Poštnina plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Gena 1 Din Redaucija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi gledo niosrnra in dneva obj;>ve oehsov sc; uva^ujejn le po mqznosti. — V tekstnem delu uvrScene notice s Stcvilkami so plačljive. Štev. 53. Ceije, petek 4. julija 1930. Leto XII. Ogoljufani Korošci j (10 let po plebiscite) Dne 23. junija je objavila dunajska »Neue Freie Presse« na svoji prvi strani članek pod naslovom »Pomoč države Koroški«. Kot podnaslov pa je bilo pripisano: »Vtisi s pota po krajini, kjer so glasovali. — Od našega po- sebnega poročevalca. — Celovec, dne 22. junija.« Članek je zelo zanirniv. Za- to ga tu podajamo popolnoma v re- dakciji, kakor je izšel. Naslovi in raz- prti tisk, vse to je originalno; izpre- menili nismo ničesar, da bi se nam ne moglo očitati, da delamo za kako razpoloženie, ki ga Clankar ni name- raval ustvanti. čianek že sam kaže, kako so Korošci ogoljufani in ne- srečnf. Tako-le rorej: »V ljubkem, v Junski dolini ležečem malern Grebinju je danes veselo. Ta- mošnje mcško pevsko društvo ima svojo ustanovno prireditev, katere so se udeležili župani s prebivalstvcm sosednjih krajev. NemSki in vindišarski Korošci združeno proslavljajo s pesmijo koroško deželo. Ženske so v nošah i posameznih dolin. Zbor je utibnil in sedaj je dvignil pevovodja, ravnatelj tamošnje sole, taktirko. Pa ne, aa bi začel novo pesem, ampak da da izraza pritožbi, da opiše z ginljivimi beseda- mi gorje Koroäcev, zlasti onih na vzhodu. Ni navada, na pevskih prire- ditvah govoriti velike govore, se opra- vičuje. Ali mi ne moremo pričarat! prave svečane voije, ker nam sila in skrb kali veselje. Mi na vzhodu drvimo v prepad, če le ne bo pomoČi, ki nam jo že tako dolgo obetajo. TeŽave koroSkcg;;. vzhoda. S prtrtresLijoČimi besedarni prosi rav- natel) sole v Grebinju goste, da bi s silo koroškega Ijudstva seznanili ši- roko javnost, da bi podprli poziv prebivalstva na vlado za že davno obljubljeno pomoč. Poljedelstvu gre v tem delu Koroške posebno slabo. Zemlja, ki so jo branili s požrtvovalno zvestobo do doma, ta zemlja danes ne more veČ prerediti kmete. Beda je vse dalje večja, mnogo obžalovanja vrednih pod- leže; oni izgubijo na vse zadnj? svojo zadolženo malo posest; tisti, katerih predniki so Se bili na lastni grudi, se morajo zavdinjati za hlapce ali pa celo zapustiti svoio deželo. Med vožnjo iz Celovca v Velikovec in Pliberk smo morali povsod poslu- šati zgodbo o križevem potu koro- ške dežele. Župani in upravitelji šol so povsod peli isto žalostno pesem, da se čutiio zapuščene in prepuSČene bedi, ki ie vse dalje večja. Čuditi se je treba energiji, s katero se Se skuša prebivalstvo držati nad vodo; in viii načelniki občin se nadčloveško trudijo, da bi ohranili svoiim ljudem zaupanje v bodočnost. Istočna Koroška je po- sebno prizadeta, ker za les ni tržiSča; v Piiberku, ki je bil radi rudnikov premožen krai, kaj bridko občutijo od- cepitev bogate mežiške doline. V Bo- rovljah, ki so bile prej cveteče mesto tvornic, je žalostno. Industrija je opu- srela. Edina riada vzhodne Koroške bi bila rnožnost, pritegniti kako panogo velikega pritoka tujcev v to nekoliko oddaljeno pokrajino. Ne nudi li ta od- ročnost svojih posebnih dražesti in prednosti? Tu bl bilo mirn;h in, kar je glavno, nedragih letovlšč, ki bi se zlasti prilegla srednjemu sloju. Vlada se ne bo mogla iznebiti dolž- nosti, na katero jo razinere v koro§ki deželi nujno spominjajo. Naroda, ki je žrtvoval od srca kri za svojo ljubezen do Avstrije, ne gre pustiti na cedilu. Pa ne samo na iztoku, ampak tudi drugod v deželi je treba hitre pomoči. Posf-bno če«to ie čuti pritožbe radl nedostatka primernih zvez 7. večjim: kraji. Način obdelovanja zemlje nikakor ne ustreza današnjim časom. Tu je treba prijeti, tu bi bilo treba dati ktretovalcem možnost slgurne eksi- stence z fzboijšanjem, n*pajanjem zemlje. Grdo 2lr< so ceste v nekate- rih delih dežele. rrreba bi jh bilo te- meljito poprav'ti, a razen tega je treba za pro met :io\ih cest. Ž^lie koroSkih ?dravfH;:č. UcjodneiSe so razmoro v dein nokra- jine ob Vrbskem jezeru. ZdraviliSČa so srecli svetovnega prometa ; tja so bili zadnja leta poz\/ani dobri strokov- njrtki v panogi promet?) s tujci. Ti so ž\-.' mnotrokaj storili. Ali tudi tu je s> mnogo raznih žel|. Tako se je nadejati veliko ve^jega prometa s tujci ne samo n>i Koroškem, ampsk v vs«>h avstrij- skih zdravili5(*ih, čim bi gfneralno rav- nnttl;stv/o z\u>-in\\\ zel-'znic olajšalo 2nozemskirn jjostorn potovanje. ka- kor clelajo sosednje drŽave Č^Skoslo- vaSka, Švica, Ualiia, na tudi Nemfija že c»?la leia. Zastopniki zdravili§č so storili pri generalnem ravnateljstvu zveznih železnic združeno primären kojak, ali njihovn prošnjo so meni nič tebi nič odbil*. In vendar bi rekli, da bi ravno uenc-ralno ravnateljstvo zvez- nih železnic nioralo imeti smisel za privabljanje tujcev v Avstrijo ! Koroški je treba v marsiWakem oziru pomafrati. Prosl^va glasovanja bi bila najboljSa pr.lika, da bi s pomapanjem začeli.« Kaj vse so ubogernu zaslepljuiie- mu stovensKemu ijudstvu preü dese- tltni ieti obetali! Sedaj je pa tako, da celo — Nemci in renegati solze prf«ak:*jo. S celjske gimnazije Drž. realna gimna/ija v Celju je imela v šolskem letu 1929./30. 25 red- nih in 3 pornožne učne moči. Od red- nih ucnih moči je bilo 13 aktivnih profesorjev, 1 profesor v pokoju, 8 suplentov (2 ima.ta bolofeenski dopust) in troje učiteljev vcščin. Učencev in učenk je bilo v začetku šclskega leta 585 (468 učencev in 117 učenk), ob koncu šolskega leta pa 542 (428 učencev in 114 učenk). V prvera razredu je bilo 93 učencev in 31 učenk, v II. razredu jo bilo 92 učen- cev in 18 učenk, v III. razredu G5 učencev in 24 učenk, v IV. razredu 47 učencev in 13 učenk, v V. razredu 80 učencev in 12 učenk, v VI. razre- du 43 učencev in 12 učenk, v VII. razredu 30 učencev in 5 učenk, v VIII. razredu 18 učenrev,in 2 učen- ki. Starši 3 učencev so svečeniki, 52 profesorji in učitelji, 195 državni na- meščenci, 8 zdravniki in lekarnarji, 70 odvetniki, obCinski in zasebni uradniki, 35 trgovci, 15 gostilničarji in kavarnarji, Ü3 kmetovalci, 8 slu- ge, starši 93 učenccv imajo razne druge poklice. 11 let starih je bilo 27 učencev, 12 let 44, 13 let 77, 14 let 79, 15 let 59, 16 let 78, 17 let 54, 18 let 50, 19 let 31, 20 let 21, nad 20 let 0 uCen- cev. Slovencev, Srbov in Hrvatov je bilo 514 ucencev, ostalih Slovanov 4, Neinccv 24, rimokatolikov 528, pra- voslavnih 5, protcstantov 7 in 2 žida. Iz Cclja jill jo bilo (17, iz ostalih kra- jev dravske banovine 339, iz ostale Jugoslavije 20, iz Avstrije 35, iz Ita- lije 71, iz di'ugih clržav 10. Z odlič- nim uspehom je dovršilo razi'ed 30 učencev in 19 učenk (9.1%), s prav dobrim 14(1 (41 učenk) in 7. dobrim uspehom 184 (31 učenk). Skupno je dovršilo ra/red 288 učencev in 91 učenk (69.8%), ponavljalni razredni izpit ima 94 učencev in 15 učenk (20.1%), razred ponavlja 43 učencev in 8 učenk (9.4%), neredovan je 1, pravico do Šolanja sta izgubila 2. Z odličnim uspehom so dovršili posamezne razrede: I. a razred: Bo- jec Stanislava, GostiSa Magdalena, Koželj Vida, Mastnak Alenka in Oro- žen Vida; I. b razred: Curin Alfonz, Hrašovec Aleksander, Marinček Mi- los, Kebeuschegg Franc in Sedlak Dušan; I. c razred: Drovenik Anton, Habei'l Viljem, Operčan Anton, Pe- telinšek Ludvik in Žumer Maks; II. a razred: Cilenšek Breda, Majcen Branivoj, Mravljak Alenka, Mravljak Zdenko, Planinšek Ana in Serncc Vlasta; II. b razred: Polh Franc in Tajnšek Bojan; III. a razred: Pečov- nik Danijela, Schwischay Irmen- gard in Vrabič Olga; III. b razred: Hrček Alojzij, Pleich Avguštin, Za- lokar Srečko in Žnidarič Vladislav; IV. a razred: Haselbach Vilma, Va- lenčič Edvard in Vičar Zora; IV. b razred: Dintinjana Vladimiir; V. a razred Bračko Evald, Jan Vladimir, MarinCek Borut, Müller Marija, Mu- «ar Pavla, Oražem Milena, Orožen Milan in Pilih Zoran; V. b razred: Bosenstein Leon in Voglar Milan; VI. a razred: Langus Milan in Sa- velli Julij; VII. razred: brez odlič- njaka; VIII. razred: Marek Evgen. Zdravstveno stanje učencev in učenk je bilo v šolskem letu 1929.- 30. v splošnem dobro. Izmed nalez- Ijivih bolezni sta se pojavila 2 slu- čaja legarja.in 1 slučaj škrlatinke. Za druge bolezni so dobivali učenci zdravniško pomoč v šolski polikli- niki. Pouk je zelo oviralo pomanjkanje učnih moči, premeščanje profesorjev med šclskim letom, dolgotrajna obo- lenja in s temi v zvezi menjavanjc predmetnih učiteljev, zaradi Cesar se je moral urnik šestkrat izprernetii- ii. UCna uprava ni dovolj upoštevala pouka j-rbohrvaščine in ni pošiljala na /avod popolnoma kvalificiranih moči, ki bi trajno ostale na zavodu. Skupno je bil pouk skrčen za 247 ur. rjčcnci, ki imajo popravni izpit, morajo vložiti do 15. avgusta na rav- nateljstvo gimnazije naslovljeno prošnjo, da se jim dovoli ta izpit. Popravni izpiti se bodo vršili 2. in 3. septembra. Šolsko leto 1930./31. ?c bo začelo 11. septembra. Ta dan bo vpiscvanje učencev v I. razred, 12- septeinbra v II.—VIII. razred, 13. septembra pa bo vpisovanje učencev /z drugih zavodov. Otvoritvena služ- ba božja bo 15. septembra, redni po- uk se bo začel 16. septembra. ZAHTEVAJTE oranžado y Jlj1\\/ Hmonado POVSOD! Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. 82 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. »Zato ti tako rad hodiš po teh klancih, stari«, je odvrnila gospa Kondelikova. »Ampak mati«, je zaklical mojster, »saj sama svetuješ Pepici mnogo gimnastike! Jaz nisem tega izna- sel « »Le molči, stari. Samo spomni se, kako si godrnjal, • kadar si hodil z nami. Kako si hitel na pr. k Brnskim vratom, v Šarko ali Hotkov park. Takrat se ti inonda ni zdelo to tako zdravo.« »Draga moja«, jo ugovarjal moj- ster, »to je vendar razlika — jaz sem se dovolj naplezal na lestvah! Na to se niti doktorji niso spomnili. Rad bi videl, kako bi ti sedaj na nje!« Mojster ni dokončal, zakaj gospa ga je spekla s tako ostrim pogledom, da ni mogel naprej. »Ti tudi včasih govoriš, stari!« Mojster ni odgovoril sedaj, da ne hi gospe razjezil. Imel je staro iz- kušnjo, da se mu vcasih kak dovtip ni obnesel. Ko je Pepica odšla, je rekla gospa Kondelikova soprogu zopet čisto do- brovoljno: »Nič ne pomaga, stari, taka je ta stvar. Veruj mi, še nikdar nisem bi- la tako utrujena kakor sedaj, če grem k mladima gori na Vinograde.« »I no, mamica«, je odvrnil mojster Kondelik popolnoma nedolžno, »tež- ja postajaö, to je ravno.« Gospa se je o/rla postrani na mo- ža, toda ko je videla, da jo ni hotel jeziti, je nadaljevala: »Dobro vem, stari, da ne more biti vse tako, kakor bi si človek želel. To- da gotovo mi pritrdiš, kako bi bilo sedaj udobno, ako bi stanovali —« Gospa je umolknila in samo njen pogled, ki je počival na mojstru, je govoril: Ko bi me mirno poslušal do konca! »No«, je ponovil Kondelik za so- progo. »Ako bi stanovali . . .?« »Tarn gori, stari, v svoji nisi, na Vinogradih, pod eno streho z Vejva- rovima.« Mojster je debelo pogledal gospo. In gospa Beti je hitro pristavila: »Zakaj v tem času stari, mora biti [ mati blizu hčere, samo če more.« Kondelik je nekaj Casa gledal že- no, potem pa je rekel: »Dobro veš, mati, da imam konce- sijo v Pragi. Na Vinograde bi ne le- tali za menoj. Skratka, mati, to se ne more zgoditi. Veš tudi, da sem si pustil to za oni čas, ko se ne bom več ukvarjal z obrtjo. Toda sedaj je do tega dalje nego je bilo prej. Saj imaš do Pepice le par korakov.« »I no, stari, samo da bi prišla 0 pravem času, ko bo potreba. Veš, člo- vek je vedno na straži — in naen- krat ti to pride, ko najrnanj priča- kuješ. Ako bi bila tarn poleg njih, bi spala popolnoma mirno. Nič ne po- maga! Saj sem samo rekla, kako bi bilo to lepo. Bili bi vsi v enem gne- zdu . .,.« »Mati«, je rekel mojster Cisto do- brcvoljno, »takole je najbolje. Po- tein bi bila več pri Pepici nego do- ma, no —i in. ko bi te nosil zet na rokah, slednjič bi bil vendar nevo- ljen. TašCa mora biti vedno malo na »dištanco«. Rajši dalcč nego blizu.« »V temle slučaju žc ne«, je ugovar- jala mati mirno. »V tein si ne more niti najslabši zet želeti boljšega in se ne more tašči nikdar dovolj zft- hvaliti, če skrbi za ženo. In naš Vej- vara, moj Bog, ta! Toda seveda, imaš prav. Ne more se to zgoditi. Tudi prekasno je že za to. Hiša je polna najemnikov.« »In ilobrih, mati, dobrih«, je rekel mojster krepko. »Sami pošteni ljud- je. Vsi plačujejo redno in ni jih treba opominjati. 6e krajcarja ni nihče na vlolgu. Najemniki, da bi jih lahko poslal na razstavo! Da bi bilo tako do smrti!« Gospa Kondelikova je vzdihnila. Videla je, da njena vroča želja osta- ne samo želja. Nobene pomoči ni bilo. V tem trenotku ni pričakovala, da ji visi' izpolnitev te želje ravno nad glavo. Dva dni po tem ra/govoru s soprogom se je vrnila od Pepice vsa zasopla. Cim je stopila skozi vrata, je že začela praviti mojstru: »Ne bom te zelo razveselila, stari, toda ni je pomoči. Gospod Karasek v I. nadstropju se bo selil.« »Gospod davčni adjunkt Kara- sek?« jo zaklical mojster. »Da, umrl je nekje na kmetih ne- ki gospod od davkarije, zdi se mi, da v BohdanCu ali v Prelouču, ne vem gotovo. In gospod Karasek mora iti na njegovo mesto, za sedaj kot »subštitut«, najbrž se ne vrne več in ostane tarn. In takoj mora iti, rod- Stran »Novr Doba« L VIL 1930. štev. 50. DOMACE VEfTI d Imenovanje banskega sveta 2a dravsko banovino. Predsednik mini- strskega sveta in notranji minister je jmenoval 40 članov banskega sveta dravske banovine, med drugim za mesto Liubljano dr. Alberta Kramerja, Ivana Kregarja, Franja Orehka in Al- Dina Prepeluha, za mesto Maribor Žu- pana dr. Alojza Juvana, prof. dr. Ljude- vita Pivka in Rudolfa Golouha, za mesto Ptuj odvetnika dr. Mateja Senčarja, za mesto Celje župana dr. Alojzija Gori- čana in za srez celjski okoliškega žu- pana Alojzija Mihelčiča. d Nevihta in strela. V torek 1. t. m. okrog 11. ponoči je prihrumela iz Savinjske doline nad Celje silna ne- vihta z neprestanim grmenjem in tre- skanjem. Dež je blagodejno namočil osušena polja in vrtove. Kmalu po polnoči se je nevihta polegla. Med ne- vihto je udarila strela v poslopje po- sestnika Jožefa Sodina v Stranicah pri Konjicah. Zgorela je vsa krma in žito ter tri krave. Žrtev strele je postal tudi 10 Ietni posestnikov sin Ferdo. V Črešnjicah je strela vpepelila h!ev nekega posestnika, v okolici Poljčan pa neko hišo in gospodarsko poslopje. V Braslovčah je okrog 11. ponoči tre- ščilo v braslovško šolo in cerkev ter gospodarsko poslopje posestnika De- beljaka. V Letušu je stopila gospa Klančnikova med nevihto na prag vež- nih vrat. V tern trenutku je treščilo v gospo, ki se je mrtva zgrudila. Ne- srečnica je bila v blagoslovljenem sta- nju in mati petih otrok. Na Polzeli je strela pokvarila brzojavne naprave. Po- leg električne centrale v Vrbju pri Žalcu je treščilo v iagned in lipo. Strela je preskočila z lipe na tik drevesa sto- ječo kapelico, od tarn pa po električni žici na kozolec in šla po verigi, na katero je bil priklenjen pes, v zemljo. Pes je bil ubit, obenem pa je bil pre- prečen požar, ker je našla strela hitro pot v zemljo. V slovenjgraškem okraju je vžgala strela na treh straneh: v Pa- mečah hišo in gospodarsko poslopje posestnika Poboržnika, v Legnu kozo- lec in v TuriSki vasi gospodarsko po- slopje in kozolec posestnice Viktorije Sotlove. V guštanjski okolici je padala debela toča in uničila skoro vse pri- delke. d Letalski dan v Slovenjgradcu. Mariborski Aeroklub „Nasa krila" bo priredil v nedeljo 20. tm. v Slovenj- gradcu velik letalski dan. d Žrtve Save. V letošnji kopalni sezoni je utonilo v Savi pri Ljubljani že pet oseb. d Ljudsko gibanje in tujski pro- met v Mariboru. V mesecu juniju je bilo v Mariboru 105 rojstev, 59 smrt- nih slučajev in 31 porok. Pri zglaše- valnem uradu v Mariboru je bilo v juniju priglašenih 1749 tujcev, med temi 1384 Jugoslovenov in 365 ino- zemcev. Mesto Celje, ki beleži v prej- šnjem mesecu 1225 in v maju 1651 tujcev, torej ne zaostaja mnogo za Mariborom. d Mariborski učiteljskl maturantl Iz 1. 1880., 1881. in 1882, se snidejo letos k tovariSkemu kramljanju v Ro- gaški Slatini dne 5. in 6. julija z obi- čajnim vsporedom, tako da bodo v soboto popoldne vsi tarn, ker prosla- vijo obenem 50 letnico mature tovari- foina pojde za njim prvega avgusta. Ustavili so me, ko so me vldeli v hiši, in gospod Karasek je prosil, da ga pustiš brez četrtletne odpovedi, da je to nekaj, za kar on ne more, da jo v tern neki — kako je že rekol *— kvis major — in da od njega go- tovo ne boš zahteval, da bi ti moral plačati do listopada. Uboga gospa Karaskova je jokala kakor otrok, ta- ko so bill tarn zadovoljni — moj Bog, dve sobici kakor kletki in kuhinjica kakor salonček — in je tudi v dru- gem stanu in mater ima tudi v Pra- gi — in sedaj mora iti proč. No, sem rekla, razume se, da ne boš vztrajal pri čctrtletni odpovedi, da to ne ve- Ija, ako je sklenil to oni major, in naj se torej selijo . . .« Krasne store, preginjala, zavese, ročno in strojno delo izvrSuje M. Š r i b a r, Celje, Aleksandrova ul. šev jubilantov letnika 1880. Pet dnev- nih osebnih vlakov sem in tje na raz- polago. V soboto večerni sestanek v hotelu »Solnce«. Primerna prenočišča preskrbljena. V nedeljo zarano služba božja, nato slučajni izleti, skupni obed in razid. Vsak udeleženec naj naznani takoj svoj prihod tovarišu g. Ivanu Kitu v Rogaški Slatini, da oskrbi vse potrebno. Cenj. tovariši(šice) dobrodošli. V imenu sklicatehev : Tone Porekar, Maribor. d Knjigovodskl tečaj na Vranskem in Gomilskem. Knjigovodski tečaj za obrtnike in trgovce na Vranskem in Gomilskem, ki ga priredi zavod za pospeševanie obrta Zbornice TOI, se bo otvoril v pondeljek 7. julija in sicer na Vranskem ob 8. zjutraj, na Gomilskem pa ob 4. popoldne. Vsak tečaj bo trajal 6—7 zaporednih dni, pouk pa vsakokrat po tri ure. Vsi oni, ki so se prijavili za tečaj, se pozivajo, da se zanesljivo zglase ob gori nave- deni uri v šolskem poslopju. Pripomi- njamo, da se bo predvidoma vršilo že prvi dan v okviru tečaja tudi kratko predavanje 0 davkih. — Zavod za po- speševanje obrta Zbornice TOI v Ljub- ljani. d Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, oboklosti žlez, iz- puščajih na koži, tvorih uravnava na- ravna »Franc JoŽefova« grenčica iz- borno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepri- čali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franc Jožefovo« vodo. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgovinah d Dunajska vremenska napoved za soboto 5. julija: Vroče poletno vreme z lokalnimi nevihtami. JdlVOljll S(6 ako imate nove čevlje, a Vase zadovoljstvo je tern večjc in traj- ncjc, ako so Va- si čevlji res dobri in trpcžni. Take Vam nudi samo industrija čcvljcv STERMECKI O tern se laliko uverite, če si ogledate bogatc Iizložbc in ogromno izbiro. Čevlji iz kravine Din 149, tcleiji Din 170, boks Din J7S, šcvro Din 290, gorski Din 186, lovski Din 243, gojzerji Din 259, športni Din 343, san- dali Din 80, &V, polčevlji Din 135, 140. Ravno tako velika izbira drtkih, damskin, platncnih, kopalnih in telovadnih čevljev. Cvne nizke in ka- kovost boljša kakor kjerkoli. Nakup neprisiljen. Industrija čevljcv R. Stermeckii, Celje. ¦ I c Praznik sv. Cirila in Metoda. »Avala« poroča iz Ljubljane: Z ozi- rom na čl. 3. odstavek 2. zakona o praznikih se v državnih uradih na dan sv. Cirila in Metoda, dne 5. juli- ja ne vrši redna služba, marveč sa- mo dožurna. Trgovinske in obrtniš- ko obratovalnice ta dan obratujejo kljub predpisom čl. 33. uredbe o od- piranju in zapiranju trgovinskih in obrtniških obratovalnic v dravski banovini, kor se po tukajšnjih cer- 'kvenih predpisih na dan sv. Cirila in Metoda ne vrši slovesna služba bož- ja. c Ciril-Metodov kres. Drevi bosta žgali coljski podružnici Di-užbo sv. Cirila in Metoda na Starem gradu vsakoletni kres. Sodelovali bosta Celjsko pevsko društvo in pevsko društvo »Oljka«. Vse narodno občin- stvo pozivamo, da se udeleži kreso- vanja na Starem gradu in s tern po- kaže svojo ljubezen do bratov on— stran naših moja. c Odstop petih občinskih odborni- kov. Na številna vprašanja iz občin- stva, kateri so oni občinski odborni- ki, ki so položili mandate in ki v zadnji obCinski seji niso bili imeno- ma navcdeni, sporočamo, da so do- slej položili mandate občinski odbor- niki gg. Ivan Prckoršek, Drago Si- rec, Ivan Mlakar, Ivan Možina in An- ton Koren. Gg. Možina in Koren sta podala ostavko v občinskem svetu, ker sta dobila službo pri mestni ob- čiui celjski. Novi občinski odborni- ki še niso imenovani. c Napredovanje pri vojni morna- rici. Z velikim vitlovdanskim uka- zom je bil ])omaknjen poročnik kor- vete g. Savo Salmič v Šibeniku, sin znanega celjskega juvelirja gosp. R. Salmiča. v čin poi'ocnika fregate. Ce- stitamo! c Na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku je bil 1. t. m. med dru- gimi gojenci 5. razreda tudi g. Milan ftonc, sin policijskega nadzornika g. J. Šonca v Celju povišan v čin po- ročnika korvete. Cestitamo! c Smrtna kosa. V Gaberju pri Ce- lju sta umrli v torek 1. t. m. trgovče- va soproga ga. Marija Senčarjeva v starosti 42 let in v sredo t. t. m. ga. Ivana Grilčeva, soproga mizarskega mojstra g. Ignaca Grilca, v starosti •41 let. V javni bolnici v Celju je umr- la v četrtek 3. t, in. 57-letna dninari- ca Neža Joštova iz Škofje vasi pri Celju. Bodi jim ohranjen blag spo- min, preostalim naše iskreho soža- lje! c Umrljivost v juniju. V prejšnjem mesecu je umrlo v Celju 20 oseb in sicer 3 v mestu, 22 v javni bolnici in 1 v vojaški bolnici. c Drevo povzročilo ukinjenje toka. Včeraj par minut prod poldnom se je zrušilo neko drevo v konjiški oko- lici na daljnovod falske olektrarne in pretrgalo žice. Vsled tega je bilo poleg drugih krajev tudi Celje do Y\{). popoldne brez olektricnega toka. S tern so bili zlasti večji obrati pro- cej o.škodovani. c Rogaška Slatina—Celje—Dobr- na. Polog dosedanje zveze z Dobrne skozi Celje v Rogaško Slatino, t. j. ob 11.55, z Dobrne skozi Celje 12.45 v Rogaško Slatino ob 14.25 vozi od 1. julija do 31. avgusta le ob sredab, so- botah, nedeljah in praznikih večerni avtobus, ki odhaja iz Rogaške Slati- ne 19.55 skozi Grobelno 20.40, skozi Celje ob 21.25 in prihaja na Dobrno 22.15, ter se vrača še isto noč ob 22.30 v Celje. Gostje z Dobrne bodo imoli torej kakor doslej opoldne ta- kojšnjo zvezo z Rogaško Slatino, zve- čer iz Rogaške Slatine skozi Celje z Dobrno, Celjani pa tudi zvečer ob 22.30 povratek v Celje. c Tujski promet v juniju. Pri zgla- šovalnem uradu v Celju je bilo v ju- niju priglašenih 1.225 oseb in sicer 970 Jugoslove,nov, 1G1 Avstrijcev, 30 Nemcev, 28 Cehoslovakov, 19 Italija- nov, 5 Madžarov 4 Angleži, 4 Grki in po 1 Amerikanec, Rus, Švicar in Ru- mun. Po poklicu je bilo 372 trgov- skih potnikov, 328 delavcev, 84 obrt- nikov, (34 uradnikov, 23 dijakov, 19 zdravnikov, 10 industrijccv in 8 od- vetnikov, 311 oseb pa je bilo brez po- klica. Tujski promet v Celju je izka- zoval v maju 1(351 oseb in je torej v juniju padlo štcvilo tujcev za 42(> na 1225. c Občni zbor Zveze obrtnih dru- štev za Slovenijo se bo vršil v nede- ljo 27. julija ob 9. dopoldno v hotelu »Balkan« v Celju. Na dnevnem redu je med drugim tudi sprememba pra- vil. Na predveCer, 20. julija, ob 19. bo istotam prodkonferenca delegatov, ob 21. pa družabni xecer. c Vprašanje nedeljskega počitka v trgovinah. Na inicijativo pomočniš- kega zbora pri Gremiju trgovcev v Celju se bo vršil v sredo 9. t. m. ob pol 9. zvečer v Narodnem domu se- stanek vseh trgovskih in privatnih nameščencev, na katerem se bo zla- sti razpravljalo o akciji za ponovno uvedbo nedeljskega počitka v trgo- vinskih obratih. c Upokojeno učiteljstvo iz Ceija in okolüce bo inielo svoj re dni sestanek v soboto 5. t. m, v Celju. Udeleženci bodo odšli ob 10. iz Celjskega doina v predilnico v Gaberju, potem pa bo oddih v gostilni Grah. c Tombola Krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Celju, ki bi so imela vršiti v nedeljo 0. t. m. })opoldne na Dečkovem trgu, je pre- ložena na nedeljo 13. julija. r Celjsko poverjeništvo Vodnikove družbe j>oziva vse stare in nove Cla- ne, da zanesljivo do 10. t. m. porav- najo članarino v tujsko-prometni pi- sarni v KolenCevi ulici ali pa pri za- upnikih, pii katerih so plaCali ian- sko leto Clanarino. c Uslužbenci-Sokoli tvrdke Bat'a bodo prispcli na povratku iz Jugo- slavije v Češkoslovaško jutri, v so- boto ob 12.43 v Celje, kjer bo sta! vlak 12 minut. ObČinstvo pozivamo, da pride na kolodvor pozdravit brate Oohoslovake. c Prepoved obiska gostiln. Pred- stojništvo mestne policije v Celju opozarja na razsodbo okrajnega so- dišča, da ne sme brivec Matija Bu- kovčan od 20. junija t. 1. do 20. febru- arja 1931 v gostilne in da je strogo prepovedano dajati mu v tern času alkoholne pijače. c Po krivem je prisegel. 25-letni Rafael Jurač iz Lokovine je včeraj na sodišču prisegel, da je brez imet- ja. Kmalu nato pa je eksekutor na- šel pri Juraču kolo in v čevljih skri- tih (30 Din. Jurač je bil zaradi krive prisego aretiran in izročen sodišču. c Nepošten hotelski gost. Od 10. do 30. junija je stanoval v hotelu »Beli vol« 39-letni krojač Josip Suš- (nik. V noči na 1. julija pa je nena- doma izginil, ne da bi bil poravnal dolg na hrani in stanovanju v zne- sku 954 Din. V hotelu je pustil eno delavsko knjižico na svoje ime, eno pa na ime 22-letnega krojaškega po- ¦moCnika Janka Balkovca. c Vino ji diši. V sredo 2. t. m. ob pol 4. zjutraj je našel službujoči stražnik v mestu 31-letno služkinjo Marijo B. iz Nove cerkve močno vi- njeno in jo spravil čez noč v zapor. Marijo pa to ni spametovalo. O pol- noči od srede na čctrtek je bila are- tirana v gostilni Berger v Gosposki ulici, kor je v vinjenosti zalezovala • moške in razgrajala.. Ko je napočila policijska ura, je hotel a prenoCiti kar na klopi v gostilni. Stražniku, ki jo je aretiral, se je uprla z vso «ilo in ga vrh tega še žalila. Izročili so jo sodisču. c čigav je pes? K vratarju Gusta- vu Lovrenčiču v Celjskem domu se je te dni zatekel foksterier brez znamke. Lastnik dobi psa v hotelu. ( Za Obrtni dorn v Celju. Banska uprava v Ljubljani je naklonila Obrtnemu društvu v Celju za adap- tacijo Obrtnega doma subvencijo 30.000 Din, mestna občina celjska 5000 Din, Celjska posojilnica d. d. 2000 Din, strokovne zadruge v Celju •pa 5000 Din. c Dijaški kuhinji v Celju je poslal g. dr. Josip Rakež, sanitetni referent v Šmarju pri Jelšah, namesto venca na krsto pokojnega narodnjaka davčnega nadupravitelja v pok. g. Simona Wutta 100 Din. c Izgube in najdbe. Izgube: zlata broša, ,vredna 250 Din; rujava usnja- ta denarnica s 1100 Din. Najdba: sro- brna tula zapestnica z napisom »Kavkaz«. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 5. t. m. do vstetcga petka 11. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na (ilaviiem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 0. t. m. do vštete sobote 12. t. m. III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka. c Papirni odpadki se dobijo ]>o naj- nižji ceni v Zvozni tiskai-ni. c Proti solnčnim žarkom, ki ško- dujejo očosu, potrebujete solnčna očala, ki jih dobite najceneje pri tvrdki Anton Lečnik, Celje, Glavni trg, urar, zlatar, oj)tik. 343 c Malinovec, oranžada in citrona- da so najbolj priporočljive osvežu- joče pijače. V prvovrstni kvaliteti jih dobite v trgovini Anton Fazarinc, Celje. 383 Mestni kino Celje. Pctek 4. julija: »Denar! Denar! Denar!« I/red no na- peta družabna drama v 8 dejanjih. V gSavnih ulogah Brigita Helm in Alfred Abel. NeobiCajno efekten in r.izkošen film iz danaSnje druzbe - Sobota 5., nedolja 0. in pondeljok 7. juüja: »Gaucho«. Neprekosljiva pu- stolovska drama iz visokih And v 7 dejanjih. V glavnih ulogah Douglas Fairbanks in Mihajlo Vavič. Douglas Fairbanks je z »Gauchom« nadkrilil ! vse svoje dosedanje filme. Stov. 53. »Nova Doba« 4. VII. 1930. Stran 3. _ZVECERsa namakank ŽENSKA HVALA ZJUTRA3 za M- izkuha- \M»M- TERPEHTINOVO MI10 pa je pranie qotovoi Zborovanj e srednj ešolske omladine v Celju (Občni zbor S. J. S. U. župe za Slove- nijo v Celju.) V pondeljek 30. jun. ob 9. dopoldne se je zbralo slovcnsko naprediio di- jaštvo, včlanjeno v Savezu jugoslov. srednješolskih udruženj, pod okri- Ijeiii župe za Slovenijo na svojem rednem vsakoletnem zborovanju. Zborovanje se je vršilo v mali dvo- rani Narodnega doma. Predsednik župe tov. Kalan Boris je otvoril zbo- rovanje in se v uvodnih besedah spo- minjal preminulega dr. Gregorja Žerjava, mladinskega prvoboritelja in delavca. Nato sta pozdravila skupščino delog. J. N. A. 1). »Jadra- na« in starešinske organizacije »Preporoda«, želeČ skupščini čim Večjih uspehov. Župno poročilo, ki so ga podali tov. tajnik Gorinšek 11., blagajnik Reddi 0. in kulturni ref. Prekoršek T., je svedočilo, da je bila pretekla doba polna borb, pa tudi uspehov v uresničenju programa, vsled česar je bil sprejet soglasno predlog, da se da odboru absolutorij s polivalo. Sledeča poročila družin iz Ljubljane, Mari bora, Novoga incsta, Murske Sobote in Celja so pokazala delovanje naprednega dijaštva v vz- gojnem in nravnem oziru. Pri sledečih volitvah v novi odbor župe je bil soglasno izvoljen ta - le odbor: Prekoršek T., predsednik; Tajnik M., podpredsednik; Gorinšek H., tajnik I.; Cizej A., tajnik II.; Ko- stajnšek D., blagajnik in tov. Kralj D., odbornik; revizorja tov. Žumer A. in tov. Prekoršek A. Volitvam je sledila programatična izjava, ki jo je sestavil za župo tov. Prekoršek in ki jo bomo objavili v prihodnji številki. Pri delu se je razpravljalo največ a saniranju župnc blagajne. Apeli- ralo se bo na narodno zavedne Slo- vence in se jih prosilo za pomoč. Na- dalje se je polagala glavna pažnja na čim ožj c-sodelovanjc družin z župo v svrho povzdige našega pokre- ta. Pri slučajnostih je bil na predlog predsednika tov. Kalana imenovan za častnega člana župe g. Ivan Pre- koršek. Na predlog tov. Kralja D. je bil tov. Kalan B. imenovan častnim predsednikom, kar je bilo enako kot pj'vo z navdušenjem sprejeto. Nato je bilo zborovanje zaključcno. Delega- ti so si popoldnc oglodali še Celjc, nakar so se odpeljali na vseslovan- ski kongres v Boograd. Zadnjl Čas le že bil, da smo do- i bili oranŽado in limonado znamke »Vero«, ki je edina naravna, iz soka žlahtnega juŽnega sad ja in brez škod- ljivih kemičnih primesi pripravljena pijača. Vsepovsod že zahtevajo »Vero«, kajti kdor to pije, ostane svež, zdrav in trezen. Fabrikacija Bezalin k. d. — Vlado Basic & Co., Olje, Benjamina Ipavca ulica 3. 456 Gospodarstvo IV. poročilo Hmeljarskega drnštva za Slovenijo o stanju hmeljskih na- sadov. Žalec v Sav. dol. 30. junija. Vroči- na se ni v minulih 14 dneb nič kaj zmanjševala. Deževalo je pač tuin- tam, pa nezadostno. Solnčni palež se je že lotil nasadov na prodnatem cvetu — drugih še ne. Obče se pri- kazujejo na hmelju cvetni nastav- ki in tudi že cvetje. Mnogo zaostalih nasadov se ni moglo popraviti in je njih nastavek prav slab. Panoge v ostalih nasadih so bolj redke, redki so pa tudi cvetni nastavki in cvetje. Hastlina je zdrava in brez škod- ljivcev. Po lanskem pride!ku ni po- vpraševanja. Društveno vodstvo. Hmeljarsko društvo za Slovenijo. Vsem podružnicam in društvenikom! Hmeljarsko društvo javlja vsem svojim podružnicam in drugim svo- jini članom, da je ininistrstvo sa- obračaja dobro utemeljeno prošnjo Hmeljarskega društva z dne 14. ma- ja t. 1. br. 222 za polovično voznino hmeljskim obimleem za leto 1930. v. odlokom z dne 13. junija t. 1. br. 11.99X/30 odbilo z motivacijo, da za- deva nima zakonite »mogučnosti«. Za društveno vodstvo: Franc Koblek I. r., predsednik. Anton Fetriček 1. r., poslovodja. Ura bodočnosti Tvrdka A. Lečnik v Celju, Glavni trg štev. 4 je montirala nad vhodom in v obeli stranskih izložbab svoje trgovine tri ure »Elektronom Jung- hans«. V trgovini sami je montirana normalna ura na nibalo, ki je pri- ključena s kontaktom na električni vod. Električni tok navija to uro av- tomatično, tako da tudi v slučaju kratkega stika v električnem omrež- ju teče še celih 18 ur brezhibno. Na to matično uro je mogoče priključiti 12 stranskih kazalnikov, ki kažejo popolnoma toCno čas matične ure. Prikljueck se izvrši na ta način, da se zveže () stranskih ur z električnim vodom, (i in* pa z zračno cevjo. Elek- trične žarnice v urah segrevajo zrak in ta segreti zrak požene potom pri- tiska po gumijastih ccveh kazalce vsako minuto naprej. Isto izvräi električni tok pri stranskih urah, ki so zvezane z električnim vodom. Te Elektronom-ure niso komplici- rane ure. Montira jih lahko vsak la- jik. Kažejo čas točno in kar je glav- no, nikdar jih ni treba navijati in odpade vsled tega vsaka bojazen, da bodo ure obstale. Elektronomi so« -___________________ Wr Kaj je, reci, veselje did? Vse, kar vam sladi in vas hladi. Vsakdo ve, da limonada »CLIO« divna je naslada. »Clio1 limonadne tablete pripravni tako za privatna stanova- nja, kakor za obrtne obrate, trgovi- ne in tvornice. Nikdar ne more na- stopiti slučaj, da hi kazale ure v po- saineznih prostorih obrata drugačen čas, kakor ga kaže maticna ura v centrali. Interesenti si lahko ogledajo te ure v trgovini g. Lečnika, kjer dobi- jo tudi potrebna pojasnila. 451 FR. KOCBEK: Od Sušaka do Cetinja in Sarajeva (Dalje.) Franjevci imajo krasen vrt in križni hodnik. Na vrtu dozorevajo naranče. Pred vhodom na vrt je druga najsta- rejša lekarna sveta. Tudi pri domini- kanski cerkvi je lep vrt s križnimi hodniki. Znamenit je Onofrijev vodnjak. Tujci si ogledujejo dragocene umet- nine, čudovite slike in zelo zanimive knjižnice v vseh samostanih, relikvarij v stolnici, državni arhiv v kneževem dvoru in muzej v občinski hiäi. Staro mesto je obdano ob morju in na su- hem s stolpi in ogromnim oklopnim zidom iz 13. in 14 veka. Krasen je izprehod po tem obzidju. Dovolienje se lahko dobi pri vojaški komandi pri Onofrijevem vodnjaku. Pred stolnico je glavni trg, kjer tujci krmijo golobe kakor v Benetkah. Najlepši izprehod iz Dubrovnika je od Ploč (južna mestna vrata), ob obali gledajoč subtropično vegetacijo, do be- nediktinskega samostana svetega Ja- koba. Gruž je velikanska, krasna in pri- rodna luka, v bližini je kolodvor za bosansko ozkotirno železnico, tramvaj pa pripelje potnike od hotela Petka v 20 minutah v Dubrovnik. V okolici Dubrovnika so kopališča Lapad, Kupari in Cavtat. Za zimsko bivanje je najugodnejši Cavtat, ki ima več zanimivih poslopij. Posebno je o- meniti muzej in na griču stoječo grob- nico Račiča, krasno urnetnino mojstra Meštroviča. Iz Dubrovnika se vozijo tujci s čol- nom na okrofcel otočič Lokrum, ki ie gosto obrasel in svetovno znan. Nek- danji samostan je da! nadvojvoda Maksi- milijan (mehiški cesar) prezidati v pradič in ga okrasil z bajnim parkom. Tudi njegov naslednik prestolonasled- nik Rudolf je zahajal sem. Oba sta umrla tragične smrti in avstrijski dvor se ni več zanimal za Lokrum. Skozi vrata Ploče prides do malega starega pristanišča, kjer so bile nekdaj zasidrane vojne in trgovske ladje, ki jih je čuvala trdnjava sv. Ivana. Du- brovniški mornarji so uživali poseben sloves. UdeleXili so se raznih težavnih in nevarnih pomorskih vožen, dva sta se baje udeležila tudi prve vožnje Krištofa Kolumba v Ameriko. V 15. veku so plule dubrovniške ladje po vseh morjih na veliko jezo benečanskih kramarjev. Priporočljiv je tudi izlet v staro me- stece Ston. 15 minut odtod leži krasni zaliv Bistrina, kjer goje racijonalno oštrige, ki so najbo!j5e v mesecih, ki končujejo s črko «r». Veličastna je vožnja iz Dubrovnika na Cetlnje bodisi v enem ali pa v dveh dneh. Avtomobile ima na razpo- lago posebna družba oziroma »Put- nik«. Iz Dubrovnika vodi krasna cc sta ob obali. Potem zavije na levo v dolino, kjer se na desno odcepi pot v kopališče Kupari in dalje ob obali Srebreno z mnogimi kabinami in solnčnimi terasami, dočim se poprej odcepi na levo lepa cesta v Trebinje. Dalje se pelješ mimo Mlin v dolini 2upe v Grude, kjer najdeš dobro ob- delano polje, njivice s pšenico obse- jane, vinograde, pašnike na hribovitih pobočjih (ovce, koze, osle in govedo) poraslih z oljko, figovcem, borom, hra- stom, dišečim jasnom, brinjem in ci- presami, ki tvorijo krasne gozdiče z malimi, večjimi in prav veliki cipresa- mi v idealno lepih skupinah. Narodna noša je tudi posebna. Dekleta nosijo belo ruto čez čelo in zadaj na tilniku zavezano, bel predpasnik in črno oble- ko. Moški imajo dalmatinsko nošnjo, hlače do kolen, suknjič do pasa, na glavi rdečo kapo. V dolini vidiš železnico, ki se zače- nja v Zeleniki, pelje skozi Ercegnovi in dalje vedno se vzdigujoč v Oabelo, kjer se združi z železnico iz Dubrov- nika. (Dalje prihodnjič) Anekdote K dunajskemu Rothschildu je prf- šel židovski beraC. Takoj mu je bil dovoljen vstop. »Hm, kaj pa ste pravzaprav?« je finančni baron prekinil svojega go- sta. »Kaj sem? Velik smolar, vseÄlSs - avtodelavnica - Celje Dnevno sveže prvovrstno čajno maslo ä Din 44*— kg trapistovski, polcmendolski in švicarski sir, salamo in raznovrstne kouzcrve nudi najccncjc Uinfto HuhoPEC. nhl. ^oncBs.mestni tesarsl^i mojstep na Lain Fin! Tilflill ^vrsujc vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |Jl S UuSJI! hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ct°r\^" mb*»jnkW««*fl Att-i'fA C9^SkR Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v jpTepric&jie sei SVOji m* v ceiju, khäljä pethä c. 37, lastirio mesarijOt preHa^evalnico in gosftlno prt „Jelesm" ¦ z izbortio kuhinjo. Cenc konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporofa Josip Oorenjak. Bromofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi ploSče *His Master's Voice» in «Columbia* katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Gopicor I LeshousBh, Celje knjigarna in veleiirgowina a P^pi^ern, pEsalnimi in pisalnimi pvedmeti. [ Kmetsha posojilnica za celjsko oholico u Celju I mmm^mmmmmmmmmmmmmmmm—„, „ „, registro»ana zadruga z ontejeno »aveio ?¦—^—"ggg^86888 Pisarna v Pi»ešei*iiowi ullci S Hranilne vloge oL>restu|e po 6—8% cistlli, brez rentnega davka. jQ E = >g i ¦§ j 3si i Urejuje Rado Pednik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zrezno tiskarno Milan Cetlna. - Oba v Celju.