The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (četrtek) OCTOBER 7, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 235 Kratke vesti iz življenja in sveta UE Zveza narodov je odločno nastopila Italija še ni odgovo- Raketirji ubijajo u-proti agresivnosti Japonske V Kitajski rila glede španske nijske organizatorje zadeve ciganka priznala veliko tatvino * New York. — Martha Bimbo, 35 let stara ciganka, je priznala, da je dne 29. januarja, leta 1930 ukradla 55-letni Miss Marie Kentlerjevi $4,575. Denar ji je vzela z obljubo, da ga bo "blagoslovila," nakar se bo vsota podvojila. znižan relif v pennsylvania Harrisburg, Pa. — Število ljudi na relifu v Pennsylvaniji se je znižalo za 52 odstotkov, vsled česar si je država prihranila $130,309,249. ameriški parnik nasedel v franciji Cherburg, Francija. — Ameriški tovorni parnik Nashaba je nasedel tri milje od obali na pečine. K parniku so privozile tri ladje, katere so začele z reševalnimi deli, da spravijo parnik s čeri. nemške ladje v španske vode Berlin. — Poveljnik nemške bojne ladje "Deutschland", ki sta jo lansko leto obstreljevali dve lojalistični letali, je dobil u-kaz, naj odpluje spet v špansko vodovje. svoji k svojim: guha vkup štriha Tokio. — Japonsko časopisje je zelo razburjeno nad govorom predsednika Roosevelta, ki ga je imel včeraj v Chicagu, in pravi, da miroljubnih namenov, ki jih ima Japonska s Kitajsko, nihče ne razume, razen Italije in Nemčije, ki Japonsko popolnoma razumevata . . . ameriški legi jon ar ji v italiji Rim. — Semkaj je dospelo 600 ameriških legijonarjev, ki bodo obiskali tudi Pariz in osta^ la mesta. Napotili so se k Mu ssoliniju, toda slednji jih ni sprejel, ker počiva po svoji nemški turi na svojem poletnem bivališču. Proti Japonski bo uveljavljena pogodba devetih sil. —I Italijansko časopisje pravi, da bo fašizem dvajsetega' Vladi Ve'ike Britanije in Francije sta določili Mu-ssoliniju 24-urni rok, da odgovori na njiju noto. stoletja pomedel z demokracijo devetnajstega stoletja. ŽENEVA, Švica, 7. oktobra.'«- — Zveza narodov je zelo zado-| UKAZ ZA AMERIŠKE voljna, ker je vlada Zedinjenih : PARNIKE držav formalno obsodila nasilnost Japonske v Kitajski. Zastopniki petdesetih narodov, zbrani na seji Zveze narodov, so soglasno sklenili, da je treba u-veljaviti proti Japonski pogodbo devetih sil, katero je podpisala tudi vlada Zedinjenih držav. RIM, 7. oktobra. — "II Popo-lo d'ltalia," časopis, ki ga lastu-je Mussolini, je zarjovel, da bo "fašizem dvajsetega stoletja" triumfiral nad "kapitalizmom, parlamentarno demokracijo, socializmom, komunizmom, liberalizmom in katolicizmom devetnajstega stoletja." V članku je nadalje rečeno, da "mi popolnoma razumemo japonska prizadevanja za ekspanzijo." Časopisje dveh glavnih mest, Madrida in Nankinga, označuje govor predsednika Roosevelta kot grožnjo svojim sovražnikom. ŽENEVA, 7. oktobra. — Zveza narodov je danes posvarila Japonsko, čfeš, da se bo proti njej uveljavila akcija devetih držav, ako ne misli mirnim potom poravnati svojih diferenc s Kitajsko. Zbornica je soglasno odobrila svarilo Japonski. ŠANGHAJ, 7. oktobra. — Dr. Alfred Sze, bivši kitajski poslanik v Washingtonu, je danes v svojem govoru, ki ga je imel po radiju, pozival Zedinjene države, naj uveljavijo bojkot proti Japonski v njeni nenapovedani vojni proti Kitajski. "Ako boste bojkotirali Japonsko," je dejal dr. Sze, "boste storili največji korak na potu napredka v zgodovini sveta." WASHINGTON. — Vlada je Dva unijska organizatorja ubita v New Yorku. — Unijski organizator pretepen v Memphisu. MEMPHIS, Tenn., 7. oktobra. Tukaj je danes napadlo šest j John L Lewis je odgovoril na napade Williama Grena Dejal je, da organizacije kakor je C. I. 0., ni mogoče kar poljubno uničiti. izjavila, da je ukazala kapeta- študirajo noto angleške in fran RIM, 7. oktobra. - Italijan-! oznanih mož Normana Smi-1 IZJAVIL JE TUDI, DA NIMA NOBENIH POLITIČNIH ski vladni uradniki še vedno ^ organizatorja unije United AMBICIJ. nom ameriških parnikov, da se morajo ogibati nevarnih zon v kitajskem in španskem vodovju in pluti tam samo v slučaju, če imajo vkrcati ameriške državljane. Kitajske čete v mestu Šanghaj prešle v ofenzivo Po desetdnevnem napadanju Japoncev izkazujejo kitajske čete še vedno silno udarno moč. ŠANGHAJ, 7. oktobra. — Danes, deseti dan japonske o-fenzive, so kitajske čete pričele ofenzivo proti japonskim napad-nikom na Šanghaj. Kitajske čete so prešle iz obrambe v ofenzivo na vsej fronti, iz Šanghaja do Lotiena. Vendar pa je vsa bitka ostala na mrtvi točki. Kitajske čete, ki so bile deset dni izpostavljene strašnim napadom Japoncev iz zraka, s kopnega in z morja, so s to ofenzivo dokazale, da niso izčrpane in da je v njih še vedno udarna sila in moč. Veliko bodrilo kitajski vladi in njenim četam je bil tudi govor predsednika Roosevelta v Chicagu, v katerem govoru vidijo Kitajci ostro obsodbo japonske agresivnosti. coske vlade, ki zahteva revizijo pogodbe za nevmešavanje. Vladi Francije in Velike Britanije sta dali Mussoliniju 24 ur časa, da odgovori na njiju noto. Ako tekom tega roka ne dospe njegov odgovor, bosta Francija in Anglija s silo zabranili intervencijo v španski civilni vojni. Po razgovoru Antona Edena, angleškega ministra za zunanje zadeve, z ministrskim predsednikom Neville Chamberlainom in francoskim poslanikom v Londonu, je angleška vlada, razjarjena vsled nove italijanske pomoči španskim fašistom, izjavila, da je njeno potrpljenje pri kraju. i Automobile Workers unije. Tol- j NEW YORK, 1. oktobra. — John L. Lewis, predsednik pre-rnogarske unije in vodja C. I. O. Prisega Cehoslo-vaških častnikov VZNEMIRJENJE V AVSTRALIJI LONDON. — Zaradi japonsko - kitajske vojne in zlasti zaradi vesti, da se japonsko bro-dovje pomika vzdolž kitajske o-bale vedno bolj proti jugu ter da se sedaj nahaja že med Hong Kongom in Avstralijo, je nasta-0 v Avstraliji veliko vznemirjenje. Avstralska vlada je takoj odredila celo vrsto obrambnih ukrepov, ker smatra blokado kitajske obale le za krinko, za katero se skrivajo druge japonske akcije. Na raznih krajih in 2]asti vzdolž severne obale Avstralije so pričeli z vso naglico 8raditi obalne utrdbe. V New Castleu gradijo tudi veliko letalsko oporišče. Poleg tega so Povečani izdatki za orožje ln strelivo. Zveza čehoslovaškega zbora ie izročila predsedniku republike dr. Benešu ob bolezni predsednika osvoboditelja izjavo z naslednjo vsebino: Častniki vseh orožnih vrst so v duhu z Vami ob bolniški postelji velikega predsednika osvoboditelja in se spominjajo vznemirjeni najslavneje osebe našega ljudstva. Masaryk ostane vedno za ves svet ustvaritelj moderne svetovne demokracije. Prisezamo, da ostanemo do zadnjega moža bojevniki za svetovno demokracijo. Obnavljamo to prisego v trenutku, ko demokratični svet trepetaje čaka, da izgubi svojega najboljšega u-čitelja!" Ta prisega je najboljša proslava in hvaležnost velikemu pokojniku. SNEG V DRŽAVI COLORADO BERTHOUD, Colo. — Tu je zapadel visok sneg in zavladala je prava zima. V snežni vihri je obtičalo 24 avtomobilov in velik avtobus, v katerem se nahaja 24 oseb. Poslovanje S. S. P. Z. Idi so ga po glavi in mu zlomili i roko. To ie bil že drugi napad naj Smitha, odkar je prišel semkaj i o^amzacije je bil glavni govor- , , . . j . j • - nik na shodu transportnih de- pred nekaj tedni, da organizira , , . . „ „ , ^ , , , .' , . lavcev, ki se je vršil v Madison Fordove delavce m delavce v tu-! „ ' , J . .v .. t-,, i j . : Square Gardenu. kajsnji Fisher Body tovarni. ; M Lewisu so priredili zbrani Iz življenja naših ljudi po Ameriki zborevalci prisrčen sprejem, ko NEW YORK, 7. oktobra. — Samuel Gappel, blagajnik' ples-karske unije, je bil napaden" in F stoVil na govorniško tribuno. ubit iz zasede na hodniku po- John Lewis Je ostro obsodl1 Wl1" William Rus, glavni tajnik Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, poroča v "Napredku", glasilu omenjene organizacije, da so v dneh od 14. do 29. septembra v glavnem uradu pregledali poslovanje organizacije nadzor; liki države Illinois. Njihovega poruciia še niso prejeli, vendar pa v glavnem uradu pričakujejo, da bo to poročilo povoljno, ker se zavedajo, da korektno poslujejo. Glavni tajnik pravi, da se je vse poslovanje pri Zvezi zelo izboljšalo in da so vse kočljive zadeve domala izravnane. Državni nadzorniki so se topogledno zelo pohvalno izrazili. — Velik pripomoček k napredku omenjene organizacije je vsekakor tudi njeno vzorno urejevano lastno glasilo "Napredek". slopja, v katerem je stanoval. Ko je bil napaden in ubit, se je vračal z unijske seje. Istočasno je bil ubit tudi Max Rubin, poslovni agent Clothing Drivers and Helpers unije, ko je bilo na ulici izstreljenih nanj več revolverskih strelov. Te dni je imel nastopiti pri obravnavi, ki je imela razpravljati o rake-tirstvu v njegovi uniji. Kaj zahtevajo Arabci LONDON. — "Daily Telegraph" objavlja izjavo, ki jo je prejel od predsednika panarab-skega kongresa in ki poudarja med drugim naslednje zahteve Arabcev: 1. Palestina je bistveni sestavni del arabske domovine. 2. Arabski narod zavrača načrt razdelitve Palestine. 3. Kongres se bo z vsemi sredstvi uprl ustanovitvi židovske države. Zato zahteva: a) razveljavljenje Bal-fourove izjave b) ukinitev man ŠTIRI OSEBE UTONILE BETHEL, Me. — Štiri osebe so utonile, ko je avtomobil, v katerem so se vozili, padel v potok. Šofer in lastnik avtomobila je bil Willis Waite. KONČAN ŠTRAJK V KANADI SOREL, Que. — Tukaj se je vrnilo na delo 1,300 jeklarjev, ki so bili tri mesece na štrajku. Kompanija je sprejela njihove zahteve, nakar so pričeli spet z delom. SVEČANOST ZLATE POROKE PORTLAND, Oregon. - v tukajšnjem mestu se je vršila ve- IZ 275 ikonskih parov, ka- iaH wlani 0Zir°ma letos °bha-jah zlato poroko. Njihova skup- a Staro8t 2naša - 14,000 italo balbo v jugoslaviji DUNAJ, Avstrija. — Gover-ner Libije, maršal Italo Balbo je sinoči v tajni misiji dospel v Zagreb. Časnikarjem ni hotel povedati, kak namen ima njegov obisk v Jugoslaviji. ZA BOJKOT PROTI JAPONSKI KALKUTA, Indija. — Vodje indijske kongresne stranke so včeraj na svojem zborovanju zahtevali, da se prične bojkotirati vse japonsko blago, ker se Japonska vojskuje v nenapovedani vojni s Kitajsko. Mary Sodja preminula Danes zjutraj je preminula v Women's bolnišnici Mrs. Mary Sodja, 16319 Arcade Ave. Pogreb ima v oskrbi A. F. Svetek. Podrobnosti poročamo jutri. Povratek iz domovine S parnikom Saturnia se je v torek povrnila v našo naselbino Mrs. Mary Sluga, ki je bila več mesecev na obisku v Jugoslaviji in v Italiji. Sporoča nam, da ima precej pisem za rojake iz Ribnice in Lipovca pri Ribnici kakor tudi iz Materije na Krasu. Ako kateri kaj pričakuje od svojcev, naj se zglasi na 14315 Thames Ave. Rojakinji kličemo: dobrodošla! Skrivnosti javnih kopalnic Gornji odstavek je ponatis iz povesti "Ženske in menihi," v katerih pisatelj. opisuje tajne ruskih javnih kopalnic, kjer so zakonske žene v družbi svojih ljubimcev nastavljale svojim možem roge in obratno. Povest pričnemu priobčevati prihodnji teden. "Kopalnica je molčala kakor grob. In kopališčniki so molčali, kakor bi bili izpovedniki človeških slabosti. Če se pride kak spoštovan družinski oče kopat ter iz kopalnice dvakrat pozvo ni, tedaj se pojavi namesto ko pališčnika smehljajoče se de kletce; treba je le dvakrat pozvoniti in kopališčnik dobi za napitnino toliko in toliko odstotkov dekličinega zaslužka. V ta namen je bilo najetih zmeraj nekaj deklic iz najboljših hiš. A kadar so bile vse hkrati zaposlene, tedaj je kopališčnik jadrno poslal drožko v predmestje pred hišo z rdečo svetiljko. čez nekaj dni nato se pride kopat tudi žena s hčerkami in kopališčnik gleda tako nedolžno predse, kakor bi prav nič ne vedel, da je liama Greena, predsednika A-meriške delavske federacije, radi njegove grožnje, da bo uničil C. I. O. organizacijo. Istočasno pa je posvaril korporacije, ki delajo sporazume z Ameriško delavsko federacijo samo zato, da jim ni treba priznati C. I. O. organizacije, in je rekel, da to ne vodi k industrijskemu miru. Kot primer je navedel Consolidated Edison kompanijo v New Yorku, ki je proti želji svojih delavcev podpisala pogodbo z Ameriško federacijo dela. Odgovarjajoč na izjavo Williama Greena, da ima gotove politične ambicije, je Lewis odgovoril, da njegove politične ambicije obstoje v tem, da postane Thomas Kennedy, tajnik unije premegarjev, governer Pennsyl-' vanije, kandidatje industrijskih unij naj bodo izbrani v Detroi-tu, Ameriška delavska stranka v New Yorku naj postane glavna delavska stranka in sedanji j newyorški župan naj ostane še i data; c) ^sklemtev'^angle'sko-'nadalJe žuPan tega mesta. To' .... , . • d ' so vse njegove politične ambi- palestmske pogodbe, ki naj Pa- j .. J ° 1 lestini prizna njeno popolno su- ■ C1-'e' verenost in neodvisnost ter u-; William Green dobro ve, in stanovitev države, ki naj za jam-1 prav tako vedo delegati konven-či one manjšinske pravice, ki jih cije Ameriške delavske federa-priznava mednarodno pravo. 4. i cije, da se ne more kar tebi nič, Židovsko vseljevanje naj se o-1 meni nič uničiti močne delavske meji in s posebnimi odredbami S organizacije, kakor je na pri-prepreči prehod palestinske mer C. I. O. Greenove besedce, zemlje v židovske roke. izrečene na konvenciji, niso nič drugega kakor enostaven politični trik, da bi bil zopet izbran za predsednika Ameriške delavske federacije. V Novandi, Que., je zadnje dni umrl na posledicah operacije na vnetem slepiču Ivan Straj, star 35 let in rojen v Ljubljani. V Kanadi je živel 10 let in v starem kraju zapušča mater, brate in sestre, v Združenih državah pa brata Antona, ki živi v Parksvillu, Mir-.n. Brat Anton je bil obveščen o bolezni I-vana, ali prišel je on dan prepozno v Kanado, da bi ga našel živega. V Schumacherju, Ont., je u-mrl Anton Hribar, star okrog 30 let in doma od Cerknice na Notranjskem. Umorila ga je je-tika. V Kanadi je bil od leta 1923. V Moon Runu, Pa., je pred dnevi neki avtomobil na mestu ubil rojaka Petra Razpotnika. ki je bil star 60 let in rojen v Brišah pri Kolovratu. Po domače so mu rekli Kraljev Peter. Bil je že devet let vdovec. Tu zapušča štiri sinove in tri hčere. V Buenos Airesu, Arg., je pred kratkim umrl v bolnišnici rojak Josip Košir, star 43 let in POSLANICA JAPONSKEM NARODU TOKIO. — Ministrski predsednik Konoye je izdal posebno poslanico vsem Japoncem, v kateri poudarja med drugim: Vojna je postala večja, kakor se je to zdelo, ko smo začeli pošiljati svoje čete na severno Kitajsko. ( Na shodu je govoril tudi Thomas Kennedy, tajnik unije pre-mogarjev in delavski kandidat za guvernerja države Pennsyl-vanije. Shod v Madison Square Gar- Japonska se sedaj ne more m, . ... .. , .. - i V denu je bil velika manifestacija ne sme vec umakniti, dokler ne i _ J, _ ... . . v., xt- za C. I. O. organizacijo, izvojuje odločilne zmage. Ni | fe_J mogoče še reči, kako dolga bo caipm 7ada vojna, ki smo jo začeli. Zato po- VOJAK OBSOJEN ZAKA- ziva vlada vse Japonce, naj svo-; DI ŠPIJONAŽE je državljanske napore v tem času podvoje, da bodo čimprej doseženi cilji japonske kazenske ekspedicije proti Kitajski. ISKANJE SOVJETSKIH LETALCEV MOSKVA. — Včeraj je odletelo iz Moskve četvero nadalj-nih trimotornih letal, ki so odletela iskat pogrešane sovjetske transpolarne letalce. Načel- doma od Sv. Križa pri Trstu. V Argentini je bival 10 let in v starem kraju zapušča ženo in več otrok. V Herminie, Pa., je pred kratkim umrla v bolnišnici na posledicah operacije Marn Ana, stara 56 let in doma iz Višnje gore na Dolenjskem. V Ameriki je bila 23 let in tu zlapušča moža, dva sinova in dve hčeri. Springfield, 111. Joseph Ovca ml., član društva 47 SNPJ, je zadnje dni prejel nagrado kot najboljši atletik v tukajšnji srednji šoli Feithans in to mu je pomoglo, da je bil poslan na u-niverzo države Mississippija šolnine prosto. Hastings, Colo. — Frank Kemperle se je ponesrečil pri delu v rovu. Zlomilo mu je nogo nad kolenom in ima tudi notranje poškodbe. Nahaja se v bolnišnici v Trinidadu, kjer ga rojaki lahko obiščejo. Kemperle je doma od Kamnika na Gorenj-; skem in član društva 201 SNPJ. NANCY, Francija. — Paul * Gebus, francoski vojak, je bil j obsojen v dvajsetletno izgnan-! Sharon, Pa. — Zaradi opera-stvo, ker je baje prodajal vo- j cije se morala podati v bolnišni-jaške skrivnosti Nemčiji. Gebus co Anna Stambal, ki je operate bil aretiran, ko se je povrnil cijo na želodcu srečno prestala, iz Nemčije, ko je prej dezerti- j V Port Washingtonu je te dni ral iz francoske armade. '[Umrla 43_letna Mary Leskov_ šek, rojena v Šmartnem ob Dre-Hrvati na programu Iti. Tu zapušča moža, dve hčeri .. „ iin brata. — Srebrno poroko sta Hrvatski tamburasi "Neven , . ,. .. i . , , .. i pred kratkim praznovala zakon- mk polarne ekspedicije na se-jki nastopajo vsako nedeljo zju- ^ Raištor in Ceplak. vernem tečaju, profesor Ivan^raj na hrvatskem programu pred kratkim bil tu njen mož ziPapanin, je sporočil, da se je v,potom postaje WGAR, nastopi-; Mulberry, Kans. — Vile ro- deklico. In če je žena povsem! polarnem ozemlju začela noč iir'j0 nocoj na programu Cleveland | jenice so se zglasile te dni pri natihem prišla semkaj' s svojim da bo treba iskati ob mesečini. (Railway družbe, ki bo odda jan j družini Mr. in Mrs. William J. hišnim prijateljem, tedaj je kopališčnik dobil polnih deset rub-ljev. To mu je zaprlo usta tako močno, da i;i njega niti sodnik ne bi mogel spraviti besede, kaj šele njen mož." Seje i po postaji WHK med 9 :30 in 10, Strah, kjer so jima pustila dve ' zvečer. Program Cleveland Rail- J hčerki. — Dekliško ime mlade Seja Kluba Prijateljev nara-iway družbe bo sedaj naprej i-'matere je bilo Lena Markovitz ve se bo vršila v nedeljo ob 2. mel narodnostne skupine kot in Frontenac, Kansas. — Mati pop v Turkovi dvorani na Wa-1 gostujoče zvezde. Drugi četrtek | in hčerke prvorojenke se poču- terloo road. nastopijo Slovenci. 'tijo dobro. 8TRAN 2. ENAKOPRAVNOST 7. oktobra, 1937. pSS^E UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays so raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ca 6 mesecev:...................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in-Mexicl za celo leto.................$6-00 ca 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4-50 ta 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in drug« Inozemske države: ca celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.0«; entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. urednikovapMta ,104 BOŽJI BOJEVNIK Na skromnem vaškem pokopališču v Lanih se je zdaj zaprl grob nad enim največjih mož sodobnosti. Kje je državnik in voditelj naroda, ki bi bil kakor. Ma-saryk najprej svoj narod prevzgojil in duhovno preoblikoval, preden ga je popeljal v odlično borbo, da si izvo-juje svobodo in državno samostojnost? Zaman iščemo primera: Masarykova pojava je edinstvena v zgodovini modernega človeštva. Od strahovitega poraza na Beli gori je češki narod taval v temi skoro tristo let, njegovo življenje se je gibalo, četudi ne brez odpora v pravcih, ki so jih določali dedni sovražniki. Nekdanja slava in ideali nekdanjih borb so sicer še živeli v izrazoslovju dnevne politike, ki je pač često obnavljala spomin na davne čase svobode in neodvisnosti, v praksi pa so vse te lepe besede bile prazne. Narod se je oprijemal v svoji nesreči raznih potvorb, posegal je v svojem obupu po opojni čaši romantike in sentimentalnosti, komaj še upajoč, da kdaj doseže izpolnitev svojih želja in teženj. Ko pa je bil najvišji čas in je bila mera trpljenja češkega naroda dopolnjena, je 'z naroda samega vstal mož, ki je s prepričevalno besedo in ostrim umom podiral predsodke, v katere je bilo Čehe zakovalo dvojno tuje gospodstvo. Profesor Masaryk je propovedoval po-vratek k predbelogorskim idealom, vedoč, da bo mogoče samo na ta način zlomiti duhovni in fizični jarem, pod katerim so češke dežele stokale skoro tri stoletja. Štirideset let je T. G. Masaryk učil svoj narod z govorjeno in tiskano besedo, kot učitelj, kot poslanec, kot politik, kot učenjak. Navajal ga je k treznemu in realnemu delu, da bi se otresel zaduhlih sanj in posegel nazaj v davne vire svoje neizmerne sile. In zgodilo se je! češkoslovaške države še ni bilo na nobenem zemljevidu, ko je bila nje zgradba že dovršena v dušah in srcih naroda. Na poziv se je okoli graditelja psiholoških in nravstvenih osnov ustvarjajoče se države zbral ves narod ter složno zastavil svoje sile, da izvojuje svoji ideološki tvorbi odgovarjajoče konkretno ogrodje. Boj češkoslovaškega naroda je bil takisto nekaj občudovanja vrednega, kakor je bil občudovanja vreden voditelj, ki je odločal o načinu borbe. Masarykova borba je bila borba uma s surovo materijo, borba pravice proti krutemu nasilju. Njegovo torišče ni bilo vojno polje, kjer se kretajo brezštevilni bataljoni, njegovo bojišče so bila srca omikanega sveta, ki so ostro reagirala na krivico, ki je bila prizadejana češkemu narodu in na nevredno nasilje, ki je še vedno tlačilo ta k soncu hrepeneči narod. Ali je bila tudi borba realnih dokazov: epopeja češkoslovaških legionarjev je prepričala svet. Ako pogledamo nazaj na one dni velikih odločitev, lahko samo ugotovimo dejstvo, da se Masaryk naenkrat pojavi kot pravi zastopnik in besednik svojega ljudstva in da je slednje naenkrat vse na njegovi strani, priznavajoč ga za voditelja svoje usode. O tem dejstvu ni niti formalnih sklepov, niti kandidatur, niti volitev. Po usodni povezanosti z narodom je T. G. Masaryk kakor od vekomaj za to važno dobo določeni vodja njegov in množice se slepo podvržejo njegovemu' vodstvu. Češki narod je v onih časih potreboval moža nadčloveškega poguma, moža, ki tvega vse, da kot glasnik naroda napove vojno na življenje in smrt stari velesili, s katere ohranitvijo kot potrebnega "faktorja ravnovesja" je še vedno računal zavezniški zapad. Toda Masarykova vojna napoved je bila vojna napoved nepremagljive Pravice in sreča je zapustila monarhijo, ki je tolikokrat zlorabljala prislovično naklonjenost usode. Odslej se Dunaj in Budimpešta krčita v onemoglem srdu in mečeta prekletstva na slovanske upornike, prokletstva, ki so izgubila vso svojo udarno silo že davno, ker so jih Slovani culi vedno, kadar so prihajali z upravičenim' zahtevami, sklicujoč se na svoje dobre službe mačehovski državi. Masaryk je bil oni veliki sodnik, ki je monarhijo obsodil na smrt in ki ni miroval prej, dokler niso ostali zavezniki potrdili njegove sodbe in jo tudi izvršili. Iz svojega slavnega eksila se je osvoboditelj naroda vrnil s častjo suverena, dočim so nosilci nekdanje suverene oblasti zatonili v večno pozabljenje, iz katerega se le še Članstvu društva "Kras" št. 8 SDZ Na prošnjo upravnega odbora Slov. Doma na Holmes Ave., smo iz vzroka ker se celi ta teden vrši tam razstava collin-woodskih trgovcev morali prestaviti našo sejo, katera se bi morala vršiti v petek 8. oktobra na torek 12. oktobra, kar bi prosil, da naj naše članstvo vzame naznanje. Obenem bi prosil, da se te seje udeležite v največjem številu ker to je zadnja seja pred proslavo 25-letnice obstoja našega društva, Vsled katere imamo za rešiti več važnih stvari. Torej ne pozabite naše seje v torek 12. oktobra ob 7:30 zvečer v Slov. Domu, na Holmes Ave. Vsi člani ste ob priliki plačevanja zadnjega asesmenta ali, pa po pcšti sprejeli vstopnico za banket, kateri se bo vršil ob priliki proslave to je 7. novembra. Ker ni naše društvo najmanj zadnje tri leta priredilo nobene veselice ali piknika sem prepričan, da se boste odzvali ob tej priliki ter posetili ta naš jubilejni banket. Zelo važno je pa to, da morajo vse prodane vstopnice biti tajniku plačane do 26. oktobra, enako vrnjene tudi vse neprodane vstopnice. V slučaju, da kdo rabi več vstopnic lahko dobi iste pri tajniku društva. Ne pozabite, da čeravno je kampanja mladinske lige zaključena, je kampanja društva "Kras" še vedno v teku. Pokažite se sedaj ob priliki 25-letnice, ter pripeljite vsak vsaj enega novega člana na prihodnjo sejo. Zadnji čas sem čital več pritožb tajnikov, kako so člani neredni pri plačevanju asesmenta. Pri nas ni nič boljše. Bratje in sestre; ako bi vi vedeli kako se počuti tajnik go je čas poslati asesment pa mu manjka še 100 do 150 dolarjev, bi bili, gotovo bj>lj točni. Ako vas suspendiram je ogenj v strehi, da bi za vas zakladal pa ni s kom. Vsakdo lahko ve, da dohodki delavca so tako skromni, da je kratkomalo nemogoče imeti denarja na preostanek, ampak le toliko, da se s težavo rine naprej. Bil je že slučaj, da sem si moral izposoditi gotovo vsoto denarja, da sem založil za asesment in kar je najžalostnejša večinoma za take, kateri bi lahko plačali, pu vsled svoje zanemarjenosti tega niso storili. Za naprej sem sklenil, da bo vsak član, kateri se ne bo prišel opravičiti, brez usmiljenja šel na črno 1 sto, vse mogoče posledice naj si pripiše sam sebi. Bratski pozdrav! Joško Jerkič, tajnik. Koncert in četrta obletnica "Sloge" Pred štirimi leti je bil ustanovljen naš delavski pevski zbor "Sloga". Vsem tistim, ki imajo že izkušnje o tem. bi prav lahko povedala, koliku truda in požrtvovalnosti ima pri tem le tisti, ki se za to zanima. Pri našem zboru, kar se tiče nežnega spola, nas je večina poročenih žena in največ s takšnimi otroki, katere moremo seboj imeti. Toda pri vsem tem vztrajamo in dajemo korajžo e-na drugi. Vsaka prireditev, katera je namenjena za vprizoriti, gre z veliko težavo in trudom, skoraj bi obupavali, da si ne bi več tako prizadevali. Ali, ko je enkrat prireditev končana in dobro iz vedena, že imamo naprej v skrbeh kaj in s čem se bomo vbo-deče pripravili. S tem pa potekajo dnevi, tedni, meseci in celo minila so štiri leta našega neu mornega dela. Za naš jesenski koncert in proslavo štiri-letnice, katero bomo imeli 10. oktobra ob 3:30 popoldne v S. N. D. na St. Clair Ave., se prav pridno pripravljamo. Upam, da bomo vse zadovoljili z našimi pesmimi na programu, katere so vse dobro izvedene pod spretnim vodstvom našega učitelja g. Nagel. Zadnja to -ka na programu je igra "Na barikadah". Igra ima velik pomen in toliko več, ker nam pekaže prizor današnjega delovanja. Prepričana sem, da bo vsakemu, kateri ji bo z zanimanjem sledil, poroselo oko. O-četa, glavno vlogo bo igral Walter Lazar in obenem tudi režira. Lazar je stara korenina kulturnega in naprednega delovanja. Neizrečno se mu zahvaljujemo, da stoji nam ob strani z veliko pomočjo. Moja želja,je: da Mati rodi še veliko podobnih mož! Na našem koncertu bosta sodelovala tudi Soc. zbor "Zarja" in moški zbor "Slovan" Že v naprej se jim lepo zahvalim v imenu zbora "Sloge", da so se odzvali našemu pozivu in kar jim tudi mi obljubljamo, da se bomo prav radi odzvali njihovim prireditvam. Ob zaključku 'koncerta nastopijo "Sloga "Zarja" in "Slovan" fekupno z pesmijo "Svoboda." Brez dvoma bo to nekaj lepega. Nihče naj ne izostane, le pridite, vljudno ste vabljeni vsi od bhzu in daleč, ne bo vam žal par ur veselega in pomenljivega u-žitka, katerega vam ga nudi "Sloga". Sezite po vstopnicah, katere dobite pri vseh članih zbora. V predprodaji so 40c, na blagajni bodo 50c; za samo k plesu zv§-čer pa 25c. Da vam bo prikrajšana pot za domov k večerji, se ustavite pri naših kuharicah, katere vam bedo prav rade postregle, zraven pa boste lahko zalili z dobro kapljico. Za ples zvečer igra Jack Zore orkester. Danica Hrvatin Iz Loraina lja popoldan užitka in večer zabave, ako se udeležite tega koncerta. V imenu vseh Kanarčkov, prav prijazno vabim stariše in prijatelje vseh mladinskih zborov v Clevelandu kakor tudi starše in prijatelje "Barberton-skih Slavčkov". Vabljeni ste sploh vsi prijatelji slovenske pesmi, da posetite koncert "Kanarčkov" ob priliki tretje obletnice ustanovitve, ki se vrši v nedeljo dne 10. oktobra ob 3. uri popoldne v Slovenski Delavski Dvorani. Na svidenje v nedeljo popoldan! Anna Traven le od časa do časa oglašajo njihova brezpomembna imena. Sin kočijaža, ki je kot tlačan vozil svoje tuje gospodarje po češki zemlji, je po štiriletni borbi kot zmagovalec zasedel grad nekdanjih čeških kraljev, odkoder so še nedavno odločali o češkem narodu brez njega in proti njemu. To je v lapidarnih besedah dr. Hod/.e pomen dogodkov, ki so se izvršili v Srednji Evropi, in na katerih je imej pokojnik tako velik delež. 'Pokojišče velikega Osvoboditelja v Lanih je le začasno. Ves češkoslovaški narod si je'edin v prepričanju, a je Masarykovo mesto ob strani najslavnejših čeških vladarjev Premysla Otokarja, očeta domovine Karla IV. in Jurija Podjebradskega, kajti v njem je bil utelešen dobri genij naroda in domovine, kakor so ga predstavljali ti trije veliki kralji in ga verno predajali od rodu do rodu. V svobodni češki zemlji, v srcu države bo snival svoj večni sen božji bojevnik, ki ga je usoda izbrala, da zapiše na steno cesarskega dvorca svoj uničujoči mene-tekel in ki ga je Bog določil, da izpolni besede Libušinega proročanstva. JM| Ko z bratskim češkoslovaškim narodom tužnih src spremljamo Jugosloveni prezidenta Osvoboditelja k zadnjemu počitku, nas globoko preveva zavest., ('a hodimo pot, ki je le začetek nesmrtnosti imena in duha. — "Jutro". Lorain, Ohio Tudi kar je nas starejših se radi včasih malo zabavamo in razveselimo. Da bo večja in lepa vesela družba preskrbijo članice Gospodinjskega kluba, v nedeljo 10. oktobra z igranjem kart in s plesom v mali dvorani. Igrata F. Anzelc in M. Zni-darsic. Ne sedite doma in se dolgočasite, obiščite prijatelje v dvorani, ki ste jo postavili, da se v nji z njimi shajate. Za vsa okrepči-lo bo dobro pripravljeno. Kar je nas toliko in toliko pripravilo, da smo se za vedno združili v zakon, ravno tako želita za nami po zakonski poti Miss Agnes Lešnak in John Serchbaher, ki bosta združena za vedno 14. oktobra. Želimo jima, da bo njih pot posuta samo s cvetjem. Sedaj na jesen je zopet oživelo po dvoranah, tudi naša mladinska društva ne zaostajajo in imajo, ter so že imeli, več plesnih veselic na vrsti. Upamo, da bodo vse imele dober uspeh. Vida Kumse Jutrovski pevci Jutrovski pevci smo mi Kanarčki, ki priredimo jesenski koncert v nedeljo 10. oktobra točno ob treh pop. Po koncertu bo prosta zabava in ples za stare in mlade, zato bo skrbel Ray's Blue Barons orkestra. Program bo zelo lep, ter vam mi Kanarčki zagotavljamo, da boste imeli lep užitek ker takega koncerta še nismo imeli. Torej vas uljudno vabimo, cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da nas posetite ter pomagate do na-daljnega veselja za slovensko pesem. Mi se radujemo in veselimo dneva ko vam pokažemo ropet nekaj našega dela in vi nam boste poplačali z vašo navzočnostjo. Kanarček zjutraj se zbudi v kletki njegovi še vode ni Kanarček žvrgoli, žgoli, da gospodinja se zbudi Kanarček žvrgoli, žgoli Vabljeni ste Slovenci vsi. Albina in Julka iz Jutrovega Slavnost na Maple Heights Jutrovski pevci Otvoritev S. N. Doma v Maple Heights je minila. V nedeljo smo imeli parado, da take še ne pomni cela naselbina. Živim tukaj že 20 let pa kaj takega še nisem videl, pri nobeni narodnosti, ki živi tukaj. To je bila povorka, petje, govori. Prav lepa hvala gre stolorav-natelju g. Ivan Zormanu in našemu vrlemu govorniku sodniku Frank J. Lauschetu za tako lep govor in hvala našemu "botru in botri Dr. in Mrs. Perko, ki sta se tako postavila. Hvala g. Mariji Iirovat, ki nam je odklenila dvorano, da smo se zabavali do pozne noči. Vsi zbori so peli tako, da bi jih poslušil celo noč. Posebno moški zbor "Slovan" — ta nima samo ime Slovana, ampak se pevci tudi postavijo kot pravi Slovani. Slišal sem zadnje čase kako se blagajnik kislo drži, pa sem se res, saj sem se tudi lahko, vedno sem slišal, tu plačaj, tu je treba kaj kupiti, saj si blagajnik. Stikal sem povsod, da bi jim zamašil tudi usta ne samo žepe, ali v nedeljo je bilo drugače. Človek pride k meni in mi reče, danes si pa dobre volje in vedno se smejaš. Jaz mu pravim da se ne mislim smejat, se kar samo obsebi. Še se moram zahvaliti poma-gačom izven direktorija, ki so nam tako pomagali, kar prijeli so za kramp ali lopato kar je bilo treba. Prav lepa hvala bratom Kocevarjem, čarli, Andy in John, John Hrovatu. g. Vol-karju in g. Breznikarju. Želim tudi natakarju Mike Plutu velik uspeh. Prav lepa hvala vsem, kateri ste nas posetili in pripomogli k tako veliki udeležbi. Ob priložnosti vam povrnemo. Ludwig Vrček, blagajnik Nacek je vsako leto teti voščil god, zlasti še zato, ker je bila premožna. Ko je bil sedem let star, ga je hotela teta preizkusiti, če že pozna denar. Po vošči-lu je položila predenj kovanec za 50 dinarjev in pa bankovec za sto dolarjev. "Katerega iZ' med teh dveh hočeš?" "Tegale svetlega, ampak zavijte ga v ta papir," je odvrnil navihani Nacek. "Tukajle na tej klopci sem mel nekoč sestanek!" "No, povejte, povejte, kako je bilo!" "Kaj je bilo ... Nič ni bilo— saj ona še prišla ni!" "Nikar ne kadite več; si boste podaljšali življenje za dvajset let." "Ali ni že prepozno za to?" "Za kaj takega ni nikoli pi"e' pozno." "Hm — no, bom pa čez deset let začel in nehal kaditi." "No, gospod, ali ste zadovoljni z barometrom, ki sem van® ga podaril?" "Prav nič; saj je zadnjih ^ i dni zmeraj deževalo." "Natakar, kaj takega, česar še nisem nikoli imel!" "Imenitno! Prav danes lah^0 ' dobite možgane." Progovni čuvaj je opazil ne' kega moškega, ki je stal sre<" |tira: "Ho, ho, izgubite se pr°c* vi tam, vsak hip bo privozil br' zovlak." „ .1 Mož se je zaničljivo ozrl: 'u kako se pa bojite za ta svoj br zovlak." kedaj poprej. , ,. On hoče očistiti Euclid in da našemu mestu zopet dobro ime- Koncert "Kanarčkov" Z veseljem se spominjam na-r-topa "Kanarčkov" na zadnjem koncertu "Združenih Mladinskih Pevskih Zborov" pri katerem niso niti malo s petjem zaostali za večjim zborom. Ako-ravno po številu ni sijajno velika skupina, se mi pa zdi kot bi bili izbrani samo najboljši pevci in pevke. Priliko bodete imeli slišati njih petje v nedeljo, 10. oktobra ob 3 uri popoldne v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave., ko prirede svoj šesti koncert. Program nedeljskega koncerta vsebuje krasne pesmi zbora kot tudi solistov in duetov. Kot že mnogokrat, vas bodo gotovo tudi ob tej priliki "Kanarčki" zadovoljili. Zvečer bo za ples svirala Za-lokar godba, katere sviranje vam bo tudi gotovo ugajalo. — Pripravljalni odbor vam obljub-' Politično priporočilo Prosim blagovolite mi odstopiti nekoliko prostora v vašem listu. Rad bi podal malo pojasnila in ob enem malo opisal našega kandidata za župana Mr. K. J. Simsa. On prihaja od Ho-land - angleško - škotske rodbine in njegovi predniki so bili celo v sorodu predsednika A-brahama Lincolna. Star je 35 let ima družino ter odvetniško pisarno v Hippodrome poslopju 15 let. Je iskren in mirnega značaja, na kratko povedano (gentleman). Slovencem je zelo naklonjen in če bo on izvoljen, seveda to je gotovo, da bomo Slovenci imeli več priznanja v mestni hiši kot smo ga imeli ker vsak ve, da ga sedaj nim3. Kampanja je pred durmi-Zadnje volitve je Mr. Ely kaP ^ diral na podlagi "lower ta* with Ely". .. Dobro, zakaj pa ne kandi°ir? sedaj na omenjeni platforlfl1^ Ej kdor davke plačuje že ve lc liko jih je znižal. Nekateri ljudje mislijo. da ^ Ely napravil Euclid Park Q. mestno hišo, toda če se ne ^ tim gre ta zasluga predsed"' Rooseveltu. Ely trdi, da je in°ta stri jo pripeljal v Euclid, Ja je tudi lepa, tovarnarji stavili tovarne tu iz ljubezn1 našega župana. zat° Tovarnarji so prišli se«1 ' ker je prostor ugoden in ^ praven za transportirati ^ produkt, na kratko radi eK mije, pa nič drugega. Toraj dragi rojaki in r°J ^ nje, če boste volili Mr. če bi bil izvoljen, bi jo zopet F^, pihal v šolnine kraje kot P° 0. vadi in prišel nazaj enkrat *>^ mladi, mestni posli naj se Pa (Dal)e na S. str.) NATANČNO NADZOROVANO Naša pogrebniška postrežba Je tako natančno preračunjej^' da nI nikdar kake zamude ali kakega nedostatka v zadnjem ^ nutku, kar bi povzročilo neljubo situacijo. To Je zato, kel' J® bna postrežba tako skrbno nadzorovana po gospodarju firme. Ta os pozornost zagotavlja častitljiv in točen pogreb. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGREBNIH 3515 EAST 81»t ST. Michigan Dnevna In nočna postrežba. 7420 7. oktobra, 1937. ENAKOPRAVNOST k smš t r Zanimive vesti iz stare domovine £ | vsakega sodelovanja, pomoči in metna in poštena politika naj- j mokracije je, da se ž njo izva- bolj učinkovita in najbolj prak-|ja ljubezen do bližnjega v po- 1 zadružnega dela; etično življenje je kooperativno vdeleževa- tična. Na vse zadnje so tako Smrtna nesreča v tovarni Pri novih delih jeseniške železarne se je smrtno ponesrečil Stanko Veber, 21 letni fant iz Spodnjih Gori j. Veber je vnuk znanega "Trebušnika", ki je hodil na Triglav. V tovarno je bil sprejet pred nekaj meseci. Sedaj je bil potrjen in bi moral kmalu k vojakom. Smrtna nesreča se je dogodila na nepojasnjen način. Veber je pleskal železni nosilec v spodnjem delu, kjer ni nevaren žerjav, ki vozi po Martinarni. Tam je imel pritrjen tudi lonec z barvo. Neznano je, zakaj je fant splezal na lestev do žrjava, ker tam ni imel nič opraviti. Malica, ki so jo potem našli tam, potrjuje domnevo, da je hotel baš po malico. Zakaj pa je malico shranil na tako nevarno mesto, je zopet vprašanje. jin ljubimec, da jima bo pomagal. Stanovali so vsi skupaj v eni hiši. V noči od 17. na 18. avgusta, ko je bil mož nesrečne Santine odsoten, jo je nečakinja ped neko pretvezo izvabila iz spalnice. Komaj se je prikazala na pragu, jo je zagrabil zločinski mladenič, nakar so jo vsi trije zadavili. Da bi prikrili sledove svojega dejanja, so grozni zločinci odnesli umorjeno revo na polje in jo tam zakopali. Njihovi maščevalnosti pa še ni bilo zadoščeno. Spravili so se na skromne predmete, ki so bili last nesrečnice in si jih razdelili. nje v božjem redu sveta — lju- j zvani bežen, simpatija — to je zakon prav. idealisti tisti, ki imajo Masarykova filozofija življenja v odnošajih med dvema osebama, v družini, državi, človeštvu. Drugega ne poznam. Verstvo opira svoje trditve na vero v nadnaravno razodetje, filozofija se opira na naravni razum; verstvo veruje v skrivnosti, kjer ne more dati pozitivne razjasnitve svetovnih in življenskih ugank, filozofija in znanost postavljata samo začasno veljavne hipoteze, ki čakajo svoje potrditve; vers-si prisvaja absolutno resnico in nezmotljivost, filozofija priznava in uči relativno resnico in pravico svobodne kritike: verstvo je konservativen živelj, Niti kot posamezniki niti kot narodi nismo tukaj le zato, da bi delali za naše sebične cilje. Narod, ki bi živel le zase, bi bil prav tako mizeren kot človek, ki bi živel le zase. Brez vere v ideje in ideale bi bilo življenje posameznikov in narodov le ži-votarjenje. Nobene druge etike, morale ni za narode in države ter njihove vladarje kot ona, ki velja za posameznike. * * * Demokracija je diskuzija. Demokracija ne pomeni politično brezbrižnost, brezodpor nost, lokavost brez vizije, ma- filozofija in znanost napreden, lomarnost ali strah. Demokracija je pravica do osebne inici- Laž je strahopetna; je orodje slabičev, če sto nasilnih značajev — ne močnih mož. ">ara je razmerje človeka napram vesoljstvu, Bogu, svetu in samemu sebi; ni samo tudi ocenjenje Nesrečni Veber je splezal na I lestev. Medtem pa se je žerjav P°J?m\ ^f0 . premaknil in ga stisnil ob želez- ^ m , Vera veze človeka s clove kom ne samo potom prirodne no lestev. Veber je bil na mestu mrtev, ker je imel zdrobljeno i . ... . „ spodnje telo in zlomljen tilnik, simpatije temveč potom skup- Na lice mesta je prišla komisi-1 T?? gU' ja pod vodstvom policijskega ko 1 zlvlJenJu' £vetu' ah kot PraviJ° misarja. Zdravnik je ugotovil;' smrt zaradi notranjih poškodb ; nekateri, napram usodi jative, ki se ne ozira na politično anarhijo bedakov. Je razumno in poštena vodstvo javnih zadev. Kajti razum in poštenost sta edini sredstvi, s katerimi se kam pride. Ako nam ugaja ali ne, ampak v političnem oziru živimo v vsem svetu in z vsem svetom. Iz vseh razlogov je svetovna J Najglobokejši razlog za de-politika edino pametna in traj-; mokracijo je vera v človeka, v na politika. j njegovo vrednost, V njegovo du- Vsaka pametna in poštena jšeVnost in smrtno dušo. To politika stremi za jačanjem člo- |£.vprava' metafizična enakost. veštva na znotraj in na zunaj. Politika, kot vse drugo, kar delamo, mora sloneti na etiki. So Ako sem sovdeleženec večne! lokavi "praktični" politiki, ki in zlomljenega tilnika. Priče so eksistence, mora biti to dejstvo J jim ne prija to geslo. Toda mo-izjavile, da so tega korajžnega moje pravilo postopanja z1 je skušnje me učijo, da je pa-fanta že večkrat opozarjale, naj j mojimi človeškimi sobitji. Jaz bo previden. Vsi so ga radi ime- smatram vsakogar za to, kar li- Bil je izredno korajžen in j sem sam. To bi jaz imenoval morda mu je to -prineslo nesre-; versko demokracijo. Duša na-co- i pram duši. Nekomu, ki je ve- --■ čen, večnost ne more biti in- difirentna stvar. To je temelj mojega sodelovanja s sočlovekom. Strašen umor Pred dnevi so našli na polju Pri vasi Rivoli v bližini Gemone v videmski pokrajini zadavljeno žensko. Spoznali so v njej Poročeno vaščanko Santino Ba-rrasino, staro 40 let. Orožnikom lz Gemone se je posrečilo, da so v kratkem izsledili zločince in jih zaprli. Bili so to 22-letni Anton Solida, 22-letna nečakinja umorjene Terezije P^zetta in njena. 22-letna prijateljica Ev-genija Pittini. Malopridni dekleti sta bili jezni na Santino, ker se je hudova-la nad njunim vlačugarskim življenjem. Sklenili sta zato, da se Je znebita. Pregovorili sta še Antona Solida, ki je bil Terezi- Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Yoyr Kidneys contain 9 miliinn Unv tubrn. or filter, which may be endaSeerSd by neglect or drastic. Irritating druM B. careful. It functional Kidney or sTadde? disorders make you nutter fr„„ Tip Nights, Nervousness, BurnimrsLS"' Neuralgia, Acidity, need "(f'takn oh! or »■>» don't have Vh nLfe'; A" now ment for t/,1. . °£?rn »ovanced treat-CT ntl,n ine"f trouble«—a Doctor's prcs-Uat—L'Ž Cyatex, Slss-Tex). Works " ™ " h f,T< ■ >» -IS hours It must "inke you rll\ K nn" »»"anteed to Weekor moS.il® >'0"nser In one Pack.« ov.,y buck "" retur" "f °>"l>t* i » . 'J'kV'™1" only 3c " dose at and tho guarantee protects you. Vera ni samo doktrina ali teologija. Ona je življenska praksa ter prešinja in dvigne celo življenje onih, ki verujejo. Jezus uči ljubezen za vselju-bečega Boga, za bližnjega in celo za sovražnika, z drugimi besedami: Čista, najčistejša ljubezen do človeštva je bistvo vere. Ljubezen, simpatija je največja moralna moč — je vir Kidneys Most Clean Gist Mi The only way your body can clean out Acids and poisonous wastes from your blcod is thru iJ million tiny, delicate Kidney tubes or filters, but bew;tre of cheap, drastic, irritating drugs. If functional Kidney or Bladd-r disorders make yoU suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg IV ins, Backache, Circles Uijder K>cs, Dizziness, Rheumatic Pains, Acidity. Burning, Smarting or Itching, don't take chances, liet the Doctor's guaranteed prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fa.^t, safe ami sure. In 4S hours it must bring new vitality, and is guaranteed to lix you up. in one week cr money back on return of empty package. Cystt.c costs only 9c a day at druggisis and the guarantee protects you. Etični razlog in opravičilo de- DON'T NEGLECT A COLD Prehlad v prsih k: lahko postane nevaren je navadne hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole Musterole NI le mazilo. Je proti-dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrste. Priporoča ga mnogo Zdravnikov in strežnic. V vseh lekarnah. litiki. Demokratični ideal ni omejen na politiko. Razteza se tudi na socijalno in ekonomsko polje. Ni dovolj da delamo pod pritiskom ali ker smo lačni. Delo je moralna dolžnost vsakega prosvitljenega državljana. Če kdo poje hvalo in čast domovini, ni s tem nič narobe, ampak drži naj se stvarnosti. Nobeno ljudstvo ne more biti srečno, razen če je svobodno in ima dovolj sredstev za zadostitev svojim gmotnim potrebam. Svoboda ne pomeni nič, ako je želodec lačen. Ubožcu je brlog njegova domovina. Daj mu svobodo, pa si mu dal veselje do dela. Ampak kaj njemu mar domovina, ko njegovi otroci gi-nevajo moralno ali fizično, v umazani okolici? K takemu človeku ne hodi s patrijotičnimi frazami. Fraze ne pomenijo nič. Stori kaj zanj. Velik je oni, ki rabi svojo veličino za vse. . I Urednikova posta (Dalje z 2. strani) mi urejujejo briga me, si misli. Še veliko bi se dalo napisati, pa bom nehal za enkrat samo a-peliram na slovenske velilce, i-dite in volite za Mr. Simsa. On bo očistil Euclid, mu dal dobro ime in vsi bomo veseli, kadar bo konec terorizma v Euclidu. Za več pravice in svobode Slovencem. Euciidčan Oglašajte v — "Enakopravnosti s •h Zgubil se je Zadnji petek se je zgubil pes, springer spaniel pasme; je temno rujav in bel; sliši na ime "Jiggs". Kdor ga je našel ga lahko vrne proti nagradi na 6507 St. Clair Ave. 'Navedek' Čestitke Detroitčanom! Prisrčno priznanje in častitke izrekajo "Združeni Mladinski Pevski Zbori" v Clevelandu, Detroitčanom k napredku in sicer organiziranju mladinskega zbora, katerega ustanovna vaja se je vršila zadnjo nedeljo v Slo- Pevovodji "Detroitskih Slav-čkov", g. John Berlisg-u pa želimo velikega uspeha. — taj. venskem Domu v Detroit, Mich. Iskrene častitke g. Louis Še-metu k ustanovitvi osmega mladinskega pevskega zbora v A-meriki. Detroitčani so Ti hvaležni! Millions prefer it to mayonnasse- V/žfa f O Miracle Whip is difierait—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip beater that's exclusive with Kraft. vso vročo mm Sjm*. P ce Todaif, as 45 25 Years Aq< ounces 25* Double rested/ Double Actior MUsSKICttifc OF RdUMDS HAVE BEEM 1 USED' BT*>U»GOV E^R N MENT LIFE'S BYWAYS KI SI JO ŽELITE Vi veste kako udobno je imeti vročo vodo, da gre delo hitro naprej v kuhinji, za ribiti ali pomivati, za briti se zjutraj, za hitro kopel j zjutraj ali udobno kopel j zveCer. Da ste gotovi, da imate vedno udobnost vroče vode, vam je j treba samo instalirati moderni grelec na plin. Potem se ta sam [regulira in nikoli vam ne bo treba skrbeti za vročo vodo. Imeli jo boste dosti, 24 ur na dan. Za samo par centov na dan boste imeli lahko to moderno udobnost v vaši hiši. Avtomatičen grelec na plin je lahko instaliran. Pokličite vašega plumberja ali se ustavite v našem uradu. Dobite lahko na lahka odplačila ako tako želite. THE EAST OHIO GAS CO. i i i 'VSj I ki) 1 1 SO I © I H 1 I m I—I« I—I l—i W> I—i ® I—I v F—I # trri ® ESI trgovci in OBRTNIKI! SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 1938 Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce preclno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. ENAKOPRAVNjllST 6231 ST. CLAIR AVENUE 1 m I m AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5311-5312 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 955 E. 76 S+. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Stebla j, 390 E. 162 St. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E. 68 St. $4850 Posebnost! Hiša za eno družino, ima 5 spalnic, od St. Clairja 826 East 146 Street V fari sv. Jožefa, 8 sob, dve kopalnici, bi se lahko rabila za dve družini brez popravil; parna gorkota; garaža za tri avte; v dobrem stanju; pogoji. Odprta med 4—8 zvečer V ČETRTEK, PETEK in SOBOTO Hiša je prazna; Lastnik: CHerry 1471 Zemljiški prodajalci jo lahko prodajo. $4500 Posebnost! Dve prenovljeni single hišs, 998 East 149 Street, blizu St. Clair; kot nove, po 5 sob v vsaki ; velik let; — lahko bi dobili $70 najemnine; zmerni pogoji. So prazne. Lastnik: CHerry 1471 Zemljiški prodajalci jo lahko prodajo. "O, Gee/— Grandmas Walking Downstairs- Bold by, Druggists Use WELDONA Tablets _ Write for FREE, fully illustrated 24-page book, "History of RHEUMATISM," with cbapter discussing germs of rheumatism t« m WtLDONA CORPORATION m Desk 7, Atlantic City, N. J. 9 TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT HEEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert Hiekey, Roseville. Calif., writes: "My doctor prescribed Kruschen Salts for me—he said they wouldn't hurt me in the least. I've lost 17 lbs. in 6 weeks. Kruschen is worth its weight in gold." Mrs. Hickey paid no attention to gossipers who said there was no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. Why don't YOU? Get a jar of Kruschen to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle). Simply take half teaspoonful in cup of hot water every morning. All druggists. Pridite na C0LLINW00DSK0 TRGOVSKO RAZSTAVO nocoj 8 ZVEČER DO POLNOČI Zabava, veselje, godba, $500 v nagradah C3 Od trgovcev-članov. vsak je dobrodošel. Dobite vaše vstopni-Collinwood Better Business Association ® Im "i m fcrri # J—3 f> t-rH f» fc-rl <® P—I J> I~L ® I— ( i i i @ i i Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno (icno po vasem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 BTRXRfc ENAKOPRAVNOST 7. oktobra, 1937. k' M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN £ meti in da ne pozabljam svojih "Nu vidite," ga je prekinil Pi-1 5= dolgov . . ." couic, "predan je oi pokončal EE "Kaj hočete reči?" je zajec- svojih trideset nasprotnikov in I Ešjljala opatica. Ipreden sem mu dopovedal, da j=! "Reči hočem, da ste mi dobro!so v sredi votli, okoli jih pa nič, =='služili in da ni vaša krivda, če'ni — je seveda prešlo nekaj ča-i :jiiiiiiumli čeprav mu je bila Favsta ušla • iz pesti, je bil vendar zadovoljen : razkol je bil zadet v živo, zmaga je bila dobljena in namen njegovega potovanja v Francijo je bil dosežen! ... Dve minuti po papeževem odhodu je Pardaillan razdrl barikado in odprl vrata. Teresa in j vrt sta bila zapuščena. Ko je stopil iz paviljona, ni videl ni- i kjer nikogar več. "Res so odšli," je rekel sam pri sebi. Zamišljen se je ustavil ob kri- j žu, ki je ležal na tleh. "Sirotica!" je zamrmral,' spomnivši se Violette. "Kaj je zagrešila? Vsa njena krivda jej v tem, da je lepa in nedolžna ... Glej, glej, kaj pa je to? . . ." Sklonil se je in odtrgal perga-men, ki je bil pribit vrhu križa. Na njem je bilo zapisano z gr-: fkimi črkami: "AIRESIS." "Kaj pomeni to?" je zagodr-njal Pardaillan. "To pomeni: 'Krivoverstvo'!" je odgovoril resnoben glas za! njegovim hrbtom. Vitez se je ozrl in je zagledal Favsto. Bila je res neobičajna ženska. Nič se ji ni poznalo, da bi jo bili pravkaršnji tragični prizori le količkaj pretresli; tudi nevarnost, iz katere jo je otel Pardaillan, je bila očividno že pozabljena. Toda vitez se ni dal izlepa o-supniti. "Krivoverstvo?" je ponovil kar moči prostodušno. "Krivoverstvo! Glej, glej, kdo fri si bil mislil ... In kaj pomeni 'krivoverstvo'?" Favsta mu ni odgovorila. Nekaj trenutkov ga je nepremično gledala, kakor bi hotela z očmi predrti posmehljivo krinko, za katero se je tajil njegov pravi obraz. "Rešili ste mi življenje," je iz-pregovorila naposled. "Zakaj?" "A, ta uganka vas muči?" je dejal. "Nu, moj odgovor bo kratek: videl sem žensko, ki so jo hoteli ubiti! Videl sem zveri, kako so se vrgle na brezzaščitno bitje ... To mi je zadoščalo. Ne da bi pomišljal, sem izdrl meč in sem se jim postavil po robu." "Tedaj bi branil tudi vsako drugo?" je vprašala Favsta. "Vsako drugo, prav tako, kakor ste branili mene? . . ." "Gotovo da!" se je zavzel Pardaillan. "Kako pa mislite? če bi Šlo v takih trenutkih za osebnosti, ne za to, da ste ženska kakor vsaka druga — kaj lahko bi se bil spomnil vrše, v kateri ste me topili nedavno tega! . . ." Favsta je zamišljeno pobesila glavo, nemara zato, da bi skrila drget svojih ust in bledico, ki ji je oblila lice od vitezovem odgovoru. "Pustiva te osebnosti, gospa," i? je nadaljeval vitez. "Rajši mi povejte, ali morem še kaj storiti za vas, preden se razstaneva?" Favsta je bila bleda kakor prikazen. Njen ponos je krvavel, da še nikoli ne tako. Ta prostodušna, smehljajoča se plemenitost je bila zanjo samo posmeh. Solze so se ji zaiskrile na trepalnicah. Negotovo je vzdignila roke. Tajna sila jo je gnala k temu človeku, ki ga je oboževala, čeprav ga je že tolikokrat izkuša-la pogubiti. Najrajša bi bila pa-la na kolena, da bi ga ihte prosila milost za svoje srce . . . Toda spomnila se je odgovora, ki ga je nekoč slišala iz Pardailla-novih ust: "Ljubil sem njo, ki je mrtva . . . in jo bom ljubil do groba!" "Hvala vam, gospod," je odgovorila, ko je obrzdala svoja čustva. "Hvala vam za to, kar ste mi storili nocoj ... in za vse, karkoli bi bili še pripravljeni storiti zame! ... Najini poti gresta za zdaj vsaksebi. Ne za vselej, vitez de Pardaillan! Prenaglili bi se, če bi mislili, da je zmaga, ki ste mi jo napovedovali v najinem prvem razgovoru, že dobljena; motili bi se, če bi se hvalili, da ste zares izpodnesli moje načrte! . . . Pride dan, neizogibno pride, ko si spet pogle-dava v oči ter obnoviva razgovor o vsem, česar še nisva dognala. Do svidenja, vitez de Pardaillan! ..." Pardaillan se je odkril, ne da bi se priklonil; nato je z mirnimi, trdimi koraki odšel proti obzidju in izginil v temi. Favsta je strmela za njim, kakor bi čakala, da se ozre ... da se vrne . . . Zaman! . . . "Oh," je zastokala, "mar bi stekla za njim in bi mu porinila bodalo v hrbet . . . Vse bi bilo končano! ..." Pogled ji je obstal na truplih, ki sta ležali nedaleč od križa: Farnese in Leonora v svojem poslednjem objemu . . . Toliko da ju je še razločila v plapolanju ugašajočih plamenic. "Ta je bil prvi kaznovan za svoje izdajstvo," je zamrmrala z bledim nasmeškom. "Zastran ostalih strahopetcev in bedakov, zastran lopova Rovennija in vseh, ki so šli za njim, se zanesem na Siksta V.! ..." Tisti mah se je pojavila opatica, Klavdina de Beauvilliers, vsa prepadena, tresoča se kakor šiba na vodi. "Oh, gospa," je viknila, "kakšna nesreča! . . . Premagani sva ... poraženi! ..." "Kdo pravi, da sem poražena!" jo je osorno zavrnila Favsta. "Kakor da me je vobče moči poraziti! . . . Strah vam je zmešal razum, ubožica. Zahvalite Boga, da sem vsaj jaz pri pa- je zoprno naključje za nekaj časa onemogočilo izvršitev mojih načrtov. Pošljite jutri zara-na v moj dvorec; dogovorjena vsota bo izplačana, kakor da se ni nič zgodilo . . ." Klavdina se je z radostim vzklikom sklonila do Favstine roke in jo je vroče poljubila. "Ne samo da ste mogočni," je zamrmrala; "vtelešeno veliko-aušje ste!" "Ne pretiravajte," je hladno odvrnila Favsta. "Res je samo to, da plačujem, kar sem dolžna, pa naj bo moj dolg denar, prijateljstvo ali sovraštvo . . . Ne pozabite teh dveh mrličev, gospa opatica, in ukrenite, da ju sa . . . Ko sem ga privlekel na pozorišče, nisva videla nikogar več razen vas in okrutnice, ki je govorila z vami. Nevarnost je bila po tem takem minila; sklenila sva,da počakava . .." "Prav," je poki rt al Pardaillan. "Kje so ostali? ..." "Mala pevka je bila v nezavesti, ko jo je gospod vojvoda odnesel z vrta. Nikamor drugam ni mogel iti z rijo kakor k stu-i dencu." Pardaillan je lia^lo krenil proti znožju Kalvarije. Stopal je tako urno, da sta ga Picouic in Croasse vzlic svojim dolgim krakom le s težavo dohajala. Ko pa je prispel do studenca, je ta- krščanski pokopljejo na vašem koj spoznal, da je usoda nocoj- pokopališču. "Vaš ukaz bo izpolnjen, še preden se zdani." "Prav. Zdaj me spremite k sebi, da odložim slovesno odelo." šnje noči tudi tu opravila svoje delo . .. VABILO NA OTVORITEV Tem potom naznanjam svojim znancem in prijateljem, da se naša otvoritev vrši v soboto 9. oktobra. Ob tej priliki se bo serviralo dobro kokošjo večerjo kakor tudi izvrstno pivo in vino. Pričetek ob 7. zvečer. Vabljeni ste vsi, da nas ob tej priliki obiščete. JOHN GODNJAVEC 16606-16610 GROVEWOOD AVE. Vrzel v vrtnem obzidju je bila zasenčena po drevesih in je ležala v popolni temi. Ko je prišel Pardaillan do nje, sta se zdajci vzdignili iz noči dve človeški postavi. Vitez je nehote zagrabil za meč. "Nikarite, gospod!" ga je o-govoril nekdo z znanim glasom. "Midva sva, Picouic in Croasse. čakala sva vas, da bi vsi hkratu odšli za gospodom vojvodo An-goulemskim . - ." "čakala ste me, nepridiprava!" se je zasmejal Pardaillan. "Kakor da sem bil Bog zna kako daleč od vaju dveh! . . . Zakaj me nista poiskala? . . . Stavim, da sta se zbala nevarnosti." "Nikakor ne, gospod vitez," pe užaljeno oporekel Picouic. "Saj menda še pomnite, da sem takoj priskočil k vam, ko se je začelo? Ko pa ste planili v pavi- vorjj v svo,\.n ljon, ste tako naglo zaloputnili!^ u|.c. ^ vrata, da nisem mogel za vami... V vražji nevarnosti ste me pustili, vse kar je res! . . . Nu, kaj sem hotel? Spopasti se z njimi nisem mogel, ker sem bil sam. Baš toliko da sem se utegnil izmuzniti. Jadrno sem hitel k lopi, v kateri je bil skrit Croasse. Poklical bi ga bil na pomoč, toda žalibog sem ga našel že v srditem boju z nevidnimi sovražniki ..." "Bilo jih je kakor listja in trave!" je zakrakal junaški Croasse, ki je še zdaj trepetal od poguma. "Petdeset ali šestdeset, nemara celo sto . . . Kakih trideset sem podavil, ostali so mi ušli." Minuta po Violettinem prebujenju iz omedlevk je bila vsem trem, Claudu, K? lu in njej sami, minuta vzhitene sreče. Vsi trije skoro niso mogli verjeti, da so res združeni in svobodni. Vprašanja, vzkliki, stiski rok, poljubi in so^e, vse to početje ljudi, ki so dolgo in kruto trpeli, jim je naposled olajšalo srca, tako da so mogli z mirnejšim duhom pregledati svoj položaj. Za Karla in Violetto je bil ta položaj prekrasen; za mojstra Clauda je bil brezupno mrk . . . Zdaj, ko je bila mladenka o-teta in združena s svojim dragim, je bilo zanj čas, da ga ne-stane . . . čas, da umre! ... In šele zdaj, ko je spet videl svoje dete, je čutil in razumel vso gro-zotnost besede: umreti! . . . Odda se Opremljena hiša se odda v najem, v njej bi imel moški tudi hrano in stanovanje. Se ne odda ljudem z malimi otroki. — Poizve se na 15914 Grovewood Ave. Pri luči meseca, ki je med tem pogledal izza oblakov, je vojvoda Angoulemski spoznal v Claudu moža, s katerim ie nekoč go-uvorcu v Progar-ubogi mladenič nocoj ni mislil na skrivnost v starčevem življenju, ki ga je ti-stikrat vznemirila. Strmel je v Violetto, kakor da se je ne more nagledati do smrti. Samo Violetta je pazila na o-ba: na ženina in na Clauda, ki ga je še vedno imenovala očeta. Svidenje z dragim jo je osreče-j valo tako neizmerno, da se je' komaj upala verjeti svojim o-j čem. A tudi otroška vdanost do' Clauda je bila globoko vkoreni-njena v njenem srcu . .. In sredi te dvojne sreče je videla, kako se je Claudu stemnil obraz. Videla je, kako so se njegove oči trpko uprle v Karla. In zdajci je zaslutila njegovo bol... Nekaj trenutkov mu je napeto zrla v lice; nato je izvila svoje ročice iz vojvodovih rok in se je vrgla v Claudovo naročje. Objela ga je in naslonila glavo na njegove široke prsi. "Očka," je dejala, "dobri moj očka, kaj vam je? . . . Zakaj niste veseli kakor takrat, ko ste me našli v krvavi sobi in ste me vzeli v naročje? .. ." "Molči, dete, molči!" je za-jecljal mojster Claude in z grozo vrgel oko na vojvodo. "Plakate, očka! ... Solze vam teko po licih!" "Od radosti! . . . Verjemi, dete, nič drugega ni..." Zmajala je z glavo; njene oči so se s čudno vedrostjo uprle v zaročenca, med tem ko je z licem še slonela na krvnikovih prsih. Sklenila je, da enkrat za vselej izmeri ljubezen vojvode An-goulemskega. Ne," je dejala z glasom polnim miline, a tudi polnim odločnosti, "ne, očka, ni res, da bi pla-kali od radosti. Vzrok vaših solz je gorje! Nocoj niste veseli, kakor ste bili tisti večer v sobi za usmrtitve, ko ste me vzdignili s tal in ste planili z menoj v globino .. ." "Molči, nesrečni otrok!" je zarohnel Claude. "V sobi za usmrtitve!" je zamrmral Karel Angoulemski. In kakor blisk mu je pala na dušo slutnja, da je prišlo odkritje Claudove tajnosti in da mu je zvedeti nekaj strašnega. Claude si je z eno roko zakrival oči, z drugo pa je iskal Violetti-nih ust, da bi jih zaprl. Toda de-vojka je nadaljevala z očmi pla-meničimi od junaštva: "Da ... v sobi za usmrtitve... v morilnici, kjer mi je bilo umreti .. . Poslušajte, gospod vojvoda! Evo mojega očeta ..." "Svetlost," je zahropel Claude ves prepaden, "ne verjemite ji: nje oče je knez Farneški..." "Moj oče je tisti, ki se me je usmilil otroka in mi je posvetil svoje življenje," je nadaljevala Violetta. "Da, Svetlost, ljubim vas. V globini svojega srca sem spojila svojo usodo z vašo . . . Nemogoče je, da bi vas kdaj pozabila; vem, da bi umrla, če bi se ločila od vas . . ." "O, zlato dete! Hčerka mojega srca!" je zaihtel mojster Claude. "če bi se ločila od mene!" je trepetaje zajecljal vojvoda Angoulemski. "Nevestica, ali hočeš mojo smrt? ..." "Ločitev bi bila neizogibna,' je nadaljevala Violetta, "če bi morala plačati svojo srečo z o-četovo nesrečo! . . . Znajte, predragi gospod: moj oče je mojster Claude ..." "Usmili se, dete! . . . Usmili se Claudovih sivih las ... in molči!.. ." (Dalje prihodnjič) August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. JOHN IVANUSCH Teacher of Violin and Brass Instruments PRIVATE LESSONS IN YOUR HOME Por information leave address at office or Enakopravnost Proda se Poceni se proda Pontiac sedan leta 1936, v najboljšem stanju. — Zglasite se v East 61st Garage. PRIPOROČILO Cenjenemu občinstvu se priporočam, da kadar imate vaše čevlje za popraviti se oglasite pri meni. Delo je prvovrstno in cene zmerne. Joe Sercelj Shoe Repair 6214 St. Clair Ave. BOZIC V STARI DOMOVINI PRIDITE! PREŽIVITE BOSI« SK PRAZNIKE V STARI DOMOVINI Parniki lz New Yorka: EUROPA.......2f. novembra NEW YORK.....2. decembra HAMBURG......9. decembra EUROPA.......16. decembra Brzi vlak ob Europa v Bremerhavrn lajamil udobno potovanje do LJubljane. ''.borne ie-lezniške zveze od Cherbourg« ;