f 1 m QlSSm jBEs. ilMERi$Kii Domovih '/wfl/l' ERI fe/l' Ul—HO/1/1P AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JUNE 4, 1947 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER LETO XLIX—VOL. tt.it DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE jjjgj —iIoW, hening0i b (Došle preko Trite) OTVORITEV DEL NA PRO- dino na progo kot pa lansko le- 'z“etC"pila Komliila zahteva Gl ŠAMAC-SARAJEVO. — Ker vam želim podati čim toč-nejžo sliko razmer v Jugoslaviji, ne morem miimo prisilnega dela na železniški progi v Bosni, čeprav sem o tem že pisal, Toda o tem neprestano piše vse režimsko časopisje in ljudi na to vsak dan spominja. In siljeni poslati svoje otroke v telesno in duševno nevarnost, na malokatero stvar toliko mislijo kot na to “mladinsko” progo. Radi tega se tudi jaz znova povračam na ta predmet. S 1. aprilom so uradno odprli nova dela. Pri otvoritvi je govoril tajnik komunistične partije za Jugoslavijo in velik zaupnik Titov Črnogorec Dji-las. Komunisti sploh radi govore. Vsak se smatra za malega Lenina in Stalina, kadar govori na raznih mitingih. Vsi ob vsaki priliki in nepriliki razlagajo komunistične nauke. Tako “PROSTOVOLJNOST.” — Pisal sem vam že, koliko staršev je bridko jokalo, ko so videli od hajati zlasti svoje hčere v nevarnosti, ki jih čakajo. Izkušnje iz lanskega leta so naznanja Marshall To je odgovor Amerike komunistični vladi na Ogrskem Washington. — Državni taj- hoieiM oWa,i landa, se je razlila čez svoje bregove in je narasla za 2 čevlja nad normalo. Ljudje so se | morali umakniti iz 22 hiš. Prišla je obrežna straža iz Fair- Ako ne bomo pripravljeni, nas bo zagrnil val komunizma Washington. — Posebna pre- mnoge naravnost prestrašile, j n'k Msrshall je ukazal, da se port, 0., ki je ljudi odpeljala iskovalna komisija, obstoječa iz .-----.... To “prostovoljnost” opiše [f °j ustavi neporabljen kredit na višja mesta. , I 9 najbolj prominentnih mož, ki slovenski starši, ki so bili pri- dejstvo, da so šli kmetje iz Blok! J,gr8kl: kjer je Ruaiia izailila Vodovje reke se je razlilo po jih je izbral predsdenik Truman, in Cerknice prosit, naj se ven-1 k?mun,at'l dan za Willoughby. Ponekod je voda Komisija uvideva potrebo, da ma tako manjka delavcev in bo • njem popret demokrat- zdaj do 10 čevljev globoka, mora Amerika vsako leto izuriti ostalo zemlja neobdelana. Mno-j , , * . .... I Werai popoldne je pa že za- v orožju do 950,000 fantov, ako gokje so namreč pri hišah sa-l ,‘Was''0/l pa državni taj-j čela počasi vpadati. V mnoge se hočemo vzdržati na površju me ženske z otroci. Sedaj 801 n,k.lya^V> da M popo'en uspeh poletne hiše je vdrla voda in tem negotovem svetu. pobrali še malo večje otirokej stavliVrn/h,- IJ1’ ki Je bila se- odnesla pohištvo. Ako ne bo no- Komisija pravi, da smo nekaj s« oo-oHo „„ i___________■ stav|jena brez primesi komtini- vih nalivov, se bodo liudio 1 ' da gredo garat za komunizem v Bosno. Ali naj se ljudje na Slovenskem ubijejo radi režima? Pa vse prošnje niso nif pomagale. Partizanstvo pa bo naprej oznanjalo ‘“prostovoljnost” tega dela. .................. 35,000 MLADIH FANTOV je'tudi vladni zastopnik ob"oL IN,.?BRLET je zašelo po po-voritvi teh del. ročihh listov z delom. Kasneje, NAVAL? - Pred otvoritvi- k° 38 del° razvije’ iih mSslijo jo piše “Lj. pr.,” da je bil tak Vpre{l še vec' naval mladine, da so morali POKVARITI H’OCEJO flunkcijonarji mnoge odkloni- MLADINO ZA VSAKO CE- ........................................ ti. Iz Ljubljane imam prav to- NO. — Iz pisma ljubljanskega1 armada okupirano, da se je od-čna poročila, da se nasprotno akademika, ki je tudi moral povedal premier Ferenc Nagy, komunistični funkcijonarji pri- podpisati, da gre na “prosto-J ki je bil odločen antikomunist, tožujejo, da upada navdušenje voljno” delo v Bosno, vidim, da, Z njim so morali odstopiti tudi stov. Glede Italije je Marshall izjavil: “Mi bomo nadaljevali s pomočjo italijanskemu narodu, ki je pokazal iskreno voljo in zaupanje v demokracijo s tem, da je odločen dati svobodščine in človečanske pravice vsakemu.” Marshall ni povedal, v čem bo dana pomoč Italiji, je pa rekel, da je več načinov, po katerih ameriška vlada lahko pomaga Italiji v njenih težkočah. Rusija je zadnji teden prisilila na Ogrskem, ki jo ima ruska vih nalivov, se bodo ljudje lah- i let, od 4 do 10, še lahko varni ko kmalu povrnili v svoja do- pod našo atomsko bombo, in do- mov j a. kler imamo še na razpolago naše trenirane vojne veterane. To Predlog za manjše davke;da akB se ne priprav«nu vnaprej, io hit mislan v Roln bomo P081*11 plen drugih nar°- .v pOMdll V DrlO dov, ki samo čakajo, kdaj nas hišo k predsedniku bodo napadli- Totalitarizem bo Washington. _ Obe zbornici r“If„Svoj f™ p!ašč. prfeko kongresa sfe končno odobrili °3“ f, , “ °gr°Žal tudl predlog, da se zniža davkopla-1 na_° e3e°' ( ... ------------- —j------— čevalcem dohodninski davek ^ Ta d°kument je podpisalo je včeraj nagiašal v zbornici, za 34,000,000,000 na leto ter 'VSeh 9 članov komisije’ kateri je predlog poslali v Belo hišo, da' "deloval dr KaCl T Compton, n i, „*** ral, potem ga morata odobriti! k 3 ' Molotov je baje v Belgradu, da izpelje balkansko federacijo Belgrad. — Tukaj se širijo govorice, ki pa niso še potrjene, da se bo kmalu uresničila balkanska federacija, v kateri bi bili tudi Albanija in Makedonija pod jugoslovansko oblastjo. Druge vesti zatrjujejo, da je ruski zunanji minister Molotov že v Belgradu in da je na potu Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Obisk starega znanca— V pondeljek nas je obiskal Louis Meden (Tonkov Lojze iz Bezuljaka). V Clevelandu ga ni bilo že $4 let. S svojo ženo Lillian, hčerko Alberto Marie in njeno prijateljico so se pripeljali iz Lafayette, Colorado, tje bolgarski premier Dimitrov, in se ustavili za par ur v Cleve- Uradno osobje teh vesti sicer ne potrjuje, pa jih tudi ne zanika. Fakt pa je, da je dospel v Belgrad krasen železniški voz in da so bile straže pred poslopjem ruskega poslaništva ojačene. O nameravani balkanski federaciji se že dolgo govori, o------------------- Vandenberg pravi, da bi • morala poseči Zveza narodov v akcijo na Ogrskem Washington. — Senator Vandenberg, načelnik senatnega odseka za tujezemske zadeve, da bi morala Zveza narodov poseči v Ogrsko, kjer so se komunisti nasilno polastili vlade. To, da' je bil odstavljen premier Nagy, ki je bil pravilno izvoljen od narodove večine in na- gfo i mladine za taka prisilna dela so partizani poslali v Bosno tu- “ ‘i.................. kš m* t » 6 7 e__________._____e \»»«l i i »-«■ 8 9 to n ii i) 14 i) 16 17 18 19 10 u it i) 14 15 16 17 18 19 jo • NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; ta Cleveland In Kanado no poiti ta eno leto »3.00. Za Ameriko pol leta M.OO; ta Cleveland ln Kanado po poiti pol leta KSO. Za Ameriko (elit leta KM; ea Cleveland In Kanado po poiti ietrt leta »3.7». Za Olveeland In okolico po ratnataldh; celo leto «M. pol leta KOO, ietrt lata KM. Poeemeena itevllka etana i centov. SUBSUMPTION RATES: United State« «7.00 per year; Cleveland and Canada by mall MM p«r year. U. a MM for « months. Cleveland and Canada by mail MM far « months. U a KM for 3 months Cleveland and Canada by mall «3.79 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier «7M per year. «4M for « months, «3M for I months. Single copies 5 cent« each.____________ ljani v protikomunistični in prozavezniški vladi, oklicani v začetku maja 1945. Če je kdo za zaveznike in če je protikomunistom je po Titovi veri zločinec! Prav gotovo Anglež tega ne verjame, pa bi vendar radi svojega miru in da ustreže Stalinovemu ljubljencu Titu, izročil nedolžne ljudi v mučenje in smrt. Taka je morala moderne civilizacije — brez Bega. In na Angleškem so sedaj na vladi — socialisti... Kot je težko razumeti krutosti komunistov, tako je težko razumeti to angleško brutalnost. Pa se vprašujemo, ali so morda jugoslovanski partizani s strašnim pokoljem svojih nasprotnikov dosegli notranji mir ali vsaj košček tistega raja na zemlji, ki ga je slikala vsa marksistična propaganda skoro sto let? Vsa poročila govore, da se partizani ne morejo umiriti. Gelo grobove domobrancev in drugih protikomunistov prekopavajo in mrliče vlačijo drugam, da se ne bi več vedelo zanje. Kot skuša vsak morilec zabrisati sledove svojega tjejanja, tako bi partizanstvo rado zabrisalo sledove svojih nerazumpivih krutosti. Zanimivo je, da je partizanski tisk zamolčal vse Entered u lecond-clees metier January 8th I8M, at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1873.______________________________ »83 No. 109 Wed., June 4, 1947 Pravljica o človečanstvu Kdo ni bral in slišal neštetokrat o človečanstvu? Človeštvo naj bi postalo dobro. Vsak naj bi bil vljuden in lju-beznjiv do vseh, vsak pravičen in pošten kot zlata vaga. Vse dobre lastnosti človeške narave naj bi prišle do polne veljave. In kako naj bi postal človek tako človečanski? Framasonstvo je pridigovalo o dobri naravi človekovi, ki da ji je treba dati prostega zaleta, svobodomisleci vseh vrst so sanjali o človekovi odrešitvi izpod jarma božjih zapovedi, naprednjaštvo je oznanjalo, da z napredkom samim zasije zlata doba brez križev in težav, in socialisti so z judovskim nemškim pesnikom Heinejem ponavljali, da hočejo sladkorček na zemlji, nebesa pa da prepuščajo angelom in vrabcem ... Sanje človeštva, sanje, ki so jih sanjali ljudje vseh dob, ki pa povedo le eno, kako človeštvo hrepeni po svobodi in sreči, za katero je ustvarjeno, ki pa je za trajno na zemlji ne najde. Kljub vsem sanjam o takem človečanstvu ostaja zemlja dolina solz. Bridka resnica je in ostane, da človeštvo brez Boga ne samo ne postaja boljše, ampak dostikrat zaide v divjaštvo in krutost, ki si ju navaden človek komaj predstavlja. Tudi naša prosvitljena in napredna doba ne dela izjeme. Na to usodno resnico smo se spomnili ob žalostni drugi obletnici, odkar so Angleži izročili titovcem na Koroškem čez 11,100 slovenskih fantov in mož slovenskega domobran- stva in zraven nekaj stotin civilistov, moških in ženskih. _ ... _Nekaj d|i potem, v začetku junija 1945, so začeli titovci ubi-^ f Me(d strašnim mučf ES#-- • — • jvr-vT.1* -—(S njem, ki se da primerjati ga tudi presega, so okolje domobrancev in molči tudi sedaj, ko izkopavajo mr-iče in mečejo njih kosti neznano kam. O drugih svojih dejanjih vpijejo na vsa usta, o teh molče in tako svetu najglasneje pričajo, kako čutijo, da so res zločinci. Prepad kliče prepad, pravi pregovor. En zločin rodi drugega. Partizanski zločini res še niso končani. Po dveh letih še niso nehali iskati novih in novih nasprotnikov sedanjega režima. Njih “ljudska” sodišča obsojajo naprej in naprej na smrt, na ječo, na prisilno delo. Zapori so natlačeni, koncentracijska taborišča s sužnji, kt jih gonijo na prisilno delo, se množe. Partizanski listi neprestano ponavljajo pesem o nevarnosti reakcije, o budnosti in čuječnosti, ki* mora biti glavna čednost režimskega hlapca. Tajna policija in njeni špijoni so vedno na delu. Jugoslavija-je dežela, ki ne neha govoriti o sovraštvu, o obešanjih in ustrelitvah. Režim gleda v ljudstvu, namreč v resničnem ljudstvu, svojega vednega svražnika, ki ga je treba držati v strahu. Vse to sovraštvo spremlja — laž. Kaj more biti v Titovim' večja laž kot laž o “ljudski” vladi! Če je res ljudska vlada, zakaj se boje tega ljudstva? Kdaj se je kdo še sam sebe bal? Če je ljudstvo z njimi, zakaj morajo to ljudstvo držati v strahu oznovci in špijoni? Kako bi moglo samo par reakcijonarjev vreči vlado, ki bi bila zasidrana v ljudstvu? Odkar svet stoji, je vselej veliko število žandarjev in policajev, veliko sodišč in ječ pomenilo, da je veliko, narobe. Vlada, ki se drži s terorjem in bajoneti, je vedno protiljud-ska vlada. V Jugoslaviji tedaj ni miru, ki je podlaga vsakemu napredku. In ga še ne bo, ker ni svobode, ker ni enakopravnosti, ker ni pravice. Nemir in sovraštvo je sad “naprednosti” brez ozira na božje zapovedi. V tej “naprednosti” so jugoslovanski komunisti res zelo naprej. Zato pa si komunisti in drugi pro-svitljenci zastonj pripovedujejo pravljice o človečanstvu. more reči, da ni bil povabljen. To povabilo je za vse, stare in mlade. Ni mi ravno znano, koliko ustanovnih članov je še pri društvu. Vem pa, da jih je še več •živih in aktivnih članov, ki so pred 30 leti ustanovili to naše društvo, ki je obrisalo že marsikatero solzo; saj vsi vemo, kako težko je, če smo v potrebi pa ni pomoči. Društvo pa nam je v potrebi, to je v bolezni najboljši prijatelj in zagovornik. Zato skrbimo za društvo tudi mi in 30 letnica je tudi samo enkrat, pa naj bo v zakonu, starosti ali v društvenem poslovanju. Prav iskrene čestitke ustanoviteljem društva Blžd št. 20 SDZ in vsem posetnikom našega piknika in proslave pa kličem: Dobrodošli! Torej na svidenje v nedeljo popoldne na prostorih Doma za-padnih SloVencev na 6818 Denison Ave. Pozdravljeni! J; Resnik. Slovenska bolničarka pa ne smem pozabit našega prijatelja balinčka, našega Franceta s Hriba. Saj vem, da bi France tudi klobuk ta balinčka dal. Toraj, le pridi France s svojim štabom, da se bomo z balinčkom v veseli družibi prav luštno zabavali. članice kluba bodo, preskrbele tudi okusen prigrizek. Torej v imenu kluba še enkrat vabim Vse prijatelje balinčka od blizu in daleč, da pridete na prostore S. D. D. 16. junija ob 2:30 popoldne. Pozdrav vsem čitateljem. Mary Rožanc, članica kluba, Florence Jean Pugely V St. Luke’s bolnišnici se je vršila graduacij a bolničark v pondeljek 26. maja 1947. Med graduantinjami je tudi z odliko dovršila šutdije za bolniško strežnico Florence Jean Puge- Kakšen bo konec? Ni ga naroda v sedanji dobi, da bi šel čez take preizkušnje, kakor je ravno slovenski narod. Sedanja komunistična vlada, od katere je slovenski narod odvisen za obstanek, ne mori in ubija dušno in telesno samo nekatere, ampak bo na splošno s svojo svojevrstno, svobodo in diktaturo narod popolnoma uničila. Sedanji vladi ne gre zato, kdo je brat — Slovan. Ona stremi samo za tem, kdo je tovariš-komunist. Zato v sedanji Jugoslaviji ni nikakega govora več o kakem bratstvu in slovanstvu, pač pa edino le o tovarišiji in komunizmu. Neka meni dobro poznana oseba iz Slovenije mi poroča med drugim tudi tole: “ . . . Včeraj (dne 7. aprila 1947) smo dobili ukaiz, da moramo vse njive izmeriti, kako so dolge in široke in zapisati kaj bomo vsadili na vsako nji-: vo posebe . . Jaz in moja družina sploh ne vemo, kaj je mleko, ker se ga ne dobi. Cena mleku je od države postavljena: 6 dinarjev za liter, tako V nedeljo bo lepo Cleveland (Newburgh), O. — Zakaj bo lepo v nedeljo? Zato, ker bo gotovo lep sončni dan. Dopoldne bo pri nas v New-burghu procesija s sv. Rešnjim Telesom. Vse ceste v tej okolici bodo lepo okinčane, očiščene, robniki pobeljeni in sploh vse v na j lepšem redu, za tako pomemben praznik. Popoldne pa bomo šli na piknik, ki ga pfiredi društvo Bled št, 20 SDZ ob proslavi 30 letnice obstanka. Trideset let je že precej dolga doba in mnogi, ki so pred 30 leti pristopili v to društvo, so že zapustili ta svet in se preselili v večnost in mno- merjati z mučenjem prvih kristjanov in zveri v človeški podobi, divjaki, ki so nosili ime •p<'iriiza'10Vi klali svoje rojake. Redki izmed izročenih so ušli strašni smrti. Moške in ženske so pobijali ne v bojih, ker je bilo vojske itak konec, ne v samoobrambi, saj so bile te žrtve brez orožja in zvezane, ne za “osvoboditev, saj so trdili, da so “osvoboditev” že prinesli, ne, ker je tr-pinčenim kako sodišče dokazalo kako krivdo, saj si niti ko-medije s kakihi “ljudskim” sodiščem niso privoščili, kot so to delali kasneje. In niso jih samo postrelili in poklali. Mučili so vse na strahotne načine kot da se je vseslovensko partizanstvo vežbalo pri Tatarih ali pa ravno prišlo iz satanove šole. Nič od tega, kar pišemo, se ne da tajiti, krivda partizanov se ne da nič zmanjševati; za vse so priče. Kajnovo delo slovenskega partizanstva in po njem prelita bratska slovenska kri vpije do neba za maščevanje. Ko obnavljamo ta žalostni spomin, ki je tako strašno omadeževal slovensko ime in ki tako glasno govori, v kakšno podivjanost pripelje tista “naprednost” brez Boga, bi radi obrnili pozornost čitateljev samo na par stvari. Prvo je misel na angleško verolomnost in brutalnost. Angleški komandant, ki je izročal titovcem slovenske fante, res ni mislil, da bodo podivjanci svoje last«e rojake kar na debelo klali brez vsake preiskave in brez vsake sodbe. Kljub temu je njegovo dejanje neopravičljivo. On je vzel slovenske domobrance v svojo zaščito in jim dal besedo, da so varni pri Angležih. Na zahtevo partizanov pa je svojo besedo prelomil. Pa ne samo to: Ukazal je, da naj domobrance na-lažejo da jih hočejo odpeljati v Italijo. Ta njegova laž priča. da je vedel, da jih pošilja, če ne v smrt, ko je bilo vojske konec, vsaj v veliko trpljenje. Angleži sami so nemške in italijanske generale, ki so na ukaz od zgoraj delali stvari, ki so po naravi sami neopravičljive, dali obsoditi na smrt. Ta angleški general pa je povzročil s svojo verolomnostjo smrt deset tisoč nedolžnih ljudi. Verolomnost in laž ter izročitev tisočev v trpljenje, se jie da z nobenim ukazom upravičiti, ker je to po naravi sami zločinsko. Ime angleškega divizijonarja Murray-ja bo šlo s sramoto v zgodovino. Angleži sami čutijo, da je bila ta izročitev sramotno dejanje. V pismu na londonski “Times” so ugledni Angleži, ki se zavzemajo za begunce, med drugim zapisali: “Dokaze imamo, da je koncem maja 1945 več tisoč Slovencev, ki so se nam predali, doživelo tako strašno usodo, ko so bili izročeni partizanski armadi, da je vrhovni glavni stan v Italiji izdal ukaz, da noben Jugoslovan ne bo proti volji več poslan čez mejo.” Kljub vsemu temu pa. angleška politika ‘ appeasements,” želje, da v vsem ustreže zahtevam Rusije in Jugoslavije, še vedno dela velike težave beguncem, zlasti onim v angleški coni Avstrije. Zato da ustreza titovcem, trpinči begunce z neprestanimi pritiski, da bi se vrnili domov. Tako dejansko Angleži niti sedaj ne drže tega, kar je, kot smo zgoraj brali, svoječasno ukazal vrhovni glavni stan. Tudi z moralnim pritiskom se pošilja ljudi “proti volji čez mejo.” Angleški pritisk v taborišču Spittal je šel tako daleč, da listič taboriščnikov ni smel prinesti niti Trumanove izjave proti komunistom. Anglija je bila tudi na tem, da zroči vse, - ki jih zahteva Titova vlada kot vojne zločince. Le Ameriki potovanja clevelandske ekspedi-se je zahvaliti, da se to ni zgodilo. Kot vojne zločince pa je oije v Willard, Wisconsin. Prav zahtevala Titova vlada na primer vse tiste, ki so bili v Ljub- razveselil sem se, da ste ven ar ■ly, hčerka Mr. in Mrs. Franki BAlibo človeštvo'v sedanjem velikem trpljenju to spo- Pugely iz 10724 Plymouth Ave. j znalo? Ne vsi, ker marsikje manjka dobre volje. Mnogim Garfield Hts., Ohio. Kot mla- iti ****•v t WtlHMtMttH«M«HHHIHtlHM»»ltlllllllHM| ski uboji gredo pa še vedno od hiše do hiše v občini. Ea to občinsko nadlogo se pa ne meni nihče, ker so ušivi in garjevi. Pri nas so jih ponujali ln jih ne mara nihče, kjer na provizi-ciji se premalo dobi za jesti. Zadnji čas je, da bi se thkrat kdo tudi teh ljudi spominil, da ne bi polegali po hlevih kot žival . . .” Torej to je tisti hvalisani svobodni slovenski' “paradiž”, v katerem se osvoboditelj Tito srečnega počuti, kadar veseljači in pleše z “tovariši in to-varšioami” po kraljevih vilah in gradovih! Pravkakor v pesmi: Svatu j e dan za dnevom grad, Po njem veselje vriska; A siromaka mraz in glad Pod milim nebom stidka. (Simon Gregorčič.) Kaj briga vodilne komuniste stari “HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA”, oni skrbe samo za svojo tovarišijo in svobodo, po kateri se siromaki dnevno množijo in jemljejo konec po hlevih, kakor živali!— Gospodarji jemljejo konec po ječah in taboriščih ob prisilnem delu, kolikor jih ni odšlo v tujino, kjer jemljejo konec ob tujčevi milosti in nemilosti. Koliko jih je in koliko jih Se bo moralo radi, “svobode” končati življenje, pred puškami ali na vislicah, to ve neskončno pravični Bog? Stari HLAPEC JERNEJ ni iskal pravice zato, da bi drugi ljudje trpeli zaradi njegove pravice. Ni maral, da če se njega nasiti, da naj bodo zato drugi lačni*. Ni maral spraviti gospodarja Sitarja na vislice, tudi v ječo ne. Ampak razsodijo naj po pravici, o ne-krščanskem postopanju proti njemu, kjer njegov gospodar ga plača kupec, prodajalec dobi zanj 4 din. 50 par, 1 din. 60 je bil negodnik in pijan, par da od prodanega mleka v gi pa so v tem časti pristopili tako, da je društvo eno pri ta velikih pri Slovenski dobrodelni zvezi. Na tem pikniku bo vsega v izobilju, pijača mrzla in vroča, jedila najboljša. Kar bo pa še posebej povzdignilo ta mlade, bo pa prvovrstna godba, kajti Hrovatov orkester iz Maple Heights je znan, da igra najbolj poskočne polke in valčke. Saj jih je že samo poslušati prijetno, kaj šele plesati. Zato pa vabim vse glavne odbornike in odbornice, da pridejo na to našo proslavo 30 letnice. Vabim pa tudi vse Slovence in Slovenke iz širnega Clevelanda in sosednjih naselbin. Nikdo ne družbo tako važnem poklicu. -------------o------ “Iz Jutrovega” Cleveland, O. — Po dolgem zimskem spanju se je zopet narava prebudila. Pomlad nam je zopet prinesla' krasne cvetlice in lepe zelene travnike. Zopet slišimo krasno petje ptic, ki človeka tako razveseli, da se počuti, kakor da je na novo rojen, ves poln življenja in veselja. Zato so tudi članice Gospodinjskega kluba na Jutrovem sklenile, da priredijo balincarsko tekmo 16. junija na prostorih Slovenske Delavske Dvorane na Prince Ave. Udarile se bodo za prvenstvo. Vabimo vse balincarje in prijatelje tega športa, da nas pridete obiskat. Vabimo tudi sosednji Gospodinjski klub iz Maple Hts., da nas obiščejo. Nikakor mlečno zadrugo v . . Jaz kot tak ga ne prodajam in ne ku-piifeiw .'.‘t '• Za mesec Ware (1947) simo dobili na provizaciji na osebo: 5 kilogramov in 50 dekagramov koruznega zdroba, 25dkg. sladkorja, 25 dkg. masti, 12y2 dkg. bele moke in mesa 20 dkg. ob sobotah. Kdor-ima le eno ali več krav ne dobi nič mesa . . Jaz zase in družino ne morem nič kupiti, tudi nimam kje. Kadar bi rad kupil obleko ali obuvalo, moram iti na krajevni odbor, to je občina, tu da karto za obleko ali obuvalo in s to karto se gre v trgovino; trgovina je pa praizna. V času kadar kaj dobi, bi se ljudje kmalu stepli, posebno ženske se drenjajo in si dopovedujejo komu ni nič treba. Kdor dobi paket iz Amerike ne dobi nič karte . , Beračev ni pri nas nič več, je prepovedano beračit. Občin- Stari HLAPEC: JERNEJ tudi ni iskal pravice, da naj bi se Sitarjeva kmetija ira Betajno-f vi in Se mnogo drttgfh- j Šentflorjanski razlastilo brez vsake odškodnine. Ker to bi bilo po njegovi Bamisli in njegovi vesti, le navadno ropanje, s katerim se ne deli pravica, ampak se dela še večja krivica. Vse, kar je hotel stari HLAPEC JERNEJ, je bilo samo to, da bi sodišče podalo svojo nepristransko, pošteno in pravično razsodbo čigava je jablan: ali tistega, ki jo je zasadil, ali tistega, ki jo je otresel? Cesarski kraljevi sodnik ni podal razsodbe. — Prezrl jo je kraljevi sodnik. — Sedanje ljudsko sodišče je to razsodbo prepustilo v razsojo, tovarišem komunizma, kateri imajo sedaj prvo in zadnjo besedo! Ali je to svoboda? — ali je to pošteno? — ali je to pravica? — Kdo naj verjame? — ne jaz!______________Resnicol j ub AL PA NE Naslednje pismo, ki ga je ujel bognar, ki teše to kolono, meče močno luč na zanimanje, s kakršnim sledijo naši zvesti naročniki ekspediciji, ki jo je vzelo od Clevelanda do Willarda dlje časa, kot pa admirala Byrda na južni tečaj in nazaj. Se reče, za admirala je bilo lažje, ker se je peljal po vodi in mu ni bilo treba delat štacjonov v Jolietu, Milwaukeeju, Oškošu in Green-woodu, kakor smo jih morali mi, da je izgledalo, kot bi v vsakem kraju solato vsejali, potem pa čakali, da bomo svojo jedli. Vseeno smo jo srečno pririnili na Willard in nam zamujanja niti posebno zamerili niso, kot piše John Zalar iz North Chicaga, 111. Takole piše John: "Prav z veseljem čitam opis dospeli enkrat na določeno mesto in da se sestali z mojim dobrim prijateljem Antonom De-bevoem, s katerim sva skupaj služila Franc Jožefa pri vojakih, in sicer pri eni kompaniji in pri enem cugu. Jaz sem bil za spoznanje starejši, zato sem bil njegov cimerkomandant. Vest mi na vse mile viže dopoveduje, da mu nisem nikoli nič hudega storil, ker če bi mu bil, bi me bil z gnojnimi vilami napodil, ko sem ga parkrat obiskal na Willardu. Pa mi je vselej lepo postregel, za kar sem mu prav hvaležen, njemu in njegovi prijazni družini. Le dobro se imejte na Willardu, g. urednik in če bi se slu- terimi smo jo rinili na Willard in v strahu in trepetu čakali, kdaj se nam bo kakšen osnik snel, ali žlajdra odnehala prt žlajfu, ali se nam prigodila kakšna druga nakazana primera, ki bi ekspedicijo pokrotvičila, da bi obžedela kje na poti. Pa se ni nič kaj takega spodobilo za tako odlično družbo in Ludvik pravi, da je vse okej, samo eden izmed naročnikov mu je potožil, kako da se mu je smilil Jakšič v Jolietu, kjer je moral vso noč poslušati Jakata, ki se je nacejal in govoril, pa ki si (Jakšič) revež, ni mogel pomagati. Kdo drugi na njegovem mestu bi bil vzel strup za protistrup in še čajno namerilo, da bi prišli do | sam segel po flaši in zavil vra-kakšne pijače, spijte enega na gu rep, kakor smo rekli v sta-moje zdravje, če se mi bo kol-1 rem kraju, če smo hoteli prepre-cnilo, bom vedel, da so stari “di-! čiti kakšno hudo nesrečo. Ne narji” zopet skupaj.” j more biti drugače, da je rekel 1 dotični naš naročnik, kakor da \>dit( tako piše nas naročnik ^ pijanec Lud_ John Zalar, ki je priložil v ku verto, da se bo še bolj postavil “en cegelc,” ki ga dela taublih še ^ za eno leto v naši komisiji. vik, tako piše, ni pa rekel ne tako ne tako, ker ni hotel pokva- Iz Willarda me je pa opomnil naš vrli zastopnik Ludvik Peru Torej po tem predjužniku šek, kako da so vsi napeto sle-* gremo pa zopet lahko nazaj na dili našim plužnim kolcam, s ka-! Willard. Kranjč Tone je dobil važno nalogo, da pripravi vse potrebno za izpeljavo mojega programa: da se bomo peljali v bagrlu in s konji, da bomo šli krompir peč in da se bomo šli hribolazce ter se povzpeli na enega izmed willardskih treh hribov, seveda na tistega, na katerega bi z najmanjšim trudom ponesli svoje zastarele kosti, da bi jih ne bilo treba pobirati po rebri v culico in nesti nazaj v ravan. Tone je, ko je zaslišal moj program, vtaknil cigaro v usta in jo zopet vzel ven, ko je videl, da je mrzla, se prijazno nasmehnil ter počasi razkladal ukane, ki so potrebne pri taki stvari. Kakor pri vseh Krajnčih, kar sem jih jaz poznal in poznal sem samo štiri rodove, tako je tudi pri Tonetu vsaka beseda dokument, na katerega se lahko z zavezanimi očmi priseže. Ni nobenih “če” ali “postavim, da bi rekel” ali “če bo ratalo.” Tone besedo zastavi in jo pusti ležati, naj že pade kamorkoli. Kakor traktor, ki se zareže v ledino in mora odnehati vse pod silo. Taki so bili- stari Slovenci takrat, ko še niso poznnii pisane postave, ko je pomenila dana beseda več kot vsi cesarski paragrafi. To je bilo takrat, ko pri vežnih vratih še niso imeli ključavnic in pri oknih ne "križev.” Tone me je prijazno pogledal, se sladko nasmejal in rekel: "Torej program si prinesel s seboj. Saj ni napačen in tudi izvesti se ga bo dalo, le zaradi konj in bagrla ne vem, kako bo.” “Da tukaj na farmah konj ne bil imeli?” se začudim na vsa usta, “kje bodo, če ne na deželi.” “Tukaj na Willardu smo konje kar opustili,” pripoveduje Tone. “Kaj pa bodo farmarju, ki toliko pojedo in se zajedo, pa ki s traktorjem opraviš stokrat več in cenejše. Drugi jih nima več, kot če jih ima Ludvik Peru-šek. Bomo pri njem vprašali; če ima pa kak bagrle še v kolar-nici, pa ne vem. Pečen krompir boš pa že jedel, pa na hrib boš lahko tekel, če boš hotel. Torej dve tretjini programa boš lahko izpeljal, za eno tretjino se bomo oglasili pa pri Perušku. Zdaj se pa odpravite, bomo nekoliko pogledali po našem becir-ku,” je ukazal Tone in spravil cigaro, ki mu je doslužila, kakor je bilo videti. Jakob K. Heer: Berninski kralj roman s Švicarskega pogorja Enkrat je Marko Paltram zašepetal: "Takšne zahvale sem si takrat v Fetanu želel. Toda ali ste tudi pomislili, gospodična, kako je nevarno, da tu pleševa?” "'Nevarno?" je vpraAala. “Zgodba o pobeglem Tirolcu se raznaša med, ljudmi.” Ona se je pa v tem: trenutku zavedala končaj še kaj drugega, kakor da je bila videla od sreče ožarjen obraz, in je z žarečim licem ter burno dihajoč odvrnila: “Saj ne bo trajalo več dolgo. Pridite pa po mene tudi vi, Paltram. Z vami se tako dobro pleše!” Zopet je zaigrala godba, zadnji ples v sinjem večernem somraku je bil na vrsti, in zdaj je prišel Marko Paltram! ter si ga izprosil. Povsod naokrog so se zibali pari, celo rjava Pi-ja, škrat, je skakala s svojim bratom po plesišču, in zopet je opomnila Cilgija svojega ognjevitega druga: “Ne tako divje!” Nenadoma je pa dejala: “Poglejte, tam se pa prepirajo!” ___Nekih deset fantov se je bilo zgnetlo kraj plesišča o-koli črnega Pejderja Golzija, potujočega zvonarja in kričalo: “Po njem, pobitje ga, on je vodil tirolskega vohuna!” Poleg zvonarja je stala starka z glavo, ki je bila videti kakor okožena lobanja, in je vreščala : “Ona dva tam vesta, kdo ga je vodil, ne midva!” S svojo dolgo, suho roko in hudobnim pogledomj je kazala na Marka Paltrama in ravnala in vlekla vso gručo nad plesalce. Preden sta vedela, sta stala Cilgija in Paltram sredi fantov, in ker so nehali vsi plesati, se je zmešnjava še povečala. "“Pa, kamflgastatr, ta je vsega zmožen! Ubijte ga! Ne bo ga škoda!” Tako se oglašajo fantje. Najhujši vik in krik žene proti Marku Paltraipu stara vedeževalkp, ščuva in vrešči ko čarovnica. Glasovi se mešajo, pesti dvigajo. Razjarjenim fantomi je na poti samo še Cilgija. Paltram jo-je izpustil, umakne se za nekaj korakov, povesi glavo ko bik, ki se hoče pognati na svoje napadalce, pritisne komolce ob kolke, skrči pesti in obračajoče, utrinjajoče se oči s pošastno svetlo belino izbirajo prvo žrtev. Nekaj deklet, ki stojijo v bit žini, zavpije od strahu spričo grabežne, razbesnele divjosti v fantovem obra2u. Nesreča preti. ’ JONU Moving & Storage ALSO light expressing 1024 E. 174 «. KB 0680 DO YOU OST CNOUOH VITAMINS? wrtMarflMfcywrbNl yw da « y»» «• h to M* yw » ato *• to to tod*. ■ CT MutUpU VKomta wto. Taka ow capwto «v«y ; to toy da^. I todUd yaw draggld «■ » * yaw mmy. la iwt 1» | OtoA-Day (brand) MalHple toil Captain, d» kfad dal Nenadoma prime Cilgija svojega plesalsa za zapestje: “Mirno, Marko Paltram, meni na ljubo!” Zadržuje ga z eno roko in se postavi predenj tako, da ga i-ntya za hrbtom, ter zakliče lju. dem: “Jaz sem kriva in ni me sram. Ako hočete ubijati, udarite, pred vami sem!" Prsi ji poljejo, ko prt je bleda, toda njene oči so jasne in njen globoki, blagozvočni glas je močan dovolj, da ee sliši precej daleč naokrog. Kdo naj udari tako lep obraz in dvoje tako sončnih oči? Napadalci se zmedejo in o-mahujejo, med ljudmi poči smeh: “Glejte! Glejte! Lepa hči puschlavskega župana in Paltram, kamogaskar! Kaj je pa ta dva združilo?” Trenutek je dovolj dolg, da mladi prijatelji obstopijo Cil-gijo in jo zavarujejo. Lorso celo skomina, da bi sam načel boj in nekdo zakliče: “Seveda, gospoščina drži z gospoščino!” Dosti jih je pa, ki niti ne vedo, za kaj gre, jezni vpijejo, da se dan narodnega veča ne sme askijunjati s prepiranjem,, in so pripravljeni planiti po vsakem, ki bi udaril. Tako stoji Cilgija dolgo minuto v strahuipred sto očmi in drži za roko Paltrama kakor krvoločnega tigra, ki ga mora Ukrotiti. In čudno, on se pokorno vda rahli, trepetajoči igri njene ro-in pogoltne svojo kipečo besnost. “Deželni sodnik! Deželni sodnik!” Spričo starega, častitljivega gospoda se poleže razburjenje. “Kakšne norosti pa uganjate, ljudje — he, godba, še eno okroglo, to to, da bi si na narodnem veču skakali v lase! — Vi pa gospodična, in vi, Paltram, pojdita z menoj!” Godba igra. Cigan in starka sta porabila splošno zmiedo, da bi jo popiha-toda Pejiferja Žolzija so u-jeli in ga prignali na zasliševanje nazaj v Plantovo hišo, kjer so že sedeli deželni sodnik sodini, ter Cilgija in Paltram. — Na vprašanje deželnega sodnika Mčne zdaj napol plahi, napol drzni mjož pripovedovati: “Baš krpava z ženo v Stra-di pri Martinsbrucku, tam smo doma, vsakovrstno usnjeno robo za vojaštvo in ugibava, kako se bo končala bitka. Ves dan nisva videla nobenega vojaka, tedaj skoči nenadoma onstran Inna pet Tirolcev na piano, osupnejo, nato se požene prvi v vodo, drugi za njim, iz gozda prileti nekih deset Francozov in začne streljati na plavajoče Tirolce, in vsi potonejo pred najinimi očmi. Tako vsaj meniva. In Francozi zopet odidejo. Tedaj zalaja pes ntočno. Pogledava — eden izmed Tirolcev leži niže vasice na obrejžu. In ječe prosi: Rešita me, moj oče, bogati Lovrenc Gruber iz Suldantala vaju bo ngradil.” “Bogati Lovrenc iz Suldenta-, la?” — Deželni sodnik in sodini napeto prisluhnejo pri imenu-in šepetajo. Cigan pa hlastno nadaljuje: “Prav zares ga nisva zaradi denarja, ki ga je pritresel iz žepa, vzela na voz, res ne, temveč samo ker je baba toliko gostobesedna in mi pridigala krščanskem usirtiljenju. Med otroke sva ga skrila in prišla z njim do Fetana, pot in strah naju sta pa tako zdelala, da sva ga tam odložila. To ve ta tu.” Pri tem pokaže ulivar kravjih zvoncev na Cilgijo in vpraša s sumljivo ponižnostjo: “Ali smem zdaj zopet oditi?” “Še ne,” pravi deželni sodnik suho. (Dalje prihodnjič) tem NOME VESI) IZ SLOVENIJE (Nadaljevanje % 1 itnnl) imajo nalogo mjade fante 'iz-kvariti, ker potem so šele dovzetni za čisti komunizem. Tako bo ta ‘“mladinska”’ proga kot jo imenujejo res jugoslovanska Sodoma in Gompra. Isti fant pravi, da njih iz-ave, ki jih izsilijo, da bodo namreč šli prostovoljno na delo, potem fotografirajo in razmnože, da s tem varajo ljudi doma in v tujem svetu. ANGLEŠKI KOMUNISTI HITE POMAGAT. - Iz nekega poročila ONA vidim, da so ; ugoslovanski komunisti to prostovoljnost dela na železniški progi v'tujemi svetu tako lepo opisali, da se je baje odločilo tisoč mladih angleških študentov, da gredo pomagat delat v Bosno. Samii plačajo vožnjo do Jugoslavije, tam pa jim je obljubljeno, da imajo vse oskrbljeno od strani vlade. Plače da ne bodo dobivali, kot , e ne dobivajo drugi. Svet se da res po ceni vleči za nos. Toda mnoge levičarje je miogoče ozdraviti le, če komunizem, na lastni koži občutijo. Vprašanje je samo, če ne gredo tja že čisti komunisti, ki hočejo tam študirati komunistične metode. Takim seveda se bo tudi na progi drugače godilo kot ubogim domačinoml Iz istega poročila vidim, da so vabili jugoslovanski komunisti tudi neke ameriške študente, ki pridejo letošnje poletje v juliju v Prago, da se udeleže del na progi. Tudi iz teh poročil o tujih študentih je razvidno, da je komunistom to delo na “mladinski” progi predvsem visoka šola za komlunizemi. ZBIRANJE ZA TO PROGO. _ Tudi denar so morali ljudjie zbirati za to delo v Bosni. Tako beremo dan za dnem v komunističnih listih, koliko so kje “prostovoljno” darojvali. V Vevčah pri Ljubljani da primer čitamo, da je delavstvo toliko časa delalo v tovarni ob nedeljah, da je tako zbralo 100.000 dinarjev in jih poslalo za “mladino” na progi. Koliko je bilo to prostovoljno si vsak lahko predstavlja. Ta slučaj pa tudi razloži svobodo delavca za obisk nedeljske službe božje. O ljubljanskih grafičarjih beremo, da so zbrali 128,000 din. Mladina v okraju Prevalje je nabrala 50,000. (Plačali so seveda starši z veliko “prostovoljnostjo”) Celjska okolica in Savinjska dolina sta zbrali 80,000 in ptujski okraj celo 110.000 dinarjev. Koliko proti režimu je bilo izrečenih pri vseh teh prostovoljnih zbirkah, ne bomo nikoli zvedeli. RDECl KRIŽ v Jugoslaviji (Doto preko Treta) je čisto vladna Zadeva. Zato je tudi ta dajal obleko in obutev za mladino, ki grp delat v Bosno. Doma v Sloveni ji pa so ljudje, ki vsi od kraja hodijo str-gaqi. NAVDUŠENJE. — Vse to se seveda slika v listih kot sam izliv navdušenja za Titovo idejo, da gradi mladina progo v Bosni. Čudno je le to, da je ves narod kar naprej navdušen za partizanstvo, pri tem pa beremo, koliko ljudi je nezadovoljnih in koliko jih pošiljajo neprestano v ječe. In to beremo v istih časopisih, ki vedo povedati, kako je ves narod navdušen za Tita. Nihče seveda ne sme pozabiti, da je v Jugoslaviji samo ene vrste časopisje. --------------o—------ Gospa Molka (Vesela zgodb«) Malka Fajdigova iz Vipave je bila lepa, mlada vdova brez otrok. Po svojem, pred dvema leti umrlem možu je podedovala dvonadstropno prostorno hišo na trgu z dobro založeno špecarijsko, kolonijalno in železno trgovino in malo posestvo. Snubci so se oglašali in trkali na okence njenega srca, pa je zavračala drugega za drugim. Najvztrajnejši je bil njen trgovski pomočnik Pavle Lavrenčič, tridesetleten fant kodrastih kostanjevih las, prijetnega obraza, vitek kot jelw ka, priden, varčep, prijazen, vljuden in postrežljiv v službi, pošten, zvest in točen kot dobra ura. Upal je, upal in čakal, da se gospa Malka vendar omehča in mu nekega dne odpre kamrico svojega srca. Niti z najmanjšim znamenjem ni izdala lepa vdova svoje |e pred pol leta da ne _____________ _________ kakor Pavla. Preveč živo ji je bil še v spominu prvi mož, čigar grob na pokopališču tam za mostom čez Belo je obiskovala vsak teden vsaj dvakrat in nosila od prve pomladi do pozne jeseni nanj najlepše cvetje. Bilo je 1. aprila nekaj let pred 2. svetovno vojno. Ju-* tranjo sonce je prikukalo izza Nanosa in s svojimi ljubkimi žarki poljubljalo prelepo Vi pavsko dolino. Gospa Malka je gledala iz svoje pisarne skozi okno. Otroci so živahno čebljali in hiteli v šolo. V trgovino je vstopil Pavle, pokukal v pisarno, pozdravil, naglo'obesil klobuk na obešalnik in oblekel temno delavno haljo. Nato je odšel v trgovi- no, da postreže odjemalcem in odjemalkam. Gospa Malka ja pogledala na koledar in se spomnila, da je danes 1. april. In šinila ji je v glavo misel: “čas je že, da Pavla rešim negotovega hrepenenja in vzdihovanja. Dve leti žalujem. Svojega dragega Lojzeta ne pozabim nikdar. A večno ne morem samovati. Gospodarstvo rabi moške roke. In izmislila si je zanimiv odgovor na Lojzetovo vztrajno ljubezen. Pisalna miza je imela štiri predalnike. Napisala je na bele posetnice besedico “Da. Nato je odprla predalnike in v vsakega vrgla po eno posetnico, jih zaprla, poklicala Pavla in mu rekla: “Pavle, poslušaj! Moja pisalna miza ima štiri predalnike. V vsakega sem dela listek odgovorom na tvojo snubitev. če odpreš predal, v katerem je pritrdilen odgovor, bom tvoja žena. če pa odpreš predal z neugodnim odgovorom, je bilo tvoje prizadevanje za mojo ljubezen brezplodno.” “Danes je prvi april. Gospa Malka, zakaj se hočeš iz mene norčevati.” “Prav nič se ne norčujem. Mislim resno. Poskusi srečo!” “Zlata duša, grozna misel te je obšla. Z napačno potezo lahko za vedno zapravim svojo srečo.” In začel je premišljati, kateri predalnik naj odpre. Zdaj se je dotaknil enega, zdaj drugega, a odločiti se ni rivpgel. Srce mu je trepetalo od' bojazni, da se odloči za napačni predalnik. S strahom Je pogledal in pogledal zdaj enega, zdaj drugega. Končno je zamižal in odprl prvi predalnik. Odprl je oči in dvignil posetnico. Vesel je vztrepetal in vzkliknil: “Da! Torej sem zadel pravo.” Zmaga pravice Hostar se je rad tožaril. Ko se je imela vršiti odločilna razprava, je moral nujno odpotovati. Zato je naročil svojemu odvetniku, naj mu brzojavno sporoči izid obravnave. Odvetnik je pravdo dobil. Zato je ves vesel brzojavil: “Pravica je zmagala!” čez eno uro je odvetnik dobil brzojavni odgovor: "Vložite pritžobo!” HALI OGLASI Furniture For Sale Veteran moving to Montana June 15th. 3 rooms of furniture only 6 months old. 3-piece walnut veneer Bedroom set with Simmons innerspring mattress, coil spring, waterfall design; maple dinette set with 4 chairs; Vitalaire ice box; “Hot Boy” gas circulator with electric fan; 2-piece living room set with end tables; washing machine “Automatic” only 6 months old. Call at Mr. and Mrs. John Slavish, 984 Addison Rd. (109) Car for sale 37 Ford, excellent motor and radio. Must sell. Inquire at 1091 Addison Rd. Suite 1. $ ^-(111) Za 1 družino $4,500 Novo barvana hiša 6 sob, klet pod vso hišo. Nahaja se na Stu-ber Ct. blizu Superior in Payne Ave. Blizu javnih in farnih šol, • xerkva. Zelo ugodna transporta-cija in blizu trgovin. Samo $1,-600 takoj, ostalo po $26 na mesec. Porath Realty RA 5777. RA 6778 10522 Superior Ave. (111) 7 akrov naprodaj V Lake okraju je naprodaj 7 akrov zemlje, krasna okolica, najvišja točka v Lake okraju, dobra zemlja, tlakana cesta. Zdaj je čas kupiti in obdelati DELO DOBIJO VEC POMOČNIC ZA UFE1ERU0 SE SPREJME Delo je t čisti, fdrajj okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo. Dobra plačg Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company ' •oba 901 700 Prospect Ave. ženske za pekarijo Sprejme se ženske za pomoč v pekariji, stare od 21 do 45 leta; več mest na razpolago za zavi-jalke in mazanje tort. Plača od ure. Tudi treniramo take, ki niso izkušene. Fisher Foods 2323 Lakeside Ave. vzemite St. Clair karo. (109) Fanta se sprejme Fant, ki je šole prost in ki ga veseli delo v groceriji, ki zna vsaj malo slovensko, se takoj sprejme. Dobro delo in dobra plača. Zglasi naj se na 15738 Ave. ali pokličite LI tako kislo? Aii ti ni prav?", (streho na gričku, vzhodno od “Seveda mi je prav. A ne- Turney Road. Ko si ogledate, kaj me skrbi. Slučaju se mo-1 Pokličite za ceno KE 0034. (x) ram zahvaliti, da te dobim za ženo.” Gospa Malka se je zasmejala in rekla: “Odpri še ostale tri predale.” Pavle je ubogal in dvignil posetnice. Obraz se mu je razjasnil in prisrčno se je zasmejal: “Sicer je danes prvi apriL Malo si se ponorčevala iz mene, a naj ti bo odpuščeno,! Vesel sem, da bi cel svet objel.” --------------o------- Pomagalu Ameriki, kupujte Victory bande in znamke. Farma naprodaj Naprodaj je znana farma John Zakrajška v Leroy, Ohio. Nahaja se 6 milj južno od Painesville, Ohio. Za podrobnost! lahko vprašate na 1324 Gid-dings Rd. v Clevelandu. —(111) Furnezi Novi furnezi ra premog, olje ali plin gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiičenje $5 premenjamo stare na olje ' Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovenesko (x) Našim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavp. SE PRIPOROČAMO ZA POrRAVILA^raNp«f1tT, OGRODJA D* ZA simoTbmh m to. SMS SflUEAIR AVENUE ___________m*g CVHLBAR. Mitnlk = VEITE SE AN6LESCINE iz Dr. Kemovega ANGLESKO-SLOVENSSEGA BERILA kateremu*^ znižana cena A* O AA , in stane samo: 9 CallU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. i/'T'v v; Delo v tovarni za moške Na zapadni strani Dobra plača od ure in od kosa in “overtime” F. Zimmerman Co. 2040 W. 110. St. (Ill) Stalno delo Sprejme se moškega, star pod 50 let, ki bi oskrboval poslopje. Mora biti močan in aktiven. Plača. Naj pokliče Mr. Sykora, EN 0476. (110) HALI OGLASI Pohištvo naprodaj 2 kosa modernega pohištva za družinsko sobo v jako dobrem stanju in kuhinjsko peč se proda. Pokličite KE 1887. (110) Nc iakajle, kadar hite ka« nevarna znamenja. Pojdite k adravnlku, ki Ima 15 let uspeta« lakuinle v bolnišnici v t*h boleznih. Govorim slovensko. i vse peče PR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CUHIC m CITIZENS BLDG. 55« EDCUD AVB. TELEFON MAln Mit Uradne are: M do t razen ob oradah In po dogovora Išče stanovanje Starejša ženska želi dobiti 2 ali 3 sobe. Kdor ima kaj, naj sporoči ali pusti naslov v uredništvu tega lista. —(109) Posestvo naprodaj E. 169. St., in Grovewood, poslopje za 2 trgovini. Zadaj je hiša za 2 družini in garaže. Lastnik.mora hitro prodati. McCarthy Realty Co. )VER i vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem ria vašega starega znanca jt&JSS' HE mm* 2961 Mayfield Rd. F A 6363 (111) Zgubljen rožni venec črne barve, v bližini sv. Vida cerkve od Glass Ave., do E. 64. St. Najditelj je prošen, da ga vrne na 1087 E. 64. St., zgoraj in dobi nagrado, ker je velikega pomena za lastnico. Popravljamo radije in pralnike papiramo in čistimo stenski papir Vse delo absolutno garantiramo The Wash Machine & Radio Service Pokličite EX 7668 ali EX 2924 (109) »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»g 4> - te O 0 1 > o o BELI MENIHI o o <► < > o i> Povest ii prve polovice XII, stoletja O <> o <> spisal IVAN ZOREC O / ► o O <►