it. 184 WMm liatasa t sotovisl (Čute etrreiit en b inlai ¥ Trstu, v soboto 4, avgusta 1923« Posamezna številka 20 cent. Letnik X L VI11 trhajs, izvsemii pondeljek, vuk dao zjutraj. Uredništvo: ulica sv. AsiSkega št 20. L nadstropje Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Ncftnkina* pisma se ae sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovora! v" * Anton Gerbec. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarna Edinost. I -mat tnala ta mese: L 7.—, S mi ce L 19.50, pol leta L 32.— In celo teto L 60l—w Zm Inozemstvo mesečno 4 lire reč. — Telefon uredništvi ta oprave it 11-87« EDINOST Mali Uudi Posamezne Številke v Trst« In okolici po 20 cent Oglasi se računajo v Brokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov wim po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1?=-, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pi L 2. — Oglas*, naročnina In reklamacije se potilj njo iskijučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica av. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva tn »prava J1-57. i v velikih trenutkih ! Včeraj smo sporočili o plemenitem činu pijetete, ki se je izvršil dne 1. t. m, v Puli v proslavo spomina junakov, ki so umrli mučeniške smrti za odrešenje narodov iz jarma imperialistične tiranije dveh nena-sitljivih dinastij. S polno harmonijo čustvovanja smo se tudi mi udeležili v duhu puljske slavnosti in klanjamo glavo v spoštovanju in hvaležnosti pred spominom mučenikov. Saj moremo reči, da je bila to tudi našai slavno« t, saf so mučeniki žrtvovali svoje življenje tudi za velika stvar našega naroda: iz groba mučenike v je vzniklo tudi osvobajanje in ujedinjenje našega troimenega naroda. Nazarij Sauro je tudi naš mučenik, Čeh Fran Koucky in Jugoslbven Ljirhomir Kraus sta tudi italijanska mučenika. Grob Nazarija Saura in grob, v katerem počivata skupno Koucky in Kraus, — združena v mučeništvu in združena v smrti — so nam sveti grobovi. S polno pravico moremo torej plemeniti čin pijetete, ki so ga izvršili romarji v Puli s počastitvijo grobov mučenikov, označiti kot italijansko^češko-jugoslovenski dogodek. In v zadovoljstvo nam je, da moremo ugotoviti, da je bila slovesnost v Puli v glavnem v skladu s tem njenim značajem in namenom. Ta skladnost se je posebno odražala tudi v govoru čehoslovaškega konzula Macha-tega, ki je naglašal: da zastopa svojo vlado na grobovih velikega mučenika Nazarija Saura in junakov Kouckega in Krausa; koliko čeških mučenikov leži v italijanski in koliko italijanskih v češki zemlji; da so italijanski mučeniki, pokopani na Češkem, sicer daleč od domovine, vendar da ne ležijo v tuji zemlji, ker češki narod čuva njihove grobove z vso skrbjo in jih krasi z vso ljubeznijo; da so nekateri češki muče-niki ostali v italijanski zemlji, ker čeho-slovaška država hoče, naj ostanejo v Ita^-liji kot dokaz njenega učinkovitega sodelovanja cb strani zaveznikov. Ta govor čehoslovaškega konzula je bil prava apoteoza skupne borbe, skupnega trpljenja, skupnega mučeništva in skupne zmage za skupni veliki cilj. Tembolj moramo obžalovati, da se tržaški italijanski tisk tudi ob tej vzvišeni priliki ni znal povzdigniti iz nižav vsakdanjega političnega vrvenja, iz svoje nizkotne duše vnos ti, ki se kar ne more iznebiti svoje orijentacije, usmerjene k nasprotstvu in preziru do Jugoslovenov. Poročila v teh 'istih so bila prikrojena tako, da je ime Ju-goslovena Krausa skoro izginjalo. «Picco-lovo» poročilo ga omenja n. pr. le na enem mestu in še to pomešano in na skritem, da se komaj opaža. Sicer pa ovaja «Piccolov2> namen že podnaslov: «Na grobu Saura in Čeho-Stovaka, ki ju je Avstrija obesila«. Krausa je «Piccolo» na tem vidnem mestu enostavno poiajil kljub dejstvu, da je ta umrl iste mučeniške smrti za isto stvar, da je Kouckega in Krausa križal isti sovražnik, ca ležita v skupnem grobu ter da bi bilo podjetje Krausa in njegovih somi-šljenikov, ki se ni posrečilo le vsled izdaj- stva, neizmerno olajialo zmagoltafcje in p prihranilo istotako neizmernih žrtev! Tudi spričo veličine teh dejstev ni mogel tržaški list zatajiti svoje mržnje do Jugoslovenov. Kajti absolutno gotovo je, da bi bil_če bi bU na mestu Krausa pripadnik kakega drugega naroda, pa bilo tudi Ho-tentotov — «Piccolo» natisnil njegovo ime z mastnimi črkami poleg imen Saura in Kouckega. Dasi treba to postopanje tržaškega lista najstrožje obsojati, vendar nam je na vse zadnje še razumljivo spričo njegovih znanih, ne izk oreni jivih tradicij in pa z oeirom na dejstvo, da to vrsto listov ne obremenja nikoli zavest kake odgovornosti. Taki so, ker ne morejo biti drugačni. Vse drugače pa moramo presojati--da se blago izrazimo — netaktnost, ki jo je zagrešil Fausto Salvadori na popoldanski slavnosti z govorom, ki bi bit še odpustljiv v kakem časniškem članku, na kakem političnem zborovanju, ali morda v parlamentu povodom kake razgrete razprave; ali, ob taki priliki, ko naj bi se uveljavljalo le plemenito čustvovanje, je bil ta govor — da ne rečemo hujšega — absolutno neumesten. Ob proslavi, posvečeni spominu mučenikov za svobodo narodov, za člove-čanske ideale, je g. Salvadori ubral politično struno in izvajal iz nje zvoke, ki morajo nemilo zadeti narod, Id ima ▼ svetem grobu v Puli tudi svojega mučenika. Stokrat neumestne so bile te politične iluzije iz drugih razlogov. Na slavnosti je odličen funkcijonar zastopal čehoskrvaški narod, ki je bil v vojni zvest zavetnik Italije in ki ima svoj pošten delež na nje zmagi. Čehoslovaška država je danes zaveznica — zvestobo za zvestobo sti si prisegi: na zgodovinsko--znamenitem sestanku Pragi — prav tiste -države, ki jo mora ozlo-voljiti politična ekskurzija v govoru g. Fausta Salvadorija. Ta poslednja država je danes sestaven del politične kombinacije v Srednji Evropi, ki ji J© Č ehosl o v aška voditeljica, kakor se je vnovič pokazalo na sedanjem; sestanku v SinajL In slednjič je tudi Italija ravnokar v pogajanjih s to zaveznico Čehoslovaške za povoljno rešitev raznih- težkih in kočljivih vprašanj gospodarske in politične naravi — vprašanj, s katerimi so v zvezi veliki interesi Italije, Torej že oziri na čehoslovaško državo, ki je bila na slavju v Puli najodličnejši gost, in oziri na koristi njegove lastne države bi bili morali g. Faustu Salvadoriju odsvetovati tako politično ekskurzijo. In to še posebno, ker je bilo v nji tudi akcentov, ki morajo vzbujati domnevo, ki ji oficijelna Italija vedno najedločnejše oporeka — domnevo namreč, da ima imperialistične namene! Ali nima- g. Salvadori res nikake-ga zmisla za to, kaka čustva morejo izzvati taka retoriška zaletavanja drugod, kjer so uverjeni, da je za bodoči mir v Evropi potrebno pred vsem, da izgine vsak imperi-jalistični pohlep?! Žalostno je, da so izvestni italijanski mornarji in politiki — mali ljudje tudi v velikih trenutkih!! Italija Sea. Corbino prevzel ministrstvo za dr-' žavno gospodarstvo RIM, 3. Včeraj zjutraj se je minister za narodno gospodarstvo sen. Corbino povrnil v Rim. Takoj po prihodu se je novi minister podal na finančno ministrstvo, kjer je imel daljši pogovor s finančnim ministrom De Štefani jem o najnujnejših problemih državnega gospodarstva. Od tu je sen. Corbino šel v svoje nove urade in tu mu je minister Rossi poročal o delu, ki ga je izvršil kot načelnik ministrstva za trgovino in obrt. Istotako je tekotn dneva prispel v Rim državni podtajnik na novem ministrstvu prof. Serpieri. Ogromna sleparija na račun izseljencev NEAPOLJ, 3. Skoro vsak dan se prihaja na sled sleparijam v škodo izseljencev. Včeraj je bil aretiran lastnik hotela «Bella-vista >, ker je osleparil več izseljencev, ki so se morali izkrcati v Taormini, za skupno svoto 800 tisoč lir. Po nalogu komisarrjata za izseljence je bilo aretiranih še več drugih oseb. Pričakuje se še nadaijnih aretacij. Jordanski v Rimu RIM, 3. Včeraj je prispel tu sem novi načelnik trgovinskega zastopstva sovjetske Rusije Jordanski. G. Jordanski je bil imenovan na mesto Worovskega, ki je bil — kakor znano — umorjen v Lausanni. J&sg&sfavija Likvidacija pokrajinskih uprav ZAGREB, 3. Način likvidacije pokra-)»nske uprave zagrebške je določen že v .vseh podrobnostih. Da se pa ne bo- povzročalo nezadovoljnosti, se bo likvidacija izvršila postopoma in to tako, da bo pokra-1 jinska uprava prenehala poslovati sama cd sebe. Zaenkrat so vsi spisi uprave za rude in šume pripravljeni za prenos v Belgrad, Izpopolnitev vlade izvršena? BEI.GRAD, 3. Včerašnja belgrajska «Tri-buna» pravi, da je bilo najvažnejše vprašanje, ki se je te dni pretresavalo v političnih krogih, vprašanje izpopolnitve vlade. Listi so obširno pisali o ministrskih kandidatih, vendar se do danes še ne zna za imena onih, ki bedo stopili na izpraznjena ministrska mesta. Po poročilih, ki jih je dobila belgrajska «Tribuna*, bi se rekonstrukcija vlade izvršila na sledeči način: minister poljedelstva in vod" Krsta Mi-lelič, minister za trgovino tir. Dragotin Ko-jić, minister ver dr. Vojeslav Janjić, minister pravde dr. Ninko Peric, minister za socijalno politiko Uroš Desnica in minister za agrarno reformo V. Jovanovič. Po mnenju «Tribune» bi bila na tak način vlada zelo srečno sestavljena, ker so imenovani kandidati za ministrska mesta zelo sposobni možje. Železniška stavka na južnih železnicah v Jugoslaviji ZAGREB, 3. Sinoči o polnoči so uslužbenci južnih železnic poglasili protestno stavko. Stavka bo trajala 24 ur in je bila proglašena radi zavlačevanja pri reševanju vprašanja za gospodarsko zboljšanje železničarjev. Čehoslovaška Beneševa sodba o konferenci ▼ Sinaji Italijanski romarji t Lourdesu LOURDES, 3. T« sem je prispelo 2300 italijanskih romarjev, med katerimi je 250 bolnikov. Romanje vodi mons. Ciccone, Eredsednik društva za prenos bolnikov v ourdes. _ Anglija Izjave angleške vlade o zavezniških odgovorih v zgornji in dolnji zbornici — Odgovori se bodo objavili — Italija na strani Anglije LONDON, 3. Predvčerajšnjim se je vršila zadnja seja dolnje zbornice. Bilo je rečeno, da bodo do tega1 dne objavljene vse listine, ki se tičejo zadnjih pogajanj med zavezniki v odškodninskem vprašanju, v prvi vrsti pa vsebina zavezniških odgovorov. Ker pa tega vlada ni storila in niso mogli biti poslanci radi tega dovolj poučeni o poteku pogajanj, se napovedma razprava o odškodninskem vprašanji v dolnji zbornici ni mogla vršiti. Le vladna predstavnika, ministrski predsednik Baldwixi in zunanji minister lonir Curzon sta podala tozadevne izjave; prvi v dolnji zbornici, drogi v zgornji. Izjave so seveda skoro popolnoma krile. Glede zavezniških odgovorov je Bald:-win rekel, da Italija ni sicer še izročila pismenega odgovora (kar je storila šele včeraj, prip. ur.), vendar pa da je razvidno iz izjav italijanskega poslanika, da se Italija v splošnem strinja z Anglijo. (V pismenem odgovora polaga Italija veliko važnost na neločljivost odškodninskega vprašanja- od poravnave medzavezniskih dolgov, prip. ur.). Dalje pravi Baldwin, da žal1 odgovora Fraincije in Belgije ne vsebujeta nikake točke, na podlagi katere bi mogli upati, da b£ zavezniki poslali skupen odgovor na nemško spomenico; francoski in belgijski odgovor sploh ne omenjata angleškega osnutka za odgovor Nemčiji. Sploh pa odgovora ne pomenita nobenega koraka naprej, ker ni v njih niti migljaja na kako pozitivno akcijo. (Isto trdijo francoski Časopisi o teh Baldwrocivih izjavah! Prip. ur.) Anglija se gotovo ne bo prenaglila, da bi napravila kak korak, ki bi ne bil v skladu z ostalim« zavezniki; kajti ni še izključeno*, da ne pride med zavezniki do sporazum-ljenja. Toda kaj nam pomaga to večnt* izmenjavanje spomenic, ko med tem časom nastopi v Evropi popoln polom. Angleška vlada je sklenila, da bo predložila parlamentu listine, ki zadevi je jo odškodninsko vprašanje; prej pa si bo izposlovala pri zaveznikih potrebnega dovoljenja. Baldwino-vim izjavam je sledila zelo živahna razprava; nastopila je opozicija: Mac Donald za delavsko stranko, Asquith za neodvisne liberalce, Lloyd George za narodne liberalce,. Zadnja poročila iz Pariza pravijo, da je francoska vlada že dovolila objavo francoskega odgovora. oni, ki jih hočejo kupiti s tujimi devizami, pa po 95 odstot. Podpisovanje bo pričelo 14. avgusta. Vlada upa, da bo na ta način zbrala precejšnjih vsot in tako zaustavila poplav-Ijenje papirnatega denarja. Cuno se je posvetoval z voditelji delavskih sindikatov glede uvedbe novih davkov; ti so njegove namene precej hudo kritizirali. Nekateri izmed voditeljev in ravnatelj Reichs-banke so predlagali uvedbo stalne denarne enote. Cuno se je zoperstavil temu, češ da bi imela postavitev vsega gospodarskega življenja na podlago računanja v zlatu tako težke gospodarske posledice, da bi upropastila velik del nemških industrij. Splošno v Nemčiji vlada že precejšnje pomanjkanje živil. Posebno se to čuti v mestih, v prvi vrsti ^ primanjkuje krompirja. Cuno je pozval k sebi zastopnike poljedelskih organizacij ter jih naprosil, naj vplivajo na poljedelce, da bodo dobavljali mestom potrebnega živeža. Promet^ z devizami bo vlada na novo uredila; devize ne kvotirajo več po oficielnem tečaju, ki ga je določevala Reichsbanka. Nove žrtve nemških demonstracij OBERHAUSEN, 3. Sinoči je prišle* tu do spopadov med policijo in sprevodom 3000 stavkujočih delavcev. Policija* je morala rabiti orožje. Sedem oseb je našlo smrt, 2 ste bili ranjeni. Ogrska Obsedao stanje v Budimpešti — Bethlen s® nagiba proti levici BUDIMPEŠTA, 3. Sinoči je bilo tu proglašeno obsedno stanje. Ta ukrep se lahka smatra za posledico včerajšnjega preloma med vlado in radikalnimi skupinami desnice, ki so včeraj prešli v opozicijo v vprašanju davčne preuredbe. Razen desnih ra-dikalcev s? izstopili iz vladne večine tudi poslanci kmetske stanke. Na včerajšnji seji večine je Bethlen očital radikalcem. da hočejo izzvati krizo v državi, medtem ko vodi vlada z inozemstvom zelo delikatna pogajanja. Priporočal jim je, da naj se zadržijo mirno, ker hoče vlada udušiti vsako k o len je javnega miru z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Na splošno se pa širi mnenje, cEa je pustil Bethlen nalašč, da pride do tega preloma, in to z ozirom na zunanjepolitični položaj. Bethlen je pač prišel do prepričanja, da se mora osvoboditi od desnih ekstremistov, ako hoče izpolniti zahteve, ki jih je mala e nt en ta stavila kot pogoj za dovolitev zunanjega posojila Ogrski. V znak solidarnosti z desnimi radikalci so proglasili včeraj popoldne strojevodje in kurjači vseh ogrskih železnic stavko. Tu je treba pripomniti, da so skoro vsi železničarji učlanjeni v udi uienju «Prebujenih Madžarov*. Vlada noče pričeti pogajanj s stavkujočimi in je odredila aretacijo voditeljev tega gibanja. V pozni uri je imel Bethlen pogovor z voditelji opozicije meščanskih strank in a socijalisti. Smatra se, da bo prišlo do sporazuma, kateremu bodo najbrže pristopili socijalisti. Avstrija Zadeva diamanta «Florentinca> avstrijsko časopisje. DUNAJ, 3. Avstrijski časopisi kažejo živahno zanimanje za dejstvo, da je itaJrjanska vlada opozorila bivšo cesarico Žito, naj ne proda diamanta «Florentinca», ki je, kakor znano, zelo redek dragulj. Na Dunaju so se bali, da bi diamant prešel v amerikansko posest. Listi obširno razpravljajo o zgodovini dragocenega kamna. Edino kvščansko-socia-listična «Reichspost*» obžaluje, da hoče italijanska vlada vztrajati pri svoji zahtevi proti ženski, ki jo je domovina pregnala v izgnanstvo, v katerem se nahaja skupno s svojimi otroci. Amerika Predsednik Zodinjenih držav nenadoma umrl SAN FRANCISCO, 3. Predsednik Har-ding je nenadoma umri sinoči cb 19, uri, Smrt je prišla popolnoma nepričakovano, medtem ko se je bolnik razgfovarjal s svojo družino. Zdravniki pripisujejo vzrok smrti ir-rtvoudu. in DNEVNE VESTI NemžiJa Skorajšnje izčrpanje premogovnih zalog v Porurju — Brezuspešno prizadevanje Francozov, dte* si zagotovijo preskrbo potrebnega premoga za plavže BERLIN, 3. List «Rhemjeche Westfal-lische Zeihmg» beleži dejstvo, da so zaloge koiksa, ki je nagromaden v porurskih skladiščih, malofne izčrpane. Vsa prizadevanja Francozov, da' bi si preskrbeli potrebne količine ko»ksa za obratovanje plav-žev, so ostala brezuspešna. Kljub prisilnim odredbam, s katerimi grozijo francoska oblastva, se nočejo delavci zopet lotiti dela. Pošiljatve kuriva iz Porurja v Francijo in Belgijo so se meseca julija znatno skrčile v primeri s pošiljatvami meseca junija. Časopis zaključuje, da bodo pošilja tve mogoče že proti koncu avgusta popolnoma ustavljene. Francoska ojačenja v PonSrju BERLIN, 3. Woliova agencija poroča iz Gelsenkircbena, da sta dospela tja dva nova francoska polka, ki sta se naselila v "iceju in po drugih Šolah, ki so bile rekvirirane nalašč za ta namen. Za generala in njegov glavni stain se je moralo odstopiti del občinske palače. V Muhlheimu je belgijska straža ustrelila nekega 18-ietnega DUNAJ, 3. Čehoslovaški zunanji minister Dui^urga pa priMa poročUo, _____xi_____ rrda so francosko-belgiiske čete zasedle Beneš je izrazil uredniku! lista «Neue Freie Presse» svoje popolno zadoščenje nad Z uspehi konference v Sinaji, kjer se je raz*>-devalo popolno soglasje udeležencev in ki je dmvedla do zboljšanja odnosajev med državami male entente. Beneš je rekel: V zapleteni evropski situaciji smo mogočen faktor. Na konferenci v Sinaji se je razpravljalo o vseh vprašanjih zapadne politike: odškodnine, zasedbe Porurja, odnošaji z Nemčijo, razen tega tudi bolgarsko vprašanje in turški mir. Kar se tiče Ogrske, postopa mala enten-ta sporazumno, kakor je bilo že javljeno in je dovolila izplačilo prvega obroka ogrskega posojila z garancijami, ki se bodo še določile O zadržanju Grčije napram mali ententi se ni govorilo. Poljsko vprašanje je nad vse zamotano, a ga bomo — tako je rekel Beneš — rešili brez posredovalcev. Francija Hangar s 30 aeroplani zgorel LYON, 3. Na letališču v Bronu je danes izbruhnil strašanski požar, ki je uničil 80 metrov dolg in 60 metrov širok hangar s 30 aeroplani Škoda znaša 2 miljona in pol frankov. Gasilci so z največjim naporom z ara ogli rešiti sosednje hangarje. kali 48 ur. V Recklinghausenu je 47. francoska divizija napoveda&a za 5. t. m. vojaške vaje za artiljerijo, vsled česar bo za dobo teh vaj več glavnih cest zaprtih za privaten promet. Cuno skuša preprečiti popoln polom nemškega gospodarstva« - 60 biijonov mark v prometu. - Novo posojilo v zlatu, BERLIN, 3. Kancelar Cuno skuša v zadnjem trenutku rešiti, kar se sploh da. Splošno mu javnost očita, da je mirno gledal, kako je marka šla od ure do ure navzdoL Bivši .kancelar Muller piše v nekem večernem listu, da je imela ruska vlada, ki si je želela na vssk način popolnega padca rublja, 1. januarja 1922. 17 biijonov rabljev v prometu; in Nemčija ima danes v prometu okoli 55 do 60 biijonov mark. Hitrje pač ni bilo mogoče uničiti nemške marke. Cuno skuša priti tem očitkom v okom s tem, da je stavil na dnevni red prihodnjega državnega zbora, ki )e sklican za 8. avgusta, točko o vpeljavi novih davkov. Gotovo pa je, da bo pri razpravi o tej točki naletel na hud odpor; kajti že danes se oglašajo precej ostri kritiki iz političnih in gospodarskih krogov. Vlada je predvčerajšnjim objavila pravilnik za novo posojilo v zlatu; posojilo bo trajalo 12 let; glavnica in obresti so zajamčene po vsej nemški industriji in nemikem poljedelstvu. Oni ki plačajo v markah bodo pla-^ čevali zadottnice po 100 odstot« ostali, t i. Hali ljudje o velikih trenutkih Ko je bil današnji uvodni članek pod tem naslovom že v stroju, smo zvedeli slučajno še za drug, ne baš lep nastop «Piccola». Ta nastop je v zvezi z imenom drugega velikega mučenika: Viljema Oberdana. Žal nam je, da moramo zagrešiti malo indiskretnost napram nekemu našemu človeku, ki ne želi, da bi se stvar sploh razpravljala, a čitatelj bo, ko bo dočital te vrste, gotovo priznal, da je tu vsako skromno molčanje netunestno. — «Pic-,colo» od pretekle nedelje poroča o odkritju novih dokumentov, tičočih se Oberdanove žrtve in podaja obširno zgodovino teh listin: Neki gospod Armido Basilisco se je nahajal v aprilu 1921. v eni nasledstvenih držav Avstrije in tam se inu je približala neznana oseba ter mu ponudila listine tičoče se Oberdana na prodaj. Armidu Basiliscu se je zdeia zahtevana svota previsoka in govoril je na to s comm. Bauelli-jem kateri pa je bil takoj sporazumen plačati vsako svoto. Toda, poroča «Piccolo», dokumenti so v tem času prešli v druge roke in gospodu Basiliscu, kateri je njihov današnji posestnik, se je še le po dolgem, kompliciranem postopanju posrečilo priti do dokumentov. Mogoče je, da je «Piccolo» nepopolno informiran, čeravno se to ne da razbrati iz njegovih vrst. Na vsak način bomo mi njegovo hifortnacijo nekoliko spopolnili. — Pred približno dvemi leti je pristopil k nekemu našemu človeku v Trstu nek vojni dobičkar ter mu izjavil, da se nahaja v Jugoslaviji (to je tista nasledstvena država} nek Italijan (opuičamo vsako me, čeravno poznamo vsa imena), kateri ima listine, tičoče se Oberdanovega procesa. Dobičkar je našemu človeku stavil ponudbo, naj on posreduje pri izvestnih Italijanih v Trstu, da bi se listine tu naprej prodale, ter mu je obljubil polovico dobička. Omenjeni naš človek je navidezno pristal na »kupčijo», obenem pa je takoj vse ukrenil, da si ne bi naš človek mazal rok pri takem nečastnem poslu. Ker sam ni imel denarja, ;e našel Slovenca v Ljubljani, kateri je listine kupil in jih pozneje dal našemu Trža-čanu, naj svobodno razpolaga ž njimi. Naš Tržačan je listine izročil g. Basiliscu z izrecnim nalogom, da jih izroči g. comm. Banelli-ju, katerega smatra za najbolj primerno osebo, da se mu take listine dajo v shrambo. Izjavil je tudi, da je vesel, da je preprečil grdo prekupčevanje z listinami, da smatra dokumente za last italijanske države in da mu je prijetna dolžnost, da jih izroči onemu, ki ima pravico do njih. — Tako stvar stoji. Zakaj se je ta vsekakor eama na sebi zanimiva okolnost zamolčala? Ali ni malenkostno, da se našemu človeku, ki je postopal častno in pošteno, ne da niti toliko zadoščenja, da bi videl vsaj eao Tako Je naše ljudstvo! Dopis iz Dutovelj v včerajšnji številki po roča, da se bo tam dne 5. tm. odkril spomenik umorjenemu orožniškemu brigadirju Pichiju. Tudi «Piccolo» poroča o tej žalni slavnosti. Opisuje pač, kako se je izvršil ta zločin, njoiči pa o tem, kako dostojno, vredno zares kulturnega naroda, se je vedlo naše ljudstvo povodom tistega strašnega dogodka, kako je spoštovalo tega zares spoštovanja vrednega javnega funkcijonarja. In mi moramo biti v interesu našega vseskupnega ljudstva iz srca hvaležni našim kraškim poštenjakom, da so podali tako zgovoren dokaz, kako ničvredne, brezvestne, naravnost zločinske so klevete, ki jih širi italijanski tisk o pretveznih zlih nagonih našega ljudstva, ki da noče spoštovati oblasti in nje organov, da je uporno in da nima nikakega smisla za mir in red. Brigadir Picchi je bil deležen spoštovanja ljudstva in to mu je šlo na roko pri izvrševanju njegovih službenih dolžnosti. Zakaj? Ker je pravilno razumeval te dolžnosti, jih tako izvajal in je tudi on šel ljudstvu na roko pri vsem svojem postopanju. Dokaz je to, da razmerje med ljudstvom in organi javne varnosti ni odvisno od volje ali kakega slabega razpoloženja ljudstva, marveč od takta in korektnosti javnih organov, če kje to razmerje ni tako, kakor bi bilo želeti v interesu javnih organov in ljudstva, je navadno vzrok temu ali pri teh poslednjih, ali v navodilih, ki jih dobivajo, ali morda tudi v pritisku nanje od strani, ki noče, da bi bilo to razmerje dobro, ker mrzi slovensko ljudstvo zato, ker je slovensko. Tako je to naše ljudstvo v Dutovljah, tako tudi povsod drugod. Izjeme so sila redke. To smo hoteli naglasiti povodom odkritja spomenika orožniškemu brigadirju v Dutovljah. Zastopniki oblastev naj bi z nedeljske slavnosti v Dutovljah odnesli že enkrat spoznanje, da je naše ljudstvo dobro, prijazno, pokorno napram vsaki opravičeni odredbi — če se postopa ž njim pravično in dobrohotno. Saj tudi gospodje morajo vedeti, da se še črv na cesti zvije, če si stopil nanj. Gospod dr. Gugiielmo pod prefekt v Postojni je odšel od tam na svoje novo službeno mesto v Rocca San Ca-sciano. «Piccolo» 'slavi njegovo ablagonosno delovanje na svojih poljih uprave v tem kratkem času, ko je služboval v Postojni.* Prebivalstvo da iskreno obžaluje njegov odhod. Mi pa vemo, da prebivalstvo Krasa nima njegovega prejšnjega poslovanja v Sežani nič kaj v hvaležnem spominu. Kolikor mi poznamo mnenje prebivalstva postojnskega političnega okraja, ne bo tudi tam mnogo drugače. Vzrok' tej premestitvi nam seveda ni znan. Dvoje pa kar osuplja. Pogosto premeščanje tega . je, Kar ost_r_,__ _ „„____ t besedo priznanja na račun Slovencev? Ali ne gospoda — saj naglaša tudi «Piccolo*. da je bi bila to sijajna prilika, da se napravi dober bil le malo časa v Postojni — in pa ugoto-korak proti od «Piccola» toliko opevanemu | vilev v istem listu, da je g. dr. Guglielmo iz-zbližanju obeh plemen s tem, da se pokaže nenada zapustil Postojno. Za Cavallijem —. italijanskemu občinstvu, da slovenske «bar- prežalostnega spomina — je prišel v Postojno bari* znajo tudi, kaj je omika srca in dnba? " " ' — Ker smo ravno pri teh listinah, naj omenimo nekaj, kar ne spada k gornjim vrstam, kar pa je na vsak način za nas zanimivo: Kakor tudi «Piccolo» poroča, je med omenjenimi listinami tudi cela vrsta «befehlov», ki odrejajo vse razne ceremonije, katere so se imele vršiti leta 1882 ob prihodu cesarja. Tako je Guglielmo. Ali se smemo nadejati, da pride sedaj — kaj boljšega?! Deset miliic;oi vojnih pohabljencev Predhodno poročilo, ki ga je predložil mednarodni delovni urad v Ženevi zbranim strokovnjakom, ki se ima baviti z nameščanjem tam tudi ukaz, kako se imajo postaviti čete vojnih pohabljencev, vsebuje sledeče podatke o priliki, ko se bo cesar mudil v prosti luki, j o vojnih pohabljencih s pravico do penzije y in tam je določba, da mora stati oddelek vo-j različnih deželah: Nemčija 1,537.000, Avstrija jakov na mestu «genannt Klutsch* (ki se 164.000, Zedinjene države 157.000, Francija imenuje Klutsch — ključ). To mesto je bilo; 1,500.000, Velika Britanija 117.000, Itali|a nekje pri starem ribjem trgu. Torej že leta \ 800.000, Poljska 320.000, Romunska 100.000, 1882. so bile za kraje v sredini mesta sloven- Jugoslavija 164.000, Rusija 775.000, Čehoslo-ske označbe v tako živi rabi, da se jih je.vo- j vaška 236.000, Belgija 250.000, Kanada jaško oblastvo posluževalo ob tako važni pri- J 45.000, Finska 10.000, Nova Zelandija 20.000, liki, da s tem gotovo označi dotični kraj. i Skupno število vojnih pohabljencev znaša torej 7,124.000. V tem seznamu pa ni Še uradnih podatkov o številu vojnih žrtev v. Turčiji^ Bolgarski, baltiških državah, v Portugalski, Madžarskj in Japonski, Računati se more torej, da iznaša Število vojnih pohabljencev ki-bili 10 miljonov. Če računamo Se miljone padlih, vsled voznih muk umrlih in bedo drugih miljonov, ki so vsled vojne izgubili svoje hranitelje, potem miljarde in miljarde Škode na materialnem imetju, opustošenja naprav kulturnega snovanja, in slednjič še dejstvo, da iz zapuščine vojne grozi stalno nevarnost za mir in nevarnost novih vojn: potem nam Je šele z vso grozoto pred očmi, kako strašen zločin so zgrešili tisti, ki so s svojim nacionalističnim besnilom in imperialistično požre-Šnosljo izzvali to svetovno klanje! In kar je najžalastnejše: da se ti zločinci, kolikor jih ni Še o^šlo v večnost, niso poskrili pred človeštvom izmučenim in potlačenim po njihovi krivdi, marveč silijo — zlasti v zadnjih časih v Nemčiji — zopet v svet kričaje, da so se borili za «sveto® in «pravično stvar» ter da morejo le oni, in edino oni, dvigniti zopet človeštvo iz sedanjega gorja! No, naša nada je, da dobri genij čuva nad človeštvom ter da ga obvaruje nove in morda še veliko hujše nesreče! VAŽNO ZA DELNIČARJE JADRANSKE BANKE Danes, 4. avgusta, poteče rok za opcijo »orvih delnic «Baiica Adriatica - Trieste». Delničarji, ki ne mislijo optirati, bodo* lahko predložili svoje delnice do 31. avgusta t. 1. v svrho izmenjave z delnicami »Jadranska banka - Belgrad». Vse drugačne tozadevne vesti v jugcslo-venskih listih, posnete tudi v «Edinosti», so netočne. Natečaj za 80 brezplačnih mest v pazin-skem konviktu. Razpisan je natečaj za 80 brezplačnih mest v istrskem konviktu v Pazinu, določenih za uboge in pridne gojence Julijske Krajine, ki se nameravajo posvetiti srednješolskemu študiju. Prošnje je treba nasloviti na predsednika kurato-rija pazinskega konvikta do 15. avg-usia ter priložiti: a) krstni list, b) zadnje Šolsko izpričevalo, iz katerega je ravidno, da je prosilec dovršil IV. razred ljudske šole, c) izpričevalo italijanskega državljanstva, dj zdravniško izpričevalo, izpričevalo o cepljenju koz ter da prosilec ne trpi na očesnem vnetju, e) ubožni list, potrjen od davčnega urada. Izpričevala navedena pod d) in e) ne smeje biti starejša kakor 3 mesece. Brezplačna mesta se oddajo za dobo enega leta; na novo se lahko oddajo vsako leto do 31. julija. Gojenci, ki bi se z nemarnost jo in slafbim napredkom v šoli ali slabim vedenjem izkazali nevredne, se lahko tudi med letom izključijo od vživanja prostega mesta. Prosilec, ki mu» bo podeljeno prosto mesto, bo imel pravico do hrane, stanovanja in nadziranja v konviktu do konca šolskega leta, ko bodo gojenci poslani k starišem. Vsi gojenci morajo prinesti s seboj po pravilih določene osebne potrebščine. Ob vstopu gojenca v konvikt bodo morali stariši ali njihovi namestniki položiti stroškom primerno' svoto. Nalezljive bofcczni ▼ Trstu, V tednu od 21, do 28. pr. m. so bili v Trstu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 2, škrlatica 27, trebušni legar 5, paratifus 2, ošpice 20, osep-nice 2, vnetje možgan 4. Umrle so 4 osebe na škrlatici, na trebušnem legarju ena. Društven« vMti Posojilnica in hranilnica t Pomjanu, sedaj v Šmarju, naznanja, da se ne bo vršil občni zbor v nedeljo, kakor je bilo pomotoma objavljeno, ampak v četrtek 9. t. m. S. D. A. opozarja vse one ljubitelje sporta, kateri bi imeli na razpolago avtomobil ali pa motorno kolo, da b! prišli v nedeljo k 50-kilometerskf dirki v Razdrto, da bi služili v eventuelno kontrolo ali pa za prevoz v slučaju nesreče. Istotako naj se oglasijo vsi oni kolesarji, ki se aktivno ne udeležijo dirke. Posnemajmo velikodušne podpiratelje tujerodne športne mladine, ki stavljajo ob vsaki priliki prostovoljno svoje avtomobile itd. na razpolago. Naj mari mi zaostajali? Vsakdor je dolžan podpirati odbor «Adrije», kateremu je namen navdušiti našo mladino za zdrav in koristen sport. — Odbor. S- D. A, opozarja vse dirkače, da morajo biti točne ob 13 uri na startu, ker bo odhod dan točno ob določeni uri. Vpisovanja so se zaključila včeraj z zadovoljivim številom dirkačev. Izjemoma bo odbor vpisoval tudi v nedeljo da pol ure pred odhc<2om. Zmagalce iz prejšnjh dirk oz. tekem naprošamo tem potom, da pridejo *v nedeljo zanesljivo v Razdrto, ker se bodo razdelila vsa darila. (Dirka v Ajdovščini, Bazovici in Prošeku). Istotako se bodo po dirki razdelila darila izvojevana v dirki na Razdrtem. — Odbor. Javna knjižnica šentjakobske »Čitalnice* posluje redno vsako nedeljo od 10.—11. ure predpoldne v navadnih prostorih (stara policiju}. CIan je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro in odškodnina za rabo knjdh 1 liro me- doljubi, ki imajo doma knjige« flci jih ne rabijo, so vljudno naprošeni, dal jih blagohotno poklonijo knjižnici. Iz tržaSkega iivlleitla Dre drzni tatinski podjetji. - Bo£at plen. Tržaški zlikovci so dobili nepričakovanega zaveznika — vročino. Veliko število mestne gospode se je podalo v razna letovišča, da tam udobno preživlja vroče poletne dneve. Njihova stanovania so ostala po veČini brez nadzorstva. Ta otcolščina pa ni tržaškim vlomilcem neznana. Dobro vedo, da je ta Čas najugodnejši za njihova nepoštena podjetja. Uspeh, ki so ga imeli v zadnjih dveh dneh priča, da se niso motili. — Trgovec Pavel Rocćo, stanujoč v ulici Par ini Št. 8, se nahaja s svojo družino na letovišču. Zato so tatovi upravičeno sklepali, da jih ne bo _ nihče motil, če v njihovi odsotnosti ^obiščejo» njegovo stanovanje. S pomočjo ponarejenih ključev so nenadlegovano odprli glavna vrata, se splazili v notranjost stanovanja ter se z vso vnemo lotili «dela». Vlomili so razne predale, odprli šiloma omare ter začeli zbirati vise, kar se jim je zdelo vredno odnesti. V svoje vreče so si naložili raznovrstno srebrno posodo, perilo, obleko in druge stvari. Ko so bili s tem poslom gotovi, ao se lotili drugega, težjega dela. V kotu je stala bla-gajna, na katero so «delavci® obrnili svojo pozornost. Položili so jo na tla, jo prevrtali na eni strani na treh mestih ter nato s pomočjo posebnih škaiij izrezali običajno tri-oglato odprtino, skozi katero so prišli z rokami do zaklada, ki je bil zaprt v blagajni: 200 avstrijskih kron v srebru, dve hranilni knjižici, glaseči se na skupni znesek 50.000 L, dve zlati verižici in razne druge zlatenine. Ko so tudi te predmete stlačili v svoje tatinske malhe, so se zlikovci previdno odstranili. Prej pa so Še skrbno zaklenili vrata stanovanja za seboj. Trgovca Rocco, ki je predvčerajšnjim prišel po opravkih domov, je doletelo neprijetno presenečenje, ko je odkril tatvino. Potem, ko je napravil površen inventar, se je podal na kvesturo ter tam naznanil tatvino. Nato se je podal še v banke, kjer je imel naložen denar ter odredil, naj se ne izplačajo vloge, za katere so se glasile ukradene hranilne knjižice. — Eden, ki si tudi gotovo ni pričakoval, da bodo tatovi obiskali njegovo stanovanje, je trgovec David Finzi, stanujoč v ulici Lazza-retto vecchio št. 50. Predno je pred kratkim odšel s svojo družino na letovišče, je skrbno zaklenil vrata stanovanja. To pa ni posebno motilo zlikovcev. S pomočjo ponarejenih ključev so se nemoteno splazili v stanovanje ter /začeli zbirati, kar so namenili odnesti. Pobrali so veliko množino perila, oblek in srebrne posode, ki je bila skrbno spravljena po raznih omarah. Nato so se spravili na blagajno, katero so «operirali» z znano spretnostjo tržaških vlomilcev. Plen, ki so ga izvlekli iz vlomljene blagajne, je bogato poplačal trud svedrovcev. Polastili so se za 50.000 lir vrednosti v bankovcih in raznih dragocenostih. Po končanem «delu» so vlomilci nemoteno odšli, odkoder so prišli. Tatvino je odkrila vratarica hiše, kjer stanuje Finzi. Obvestila ga je o dogodku. Finzi je nemudoma prihitel v naše mesto in ko je ugotovil škodo, ki so mu jo napravili nepoklicani obiskovalci, se je podal na policijski komisariat v ulici Saniti ter naznanil dogodek tamošnjim policijskim oblastvom. Policijski agenti, ki so se podali na lice mesta, so zaplenili veliko množino raznega vlomilskega orodja, ki so ga tatovi tam pustili. Tatvina je pokrita z zavarovalnino. Dre nesreči pri đeln. V čistilnici petroleja se je včeraj popoldne ponesrečil delavec Ivan Safcian, star 37 let, stanujoč v Škedirju št. 1171. Vzvod nekega stroja ga je sunil z vso močjo v hrbet ter mu zlomil dve hrbtni vretenci. Ponesrečenca sto prepeljali v mestno bolnišnico. Okreval bo v 3 tednih. — Pri gradbi novega svetilnika na Greti se je včeraj popoldne delavec Ivan Mettaol, star 40 let, pri kopanj^ udaril s krampom po Levi nogi Metuol se je zatekel v mestno bolnišnico, kjer so mu obrezali par centimetrov široko rano, ozdravljivo* v 2 tednih. Fo&ktzšen samomor. Sinoči si je neki finančni stražnik, med tem ko je vršil službo i-a pomolu Sanita, iz neznanih vzrokov pognal s službeno puško kroglo v prsa, v smeri proti srciu. Ranjenca so z avtomobilom rešilne postaje v smrtnonevaarnem staajti prepeljali v mestno bolnišnico. galcem je določena diploma'in pa sijajna nagrada. Nihče naj torej ne zamudi prilike. V nedeljo vsi v vas pod sivi Nanos! — Odbor. * Veselica t Vodica*. Dne 5. avgusta pn-f-ije v Vodicah (Istra), v prostorih gosp. Hrva t ina veliko veselico. Na sporedu, ki se začne izvajati točno ob 3. popoldne, so pevske točke, šaloigra «Rodoljub iz Amerike* in ples s^ sodelovanjem društvenega tamburaškega zbora. Čisti dobiček je namenjen le v dobrodelne svrhe. Razen tega je veselica v tako velikem obsegu za tamkajšnje prebivalstvo — redkost, vsled česar z gotovostjo pričakujemo, da ne bo nihče zamudil redke prilike. Odbor. Iz Stomaža nad Raša. Društvo «Višava« priredi v nedeljo, 5. avgusta oib 2 in pol popoldne veselico s - plesom na odprtem prostoru g. Lipam je. Igrali bodo Krekovo «Pravica se je izkazala«, burko v dveh dejanjih s petjem. — To je prva prireditev, ki se bo vršila v Stomažu, zato pričakujejo prireditelji mnegobrojen obisk ne le iz bližnjih, ampak tudi bolj oddaljenih krajev. — Kdor se hoče res iz srca nasmejati ter pozabiti vsaf nekoliko na gorje, naj pride gotovo v nedeljo v Stomaž, kjer bodo gostje z vsem preskrbljeni. V slučaj« slabega vremena 6e vrši veselica 14 dni pozneje. 1 V Dutovljah se vtši dne 5. avgusta svečano odkritje spomenika karabin^erskemu brigadirju Pichiju, ki je bil umorjen od roparske tolpe v Skopem dne 10. avgusta 1921. Pokojnik je bil zelo priljubljen med kraškim ljudstvom, katero je z globokim obžalovanjem sprejelo vest o njegovi tragični smrti. Iz hvaležnosti in priznanja je kraško prebivalstvo postavilo pokojniku spomenik v Dutcvijah, kateri se bo ta dan, v navzočnosti vojaških in političnih oblastev slovesno odkril s cerkvenim obredom, ki začne oi> 10. uri in pol. Med Opčinami in Dutovljami bode avto-mobilna zveza. Borzna oorofila. Valiti na tržaškem trgu. Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 ^ 23.45 brz. Trst, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o, • Ne vozi ob nedeljah. ŠIRITE ..EDINOST" Vesti * Goriškega Prostovoljno gasil, društvo t Razdrtem opozarja tem potom vnovič širše občinstvo na vrtno veselico, ki se vrši v nedeljo 5. t. m. Društvo bo na ta način praznovalo svojo 25-letnico. Na sporeda je igra, srečolov, ples in druga zabava. Da dobi slavnost res praznično lice, je bratsko društvo iz Trsta (SĐA) organiziralo 50-kilometersko kolesarsko dirko iz Razdrtega po že naznačeni progi. — Stari ^baUncarji bodo pokazali vso svojo mojstrstvo sečno. Opozarjajo se vsi člani, da se strogo v tej panogi sporta. (Ce Se kdo tega ne ve, drže pravil. Sprejemajo se darovi knjig. Ro- spada batincanje istotako k sportu). Zma- DAROVI Za svetoivansko podružnico »Šolskega društva so darovali: g. Venturini Fran L 4.30, ga. Ivanka Trebeč L 2 in g. Udovič Fran, starejši L 1; skupno L 7.30. V veseli družbi vipavskih planincev in pla-nink na Lozicah je nabral g. Janko 2vanut, dijak , L 10 za «Solsko društvo*. Neimenovana za Sonjo Rab na Dunaju L 5. — Ta poslednji dar hrani uprava. Srčna hvala! Proseška mladina je izročila «Šolskemu društvu« L 5 kot preostanek svote nabrane za pogreb pok. Karola Pertot. V mali skupini pri veselici v Klancu dne 29. p. m. se je nabralo L 25 z a«šolsko društvo*. Družina Rupel iz Prošeka daruje L 50 «Š. društvu*. Vsem. cenjenim darovalcem srčna bvalaf RADEIN MINERALNA VODA SLOVEČIH NARAVNIH VRELCEV Zdravilni vrelec Kraljevi vrelec Vrelec Gizela priporočljiva kot dijetična pijača in priporočana od vseh zdravnikov vsled njenih izbornih lastnosti. Razkraja in nevtralizira kisline, učinkuje proti boleznim na mehurju, obi-stih. želodcu. Odstranjuje revmatizem, katar in sečne bolezni. Zdravilo proti žabici in kamnom v mehurju. Glavna zaloga: ERGA» Kemično-tehnični zavod Trst — Via Pler Lulgi da Palestrina št. 2 — Trst | Izvršuje vsa tisKarsRa dela tečno in solidno [ i M Msm se šalijo v uliti Sv. Frančiška Bega i 20 | sssro L PODLISTEK ANNIE VTVANTI: KIRKA Roman Marije Tarnovske. - Poslovenila G. B. (11) A pri mi&li na mrtveca, kakršen je seda& lem se ga bala. In zdelo se mi je čudno bati te malega Petra! • • * Ko 6mo prekoračil rusko mejo, me je navdajala nova misel z nepopisno radostjo — misel na mojega sina se mi je utisnila v možgane! Ko bi zopet zrla mojega sina! Gotovo bodo vsi sorodniki zbrani v hiši Tarnovskega, zato tudi moj sin Tjoka. In prikazen živega otroka je pregnala iz spomina tragičnega, mrtvega dečka. Čimbolj se je vlak približeval mesto Kijev, tembolj mrzlično je rasti o v meni zadovoljstvo. Jutri naj bi bil pogreb Petra-., a nocoj bi rada držala v mojih rokah Tjoko! Vasilij me je gledal z ljutim očesom. «2e lep čas te opazujem,» je rekel; «ti se smeje š, sme ješ talfo spričo smrti? Ah. dozdevaš se mi vampir« Tedčj sem jokala; jokala sem zato, ker ni mislit Vasilij na Tjoko, Toda na dnu mojega srca je še šumelo veselje kakor kak studen-Čekv Tako sem vstopila, ihteč od veselja, v žalno hišo Tarnovskih; stekla sem v tiho sobo — v usodno sobo, kjer se je usmrtil Peter — in v katero so položiK zibko mojega otroka, medtem ko so drugi kleče molili v temni mrtvaški sobi, sem stekla v solnčni vrt, stiska je v naročju svoje dete; skrivala sem se ž njim, smejala sem se, poljubljajoč one velike oči in mala cvetoča usteca... IX. - Toda Smrt je vstopila v moje Življenje. Mali Peter ji je pokazal pot, ji je odprl vrata... In od tistega dne ni več zapustila črna obiskovalka mojega praga. Smrt, prežeč na pragu, grozna in tiha, je vsakotoliko stegnila roko in je zgrabila katerega mojih... Največkrat je z naglo kretnjo — kratko boleznijo ali s strelom iz samokresa — zrušila in vrgla v temo one, ki sem jih ljubila. Toda zaaae, mame je smela smrt bolj počasne in veličastnejšo kretnjo. Zame je pripravila drugačen konec. Im leta sem hitim, kako leze po meni počasi, zalezujoč me rti shn v roki ima vozel kač, od katerih vsaka me bo ugriznila. Glejf glej, kačo bolezni, ki leze zvijačno t me, da se skrije v moje nedrije. V sladkem stanju drugega porodnega časa, ko je vsa moja kri prijetno mleko in neskončna sladkost, glej kačo, ki me ugrizne! — in moje prsi se zastrupljajo in hujšajo. Okužen je se mi vije po žilah, prodre v notranjost materinstva, jo razdrapa, jo raztrga, in moje trpljenje se izliva v kri«. Ah, lahko je ženi biti vesela, mehka, dobra, ko blešči v njenem zdravem, cvetočem telesu vedra duša. Lahko je biti velikodušna, ko ni treba misliti na šibkost telesa. A ko nosi v sebi trepetajočo, trdovratno, neozdravljivo bolest, vtis njeno v globočino bitja kakor konica razbeljenega železa, oh! kako peha to dušo t Icrntost, v zločin, v blaznost! Blaznost! Tiho! Glej drago kačo, ki se izmuzne izza suhih nohtov sestre Smrti in mi priteče nasproti. Je kačica, pisana in vesela: glavo ima majhno in bistro; ima Tfl""" ime, ki ne straši: «£ivčna bolezen*Nič ni. Čemu se je bati? Skrila sem si glavo med roke — pokrila si obraz, ušesa — joj mene! bister, majhen gadiČ mi je zdrknil v možgane. Glej, ugnezdil se je v zvitku, v obroču, zasuka se, zaokroži-.. Pa kaj je to? Kačica se podaljšuje, se napi-kajs, so Napolnila mi jo lobanjo... Poslala je straftna masa« ogromna-, ia neprestano se rnJaljiojt, mste. so nopikafe. al to živčna bolezen, blaznost jcL Krožim po svetu in nosim s seboj v svoji glavi ono titansko kačo, ki raste in se veča danzadnem, — Prišla bo ura, ko bo počila šibka stena mojega čela, in z grozo bo gledal svet strašno pošast, ki sem jo nosila v sebi. Pa kaj vidim? Smrt se mi smehlja in mi ponuja poslednjo jeguljo, ki leži nepremične in krotko v roki. Je čudna, svetlikajoča — truplo je stekleno. Iu jezik ji je jeklena igla. Tresoča se raztegnem roko... A glej: tudi ta kača me ujeda. Grize mi belo meso roke... Moje roke, moje rame so vse prebodene, vse luknjaste, kamor me je grizla mala dvoživka. Glej! iz njih mi brizga v žile kokosov liker in mlečni sok maka: Iz male rane priteče počasi kaplja krvi, stresem s prstom neznatno oteklino in drgnem prav narahlo. Strup se razlije, se razširi... Pa kaj se zgodi? S pikom te živalice, čarovnice, vse utihne, vse se pomiri... Izgine vsaka muka, ki je v meni. Po mojih žilah teče balzamičnf strup in me nasiča s prodirajočo sladkostjo. Nič- več mi ne razjeda Čreva žareče železo. Otekla pošast norosti se v mojih možganih krči, zmanjšuje, se razteza... V moji glavi j« zrak, svetloba, praznina in lahkota... Čutim se prerojeno, novo, spomladansko, zamaknjeno! — hodim po oblakih... sem lahka... navdahnjena^, vzvišena... Lajam z glavo ob zvezde... No torej, je li to skrivnost sreče? To? Mali vbrizgljaj kokaine?... In toraj, vedno, ko Is hočem... stegnem le roko, in raj je moj? Tedaj me ovije blodna in nasladna zaspanost, nežno in lahko, kakor vata iz zraku. Čutim, kako mi padajo trepalnice na moje skrčene zenice, kakor temen zastor iz črnega žameta. ...Nežne kaplje pota se zbirajo na mojem čelu... Utrip mi je kratek in nagel kakor trepet peruti... čutim počasno gomazenje v udih, lahno tresljanje v ušesih... In sladko, sladko zazibanje v blaženo spanje.. — Pomoč! Pomoč! Pomoč! Zbudim se in umiram zbog tisočero mučilnih smrti! vse kače so se zbudile v meni, vse so ognjene, žareče pošasti. Tisoč bucik mi zbada oči, tisoč kataraktov mi bobni v ušesih; nastopajoča mrzlica me zvija, narašča do neznosnosti in raste in raste!... Pomagajte! Pomagajte! Pomagajte! Moje roke, raz katere je kapal mrzel znoj, so našle stekleničko, v kateri je spala steklena kačica E o žabe... Našle so majhno, dolgovratno ste-leniČico, v kateri se je spremenila kristalna tekočina v droben, belkast prah... Naglo prižgem svečo, in na valujočem se plamenu se« grejem stekleničico s strupom... Ulej, ostra tata jegulje so pila... njeno ste« -kleno telo se je napolnilo s čisto tekočino * Razgalila sem roke... Ali, kače, ki mi razparate srce, čreva, možgane! Glej, glej, glej! Spite, spite, spitef