko
sprejmem v manufaktur-no trgovino. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 8157.	(v)
Zaslužek
1000 dinarjev
ln tudi več lahko zaslužite b primerno majhnim investiranjem, mesečno x delom doma. Pošljem materijal, prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. - »Hemipa«, Pančevo, Brače Jovanovlč br. 20.
Kmečkim posestnikom
se nudi lep, trajen postranski dohodek. Vprašanja upravi »Slov.« pod »Malo truda« tt 2758. E
Ženitbe
Šiviljo
30 do 35 let, z doto, poroči sltulran gospod. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vlgred« St. 8131. (ž)

Gumbe, plise, entel, ažur
predtlsk ln monograme hitro Izvrši Matek A Ml-kes, LJubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Jožef Klobčaver
tapetnlk v LJubljani, Sv. Petra cesta 78, ве priporoča za vsakovrstna tapetniška dela. Tudi cerkvenim predstojnlštvom za popravo preprog, (t)
Lesene hiše
ln vsa tesarska dela tz-vrguje Majerič, Smarska cesta 54. pri Soli sv. Petra, Ljubljana,	,<t)
Gradi za žimnice, platno za rjuhe in kapne, damast za prevleke, inlete, Sifone, belo in barvasto blago za prte, za zastore, posteljne in namizne garniture, prešite odeje v klotu, satenu in svili, flanel deke in rjuhe, platnene in frotir brisače, kuhinjske servijete že od Din 4•— naprej ima največjo izbero na zalogi in najcenejše nova špecijalna trgovina s tem blagom
r. L GorKor. LiDbllana
Sv. Pelra cesta 30
Pri večjem odjemu popust!
II
ZiVôli
I!
Papigo
ki zna govoriti, prodam. Ciglarjeva ulica 6, Moste.
Teličko
4 tedne staro, prodam. Dobra za pleme. Marija štrukelj, Dravi Je 84. (J)
Več mladih volčjakov
poceni prodam. Homan, Sv. Petra cesta 81. (J)
Kdo bi posodil konja
za 8 dni proti takojšnji vrnitvi. Ponudbe upravi »Slov.« pod »8. J.« P 3129
II
Radio
II
Dolgi zimski tn veleti dolga kriza — v lepih suia
Janko no! pa "es navdušen radio vesel posluša.
Radio aparat
najmodernejši, SestcevnI, popolnoma nov, naprodaj. LJubljana - Vodmat, Ribniška ulica 23.	(1)
Denarja v lepu kot petka Prav radi bi M dal 1 ga. Kar hudii nam vie
kupim < tn vse polteno plačamo
Staro zlato, zlato zobovie
in srebrne krone
kupujem po najvišjih dnevnih cenah.
A- KAJFE2
urar
Uublfana, Miklošičeva 14
Cunje
krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino
ARBEITER - MARIBOR
Dravska It
»Eliot Fischer«
stroj za knjiženje, rabljen, kupimo. Pri ponudbah navedite leto izdelave ln ceno stroja, naslovljene upravi »Slov.« pod »Stroj za knjiženje« St. 2815.	(k)
Večjo železno blagajno
kupimo. Ponudbe z navedbo cene sprejema občina Dobrova do 10. marca 1937.	(k)
Šivalne stroje
perzijske preproge ln starinske predmete kupi alt vzame v komisijsko prodajo pri »Makedoncu« v LJub11a.nl - Kolodvorska ulica 30.	(k)
Krožno žago
(Absaumzirkular) 8 metrov dolžine, rabljeno, v dobrem stanju, kompletno s predležjem — kupim. Ponudbe pošljite na STO-JAN BOSANCIO, BIHAC, Vrb. banovina.	(k)
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, invelir. Ljubi jan* .Wolfova alio* it, 3.
Kupimo lokomobilo
od 100 — 150 HP, dobro ohranjeno. Ponudbe pod »Lokomoblla« na upravo »Slov.« St. 3010.	(k)
1800 m3 drv
kupimo za dobavo junlj-november 1937. Zadruga drž. uslužbencev za nabavo potrebščin v LJubljani, Vodnikov trg 5. (k
Brusni les (Schleifhoiz)
posekan 1936 ln 1937, brez skorje in ličja, popolnoma zdrav, brez rdečih lis, suh, 2 in 1 m dolg - kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Slovenija« št. 3013.	(k)
IE
Denar — sveta vladarI
Le plačaj par oglasov, va kmalu zla'th časov zašije tebi lar.
Trgovsko družabnico
s kavcijo, eprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Razširjenje« St. 2920. d
Vnovčujem
terjatve pri denarnih zavodih proti takojšnji gotovini brezplačno.
Rudolf Zoré
Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 28-10.
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske in Kreditne banke — kupim. Ponudbe z navedbo cene upr. »Slov.« pod »Proti takojšnji gotovini« St.' 3159.	(d)
Bančno komerc. zavod
Maribor, Aleksandrova 40, Vam vnovčl vloge pri denarnih zavodih. Gotovina takoj. Za odgovor 8 Din v znamkah.
uradniška, lombardna, in vse druge bančno posle Izvršujem točno in solidno
Banka in štedionica d. d.
Krap. Toplice. Poverjeništvo
Rudolf Zoré, Ljubljana
Gledališka ulica St. 12
Neomejena tesarska obrt
išče družabnika. Prednost veselje do tesarstva. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt. 2675.	(d)
Prodam vlogo
Kmetskega hranilnega ln posojilnega doma. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »17.600« St. 8097. (d)
Ureditev dolgov
potom sodnih in Izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznlh zadevah ln veeh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro-
baclja bilanc. Preskrba kreditov, vsi posli kmečke aaS61 te. Edina koncesijonlrana komercl jalna pisarna :
Lojze Zaje
LJubljana, Gledališka nI. 7 Telefon 88-18
Posojila dajemo
privatnim nameščencem in državnim uradnikom v gotovini tn blagovnih bonih. »Hermes«, Zagreb, Masarykova ulica 11. (d)
Tvrdka A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, javlja, da Jemlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice.
Al. Planinšek,
koncesijonlrana trg agen-tura v bančnih In kreditnih poslih, v Ljubljani — Beethovnova ulica 14-1. Telefon 86-10 — vnovčl vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini, vedno najkulantneje. Vse Informacije brezplačno.	(d)
Prodam hranilne knjižice
Kmetske posojilnice ljubljanske 80.000 Din, Kmečki hranilni ln pos. dom 40.000 Din ln tri knjižice Mestne hranilnice ljubljanske za 60.000 Din — samo za takojšnje plačilo, ker rabim denar za zidavo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stavba« Stev. 1916.	<d)!
6% obligacije
mesta LJubljane rabim kot kavcijo od 60 do 100 tisoč dinarjev po dogovoru. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »PoSteno«. đ
Financirja iščem
Obrat popolnoma siguren. Visoka garancija. Dopise upravi »Slov.« pod »Lepi dohodki« St. 3088. (d)
Vnovčujemo
najugodneje hranilne vloge vaeh zavodov; dajemo posojila ter vse nasvete glede oddaje Istih. - Prevzamemo lnkaeo terjatev. Prisilna uprava RudoH Zore, Ljubljana, Metelkova ulica 4.	(d)!
Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč Ne bodite neprijateij samemu sebi!
Obolenja pri mêni ali bolečine pri mesečni čišči (menstruaciji) Vam ublaži Hersan-čaj.
Ali Vas moti odebelelost (zamaščenost)?
Ali hočete biti vitki? - Potem morete uporabljati HERSAN ČAJ.
nrDcr!b|.S'.lrpe ', na revmatizmu in protinu (gihtu), če to ni potrebno? HERSAN ČAJ |e sredstvo, ki Vam lahko olajša muke.
HERSAN ČAJ pomaga tudi pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili).
Ali res ne veste, da je HERSAN ČAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, leter in ledvic?
HERSAN ČAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri:
»RADIOSAN«, ZAGREB, DUKLJANINOVA ULICA 1
R«g. br. 19834/1933
Posestva
Posestvo dela ti ikrbli Oglat tvvj kupca hrt dolu J it t ikrbrk n «o denar, bot hUo kupil »o»podan
Parcela
II minut od kolodvora
Jesenice, velika 4447 m1, naprodaj. Voda ln elektrika ob meji. Kraj pripraven tudi ca letovliče. ker m*JI na smrekov gozd. Naslov pri vseh podružnicah »Slovenca« «t. 2605.
Majhno posestvo
•krog 2 ha povratne, « hl-to tn gospod, poulopjcm ob glavni cesti, v neposredni bližini Rogatca In ( km oddaljeno od Rog B latine, naprodaj. Vprašati: K. Kolterer, Rogatec.	(P)
Lepa stavbna parecla
na Ježlcl, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt. 2928.	(p)
Prodam:
stavbne parcele sa strnjen sistem od 120 Din za m' naprej, za vile v Ljubljani od 7* Din M m' naprej, v Btepanjl vosi po 20 Din, Vlžmarje od $ Din naprej. Naprodaj paroeliranl ln neparcell-ranl kompleksi od M Din naprej »a m». - Plača se lahko tudi ■ knjižicami Hrvatske Stedlonlce. — Realltetna pisarna Kuna-ver Ludvik, Rimska e. f, Ljubljana.	(p)
Hiša v Kamniku
enonadstropno, petstono-vanjska, naprodaj. • Informacije daje Janko Josip, urar, Kamnik. (p)
V Brežicah
|n okolici so naprodaj hlie, krasna stavbliča, vinogradi, sadovnjaki ln gosdovl ter «aokroženl deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Inž. Mlktau Otmar. Bre-
Ugodno naprodaj
hlia z dobro Idočo gostilno, vsem Inventarjem In vinsko posodo, poleg več-Jih tovarn v Ljubljani. -Lep senčnat vrt. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 2840.	(P)
Trgovsko hišo
v vodjem kraju na deželi
Kupim. Trgovine v »vezi s gostilno ln posestvom ni ko izključene. Ponudbe opravi »81.« pod »Trgo-»lna n» deželi« »L 116».
Obdelano zemljišče
to. 1200 m«, v stavbni črti Cesta VIII. v Rožni do-Uni. prodam po 25 Din m*. Naslov v upravi »81.« pod ». 2980.	(P)
Krasno posestvo
na katerem se redi 12 glav živine, vinogradi z letnim donosom 70 hI vina, krasni gozdovi, vse obdelano ln obsejano — ugodno naprodaj. Plačljivo polovico v gotovini, polovico pa v knjižicah Mestne hranilnice. Stanovanjska hlSa ln gospodarsko poslopje v najlepšem stanju. Ponudbe upr. »ftlov.« pod »Dobičkonosno« it. P 283».	(P)
Novo vilo
■ tremi dvosobnimi stanovanji, kopalnicami, kabineti ln vsemi ostalimi prltlkllnaml .prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 2967.	(P)
V Mariboru
blizu Glavnega trga, poceni naprodaj hlâa, pl wrna, avtogaraža, vrt ln drorlič«. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod M. »»87.	(P)
Hiša v mestu
naprodaj. Informacije v pisarni dr. Kumbatovlča, odvetnika v Mariboru, p
Hiša z vrtom
v Cerkljah pri Kranju -poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2844.	(P)
Tristanovanjsko hišo
cldano 1. 1938, pet minut od postaje, prodam. Anton Strus, Gradec »8 prt Litiji.	(P)
Hiša v sredini Celja
pripravna za vsako trgovino ali obrt, ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Slov.« v Celju.	(p)
V najlepši legi Celja
naprodaj dvoje posestev v skupni Izmeri 81 oralov raznega eveta z vilo ln vsemi gospodarskimi poslopji ter inventarjem — skupaj ali vsako posebej. Ugodni pogoji. Pismene ponudbe pod 45435 na Publlcitas, Zagreb. (p)
Prodam
za Bežigradom trlstanov vilo za 190.000 Din, štlrl-Btanov. vilo za 220.000 D., Stlrlstan. vilo za 290 000 Din, v Sp. Šiški Seststan. vilo za 340.000 Din, v Mostah trlstan. vilo za 00 tisoč dinarjev, na Mirju trlstan. vilo za 330.000 D vpeljano gostilno za Bežigradom z Inventarjem in velikim senčnim vrtom za 220.000 Din, komfortno petstan. vilo ob Llnhor tovl e. za 496.000 Din Stlrlstan. hlSo v Trnovem z velikim zelenjodnlm vrtom za 100.000 Din. -Na razpolago hiše ln vile v centru mesta ln na periferiji. Posestva, vinogradi ln gozdovi na deželi. - Rcalttetna pisarna Kunaver Ludvik. Rimska cesta 6, Ljubljana. (p)
Pritlično hišo
s sadnim vrtom In gospodarskim poslopjem ter travniki, arodam. Hlia se nahaja v sredi vasi Rakek In tik železnlike postaje Rakek. Naslov pove uprava »Slov.« pod 28(7,
Krasno srednje posestvo
blizu trga In železnic« -ugodno prodam. Naslov v vseh pošlovaln. »Slov.« pod it 8164.	(p)
Stavbne parcele
ob železnici postaje Vlžmarje zelo ugodno naprodaj — tudi na obroke — na parcelah vodovod ln elektrika. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt. 1(97
Parcele naprodaj
na Viču v bližini Rožnika. Polrve ee pri Vlkt. Pavllču, VI« 1». (p)
Dvostanovanjsko hišo
prodam v Mariboru ali zamenjam v LJubljani. -Naslov v poslovalnicah »Slovenca« it. 301». (p)
Nova enonadstropna vila
v Kranju, ugodno naprodaj. Naslov v upr. »81.« pod »Jezerska« P 3067. p
Majhno hišo
novo, kupim na periferiji Ljubljane. Ponudbe upr »Slov.« pod »100.000 Din« St. 3111.	<P>
Stavbišče
ob ulici, 600 m" ali več, po 126 Din m1 v gotovini, v bližini nove cerkve v SlSkl, prodam. Suho, mirna lega, tik vodovod in elektrika. Naslov : Vell-kovška ul. », LJubljana 7.
Posestvo
primemo za upokojenca, naprodaj. Ptuj, Sp. Breg it 1.	(P)
Kmečko posestvo
dobro urejeno, ležeče v dolini ob banovinski ce-sU, 20 minut od Trbovelj, prodam. Točne poizvedbe v podružnici »Slovenca« v Trbovljah.	(p)
18 ha in hiša
ob drž. cesti, na Kočevskem, naprodaj za 36.000 Din. - Naslov v upr. »S1.« pod St. 2960.	(p)
Tristanovanjska hiša
ob glavni cesti, naprodaj. Oret «6 prt Celju. (p)
Manjšo hišo
kupim na odplačilo aH prevzamem hipoteko. — Prednost s kletjo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »V območju LJubljane« it. 3167.	(p)
1ДЗНЗ!
Nemščino
poučujem zanimivo, hitro ln poceni. Event grem na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 2961. (u)
Stružnic«
za železo, za nožni ln električni pogon, »0 cm stružne dolžin«, kompletno prodam ma 7600 Din ali samenjam sa brezhibno motorno kolo. - Stan« Clrman, Selenburgova 4.
Za nizko ceno prodam
omaro s policami, veliko 2.30 x 1.76 x 63 ; dlvan, obenem kot postelja; voč vrat ■ ornament. steklom (tudt posamezno). Hotel »Slon«, LJubljana. (1)
Sveža jajca
zajamčena, 720 komadov 360 Din, 10 kg cvetličnega medu 165 Din, 30 kg 420 Din - franko voznlna razpo'llj» Q. Drechsler, Tuzla.	(1)
Amerik, pisalna miza
originalna, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 8171.	(1)
Kompl. urarsko orodje
fornlture ure ln drugo -prodam za 5000 Din. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju pod »Takoj« it. 3151.	<1)
Šivalna stroja
pogrezljlva, s okroglim ln dolgim čolnlčkom, malo rabljena, prodam za 600 In 1600 Din. — Novi trg 4, pritličje, vrata 6.
ZAKAJ KAR PET LITROV?
V Tattenbachovl pri Se-nlct dobite že od enega naprej čez ulico prima ilpon po 8 Din liter !
SEMENSKI OVES
grahoro črno deteljo banaško lucerno peso in travna semena
dobite v najboljši kako-vostl v Javnih skladiščih pri tvrdki
Fran Pogačnik d. z o. z.
TyrSeva (Dunajska) c. 33
Fige
rlnfusa, za žganjekuho, majhne vence, pomaranče vseh vrst - priporoča Veletrgovina Južnega sadja, LJubljana, TyrSeva (Dunajska) cesta 48.	(1)

PRILIKA.
KI JE NE BO
VEČ
OTROŠKE OBLEKE.........Din 52'—
MOŠKE OBLEKE..........Din 150'—
MOŠKI PLAŠČI...........Din 165'—
MOŠKI HUBERTUS PLAŠČI .... Din 189'—
A NT. KBISPER
ВИИИИИИИИИИИИИММ
MESTNI TRG 26
Orehova jedrca
la., čisčena. In pristen tr-čan cvetlični med nudi za takojšnjo dobavo po najnižji ceni J. Menart trgovec, Domžale. (1)
VINA
h
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo aadpvoljUa VaSe pivce uajboljl
Vedno najnovejše modele
steznikov ln nedrčkov, od najcenejše do najfinejše izdelave, kakor tudi trebušno pasove ln guml-nogavlce nudi tvrdka : Adeia Besednik, Selen-burgova 6. Ljubljana. (1)
10 A.-2. panjev
dobro prezlmljenlh čebel prodam. Urankar, Krasna St. 29, p. Lukovlca. (1)
Med za pecivo
po 12 Din kg na drobno nudi Oroslav Dolenec — LJubljana, Wolfova ulica St. 10 — ln priporoča svo Jo odprto parketno voščilo ter pristni ceptlni vosek.	(1)
Nemščina
se poučuje v letoviškem kraju pri Gradcu (Avstrija) ; poleg stanovanj« ln hrana (poceni). Informacije daje uprava »Slov.« pod St. 2961.	(u)
Oblastv. koncesljonlrana
šoferska šola
I. Gaberščik
blvH komisar r-a Šoferske izpite, SlomSkova ulica (. Telefon 28-26.
Sedmošolec
ISCe lnstrukclje, tudi za hrano ln stanovanje. — Cenj. ponudbe sprejema uprava »Slov.« pod »Violina« it. 3168.	(u)
Posestvo pri Celju
z dvema prevžltkarjema, prodam za 126.000 Din. Potreben kapital 86.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod St. 316,2.	(p)
Iščem hišo
z dobro vpeljano gostilno In trgovino, v prometnem kraju na deželi, zaradi nakupa. Prednost Imajo gostilne s posestvom. — Resne ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vpeljana gostilna« St. 3169.	(p)
Dvodružinsko hišo
neometano, sestoječo lz 4 sob, kuhinje, 624 m1 vrta, 6 km od Ljubljane, prodam za 28.600 Din v gotovini. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3182. (p)
Velika trgovska hiša
na najbolj prometni točki mesta Maribora, z visoko rentabilnim donosom, z lepimi trgovskimi lokali In več komfortnimi stanovanji — zaradi družinskih razlogov takoj naprodaj. Le resni reflek-tantl naj stavijo ponudbe pod »Izredna prilika« St. 3143 upravi »S1.« v Mariboru.	(p)
Lep vinograd
v neposredni bližini Ljutomera, naprodaj. - Vzamem tudi hrantlne knjižice Mestne hranilnice ma rlI>or»ke. Pnniiflho ijprnyl »Slov.« v Mariboru pod »Vinograd« it. 3144. (p)
Sivim
■unimMM
Za veîerni damsîii Hrofnt leroi ki se prične 1. marca 1937sprejmem še 1—2 udeleženki
Teodor Kune
lastnik krotne Sole Uuhllana
Aleksandrova cesta 5./II. nd
Poučujem dopoldne
od 8 do 14 srednješolce. Pripravljam za Izpite. — Informacije pri prof. P. Medvedova cesta 1, priti., pri gor. kolodvoru. (u)
Prijatelj, kam pa na vse
ig'rdajl Prodajat kar imam
naprodaj Posluiaji Kdo> vri nas
ponudi
proda i lahkoto In »e —
tudi
Prava erfurtska semena
uradno preizkušena, dobite v trgovini M. Vid majer, Cankarjevo na brežje, in na etojnicl po leg trlmostja.	(1)
Prodam voz landauerl
Aljaževa ulica 8, Ljub IJana VII.	(D
Šivalni stroji
levoročnl, čevljarski, kro jaSkl 31 k 32, ki Siva naprej In naznj. In ženski pogrossljiv, naprodaj za 2000 Din. GradaSka 8. (1)
Pletilni stroj št. 10
(Walter), 70 cm, malo rabljen, takoj ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« it. 2975,	(1)
Za
pomladansko saditev
nudimo krasne konlfere (eksote), drevesa za drevorede ln okras, cvetlično grmovje (za okras), grmovje za ograjo, plezalke, gozdne sadike, rože, sadno drevje itd. — po znatno znižanih cenah. -Cenik na zahtevo brezplačno.
Uprava veleposestva v Tišini p. Rankovci (Prekmurje)
Umivalnik
z brušenim zrcalom ln marmorjem, poceni naprodaj. Muc, Trdinova 7.
jo in komat
prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 3136.	(1)
Modroce
posteljne mreže, železn» zložljive postelje, otoma ne, divane In tapetniški Izdelke nudi najceneji
RUDOLF RADOVAN tapelnik. Mestni trg 13 Ugoden nakup morski trave, žime, cvilha za modroce ln blaga za pre vleke pohištva.
Cvveže oaitiuejse norveški
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Lfublfani se priporoča bledim in slabotnim osebam
Nogavice, rokavice
ln pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneji-tn najceneje tvrdka Kar Prelog. Ljubljana, Zidov ska ulica ln Stari trg. (I)
mestni !ra
Pekarna s slaščičarno
dobroldota, obstoječa že 18 let, zaradi starosti ugodno naprodaj proti gotovini. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 463.	(1)
Voz zapravljivček
Izredno fino Izdelan, prodom. Gostilna Martine -Zg. Slska 40, Ljubljana.
Špecerijska trgovina
v Ljubljani - naprodaj Ponudbo upravi »S1.« pod »Ugodna prilika« St. 2867
Luščene orehe
zdravo ln suho blago, 17
Din kg, s plačano postni no, razpošilja po povzetju Peter Draglšlč, SalaS, Mor. banovina.	(1)
15 Din
stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne znamke Homoeort. Prvovrstne gramofone pod nabavno ceno - nudi, dokler traja zaloga : Ljubljana, Šiška, Jernejeva St. 26.	(1)
Srajce, kravate,
nogavice, rokavice, modne potrebščine
najceneje pri tvrdki
Jos. PETELINC, Ljubljana
(za vodo, blizu Prešernovega spomenika).	Teleton 29-13.
Več pletilnih strojev
In nekaj motorjev po zelo ugodni coni proda Henrik Kranzi, Ljubljana, Prlvoz 17.	(1)
Otroški voziček
globok, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3086.	(1)
Športni otroški voziček
poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 3086.
šivalni stroj
malo rabljen, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod it. 3087.	(1)
Jabolka
štajerska, od 8.60 Din dobite, dokler traja zaloga. Krekov trg 11, dvorišče.
Salon »Mia«, TyrSeva 36
nudi prvovrstne modele. Popravila slamnikov ln klobukov točno ln najce-
neje.
(1)
Kuhinjsko opremo
železno belo otroško posteljico, spalno otomano, predsobno steno, prodam. Cesta na Rožnik 43. (1)
Vodno turbino
primerno za mlin ali žago, poceni proda Tehnična pisarna, Pražakova ul. 8, Ljubljana.	(1)
Deske
1200 ms jelovlh, 25 mi hrastovih, 20 ma borovih, 20 m» bukovih, 10 m» brestovih, 10 m« javorje-vlh — proda lesna Industrija Martlnec, Škofljica.	(1)
in diname vseh vrst in velikosti stalno na zalogi Prevzemajo se tudi vsa tozadevna popravila
А.ШДО/Ш
LJUBLJANA
Gosoosvetska cesta 10
(poleô si «m ico)
Več novih skobeljnikov
(Hobelbank) ), prodam po nizki ceni. MuSlč Franc, Mengeš 92.	(i)
2 pl stil na stroja
dam za 2000 Din. Babnlk, Zg. Šiška 41.	(i)
gascEses«
Rablteni m novi po natniilil ceuab. Tudi na ogodne obroke. orodno al nabavite Siv atro) sigurno obiščite nas
Novo trgovina
Ljubljana, TyrSeva o. 36
Semenski krompir
vsako množino, prvovrsten, zdrav, prodam. — Prane DreSar, Savlje 26. Ježica.	(1)
Varčne gospodinje!
Pristno planinsko čajno maslo »21rl« je najboljše, zato najcenejše, poskusite. — Dobi se vedno sveže na drobno ln debelo v mlekarni »Drama«, Erjavčeva cesta 2.	(1)
ao o
a
H
ElehtromotorH™*'«™
napetosti veilno v veliki liblr-na prodaj. Laetna delavnica ir prevU&nJe ln popravljanja dlnu-mov, avtod.nain, oloilro-motorjev ter va«h elettro-apnrator — IsvrSnjem vsa električne Instal&clle za rai-avetllavo la pogon.
KLSKTROPODJETJE
FranfoPerCInlld
Ljubljana, Ooaposvelska 16J
zajamčeno kaljlva, svežo specerljsko blago In vsakovrstno železnlno priporoča
Josip Jagodič - Celje
Glavni trg, Gubčeva ulica Zamenjava bučnlc xa bučno olje.
Prodam
dvo postelji s pokrovom (Tafelbett) In mlznlco, po 60 Din, Šivalni stroj sa 600 Din. Celovška cesta St. 47 ln 49.	(1)
Soliden nakup
damskega volnenega blaga za pomladanske plašče In obleke ter razno ma-nufakturo — nudi drž. uradnikom tudi na obroke
Oblačilnica za Slovenijo
Ljubljana, TyrSeva c. 29 (hlSa Gospodarske zveze) Do preklica nudimo blago deloma tudi na hranilno knjižice članic Zadružne zveze v Ljubljani.
lizarji!
Šivalni stroj j
malo rabljen — prodam Grudnovo nabrežjo 21. 11
Zopet Je prispela nova pošiljka več vrst Solakov tn »Pollnlta« po najnižjih cenah. Selakl že od 32 Din naprej.
R. Hafner - Ljubljana
Celovška cesta St. 61. Telefon St. 36-65.
Krt m jagod®
ki rodijo skozi vse leto, vara nudi 300 zrn za 10 D.
Jemec Andrej ■ Maribor
vrtnarstvo Kolodvorska 4. Denar lahko poSlJeto v znamkah.
EN NJEGOVO NARAVNO ZDRAVLJENJE
Pomlad je tu I Kakor priroda, tako je tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagat^ in ga napraviti odporno in zdravo. Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče šoke. V ta namen se priporoča naravno zdravljenje s
„PLAN3NKA" čajem BAHOVEC
ki je pripravljen večinorra iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini.
Dolgoletne izkušnje nam potriujejo, da ie »Planinka« zdravilni čai zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo nje ove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine.
„Planinka" zdravilni čai ie dober ' regulator za čiščenie in obnavlianie.
Radi tetfa učinkuje 6—12 tedensko zdravlienje s »Planmka« čajem Bahovec izredno dobro:
pri slabi želodčni prebavi in zaprtju,
pri slabem in nerednem delovanju črevesja,
pri napetosti telesa, pri omotici,
glavobolu, nespečnosti in zgagi,
pri obolenjih .'ečne kisline
in hemoroidih,
pri obolenju ieter,
pri nervozi in živčnih boleznih.
»Planinka« zdravilni ča, pospešuje tek. Zahtevajte v lekarnah izrečno »Planinka« čai Bahovec. Veliki paket Din 20'—, polovični Din 12'— in poskusni omot Din 3 50 »Planinka« čaj je samo tedai pravi, če je zaprt in plomb ran m nosi naslov proizvaialca:
APOTEKA Mr. BAHOVEC. LJUBLJANA
Sp. br. 14.2 12Rg e od 10. VII. 1934.
1
(tanotanja
M UwMJm« M 4c
Kranfa Men itiei ttanovanja, le гакај ne imerirat'
ISCEJO: Dvosobno stanovanje
med Mlrjem tn Erjavčevo cesto v Ljubljani — »Me družina t od rani t h oaeb n 1. maj. Ponudbe ■ navedbo cene upravi »Slov.« ▼ Mariboru pod »Sončno ln čisto« 2935. 6
Starejša zakonca
brez otrok. iščeta za junij dvosobno stanovanje T šiSkl ali za Bežigradom - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Penzljontst« 3051. e
Stanovanje
to pisarno, 4 do 5 sob —
litem v okolišu sodišča B majom. Ponudbe upravi »Slov.« pod ^Stanovanje« Bt. 31«3.	(4)
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
■ kopalnico, prltlkllnaml ta vrtom, oddam po zmerni ceni s 1. aprilom ali pozneje. Posavskega ul. M. »-II., blizu Stadiona.
Stanovanje
aele prvo nadstropje, v Radovljici, Ulavni trg, pri cerkvi, ki se lahko fazdelt v dvoje manJSe -■e takoj odda v najem. Ponudbe upravi »Slov.« ▼ Mariboru pod »Udobnost« št. 2879.	(6)
Dvosobno stanovanje
komfortno, kabinet, takoj oddam (550 Din). Vpra-tatl : Trafika, Pasaža. (č
Trisobno stanovanje
pritlično (kopalnica) ee takoj odda v Komenskega nllcl I. - Informacij« v trgovini (Sflllgoj) - Sv. Petra cesta S.	(č)
Enosobno stanovanje
trk.oj oddam. Rožna dolina, eeata VI. «t. 4 <«)
Stanovanje treh sob
tn kopalnico oddam. Na-•lov ▼ upravi »Slovenca« pod St. i960.	(C)
Stanovanje dveh sob
ln kabinet se odda. Drav-■ka ulica 18, bllsu Bežigrajske šole.	(C)
Dvosobno stanovanje
■ončno > vrtom ln vse prltlkllne ter opremljeno sobico oddam. - Herber-■telnova >1-1.	(č)
Enosobno stanovanje
takoj oddam. - Sv. Petra cesta 30. I. nadstr. (6)
Dvosobno stanovanje
komfortno, v sredini mesta, ln lokal — oddam s 1. majem 1937. Naslov v opravi »Slov.« pod 3090
Dvosobno stanovanje
oddam s 1. aprilom. Arh, Ob Dolenjski cesti ti. i
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Cesta na Loko 11. Trtiovo. (6)
Dvosobno stanovanje
prostorno, takoj poceni odda Trtbuč, Gllnce. Tr-Ш1и «, telefon 14-06. i
Sobo s kuhinjo
takoj oddam dvema starejšima osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 1051.	(6)
Enosobno stanovanje
podprltllčno, oddam takoj. Tovarniška ulica T, Zele-na jama.	(6)
Trisobno stanovanje
krasno, sončno,	center,
plinski Štedilnik,	etažna
kurjava, oddamo.	Dvora-
kova 8.	(6)
Enosobno stanovanje
s prltlkllnaml. takoj oddam mirni stranki za 180 Din. - Dravlje 10«, So-jarjeva pot.	(б)
Lep, suh prostor
za delavnico aH skladl-I«*, ter opremljeno ali prazno sobo, oddam. Po-Izve ae: Stari trg 11-11.
Lep trgovski lokal
s« po nizki ceni takoj odda. Ogled ln pojasnila v
VoSnjakovl ulici 4-1. levo, g. Skof.	(n)
Advokatska pisarna
dobro vpeljana, na deželi, se zaradi bolezni takoj odda. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro
»Advokatska pisarna« St. 2945.
Delavnico
Dvosobno stanovanje
v I. nadstropju, s kopalnico ln vsemi prltlkllnaml - oddam boljši stranki. -Osem minut od Stadiona, ob TyrSevl cesti. Poizve se : Vošnjakova 6. (č)
Dvosobno stanovanje
parketlrano, vodovod — oddam. Glince, Cesta X. St. 11, ob Gradaščicl. (S)
Dvosobno stanovanje
oddam z majem za 900 Din. Dvoržakova 3. Vprašati htSnlka na dvorišču.
Enosobno stanovanje
tnkoj oddam. Naslov pove uprava »Slov.« pod 3131.
Dvosobno stanovanje
oddam s 1. aprilom. — Povšetova c. 41, Ljubljana.	(6)
4 X 8.50, na dvorišču — Mestni trg 9 — oddam poceni solidnemu obrtniku.	(n)
Večji prostor
primeren za skladišče aH delavnico takoj oddam v centru. Gorlčar, Sv. Petra cesta 29	(n)
Trisobna vila
■ prltlkllnaml. vrtom, neposredno kraj kolodvora Brežice, se da v najem.
Informacije : VolčanSek -kolodvor Brežice. (n)
Prazno sobo s štedilnikom
elektriko ln vodovodom, oddam. Polsve a« v trg. Л. Merhar, Sv. Petra cesta 11.	(s)
čisto, sončno sobo
opremljeno * dvema posteljama, ■ hrano ali brea
- oddam dvema stalnima gospodoma. - Potzvo se : VoSnJakova 4-II., desno.
Opremljeno sobo
lepo in čisto, po nizki ceni takoj oddam. Aljaževa St. 17-1., levo, Sp. Slška.
Samsko stanovanje
garson, sončna loga, mirna ulica, v centru mesta, takoj oddam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Udobno In čisto« St. 3126. (s)
Lepo sobo s kopalnico
oddam zakoncema ail dvema osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3158.	(s)
I
Pohištvo
I
Trgovino z meš. blagom
7. majhno zalogo, takoj oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 808».	(n)
Češnjevo spalnico
z orehovim kombinirano.
prodam. Sluga Alojzij, Brod 34, St. Vid n. Ljubljano.	(S)
Dva penzijonista
sprejmemo na deželi na stanovanje ln hrano. — Istotara se odda stanovanje. Naslov v upravi »S1.« v Mariboru pod it. 41 kr.
Dvosobno stanovanje
manaanlno — oddam ■ 1. majem. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 3144. (t)
Rad - na note - M latel, toda. k}er ie itanovaniel Ce pogledat len *V najem.» pa ie retenu wašan:e
IŠČEJO: Lokal
v centru LJubljane, nujno iščem. Posredovalci dobe nagrado. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Strogi center« »t. 1*64.	(m)
Manjšo čedno hišico
s hlevom ln vrtom, v večji vasi na Gorenjskem — vzamem v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod St.
2925.	(m)
ODDAJO: Hotel z restavracijo
na Bledu, popolnoma opremljen, s 30 posteljami, restavracijski In sadni vrt, gospodarsko poslopje, njiva — oddam s 1. aprilom 1S17 v najem. Rus, Kržlčeva 6, LJubljana.	(n)
Kleparsko delavnico
v LJubljani, dobro vpeljano, oddam zaradi smrti pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kleparska delavnica« St. 3117. (n)
Lepo vinsko klet
z založnlrol, event. tudi transportnimi sodi — v LJubljani, ugodno oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod *t. 1111.	(n)
Na) bo tirna, naj bo leto. sobico imaš najeto. p.adaJ ranjo (tu dinarjev pa li џ mir« — bret
vih.irjer
Opremljeno sobo
oddam. Sv. Petra nasip št 71.	(■)
Lepo opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam boljši gospodični. Kodeljevo, SlomSkova ul. fit. 11.	(a)
Prazno sobo
oddam 1. aprila, najraje ženski osebi. Center, llft. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3021.	(a)
Lepo sončno sobo
s posebnim vhodom, v sredini mesta, oddam s 16. marcem. Naslov pove uprava »Slov.« pod 1056
Lepo sobo
prazno, vhod posebej — oddam. Staretova 11. (a)
Opremljeno sobo
takoj oddam. Triglavska ul. 1, blizu Stadiona, (a)
Tvrdha 11110$ HarniCnih
vljudno naznanja, da SC JC prCSClH« s Starega trga
v vogalne prostore nebotičnika
ter se 8 svojo lepo izbiro damskega in moškega perila, bluz' rokavic, nogavic ter v ostalih modnih potrebščinah najtopleje
priporoča.
Za dva odgovora 120 nagrad!
Več šperanih spalnic
s 5 letno garancijo pocem naprodaj. • Pohištvo Ma lensek, Dravlje p. LJublj
Dve spalnici
mastvnl, po 2650 Din, kuhinje po 550 Din - proda lesna Industrija Martlnec, Škofljica.	(S)
Nagrobne spom. slike
na porcelan vžgane, vseh oblik ln velikosti, po fotografiji, prvovrstno Iz delane - naročajte pri Kune Franc, fotograf Ljubljana, Wolfova ul. 6. Zahtevajte brezplačen cenik.	(r)
PROSTOVOLJNA SODNA DRAŽBA
v BapuSčIno pokojnega Elnspleler Tomaža, višjega sodnega svetnika v pokoju v LJubljani, Stre-llSka ulica St. 20, spadajoče Imovine se bo vrfilla
a)	prodaja premičnin v stanovanju zapustnika v Ljubljani, Streltska ulica St. 10. v torek, dne "t. marca 1937 ob »dopoldne;
b)	dražba nepremičnin — hiše St. 20 v StrellSkl ulici, z vrtom. vlož. »t. 156 kat. obč. Poljansko predmestje, v pisarni podpisanega notarja v LJubljani, Tavčarjeva ulica St. 6, v petek, dne 6. marca 1937 ob 10 dopoldne. Dražbenl pogoji so na vpogled med uradnimi urami v pisarni
podpisanega notarja.
Hafner Mate, Javni notar kot eodnl komisar.
1. vprašanje: ZflKOj DO (Of
Nova iznajdba j»—> Z vprašanj«: НОШП DO T KOllSl?
1.	nagrada: moSko kolo
2.	nagrada: otroiki vozfiek
3.	nagrada: krasne klavir-tftre
4.	nagrada: violina
5.	nagrada: 1000 Din gotovine
Dali«: 5 nagrad po 100 Ma gotovine, 10 nagrad po 1 krasno pokrajinsko sliko b aeroplana. ter te 100 nagrad po 1 zgornjo — (uganite ka|I)
Noboo dobeseden odgovor, ampak samo pravi smisel i Rešuje lahko vsak, kdor prečita ta oglss, la priloži inumko ?» Din 1 — sa sporočila Tudi v naprti zanimivo sa vsakega posameinega. Oblava ltireDancev v časoplsfo Sporočite obenem, v katerem časopisu ste CitaU ogle*
2reban|e se nfl pod kontrolo oMinike oprave, dne 15. mrta 1937 w oM. pitani.
Rešitve poslati na naslov: Luakar Ivan, Planina pri Sevnici.
Vprašajte tudi prijatelja, če ugane I bahko več naslovov v pismu, a ta vsak naslov inamko.
V upravi »Slovenca« dvignite
sledeče ponudbe:
Aparat 1205, Blagajničarka 270, Bodočnost, Brez strojev 1981. Center LJubljane 1188, Din Bto tisoč 2468. Dlskreclja zajamčena 123.
Dve osebi 1796,
Izkuh 1872,
Sv. Jakob Din 80.000
124«, Kompromis, Kuharica,
Lastno stanovanje. Letno 250 hI vina. Marljiv l»lt, Motorček 110«, Nastop 1. februarja. Obrtnik, Obstoječa obrt. Odgovorna, Oferta 1594, Otrok 861, Parni kotel 786. Pfaff 2685, Pošten ln agllen, Postent In zanesljivi It» Poštenje 1081, Prazna soba 1781, Priden,
Privatnik 4»». Rabljeni,
Rasumno dekle 1671, Redka prilika 1580, Resen kupec 533. Ročni pogon 2550, Sama 167», Samostojna 918, Simpatična 2161, Sluga 226, Spretna 1549, Soba 2100,
Srečno novo leto 78, Trgovina 1746, Udobna 1886, Ugodna cena 1611, Uradnica 2866, Veselje do obrti 2698, Vestna ln poštena. Vesten ln energičen, Vestna ln poštena 1799, Vloga v vsaki vISInl 1796,
Zadovoljnost 2241. (o)
Prireditve naših društev po deželi
J «žica. Dane« popoldne frtno val v oaio prosvetno dvorano, kjer bo igralski oder sv. Kriitof, Ljubljana-Bežigrad vprizoril dramo »Župnik iz cvetočega vinograda«.
Škoija Loka. Strokovna skupina oblačilnih delavcev JSZ vprizori v nedeljo 28 t m. ob 30 «no izmed najboljših socialnih dram, dramo »Boštjan iz predmestja« od Jackesa Benoita. Snov je vzeta iz delavskega življenja in prikazuje idejno borbo med krščanskim in materialističnim socializmom. Delavstvo se je oprijelo dela z vsemi močmi in vemo, da bo uprizorjena kar najbolj«. Sicer smo pa vedno z največjim zadovoljstvom zapustili dvorauo, kadar so oni imeli svojo igro. Zato vsi delavci in njihovi prijatelji, ne zamudite te predstave, ki bo v Društvenem domu!
Sv. Jakob ob SavL Prost, gasilno društvo iz Pšate vprizori v nedeljo 7. marca ob 3 popoldne v Prosvetnem domu v Sv. Jakobu ob Savi dramo v treh dejanjih »Vest«.
Dol pri Hrastnika. Dunes popoldne je v Društvenem domu dobro zamišljena [rostna proslava i igrama >Animac in »Theophilus«. Vmes bo ljudsko petje postnih pesmi.
Radeče ori Zîd. mosfu
Občni zbor. Občni zbor Fantovskega odseka Kmelske knjižnice bo danes ob pol osmih zvečer. Občni zbor našega prosvetnega društva »Kmetsko knjižnice« bo drugo nedeljo. — Športni klub je imel občni zbor v torek ob pol osmih. Na občnem zboru ee je pokazala velika delavnost Športnega kluba, ki je svoje igrišče lepo uredil in priredil več tekem. Izvoljen je bil v veliki večini prejšnji odbor e predsednikom g. dr P. Jerebom.
Oramofonske plofiCe
Slovensko petle. harmonika, plesni ln filmski Slagerlisamo no Din 10'
Vzamemo v račun tudi stare posčel

Diplomirana maserka
se priporoča strankam. -Naslov v upravi »Slov.« pod »t. 2911.	(r)
Muškatni silvanec ,n dišeči traminec
jeruzalemska speciallteta »P1ženski dvor«, A. Senlca — Maribor — Tattenbachova.	(r)
Krojači !
Ravnokar je I a * 1 a Ce
davno zažcljena moška krojna knjiga za civilna In unlformska oblačila. Ima 100 slik (rlzb) ln 116 strani.
Knafslj Alojzij
LJubljana, Krlževnlška ul.
Ce koteiI hitre dale.t uriti, moraš avto n kupiti l'»e bi delat rad •
motor Jimt Ole), ku i nJim ie davno orjeml
Gumi-klinika
Zaloga »Semperlt« pnevmatik ln vulkanlzlranje vseh gumlj. predmetov, avtogume Itd., se Je preselila na TyrSevo cesto 21 (pri Polaku). Kupujemo izrabljene avtogume. (f)
Umetno valjenje
strokovno pravilno. Vsako množino Jajc po nizki ceni prevzame Nlko, St. Vid n. LJublj., blizu tov. Štora.	(r)
Lepe godbe olat (jre » deveto val — pa ie ti ii kupi tpompardon in (mm.
Br»tptoitn pouh e tgranjuf
Oc/ Din
v^aj»— spetiïaWefa Kroma tien* harmonike
Ш. breiolačen kafatoç1
L-HEROLD -ar
MARIBOR st
Koncertne citre
prelgrane. prodam. Ogled od » do 1. Zrlnjskega 7-1.
Motor na sesalni plin
(Sauggasmotor), 16 ks„ fabrikat Longen Volf — prodam. Ogleda se lahko v obratu. Kocbek, mlin, Sv. Jurij ob Sčavnlcl. (1)
Peugeot 201
v brezhibnem stanju, uporaba bencina 10 1, poceni naprodaj. Frančiškanska ul. 4 (skladišče). (f)
Auto Ford
4 sedežna limuzina, prevožen 10 000 km. rabi 8 do 9 litrov na sto, prodam alt zamenjam za blago (usnje). Ponudbe Je poslati upravi »Slovenca« pod »Potniški« 2968. (f)
Motorno kolo
znamke Peugeot, 350 ein', 4 KS. prodam. - Kratner, Rožna dolina, Cesta II. St 27.	(f)
Avtomobili
Ljadsk« petje se bo počasi tudi pri nw vpeljalo po zaslugi in delavnœti priljubljenega organista
8. Franja Ovca. Vaje za ljudsko petje so v cerkveni išl po dopoldanski službi božji.
Otroške bolezni, zlasti oftpiee, so razsajale v vsem ra deškem okolišu dober mesec tako hudo, da je bil šolski pouk za teden dni prekinjen; v ostalem času pa je šolo obiskovalo le malo otrok. Žrtev ošpic in pljučnice je bil ljubki Rafael Mole, sinček radeškega p«ka Molela.
JRZ bo imela sejo širšega odbora v nedeljo, dne 7. marca ob 11. dopoldne.
F ram
Šahovski klnb bo priredil prihodnjo nedeljo v Framu pokalno tekmovanje s sosednjimi društvi.
Skioptično predavanje o Kristusovem trpljenju priredi danes popoldne v šoli naše katoliško prosvetno društvo Slomšek. Vstopnine prosto.
Azil za prenočevanje brezposelnih namerava urediti naša občina v svoji občinski hiši. V njem bodo lahko odslej vsi mimoidoči brezposelni brezplačno prenočevali.
Oroiniško postajo želimo dobiti iz Raž v Fram. Naša vas leži tik velike državne ceste in nas dnevno oblegajo celi tropi brezposelnih, pred katerimi mnogokrat še ljudje niso varni. Med njimi je tudi precej delomrznežev in potepuhov, ld z nasilnim vedenjem in proejačeaijem diskredltirajo še resnično bedne. Oni dobro vedo, da v bližini ni orožnikov 1er se za naše opomine in grožnje uiti ne zmenijo! Dajte nam oroùiiàko postajo!
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Točen program domačih in tujih postaj vam ondi revija »KAJJIO LJUBLJANA«.
Nedelja. 38. februarja: 8.0» Veael nedeljski p*, zdrav (plošče); 8.30 Telovadba a; sa dame, b) u go»-pode (vodi g. prof. M. Dobovšek) 9.00 Cas, poročila, spored 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.4Л Verski govor: Pilat ln dvom (g. Fr. 8. Flntgar) 10.00 Koncert godbe «Sloga* 11.08 Islet v gozdi« (ploSče) 11.20 Otroška nra: Mladi harmonikarji — skupina Schwelger) 12.00 Kar iehte, to dobite Jplofiče po željah) 13.00 Cas, spored, obvestila 13.1S Koncert — sodelujeta gdč. Zvonimira 2upčeva (sopran) in gdč. Dulka Dubravska (harfa). — Oddaja prekinjena od 14—M). 16.00 Zavarovanje proti toči Ig. Ivan Marte-lanc) 16.au Našim deželanom (radijski orkester) 17.90 Kmetijska nra: Kmečki goupodarskl pomenki 17.30 Našim deželanom (igra radijski orkester) 18.00 Anton Medved: «Na ogledih«, veseloigra, izvajajo člani rad. Urr. družine 19.00 Cas, vrome, poročila, sporeij, obvestila 11.30 Nacionalna nia: Znanstvena organizacija dela v Jugoslaviji (dr. Bugumil Vošnjah, minister v pokoju) Belgrad. 19.50 Slovenska nra a) radijski orkester ter b) pot do našega osvobojenja (g. prof. Ivan Dolenc) ao.M) Violinski koncert g. prof. Karla Rnpla, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 2L15 Eroa Saek poje (plošče) 31.30 Veseln glasba (radijski orkester) — 22.00 Cas, vreme poročila, spored. ».16 Vesela glasba (radijski orkester).
Ponedeljek. 1. marca: 1Î.00 Pisan drobit (ploSče). 12.46 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 1.1.15 Odlomki iz Verdijevih oper (plošče) — 14.00 Vreme. borza - 18.00 Zdravniška nra (g. dr. Anton Bre-eelj) — 18.30 Lalo: Na mouna, orkestralna suita (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Pomon Ivana Cankarja 7,a slovensko gledališče II. (g. Ciril Debcvec) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna nra: Mesečni politični pregled — 30.00 CeSka
...... ИИИ.1н ("'iuiuui iiickiitu — .ai.uu иек h f
glasba (radijski orkester) — 31.00 Beethoven: Pomlad ne sonata v T duru (plošče) — 21.16 Instrnmentalni solistični koncert: g. Slavko Korošeo (flavta), g prof.
Motorno kolo s prikolico
kupim na obroke. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Točen plačnik« fit. 3166.
malo rabljeni, tovorni od 1 do 4 tone, osebni, mali In večji, tudi proti hranilnim knjižicam — najceneje pri O. Žužek, Krupp - zastopstvo, Ljubljana. Tavčarjeva 11. (f)
-"..-.....I. mv.,,v<71 , . oi« . «U ivoruneo lIlBTLaj, g pror.
M. Lipovšek (klavir) — 22.00 Cas. vreme, poročila, нро-red — 22.14 Koncert ruskega seksteta. Konec ob 23. —
Torek, г. marce; 11.00 Solsks nra: živali v ljudski veri Slovencev II. (g Vinko Miiderndorfer) — 12 00 Slavni dirigenti (plošče) — 12.15 Vreme, poročila — 1S.OO Cas, spored, obvestila — 13.15 Pester spored (rad. orkester) — 14.00 Vreme, borza - 18.00 Za ve kega nekaj (ploSče) — 18.40 Medsebojnoet telesa, duše in duhadulia (g. prof. Etbin Boje) - l'J.OO (as, vremo poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna vre: O Kakičevi liriki (Dav. Stojnnovičl — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 00 III. sklndatcljska ura: Mihael Ro-žnnec. Sodelujejo: gdč. Poldka Znpanova leoprun/, radijski orkester in g. Zorko Prelovec (uvodna beseda)
—	21.00 Glasbene suite (radijRki orkester) - 22.00 Čas, vreme, poročila spored - 22.15 Za kr-'-lt čas (Ciiner-manov trio) — Konec ob 28.
DrugI programii
Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«.
Nedelja, iS. februarja: Bclprart: 20 Bohemsk! večer - Zagreb: 20.00 Tamburice — Dunaj: 20.10 Klavir 21..00 Igra — Budimpešta: 19.45 Valček in ljubezen — Trst-Milan: 17.00 Simfonični koncert. 20.40 Stolzova opereta «Havajska roža« — Rim Bari: 20.10 Pihala — Praga: 19..T0 Pester koncert — Varšava: 21.30 Piairuo 23.00 Orkestralni koncert — KSnigsberg: 30.00 Operna glasba — Hamburg: 20.00 Ljudski koncert — Lipako: 20.0(1 Bomantična opera «Oberoi:- — Beramunster. 20 Opera — Slrastbourg 21.15 Narodna glasba — Sottenx: 20.00 Vibrafon in ksilofon, 20.40 Koncert italijansko glasbe — Bukarešta: 20.15 Leharieva opemta «Eva«.
Ponedeljek, t. marra: Belgrad-7.agreb: 20.00 Opera — Dunaj: 20.00 Pokrajinska oddaja — Budimpešta: 20.10 Filhnrmonični orkester — Italijanski: postije: 17.15 Plesna glasba, 20.40 Orkestralni vokalni koncert
—	Praga: 19.26 Vojaška godba, 20.20 Ljudski koncert
—	Varšava: 22.0(1 Holanduka glasba — Konigaberg: 30.10 Berlinski filhnrmonični orkeste: — Frankfurt:
: 30.10 Domovinski zvoki — Stuttgart: 30.10 vjjr.ška godba, 21.15 Plesna glasba — Sottene: 20 Stara glasba, 30.46 Vojaška godba.
Torek, S. marca: Belgrad: 19.50 Večer plošč — Zagreb: 30.00 Opera — Dunaj: 19.25 Opera - Budimpešta: 20.10 Opereta «Ninon- — Trit-Milano-Beromun-! lier: 17.16 Violina. 21.00 Verdijeva lirična drama Na-hnceo — «im-Bari: 21.16 Orgije — Praga: 19.311 Smetanova proslava — Varšava: 30.16 Simfonični koncert
—	Berlin 20.10 Vojaška godba, 21.00 Operetne melodije Vratialava: 20.10 Koncert po željah — Koln: 21.00 Operetne skladbe — Monakovo: 20.10 Nemški skladatelji
—	Sotteni: 20.30 Operetni večer — Bukarešta: 20.30 Simfonični koncert.
NUZIKA WAS&o'M
Prodaja klavlije, muslkallčne Instrument«, strune, glasbil-ne potrebščine. Popravila la aglaAn)* vsa glasbila itro-kovnlaSko to najceneje.
Kratek črn klavir
proda Tramte, Medvode.
Kromatično harmoniko
potvrstno, z registrom — prodam po ugodni ceni. Naslov v up-4vl »Slov.« pod «t. 2978.	'«)
Nadvse žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln snancom prežalostno vest da Je Vsemogočnemu do-padlo poklicati k sebi naso drago mamico, staro mamico Itd.
Julijano Wurtzinger
katera je dne It. februarja 1»1T ob 11.10. po kratki bolezni, ▼ starosti 8« let. prevldena s «v. sakramentl za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Blagoslov drage pokojnlce bo v ponedeljek, dne 1. marca 1»37 ob 16 v hl*l žalosti Betnavska 17. Po blagoslovu •e bo truplo prepeljalo т Razvanje In bo tam sprevod od občinskega križišča na razvanjsko pokopališče ob 15.80. — Sveta masa zadušnica se bo brala v župnijski cerkvi svete Magdaleno dne 1. marca 1987 ob ( zjutraj in Istočasno ob I v eerkvl ev. Mihaela T Rarvanju.
Maribor, dne IT. februarja HIT.
Ivan Wurtslnger, vlsjl kontrolor državnih železnic, sin;
Roaa Wurtzinger, snaha; Ivan Wurtzinger, stud.
med., vnuk.
Zelo poceni in uspešno sredstvo proti sadnim Škodljivcem
„Shell biljobran zimski'*
Brezplačna obširna, ilustrirana navodila zahtevaite pri Jugoslovansko SHELL D. D., Zagreb. Gaieva 5.
Meteor pade z neba
46.
Tinëek a« izgubi poguma.
Tudi Tonček se je zastonj napenjal, da bi d vi uni! meteor. Kakor prikovan na dno j« ležal tam in ee ni dal premakniti niti za las. Ko je Tonček sprevidel, da je ves trud zastonj, je tudi on iplaval nazaj na splav.
»Raje poekrbtva, da el reživa ïïvljenjeU je rekel Tinčku, nato
S klavrne volje nadaljeval: >AH ni to več kot neumno, Tinček, )a bU vea nai trud — bob ob steno?«
LASTNIKI, AUTO ZASTOPNIKI POZORI
Zanimam se za novi ali dobro ohranjeni auto. Prednost sledeče znamke: »Mercedes«, »Steyer«, Škoda«, »Ford«, »Opel«, »Mori»«. Cena do Din 45.000*«. Plačam z zajamčeno pravimi perzijskimi preprogami vseh vrst. - Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Sigurna naložba.«
ZA MASA20
DIANA
FRANCOSKO ŽGANJE
oRjfpiTELj FURLflH FRANC
TEL 37-33 LJUBLJANA
Ш CESTA 29. OKTOPRfl 5T. 6
SOLIDNO «POCENI
»Kaj lel« ga je zavrnil Tinček. »Človek ne sme tako hitro Izgubiti poguma. Ali še nikoli nisi slišal o potopljenih ladjah in zakladih na dnu morja? Samo malo potrpi, boš videl, da bova meteor dvignila 1«

Zahvala
▼•em, M ste nas ob težki izgubi prerano umrlega našega ljubljenega soproga, očka, sina in brata, gospoda
Jankota Galoviča
tel. kontrolorja in re*. poručnika
tolažili in darovali prekrasno cvetje, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. — Predvsem ee zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Kržanu in dr. Bergelju za vso požrtvovalnost pri lajšanju pokojnikove bolezni, čč. duhovščini za poslednje spremstvo, vojaškim oblastem, U. 2. Č. Ljubljana in sekcija Jesenice, gg. kolegom in osebju staniee Jesenice, ki so nepozabnega v tako častnem številu spremili na zadnji poti.
Srčna hvala gg. viš. kontrolorju Mešičku in dr Campi za ginljive poslovilne besede, pevskemu krožku Vič za pretresljive žalostinke ter vsem ostalim, ki ste od daleč in blizu v tolikem številu počastili rajnega.
Jesenlee - Ljubljana, dne 28. februarja 1987.
Globoko ialnjoči ostali.

V.
vrete _	_
Amerik, lournali, blagajniške knjige, salda-konti, odjem, knjižice, mape, bloke in drugo dobit« po najnižjih cenah pri:
poslovne knjige:
blagajniške knjige, salda-»ice, mape, blok« in drugo
A. JANEŽIČ
kaltgoveznka, induttrija tre. knjig Ia iot. zvezkov
LJUBLJANA
ПогЈамка «L 14. Tal. 32-20
V delo M (prejemajo tudi vsa v knjigovclko stroko tpadaioča dela po najnižjih cenah
Opravo »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1
Podružnica: Aleksandrova t> Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
Zahvala
Vsem, ki so nam ob prerani smrti našega nepozabnega soproga, preskrb-nega ata in tasta, gospoda
Franca Kolenca
gostilničarja in sodavičarja
izrazili svoje sočutje in počastili blago-pokojnika s spremstvom na njegovi zadnji poti, izrekamo našo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini. g. dr. èkulju, vsem požarnikom, lovcem, darovalcem cvetja in krasnih vencev, in vsem ostalim, ki so pokojnega počastili na zadnji poti.
Ž a I n j o {I «stali.
Poravnajte pravočasno naročnino!
Uprava, ravnateljstvo in nadzorstvo Zedinjene zavarovalnice d. d.
naznanja tužno vest, da je dolgoletni, zaslužni član nadzorstvenega
sveta, gospod
dr. Janko Kersnik
danoa nenadoma umrl. — Našega dolgoletnega, požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili vedno v svetlem spominu.
V Ljubljani, dne 26. februarja 1937.
Zedinjena zavarovalnica d. d.
KOLESA
■kMmJ nova, prvevrtMi ■namlr, poceni n» p rod* J
pri »PROMBT« nuprott krtz&neke cerkve
Naznanilo I
Dovoljujem si cenj. občinstvu naznaniti, da otvarjam s 1. marcem 1937 v MARIBORU, Ulica IO. oktobra St. A
Trgovino dvokoles in nadomestnih delov
ter z avtomobilskimi, gumijastimi in tehničnimi potrebščinami. Prosim cenj. interesent«, da m« počast« z obiskom t«r t« vsem naj-topleje priporočam.	Z odličnim spoitovanjam
Henrik Arlatl
4-
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljam žalostno vest,
da me je po dolgi in mučni bolezni u vedno zapustila moja ljubljena soproga in sestra, gospa
Jožefa Rome
soproga šel. viš. r évident» v pok. — Pogreb blage pokojnlee so bo vršil v ponedeljek, dne 1. marca 1987, ob 4 popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska 9, na poko|>ališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. februarja 1987.
Žalnjo« soprog Martin K « m e ta «stalo sorodstvo.
Zahvala
Za vse izraze sočutja in sožalja, sprejete ob nepričakovani smrti naže nepozabne soproge, maine in tete, gospe
Marije Fabjančič
ee vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno hvalo «mo dolSnl zboru bežigrajskih pevrev za ganljive žalostinke, darovalcem lepega evetja in šopkov kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, dne 26. februarja 1987.
falujofl ostali.
ZAHVALA. Vsem ki ste z nami sočustvovali ob prebridki izgubi ljubljene žene in zlate mamice, gospe
HELENE BLATNIK
izrekamo najiskrenejšo zahvalo. — Prav posebna zahvala gg. zdravnikom, predvsem blagemu g. dr. Cibru ia veliko požrtvovalnost in nadvse skrbno nego; g. župniku dr. Novaku za duhovno tolažbo; Iskenim prijateljicam pokojne mame, ki so jI po vseh svojih močeh blažile hudo trpljenje; sostanovalcem in sosedom; vsem onim, ki so jo obsuli z dragocenim cvetjem in ga ponesli do njenega tihega doma; vsem šiškarjem, prijateljem in znancem za številno spremstvo na poslednji poti.
Prav vsem topla zahvala.
Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 1. marca 1037, ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
Žalujoče rodbine: Blatnik, Lotrič, Bizjak, Danilovič, Cimpermaa.
4»
Jože Slatnar
Maš dragi oče
upokojenec Tobačne tovarne
je sinoči, dne 26, februarja 13Ï7, dotrpel in zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 28 februarja 1937, ob 2 popoldne lz Kolezije, Koseskega ulica št. 24, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 27. februarja 1987.
îalnjoèe druiine: SLATNAR, R02ANEC, JUVAN.
+
Vsemogočni je poklical k Sebi v večno življenje po večno plačilo našega predobrega in skrbnega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Kusarja Franceta
Zapustil nas je po dolgem trpljenju, potolnžen e tolažili svete vere v petek, dne 26. februarja 1937, ob pol desetih zvečer.
Dragega pokojnika spremimo na zadnji poti v nedeljo, dne 28. februarja ob 16. uri iz hiše žalosti, Ljubljana - Erjavčeva cesta 9, k Sv. Križu.
Ljubljana. Cerknica, dne 2Г7. februarja 1937.
Žalujoči rodbini Kušar-Malcžič.

VSeh vrst asnja v boksa, še vroju, lak« кгиропот
v veliki izbiri
KOŽIC« za rokavice, damske torbice, kovčki, nahrbtniki, denarnice i. t. d. dobite najceneje pri tvrdki
Fran Erlavec, zaloga usnja LloDllana, Slarl Ira 18
pri
MONGOL
Iq, Trpinu, Maribor
PO Ditl tO - Veterin,ska nlica 15
Jafna dražba posestva.
Pri ireskem sodišču т Ljubljani v sobi štev. 16
M bo dne
5. marca 1937 ob Vt9> ori dopoldne
prodajalo posestvo vi. St. 363 k. o. Dobrova, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, stavbnih parcel in travnikov.
Varščina znaša Din 57.900'—. Pojasnila daje pisarna dr. Larajne Stanislava, odvetnika v Ljubljani, Gosposvetska c. 411.
nase hiše ta naš denar
Zadnja prlllHo „Belega ledno"
19-8 Droperljo lz marhlzeto Z modernimi barvastimi progami, okrašena s svilenimi resami, velikost 50X170 cm Din 29*—
BELI TEDEN
leden najnižjih cen.
Zahtevajte takoj brezplačen cenik od trg. hiše
Razpis
Občina Skofja Loka, okraj Škofja Loka, razpisuje pragmatično službeno mesto občinskega tajnika in blagajnika v eni osebi (pripravnika). — Šolska izobrazba: 8. razredov srednje ali njej enake strokovne šole z maturo.
Varščina 5000 Din.
Pravilno kolkovane In lastnoročno pisane prošnje, opremljene г listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa v »Slovencu« pri podpisani občini.
Uprava občine Skofja Loka, dne 25. februarja 1937.
Dne 2. marca 1937 ob 11. uri dopoldne, se bo vršila v opekarni Praštedion« v Cerju Tužnem pri Varaždinu, sodna dražba rabljene in premikalne lokomobile znamke »LANZ«, ki M nahaja v tamošnjem skladišču. Loko-mobila j* težkn 12.000 kg, a prodala se bo na dražbi kot staro železo.
Г" POZOR!-!
v Tržiču-Bistrica
v najboljšem stanju, zidana 1. 1917 na najleoši razgledni točki ob cesti Tržič-Bled s 4 lepimi kon-fortnim stanovanji, t lastnim vodovodom ter lepim vrtom i rentabilnim donosom, se vsled smrti lastnika ugodno proda. — Pojasnila daje tvrdka A. Z1BERT, Ljubljana, Prešernova ul.
9 smrti ■ tvrdli
i
ГЖ

Otroški vozički na}- Dvokolcua,	Šivalni etre®
novejših modelov motorji, trlcikljl, pogrezljlvl Po zelo nizki cenil Ceniki franko i «TRIBUNA" Г. ВЛТЈЕ1, LJUBLJANA, £arlovšk& % Podružnica : Maribor, Aleksandrova cesta 2S.
NAJVEČJE LJUDSKO ZAVAROVANJE
K A RIT AS
V februarju 1937 smo izplačali cele zavarovalne vsote po smrti sledečih zavarovancev :
Požnn Martin, zasebnik, Sevnica 10; Kmetec Simon, posestnik, Vel. Varnica 97 ;
Golubič Antonija, soproga krojaškega mojstra, Ljubljana, Japljeva 2]
Mrzlikar Franc, posestnik-delavec, Koseze 5, (Zgor. Šiška) ;
Menart Marija, žena železničarja, Ljubljana, Karlovška 9j
Brglez Jera, posestnica, Klopce 68, (Slov. Bistrica) ;
Fras Martin, najemnik, Sp. Hoče 37 ;
Markušek Maks, železničar, Sv. Peter 56, Zidani most)
Smolej Jera, zasebnica, Koroška Bela 117 ;
Krumpak Liza, zasebnica, Kačji dol 2, Sv. Peter na Medvedjem selnj
Peterlin Vinko, zidar, Nožice 16, p. Radomlje;
Oset Franc, pekovski pomočnik, Domžale, Taborska 121
Lnnder Frančiška, gospodinja, Ljubljana, Galjevica 20 j
Kok Marica, zasebnica, Maribor, Metelkova 43;
Zima Terezija, zasebnica, Javornik 156;
Repnik Marjeta, delavka, Rudnik pri Kamnika i
Fajgel Filip, kurjač, Ljubljana, HranilniSka 6;
Zaplotnik Dominik, sekretar banske uprave, Ljubljana, Igriška 3|
Longino Marjeta, viničarka, Krčevina 17, (Maribor);
Knralt Josip, sodavičar, Domžale, Ljubljanska 61 ;
Zavrl Francka, tov. delavka, Retnje 29, p. Križe na Gorenjskem f
Pokora Greti, soproga inženirja, Ljubljana, Gledališka 5|
Šiler Antonija, posestnica, Trbonje 13, (Vuzenica).
V februarju 1937 se je prijavilo v KARITAS 706
novih zavarovance!
POZOR! NE ZAMUDITE! Vsi, ki ste rojeni leta: 1858, 1863, 1868, 1873, 1878, 1883, 1888, 1893, 1898, 1903, 1908, 1913, 1918, 1923, 1928, pristopite v KARITAS takoj! Pozneje bo za Vas zavarovanje dražje!
Pojasnila in navodila dobite brezplačno:
KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. KARITAS, Maribor, Orožnova ulica 8.
252 krajevnih zastopnikov.
MOSTAR FRANC
LIVARNA KOVIN
Ljubljana, Galjevica št. 57
IZDELUJE: Odlitke tehničnih predmetov, umetnin (kipov, plaket), dalje okovja za stavbe, okraskov itd iz brona, medi, rdeče litine, bakra, fosforjevega brona in drugih specialnih bronov, cinka ter aluminija, silumina itd.
Znani SALVAT-CAJ
proti žolčnim kamnom m boleznim žolčnega mehurja m dobi v pri glavnem zastopniku Lekarna pri St. Ivana, Zagreb, Kaptol 17.
Ogl. reg. S. br. 2Т8П.
Zastoni pošiljamo prospekte o zdravljenju.
Barclay:
Rožni venec
56
Roman.
V gozdu je bilo mrtvaškotiho. Zdravnik je čutil, da mu preti nevarnost, izgubiti igro. Ni se upal ozreti na negibno postavo, sedečo na štoru njemu nasproti. Konîno je dejal:
»Dalmain, na dva načina bi se utegnila rešiti vaša uganka. Ali bi ne bilo možno, da bi se bila vaša Eva v deviški sramežljivosti tajila, pričakujoč, da Adam ne bo odnehal?«
»Ne,« ga je zavrnil Garth odločno. »Najino razmerje je dozorelo že mnogo dlje. Razen tega bi vam takšna misel niti v glavo ne šinila, če bi osebo poznali. Mnogo preveč je poštena, odkrita in resnicoljubna, kakor da bi me hotela slepiti. Pa reciva, da je res, kar pravite, bi mi bila mogla v vseh teh dolgih letih, ko je spoznala, da sem njeno zavrnitev vzel resno, sporočiti, kaj je prav za prav nameravala.«
»Ali bi v tem slučaju šli k njej?« je vprašal doktor.
»Da,< je odgovoril Garth počasi. »Sel bi bil k njej in ji odpustil, ker je moja. Toda nikoli več bi ne bilo tisto, kar je bilo prej. Bilo bi nevredno naju obeh.«
»Potem nama ostaja samo druga rešitev,« je nadaljeval zdravnik. »Sami ste priznali, da vaša izvoljen-ka ni bila posebno lepa, in da je bilo splošno znano, kako ste gledali pri ženski na zunanjo lepoto. Ali si ne morete misliti, da bi ji v tistih dolgih nočnih urah utegnil upasti pogum? Mogoče se je bala, da nima baš tega, česar ste si po obrazu in postavi želeli od tiste
edine, ki naj bi vam dan za dnem sedela pri jedi nasproti, in da je zato nakljub svoji vroči ljubezni do vas, in vaši do nje, raje žrtvovala zaželjeno srečo, kakor pa bi bila morala pozneje prenašati dušno trpljenje? Prav njena goreča ljubezen bi jo bila utegnila nagnati k tistemu sklepu.«
Tiha postava na štoru njemu nasproti je prikimala in prisluhnila. Deryck se je bil za njo boljše, kot bi bila mogla storiti to sama. Zdelo se je, da molči vsa narava in čaka na odgovor.
Slednjič je prišel. »Ne,« je dejal Garth. »V tem primeru bi mi bila povedala, kaj jo skrbi, in takoj bi jo bil potolažil. Tudi ta misel je moje izvoljenke nevredna.«
Veter je rahlo hlidel skozi drevje. Oblak je za trenutek zatemnil sonce. Oba človeka, sedeča v temi, je zamrazilo, toda nobeden ni spregovoril. Tedaj je zdravnik nadaljeval:
»Moj ljubi fant,« glas mu je zvenel neizrekljivo nežno. »Trdim še vedno, da ste za svojo edino še vedno tisti edini. Pri vaši slepoti je njeno mesto vam ob strani. Kdo ve, ali ne koprni baš v tem trenutku goreče, da bi bila tu? Ali bi mi ne povedali njenega imena in mi dovolili, da jo poiščem in čujem tudi iz njenih ust vajino zgodbo, ter jo potem privedem k vam, da vam v vaši bridkosti dokaže svojo ljubezen, če je tako, kakor domnevam?«
»Nikdar in nikoli I« je zaklical Garth. »Nikdar in nikoli, dokler bom živi Ce si nisem mogel pridobiti njene ljubezni, ko sem imel še zdrave oči in vse, česar si žensko srce more poželeti, bi ji zdaj moja nemoč in slepota mogla vzbuditi največ tiho sočutje. Sočutja bi pa od nje ne mogel sprejeti. Ako sem ji bil pred tremi
leti negoden mladič, bi ji bil sedaj samo slepec — človek potreben usmiljenja. Ce imate v resnici prav, in ona ni zaupala moji ljubezni Ln zvestobi, ji odslej ne bom mogel nikoli več dokazati, da mi je storila krivico in da sem ji zvest. Toda takšne misli naj mi podobe moje drage ne kale. Za svojo dopolnitev je potrebovala več, kot sem ji mogel nuditi jaz. Zavrnila me je, kar sem ji bil premalo. Ljubše mi je, da je tako. In pri tem naj ostane.«
»Toda s tem se obsojate v osamelost,« je odvrnil zdravnik žalostno.
»Ljubša mi je osamelost ko razočaranje,« je odvrnil mladi mož. »Cujte, h kosilu zvonil Marjeti ni prav, če zamujam in se jed preveč ohladi.«
S temi besedami je vstal in se obrnil z obrazom proti goram.
»Ah, kako dobro vem, kako je tu lepo!« je dejal čez čas. »Ce posedava tu z gospodično Gray mi pripoveduje, kaj vidi, in jaz jo opozarjam na vse, kar prezre, ker vem, da se vidi od tod. Zelo ljubi umetnost, kakor tudi največ drugega, kar je meni samemu pri srcu. Prositi vas moram za roko, Brand, četudi je pot široka in gladka. 2e nekajkrat sem padel in moral zato gospodični Grey obljubiti... da, hoditi morava vštric, saj bi bilo tudi za tri prostora dovolj...«
»Za tri,« je ponovil zdravnik glasno, stopil malo nazaj, pomagal Jani na noge in ji pretaknil levico pod pazduho. »Tako, moj dragi,« se je obrnil nato h Garthu, »primite se me za desnico, da boste mogli obdržati palico v drugi roki.«
Tako so se odpravili skozi gozd proti domu — doktor z visoko dvignjeno glavo med obema človekoma, ki ju je združil in ločil obenem.
ггго
S
a
Halo I Halo I
_	s	«	v ГЖ a	» otroške nogavice par Dir» 2.
Se danes posilite svoj naslovi Zastonj: moške nogavice par »in 2-
Samo kratek časi Ilustrirani cenik zastonj I
Razpošiljalnica :
ženske nogavice par Din S*
HINKO - KRANJ 79
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Centii