Naš čas, 17. 7. 2014, barve: CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU ,,
za konec tedna
V petek (10/24 °C), soboto (11/26 °C) in nedeljo (12/24 °C) bo pretežno sončno.
61 let
številka 33
četrtek, 28. avgusta 2014
Zvezde - simbola upora -
t * 7'
i/ v
: \
1,80 EVR
KAIHO
VELESJE
Graška gora, 23. avgusta - »Spoštujmo vrednote NOB in ne nase-dajmo tistim, ki želijo spremeniti tok zgodovine. Zvezde, ki je simbol upora, ne damo. Ni nas sram, da imamo v Velenju največji spomenik vrhovnega poveljnika partizanski enot. Celo osvetlili smo ga. Tako smo se odzvali na postavitev spomenika domobrancev,« je med drugim na tradicionalnem srečanju borcev, planincev, članov veteranskih združenj in brigadirjev dejal slavnostni govornik, župan in predsednik območne borčevske organizacije Bojan Kontič. Sledil je gromek aplavz. Več na tretji strani.
■ mkp
Naporno, a zanimivo angleško poletje
Bojana Špegel
V teh dneh po mestu prijetno lomasti lepa čarovnica Kuni-gunda. Organizatorji jo vsak dan posebej slavijo že zato, ker jim pri dogodkih, ki se v večini izvajajo na prostem, ves čas nagaja vreme. Ce vsi ostali bentimo, da je letos premalo sonca in toplote, je za organizatorje prireditev stvar še bolj resna. Ko kmete prizadene naravna nesreča, praviloma dobijo vsaj nekaj pomoči. Ko vreme nagaja organizatorjem prireditev in gre prav tako za naravno nesrečo, te ne morejo pričakovati. Zato je lahko za njih vsak uspešen dogodek mali praznik.
Ne le festival Kunigunda, veliko strahu in dodatnih organizacijskih nevšečnosti imajo celo poletje tudi na Festivalu Velenje, v katerem odkrito povedo, da je obisk prireditev manjši ravno zaradi tega. Prihodnji četrtek bodo končali jubilejne 30. Poletne kulturne prireditve s koncertom, kije v avgustu odpadel. Sicer ne zaradi vremena, a četudi ga ne bi odpovedali že prej, bi ga preprečil dež. Upajmo, da bodo Compe tokrat godle v lepem, nemokrem večeru. Tudi zato, ker vsi pripravljajo dogodke zaradi nas, tistih, ki nam je mesto še bližje, ker ravno ob lepih kulturnih dogodkih dobimo občutek, da res živimo v mestu, ki nam daje več kot le topel dom. Tega si navsezadnje zgradimo predvsem sami. Pripadnost mestu pa gradijo tudi dogodki, ki nam jih pripravljajo različni organizatorji. Da to drži, potrjuje tudi petkova otvoritev promenade. Mnogi so jo prav v petek zvečer videli prvič. Ker jih pot peš redko zanese v center mesta. Ker danes vsi živimo tako, da se vozimo od točke A do B ponavadi v avtu. Ko se odločimo pešačiti, je to po navadi v naravi, v enem od okolij, namenjenih rekreaciji. V center pa ljudje pridejo, če se v njem kaj dogaja, če ima vsebino, ki mu daje življenje.
Vrnimo se k festivalu Kunigunda. 18. septembra bo velenjski Mladinski center postal polnoleten. Mladi se dobro zavedajo - sedaj že lahko govorimo o več generacijah -, kaj vse so pridobili z njim. Festival Kunigunda je zaživel le leto dni kasneje. Vsa leta podira meje, tako v iskanju novih prostorov za prireditve kot z vsebino samo. Je provokativen in inovativen. Tudi letos. Več kot drzna ideja, da po vzoru coffe shopov v Amsterdamu ta prvič v Sloveniji zaživi kot prostorska instalacija prav v Velenju, je uspela. V podhodu pri vili Bianca, kjer že od ureditve iščejo najemnika poslovnega prostora, je v nekaj dneh zrasel pravi coffe shop. Kapo dol MO Velenje, da so drzno idejo podprli. In kapo dol mladcem, da so jo uspešno izpeljali. Tako se v družbi rušijo tabuji. Tako se obračunava s predsodki. In tako se glasno upira kor-poracijam, ki imajo seveda interes, da o zdravilnih učinkih in številnih možnostih industrijske uporabe konoplje nihče ne govori javno. Od torka coffe shopa Kunigudra ni več. A ostal bo spomin in še enkrat tisti »prvi v Sloveniji«. Kunigunda jih je doslej nanizala že nekaj. Zato uživajte v njeni družbi, pripravlja še nekaj odličnih dogodkov, tudi na ulicah mesta. V dežju, soncu ali oblačnih dneh, ki našo deželo letos spreminjajo v pregovorno mokro Anglijo.
Kunigunda osvešča
Velenje, 22.-30. avgust -Mesto razvnema 17. festival mladih kultur Kunigunda, ki ga organizira Mladinski center Velenje in letos predstavlja 25 projektov. Za izvedbo s prsti na srcih skrbi kakih 80 mladih, ki so izbrali 15 urbanih prizorišč. Eno je veliki oder pred eMCe placom, ki so ga v ponedeljek odprli T.MS. Crew, s Kunigundi-nim srcem pa ga je oplemenitila slikarka Urška Mazej. Foto: Tilyen Mucik	■
e in ci
tb%%
■
9770350556014
Naš čas, 21. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
2
OD SREDE DO TORKA
Men
28. avgusta 2014
m
lokalne novice
Prenovljeno otroško igrišče na Gorici
Velenje - Mestna občina Velenje je na pobudo krajanov krajevne skupnosti Gorice uredila otroško igrišče in zelenice ob blokih na Goriški cesti. Od danes naprej je igrišče odprto za uporabo, igrišče pa bodo uradno predali namenu v soboto, 13. septembra, ob 16. uri. Prenovili so obstoječa igrala, postavili novo gugalnico, igrišče ogradili ter zasadili. Z novo klopjo, drevesi ter grmovnicami so olepšali in popestrili tudi zelenico ob otroškem igrišču. Za posodobitve je mestni proračun namenil dobrih 6 tisoč 600 evrov.
V šolo v Ravnah skozi nov vhod
Šoštanj - Pred začetkom novega šolskega leta so v podružnični šoli Ravne prenovili vhod (stopnišče in ograjo) v šolo, ki je bil v precej slabem stanju, ter uredili okolico. Čeprav je usoda podružnice zaradi premalo vpisanih otrok kar nekaj časa »visela v zraku«, so jo tik pred zdajci rešili starši, ki so si premislili in otroka iz matične šole prepisali v podružnično šolo.
■ mkp
Vaške skupnosti o volitvah
Šmartno ob Paki - Na letošnjih lokalnih volitvah bodo občani v občini Šmartno ob Paki prvič volili tudi svoje predstavnike v odbore vaških skupnosti (VS). Volitve bodo potekale po večinskem sistemu, v vsaki VS pa bodo lahko izvolili največ 5 članov.
Kandidature lahko vložijo politične stranke v skladu s svojimi pravili, prav tako skupina volivcev. Kadar vlagajo kandidaturo slednji, mora biti kandidatna lista podprta z 10 podpisi prebivalcev VS, iz katere je kandidat.
Zaradi novosti so se pred tednom dni sešli na sejo predsedniki 10 VS. Na njej so med drugim izrazili željo, da bi se v postopek evidentiranja in potrjevanja kandidatov vključilo čim več občanov.
_nTp
Obilno deževje povzročilo nevšečnosti
Šmartno ob Paki - Obilno deževje minuli teden je povzročilo kar nekaj nevšečnosti tudi v občini Šmartno ob Paki.
Na udaru so bile predvsem makadamske ceste, ki jih je »odnašalo« praktično po vsej lokalni skupnosti. Zaradi pretečih plazov oziroma nedostopnosti do stanovanjskih objektov so morali interventno urediti dve cesti v Velikem Vrhu še istega dne, dve v Skornem in nekaj manjših odsekov pa naslednji dan.
Na asfaltiranih cestah je bilo treba očistiti jaške in odtočne jarke ter odstraniti nanošen material, kar so opravili istega dne. Na občinski upravi so povedali, da se je tudi tokrat izkazalo, da se lahko večjim škodam izognejo s skrbjo za redno čiščenje vodotokov in cestnih naprav za odvodnjavanje, pri čemer so lahko v pomoč tudi občani s pravočasnim opozorilom ali čiščenjem na njihovem območju.
Po grobih ocenah je obilno deževje povzročilo za približno 7000 evrov škode.
■
Volilna pravila
V tedniku Naš čas in na Radiu Velenje (107,8 MHz in 88,9 MHz) bomo lokalne volitve, ki so razpisane za 5. oktober 2014, spremljali v skladu s svojo neodvisno usmeritvijo in profesionalnimi novinarskimi načeli.
Volilno dejavnost vseh strank, list in kandidatov bomo spremljali skladno z uredniško politiko, ki ne daje prednosti nobeni stranki, listi ali kandidatu/ki. Spoštovali bomo načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, človekovo osebnost in dostojanstvo ter politično uravnoteženost. Pri tem bo uredništvo o vsebini, dolžini in načinu njihovega predstavljanja odločali samostojno. V tedniku in na radiu bomo o predvolilnih dejavnostih strank in kandidatov poročali sami.
Objavljanje strankarskih stališč, sporočil in oglasov bo možno v obliki plačanih obvestil. Zanje je pripravljen poseben cenik. Seveda pa bomo v vseh primerih poskrbeli, da ta sporočila ne bodo presegala splošnih civilizacijskih norm in medčloveških odnosov.
Sklasno z zakonom o volilni kampanji bomo zagotavljali vsem organizatorjem volilne kampanje enake pogoje za oglaševanje med volilno kampanjo. Morebitne pripombe bomo presojali le v primeru, če bodo na nas naslovljene v pisni obliki.
■ Uredništvi Našega časa in Radia Velenje
Obnove Trga svobode letos ne bo
Prenove se bodo lotili naslednje leto, do zime pa pripravili nov razpis - Do takrat bodo odstranili plazove in prenavljali ceste
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Čeprav v Občini Šoštanj skorajda ne mine teden, da ne bi uspešno odprli kakšne ponudbe za izvedbo razpisanih del na projektih in za kakšno tudi podpisali pogodbo ter začeli delati, pa odpiranje ponudb za prenovo Trga svobode ni bilo uspešno. Razpis je bil razveljavljen.
Pojavil se je samo en ponudnik, ki pa ni zadostil sorazmerno zahtevnim pogojem spomeniškega varstva. »Ponudba, ki je prispela na razpis, je bila tudi previsoka in nepopolna. Zdaj intenzivno
pripravljamo novega. V njem bomo poenostavili nekatere detajle. Računamo, da bo nov razpis pripravljen do zime, pozimi bi lahko podpisali pogodbo, prenovo pa bi začeli spomladi,« pravi podžupan Viki Drev. Dodaja, da so si močno želeli, da se to ne bi zgodilo, saj so tudi sredstva za prenovo zagotovili. Pred nedavnim so v Šoštanju podpisali pogodbo za sanacijo plazu Bru-snjak in ceste nad njim. Dela »na cesti« so se že začela, stala pa bodo blizu pol milijona evrov. Ni pa to edini plaz, ki se ga lotevajo, je pa med največjimi. Zaradi njega so
morali evakuirati dve družini, ki ju je ogrožal. »Še letos bo treba irediti plazova Trap in Krumpačnik v Lo-kovici in nekaj manjših. Pogodbe o izbiri izvajalcev bodo podpisane v kratkem. Poleg tega imamo v načrtu ureditev kar nekaj cest, med drugim v Skorno, v Florjanu proti Belim Vodam, kjer bo tudi pločnik in javna razsvetljava, v postopku izbire izvajalca pa je cesta Savinek proti žagi in lovski koči. V tem trenutku pa izvajamo dela v Šentvidu.«
V pripravi je tudi razpisana dokumentacija za toplifikacijo Lokovi-ce - spodnjega dela, ki vključuje del
Viki Drev:»Ponudba je bila previsoka in nepopolna.«
kanalizacije na območju plazovitega dela nad Plaskanom. Vrednost tega projekta znaša 850.000 evrov, del financiranja je predviden letos, del v prihodnjem letu. Razpis bo objavljen v kratkem, dela pa naj bi začeli izvajati v drugi polovici oktobra.
■
Brezplačno na pregled ustne votline
Tudi v Zdravstvenem domu Velenje bodo septembra brezplačno odkrivali zgodnje maligne spremembe v ustni votlini - Za pregled se je treba naročiti
Milena Krstič - Planinc
Ljubljana, Velenje - Zdravniška zbornica Slovenije želi z brezplačnimi preventivnimi pregledi povečati ozaveščenost ljudi o raku ustne votline. V osemdesetih odstotkih ga odkrijejo zobozdravniki. Zato septembra po vsej državi organizirajo brezplačne preventivne zobozdravstvene preglede.
Več kot 250 zobozdravnikov bo brezplačno odprlo svoja vrata, se je pa treba za te preglede naročiti. Seznam s kontakti je objavljen na spletni strani www.zdravniskazbornica.si. Na seznamu so navedeni tudi datumi, na katere se v posameznih ambulantah lahko prijavite. Število pregledov je omejeno, zato bodo prijave sprejemali do zapolnitve mest.
»V Zdravstvenem domu Velenje se lahko naročite pri dveh zobozdravnicah, Maji Kipic in Renati Lamot. Prva bo imela pro bono odprta vrata za naročene 11. septembra od 12.30 do 18. ure, druga 8. septembra od 9. do 12. ure. Pri pregledu se bodo zobozdravniki osredotočili na pregled ustne votline in žrela in ne toliko na pregled zob,« pravi Boris Žmavc, vodja zobozdravstva v Zdravstvenem domu Velenje.
V Sloveniji letno odkrijejo 250 novih bolnikov z rakom ustne votline, od tega jih 50 umre.
Rak ustne votline se lahko pravočasno odkrije z rednimi pregledi ustne votline pri zobozdravniku. Zobozdravnika je potrebno redno obiskovati, tudi če nimamo svojih zob in nosimo protezo. V primeru sumljive spremembe v ustni votlini vas
Boris Žmavc: »Če se kakršnakoli rana v ustni votlini ne zaceli v treh tednih, je obisk pri zobozdravniku nujen.«
bo ta napotil k specialistu, ta pa navadno odvzame košček tkiva za pregled. Če se rak odkrije zgodaj, so možnosti ozdravitve veliko večje. Večina bolnikov z rakom ustne votline pa k zobozdravniku pride prepozno, pravijo na zbornici. ■
In nova vlada bo imena dobila...
Manj koalicijskih strank, ceneje bo - Z državne na občinsko raven - Med Emono in Celeio - Muzika po starem - »Po starem« tudi pri kandidiranju za županje in župane
Tako, pa ga imamo! Kar je predsednik vlade Borut Pahor v torek začel, so člani državnega zbora v ponedeljek končali. Pahorje Mirana Cerarja (pričakovano) predlagal za mandatarja, poslanci so ga v ponedeljek (pričakovano) potrdili. Tako že imamo »glavo« nove vlade. Zdaj pride na vrsto še vse ostalo. Tudi - seveda - ministri. A še prej mora biti znano, koliko jih sploh bo: ministric in ministrov. Sprva je kazalo, da bo »nova oblast« število ministrstev povečala kar na šestnajst in s tem podražila najvišjo državno »birokracijo« in s tem še globlje segla v naš žep. Potem so le malo popustili, menda na štirinajst, nekaterim se še to zdi preveč. S tem, ko je v koaliciji manj strank, je seveda tudi več možnosti za zmanjšanje števila ministrstev. Njihovo število namreč ni vedno odvisno od potreb, ampak od želja strank. Saj vsaka od teh želi svoj del ministrskega kolača.
Zdaj, ko se še otepamo z »repom« parlamentarnih volitev, smo z eno nogo že v lokalnih. Te so za mnoge (spet) zelo pomembne. Predvsem za tiste stranke, ki bi si s temi volitvami na nižji ravni želele zalizati rane, ki so jih utrpele na parlamentarnih. Ali celo evropskih, ki so bile pri nas najprej na vrsti. Pri teh volitvah večjih sprememb (še) ne bo. Saj tudi v koalicijskem dogovarjanju besed o spremembah števila občin ni bilo. O tem seje veliko že govorilo, opozarjalo, da bi to pomenilo precejšen denarni prihranek, kakšnega konkretnega dogovora ni bilo. Kot da bi se stranke bale zagristi v to kislo jabolko. Še posebej zato, ker nekatere stranke, ki na državni ravni niso najuspešnejše, žanjejo boljši plod na lokalni ravni. In več ko je občin, večja je njihova moč. Da bi ukinili manjše občine, nasprotujejo tudi mnogi na našem območju. Za Ljubljano se niti še ne ve, kdo naj bi bil najmočnejši adut za (novega) župana, a mnogi priznavajo, da je to mesto vse bolj atraktivno. In vse bolj privlačno za tujce. Tudi v zadnjih dneh, ko so na veliko proslavili dve tisočletji od prve omembe Emone, predhodnice sedanjega našega glavnega mesta. Ob Ljubljanici so na veliko slavili, v Celju pa so svojo Celeio pustili pod zemljo. Kot smo že pisali, so ob razkopavanju tega mesta, ko so urejali staro mestno jedro, naleteli na bogate ostanke nekdanjega mesta. Le delček tega bo na ogled, vse staro mesto bodo pustili v globini zemlje. Nekateri pravijo, da je bilo Celje v času Rimljanov eno večjih mest oziroma naselbin. Pomembno je
bilo tako že pred časom celjskih grofov oziroma knezov, ko seje kosalo s Habsburžani. Danes pa izgublja boj še z mesti v naši državi. Še nekaj: za nekatere so bili najdeni ostanki iz časa Rimljanov na tem mestu presenečenje, za vse ne. Saj je bila v bližini že pred leti znana trgovina Rimski dvor. Je pa v teh dneh tudi v obnovljeni celjski stari grofiji odmevala stara glasba; izvabljena iz starih glasbil. Kot na našem širšem območju še v dvorcu Novo Celje, v Olimju ter Rogaški Slatini. Te koncerte v prostorih kulturne dediščine je, kot še v več drugih krajih po Sloveniji, pripravil Festival Seviqc Brežice 2014. Malo nazaj so pogledali v soboto in nedeljo tudi v Dobju. Na Kozjanski domačiji v tem kraju so pripravili prikaz starih opravil in šeg, v nedeljo še srečanje ljudskih pevcev in godcev. Drugi so bili aktivni na drugačne načine. Na Gorenjskem so pripravili svojevrsten festival kranjske klobase, na katerem so letos prvič kakovost ocenjevali tudi s pomočjo posebnih elektronskih naprav, ki so beležile, poenostavljeno povedano (naj mi strokovnjaki ne zamerijo), odzive možganov na dražljaje ugodja ob pokušini teh klobas. In kranjske klobasa izdelovalca z našega območja, Celjskih mesnin, se je dobro odrezala, saj je zasedla drugo mesto. Domače je, domače! Pa še to: res se že močno bližajo nove lokalne volitve. Za občinske svetnike in županje ter župane. Pri kandidatih za slednje nič novega - v glavnem bodo kandidirali stari obrazi.	■ k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 21. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
28. avgusta 2014	**H*JLS
Promenada »razgibala« Velenjčane
Lepi center tudi uradno odprt - Obnova je skupaj s komunalno in telekomunikacijsko infrastrukturo veljala 3,7 milijona evrov, več kot dva milijona pa sta za to prispevali Evropa in Slovenija
AKTUALNO
3
čanje, da bo ta prostor še bolj razgibal bogato kulturno ustvarjalnost, ob 55-letnici mesta pa napovedal še veliko dogodkov in prijetnih druženj.
Že pred pričetkom uradne otvoritve so na travniku pred novo parkirno hišo pri Zdravstvenem domu
Velenje plesale plesalke in plesalci Plesne šole Spin, v samem amfite-atru pa so se predstavile članice vokalne skupine Katrinas - Katarina Habe, Petra Grk-man in Sanja Mlinar Marin. Plesalke Plesnega studia N - Lucija Boruta, Polona Boruta, Monika Holešek in Ana Kralj - so izvedle koreografijo Nine Mavec Krenker »Solza je odboj«. Tudi Jan Pleste-njak je zapel v amfiteatru, koncert pa je skupaj z ansamblom izvedel na strehi garažne hiše.
Množično pod rdečo zvezdo
28. srečanje borcev, planincev, članov veteranskih združenj in brigadirjev na Graški gori - V brunarici obudili spominsko sobo 14. divizije
Vnovično odprtje spominske sobe v brunarici je bilo slavnostno.
Mira Zakošek
Velenje, 22. avgusta - Organizatorji otvoritvene slovesnosti nove velenjske promenade bi si v tem muhastem poletju težko izbrali boljši termin. Prijetno topel večer je privabil na območje amfiteatra, kjer je potekala otvoritvena slovesnost, in kasneje pred novo garažno hišo, kjer je bil koncert Jana Plestenja-ka, veliko obiskovalcev. Med njimi je bilo presenetljivo veliko »starih Velenjčanov«, Jan pa je bil menda kriv, da je prišlo tudi veliko lepih deklet. Skratka, preizkušnja je odlično uspela in zagotovo se bo na tem prostoru dogajalo še marsikaj zanimivega, saj se je tokrat videlo, da je možnosti obilo.
Promenado je s ponosom odprl župan Bojan Kontič, ki je med dru-
Milena Krstič - Planine
Graška gora, 23. avgust - V soboto je potekalo tradicionalno srečanje borcev, planincev, članov veteranskih združenj in brigadirjev na Graški gori. Bilo je že osemindvajseto. Kljub vremenu, ki ni bilo najbolj prijazno do udeležencev, se ga je udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč. Samo avtobusov, ki so jih pripeljali na srečanje, smo našteli devetnajst! Naslova prireditve, pod katerim poteka, zadnja leta ne spreminjajo. Pod zvezdo smo bili močnejši, so prepričani organizatorji - Območno združenje borcev za vrednote NOB, veteranov vojne za Slovenijo, slovenskih časnikov, policijskega veteranskega društva Sever in brigadirjev Velenje.
Pred srečanjem so v brunarici, kjer je spominska soba Štirinajste divizije, odprli razstavo, ki priča o pohodu legendarne divizije na Štajersko in neustrašnosti lokalnega prebivalstva. Ti so skrili petdeset ranjencev. Nemci niso dobili v roke niti enega.
Razstava, postavili so jo kustosi Muzeja Velenje, je bila prvič na ogled pred 35 leti, zadnjih nekaj let pa je bila zaprta. »Razstava so-
■ ■
di na Graško goro. To je območje, ki je bilo v času NOB zelo pomembno. Tu se je zadrževalo veliko partizanskih enot, tekle številne
partizanske poti. Najbolj pa jo je zaznamoval prihod Štirinajste leta 1944, ki je tukaj borila hude boje,« je na otvoritvi spominske sobe dejala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart.
Kronist Graške gore, domačin iz Plešivca Martin Pustatičnik, je z do-
živetim branjem odlomka iz knjige, ki priča (tudi) o legendarni diviziji, poskrbel, da se je orosilo kar nekaj oči, še nekaj pa se jih je ob dožive-
tem petju partizanskih pesmi Zarje Gošnik.
Razstavo je odprl, kasneje pa bil tudi osrednji govorec na srečanju predsednik območnega združenja za vrednote NOB in župan Bojan Kontič: »Svobodoljubni ljudje Slovenije, Jugoslavije, Evrope, naše par-
. . V.'iWP
M


gim poudaril, da bi bili slabi gospodarji, če ne bi izkoristili nepovratnih evropskih in državnih sredstev in ob tem obnovili tudi dotrajano komunalno in telekomunikacijsko infrastrukturo ter odpravili poplavno nevarnost. Izrazil je tudi prepri-
Franc Bakšič:»Na skoraj vseh dosedanjih srečanjih sem bil.«
tizanke in partizani so med drugo svetovno vojno storili to, kar veleva čast. Ubranili so svobodo, kulturo in jezik. Zgodovinski spomin obstaja in bo obstajal. Prav tako vrednote tistega časa, čeprav se nekateri zmr-dujejo nad tem,« je med drugim rekel. Ozrl pa se je tudi na ta čas, na čas prodaje strateških slovenskih

Marjan Hrustel: »Planinci del poti prehodimo.«
podjetij tujcem. »Letališče, telekomunikacije ...? Skozi taka podjetja tujci nekaj desetletij pozneje zasedajo našo državo. Zdaj ne z orožjem, ampak s kapitalom.«
Med udeleženci srečanja je bil Franc Bakšič iz Ljubnega ob Savinji: »Na skoraj vseh dosedanjih srečanjih sem bil. Enkratno, s čustvi nabito doživetje. Sam ga dojemam
kot upor proti tistim, ki bi nas radi pohodili. Moj oče je bil partizan, prvoborec. Z udeležbo na teh srečanjih sam ohranjam spomin nanj in na pridobitve, ki jih je NOB ljudem dala,« je rekel.
Marjan Hrsutel je na Graško goro prišel kot planinec: »Del poti sem prehodil. Skoraj vsako leto pridem, če mi le zdravje to omogoči. Sam sem rojen takoj po vojni. Vesel sem vseh teh ljudi, ki pridejo. To pove, da zgodovinski spomin ne bo zamrl, čeprav bi ga nekateri radi zbrisali in popacali.«
V okviru srečanja je ZZB za vrednote NOB šaleški konjenici, ki je zvesta spremljevalka prireditev, podelila srebrno plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije, Odbor Štirinajste pa je priznanji namenil Mestni občini Velenje za negovanje spomina na vojne dogodke in podporo pri organizaciji takih prireditev in praporščakom Tomšičeve, Šercerjeve in Bračičeve divizije.
■
V spominski sobi 14. divizije: Bojan Kontič, Mojca Ževart,
Vinko Mihelak
Naš čas, 21. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
4
GOSPODARSTVO
28. avgusta 2014
Gorenje ob polletju z dobičkom
Skupina Gorenje je v letošnjem prvem polletju povečala prihodke v primerjavi z enakim lanskim obdobjem in izkazuje dobre 3 milijone dobička - Večja dobičkonosnost rezultat
prestrukturiranja in boljše prodaje
Mira Zakošek
Velenje, 20. avgusta - Že rezultati poslovanja Gorenja v letošnjem prvem četrtletju so bili spodbudni, polletni so še bolj. Ocenil jih je tudi novo oblikovani nadzorni svet, ki je soglašal z upravo, da so ukrepi prestrukturiranja in selitve proizvodnih lokacij v zadnjih letih obrodili sadove. Pohvalili so tudi prodajna prizadevanja.
Skupina Gorenje je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala prihodke za 1,8 odstotka. Ustvarili so jih v višini 600 milijonov 700 tisoč evrov. Ob tem so ustvarili za 3,1 milijona evra dobička (ob četrtletju milijon), lani v enakem obdobju pa so izkazovali 7,8 milijona evrov izgube.
Večja dobičkonosnost je predvsem rezultat prestrukturira-nja ter boljše strukture prodaje. Zaradi selitve proizvodnje pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev iz Švedske v Slovenijo, selitve samostojnih hladilno-zamrzovalnih aparatov iz Slovenije v Srbijo, kuhalnih
Predsednik uprave Franjo Bobinac: »Razvoj poslovanja v prvi polovici letošnjega leta potrjuje Gorenjevo usmerjenost v dobičkonosno poslovanje. Kljub še vedno zahtevnim razmeram na trgih, ki so bile ponekod zaradi izrednih okoliščin celo slabše od napovedanih, smo dosegli rast in povečali prodajo aparatov v višjih cenovnih razredih. Nadaljujemo aktivnosti za povečanje prodaje, uvajanje novih, inova-tivnih produktov na trge, razvoj premijske blagovne znamke Asko v globalno znamko in izboljšanje finančne stabilnosti. Zaradi velikega pomena Rusije in Ukrajine za poslovanje Skupine Gorenje razvoj dogodkov na obeh trgih pozorno spremljamo.«
Največ Gorenje prodaja v Nemčiji, Rusiji, Bolgariji, Romuniji, Veliki Britaniji, Severni Ameriki ter na Češkem in Slovaškem. Na neevropskih trgih beležijo 24,3-odstotno rast prodaje
aparatov iz Finske na Češko ter deloma zaradi prestrukturiranja prodajne mreže je Skupina v prvi polovici letošnjega leta prihranila kar 13,1 milijo-
na evrov za stroške dela, kar pomeni več kot 10 odstotkov. Poleg tega je bilo Gorenje v prvi polovici leta uspešnejše pri obvladovanju nakupnih cen surovin in materiala kot lani.
Razmere na trgih, na katere prodajajo, so še naprej zelo zaostrene,
Ob polletju tudi z nižjo zadolženostjo
Skupina Gorenje je v prvi polovici leta znižala bruto zadolženost za 24,2 milijona evrov na 432,1 milijona evrov, neto zadolženost pa za 27 milijonov evrov na 404,6 milijo-
dom že skoraj 17 odstotkov. Tako se uspešno približujejo strateško zastavljenemu cilju, da bodo leta 2018 ti aparati predstavljali že četrtino njihove prodaje.
Rezultati bi bili še nekoliko boljši, če ne bi na njih vplivale negativne tečajne razlike, brez njih bi bila letošnja rast celo 4,2-odstotna. Dodatno je prodaja otežena na območju Ukrajine, od katere so si letos veliko obetali, saj so lani tam zelo utrdili svoj položaj. Zaradi zaostrenih po-litično-gospodarskih razmer je tam prodaja upadla. Gorenje se je seveda prilagodilo nastalim razmeram in za zdaj tam še vedno ohranjajo dosežen tržni delež. Nižjo prodajo
so zabeležila še v Skandinaviji, kjer poteka konsolidacija distribucije in z njo povezan pritisk na nižanje cen v Franciji in Kazahsta-nu. Padec prodaje na teh trgih so nadomestili z večjo prodajo drugje.
Zadovoljni so v prvi polovici leta tudi s tako imenovanim področjem »Portfeljske naložbe«, v kateri so zabeležili kar 8,5-odstotno rast. Še posebej so uspešno prodajali medicinsko opremo, metalurške izdelke in v strojegradnji orodjarstvu in ekologiji dosegli 95,2 milijona evrov prihodkov, kar predstavlja 15,8 odstotkov vseh prihodkov Skupine Gorenje v prvi polovici letošnjega leta.
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 21,9 milijona evrov in je bil za 40,8 odstotka višji kot v prvi polovici leta lani. Poslovni izid iz poslovanja pred amorti-
zacijo (EBITDA) v višini 43,1 milijona evrov je bil v primerjavi z lanskoletnim EBITDA boljši za 17,2 odstotka.
Uprava Gorenja se zaveda, da ostajajo razmere na trgih še naprej zelo zaostrene, največji negativni vpliv pa bi na njihovo poslovanje lahko imelo nadaljnje zaostrovanje krize v Ukrajini in ohlajanje gospodarstva v Rusiji. Razmere na obeh trgih so v tem trenutku izredno nepredvidljive.
Vso energijo usmerjajo v povečevanje prodaje in izboljšanje prodajne strukture, z razvojem premijske znamke Asko, optimiranjem stroškov, ki vključuje tudi zmanjševanje kompleksnosti, uvedbo »vitke organizacije« ter z zniževanjem zadolženosti.
■
Prihaja nova generacija pečic
Najpomembnejša razvojna novost letošnjega leta je nova generacija pečic v višjih cenovnih razredih, ki so jih v Skupini Gorenje že začeli uvajati na trge. Kupcem so v prvi polovici leta predstavili še eksklu-zivno linijo kuhinjskih aparatov Pro Series™, s katerimi razširja ponudbo znamke Asko, ki je bila doslej poznana predvsem po pralnih, sušilnih in pomivalnih strojih, ter samostojne hladilno-zamrzovalne aparate širine 60 cm in višine 2 m.
ponekod pa kriza že pojenja. Najvišjo prodajo je Gorenje v letošnjem prvem polletju beležilo v Nemčiji, Rusiji, Bolgariji, Romuniji, Veliki Britaniji, Severni Ameriki ter na Češkem in Slovaškem. Odstotki rasti pa so bili zelo optimistični tudi na trgih zunaj Evrope, kjer s proizvodi Asco dosegajo kar 24,3-odstotno rast prodaje. Od aprila dalje sodelujejo pri distribuciji teh aparatov s prestižnim proizvajalcem hladilnikov in kuhalnih aparatov SubZero, še posebej za območje Avstralije in Daljnega vzhoda.
V Gorenju so zelo zadovoljni tudi s strukturo prodaje. Število višjece-novnih aparatov je namreč poraslo za 2,6 odstotka in ti predstavljajo v strukturi dejavnosti aparatov za
Višjecenovni aparati naj bi do leta 2018 prinašali četrtino prihodkov.
na evrov.
Priložnost za brezposelne in lastnike gozdov
Socialno podjetje Servis dela iz Mozirja zaposlilo v okviru javnih del 10 delavcev za odpravljanje posledic žledoloma - Lastniki težko verjamejo, da je storitev brezplačna
Tatjana Podgoršek
Društvo brezposelnih Slovenije - socialno podjetje Servis dela iz Mozirja od julija dalje pomaga lastnikom gozdov v Šaleški in Zgornji Savinski dolini pri odpravljanju posledic žledoloma ali drugih naravnih nesreč.
Storitev je brezplačna, kar pri nekaterih lastnikih gozdov poraja kar malo dvoma, saj težko verjamejo, da je tako. »Storitev je res brezplačna, ker jo financira ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vse stroške krije država,« se je odzvala direktorica podjetja Katarina Hriberšek. Kot je še dejala, so v to obliko javnega dela za zdaj vključili 10 brezposelnih oseb. K njim jih je napotil Zavod za zaposlovanje Velenje in centralna služba v Ljubljani, izbrali pa so jih na osnovi izkušenj, izobrazbe in interesa napotenih. »Če bo povpraševanja še več, kot ga je, bomo
vključili še več brezposelnih.«
Sogovornica je tudi pritrdila informaciji, da ti delavci opravljajo le določena dela. Katera so to, predvideva razpis, na katerem so bili uspešni. Aktivnosti koordinira nazarska območna enota Zavoda za gozdove RS. Delavci izvajajo predvsem gozdni red in še nekatera druga fi-
zična dela, ne rokujejo pa z motorno žago in drugimi orodji. »Za ta opravila imamo dogovor z nekaterimi izvajalci, ki so usposobljeni in imajo tudi potrebna dokazila za to. Moram pa ob tem poudariti, da so te storitve plačljive.« Hriberškova je zanikala navedbe nekaterih, da morajo lastniki gozdov zagotoviti
delavcem topel obrok. »Ne drži. Takih obvez ni.«
Pogodbo o izvajanju javnih del pri odpravljanju posledic žledoloma in drugih naravnih nesreč so podpisali 1. junija in velja do 30. novembra letos, prihodnje leto pa bo veljavna od 1. marca do 30. novembra.
■
Marko Voljč, predsednik nadzornega sveta Gorenja
Velenje, 20. avgusta - Na konstitutivni seji se je sestal nov nadzorni svet Gorenja in tudi začel svoj štiriletni mandat. Za predsednika nadzornega sveta so izvolili Marka Voljča, za namestnike pa Krešimirja Martinjaka, Bernarda C. Pasquieija in Uroša Slavinca. Imenovali so tudi komisije nadzornega sveta.
■
O varnosti na gradbišču
Šoštanj, 22. avgusta - Društvo varnostnih inženirjev Velenje pripravlja strokovni seminar o varnosti in zdravju pri delu na gradbišču bloka 6 v TE Šoštanj. Potekal bo 4. septembra v Termoelektrarni Šoštanj. Na njem bodo udeleženci predstavili strokovne zahteve pri gradnji in ugotovitve o varnosti in zdravju pri delu na tako zahtevnem gradbišču. Seminar bo usmerjen praktično, organiziran bo tudi ogled gradbišča. Prijave zanj še zbirajo.
■ bš
Premogovnik se pripravlja na skupščino
Velenje - Premogovnik se pripravlja na bližnjo skupščino, ki bo 19. septembra. Izguba poslovnega leta 2013 menda znaša nekaj nad 37 milijonov evrov in naj bi, po predlogu uprave, ostala nepokrita. Sedanji predsednik uprave Ivan Pohorec predlaga tudi, da skupščina prejšnji upravi Milana Medveda ne podeli razrešnice za delo v letu 2013. Spomnimo, letos je imel Premogovnik že eno skupščino, na kateri so imenovali revizorja za pregled preteklih poslov.
■ mz
Naš čas, 28. 8. 2014, barve: CM K, stran 5
28. avgusta 2014
GOSPODARSTVO
5
Količinsko dobro, kakovostno slabše
Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina pridelali blizu 500 ton jabolk - V načrtu ekološka pridelava - Kmalu tudi jabolčni šampanjec?
Tatjana Podgoršek
Proizvodnja in prodaja jabolk predstavlja pri poslovanju Kmetijske zadruge Šaleška dolina skromen 2-odstotni, a - zagotavlja njen direktor Ivo Drev - kljub temu pomemben delež prihodkov. »Še pomembneje pa je, da je pridelek kakovosten. Letošnja letina jabolk bo glede tega skromnejša. Dvakrat je v naših nasadih klestila toča. Količinsko bo pridelka toliko kot lani, njegova kakovost pa bo nižja tudi do 70 odstotkov. Tako bomo letos več jabolk namenili za industrijsko predelavo v jabolčni tolkec in jabolčni čips ter krhlje, s tem pa oplemenitili vlaganja v nakup potrebnih strojev za predelavo. Kljub temu upamo, da bomo zadovoljili potrebe svojih potrošnikov.«
Kmetijska zadruga prideluje jabolka na 20 hektarjih površin, na leto jih pridela blizu 500 ton. S polovico pridelka zalaga predvsem šole in vrtce v Šaleški ter tudi v Zgornji Savinjski dolini, preostanek nameni redni prodaji ter predelavi v izdelke, ki jih trži kot lastno blagovno znamko Slodar.
Ivo Drev: »Tudi v naše sadovnjake bomo nasadili nekatere stare slovenske sorte, ki so bolj odporne proti vremenskim razmeram in so tudi kakovostne.«
Z delovno silo nimajo težav, kar Drev pripisuje posledicam krize. Približno 20 obiralcev, med katerimi bodo tudi zaposleni zadruge, naj bi obralo pridelek jabolk glede na vremenske razmere do konca oktobra. Obiranje zgodnjih sort naj bi začeli v teh dneh.
Pri pridelavi in predelavi jabolk na zadrugi načrtujejo nekaj sprememb. Pridružili so se akciji sajenja starih slovenskih vrst jabolk. Tako so letos že zasadili v sadovnjake carjeviče, načrtujejo še vrsto topaz in se z njo ter tudi drugimi vrstami lotili ekološke pridelave na površi-
nah, kjer bo ta možna. »V sadovnjake bomo nasadili stare slovenske vrste jabolk, ki so bolj odporne proti vremenskim razmeram in so tudi kakovostne.« Nadaljujejo uredija-nje protitočne zaščite sadovnjakov. V naslednjih letih naj bi prekrili še 3 hektarje površin ter uredili namakalni sistem, s čimer bi povečali pridelek za približno 30 odstotkov. Ali bodo sadjarstvo razvijali na obstoječih površinah oziroma jih bodo povečali ali zmanjšali, bo odvisno od dogajanj v zvezi s tretjo razvojno osjo.
Zanesljivo pa bodo razširili program Slodar. Poleg jabolčnega čip-sa in jabolčnega tolkeca bodo ponudili še balzamični kis, alkoholni tolkec in jabolčno vino oziroma šampanjec. »Idej je še veliko tudi pri ponudbi jabolčnega tolkeca. Jabolčni sok se namreč odlično dopolnjuje s sokom korenčka, rdeče pese. Tudi te izdelke bomo ponudili javnim zavodom. Priložnosti so, trg je odprt, danes pa moraš biti malo korajžen, če hočeš uresničiti pogumne načrte. Mi to počnemo, ker verjamemo, da se nam bi to obrestovalo na dolgi rok,« je sklenil pogovor Ivo Drev. n
Velenjski 3D tiskalnik prepričuje doma in v svetu
Denis Bolic je najprej izdelal CNC stroj, potem pa sestavil 3D tiskalnik - Prednosti pred konkurenco so v majhnosti in zanesljivosti - Jeseni računa na preboj na ameriški trg
Bojana Špegel
Velenje, 24. avgusta - Velenjčan Denis Bolic je kot arhitekt nanizal vrsto uspešnih projektov. Nikoli ga niso zanimali majhni, vedno je ustvarjal velike. Med drugim je po njegovih zasnovah v zadnjem času zgrajena pocinkovalnica v srbski Indiji, kije največja pocikovalnica v Jugovzhodni Evropi in na Balkanu. Po njegovih načrtih so adaptirali študentski dom v ljubljanski
Denis Bolic in njegov 3D tiskalnik. Narejen je iz najboljših materialov, zato ni med cenejšimi na trgu. Odzivi prvih kupcev pa so odlični.
z arhitekturno dejavnostjo, je odgovor pričakovan. »Seveda. V Sloveniji je problem red in disciplina, s krizo pa tudi nelojalna konkurenca.« Tudi zato se je v preteklih letih posvetil še eni svoji ljubezni -modelarstvu, s katerim se je začel ukvarjati šele v zrelih letih. Sam je razvil in sestavil 3D tiskalnik, ki ga je poimenoval Biohazard, ki
dil je veliko zanimanje, spomladi pa so prišla prva naročila. Doslej sva z ženo Mojco, ki mi pomaga pri sestavljanju in izdelavi tiskalnikov, naredila 15 tiskalnikov (nekaj novih pa še zaključujeta), ki jih dosedanji kupci uporabljajo predvsem za izdelavo prototipov. Prvi kupci so oblikovalci, podjetja, ki razvijajo lastne izdelke, arhitekti, strojniki,
Foto: Tilen Sepič
Rožni dolini, gradijo medicinski center Glazija v Celju, zasnoval pa je tudi novo tovarno velenjske Plastike Skaza, ki očara že na prvi pogled. Deluje »vesoljsko«. V zadnjem času se veliko ukvarja s trženjem in izdelavo 3D tiskalnikov, ki jih je razvil sam. Po tem, ko je na domačem trgu to poletje prodal prvih 15, se pripravlja tudi na vstop na ameriški trg.
Ko Denisa Bolica vprašamo, ali se je trenutno težko preživeti samo
je doslej dobil že nekaj različic. »Od drugih na trgu se moj 3D tiskalnik razlikuje po kakovosti izdelave in tem, da je delta robot. Narejen je brezkompromisno; vsi materiali na tiskalniku so prvovrstni, od aluminija do karbonskih vlaken. Nikjer nisem »šparal«, kar se posledično pozna pri hitrosti in kakovosti dela.« Njegov prvi resnejši tiskalnik je bil predstavljen na lanskem sejmu Pop Up Dom v Ljubljani. »Vzbu-
tudi modelarji. Aplikacija 3D tiskanja je izjemno široko področje,« izvemo. Tiskalnik je težak kar 20 kilogramov, kar omogoča kar največje zmanjšanje premikajoče se mase in s tem zmanjšanje vibracij, ki bi lahko premaknile tiskovino. Njegovi 3 D tiskalniki lahko tiskajo v eni ali dveh barvah. Za potrebe izdelave tiskalnika sem sam izdelal tudi stroj CNC za obdelavo aluminija in plastike, ki ga uporabljam za iz-
delavo nekaterih sestavnih delov za tiskalnik.
Nenehne izboljšave so nujne
Ker tiskalnik zaradi kakovosti materialov ni med najcenejšimi na trgu - prodajna cena je 2500 evrov, so pa odzivi kupcev na njegovo delovanje odlični, se Bolic skupaj s potencialnimi partnerji pripravlja na vstop na ameriški trg, kjer vidi veliko priložnost. »Ta trg je precej bolj fleksibilen kot slovenski in evropski,« je prepričan naš sogovornik. Če bo šlo vse po načrtih, bodo nanj vstopili že to jesen. Trenutno z Mojco še uspeta sestaviti vse 3D tiskalnike, pri čemer upoštevata tudi želje naročnikov, ki lahko sami izberejo barvne kombinacije. Tiskalnik ni majhen in je atraktivno oblikovan, kar je še ena od njegovih prednosti. A če se odpre trg v ZDA, kjer se za tiskalnik že zanima znana spletna trgovina, sama dela ne bosta več zmogla. V Velenju že imajo poslovne prostore, kjer je dovolj prostora za še večjo proizvodnjo; če bo prodor uspešen, bodo tudi zaposlovali. »A pot do tja bo še dolga,« je realen Bolic. Ob tem doda, da bodo v njegovem podjetju Archi-mago, če se bo proizvodnja povečevala, sodelovali predvsem z lokalnimi podjetji, kar počne že sedaj. »To je najbolj enostavno in zanesljivo. Rad bi vključil čim več slovenskih dobaviteljev. Trenutno so ti iz vsega sveta, skupaj jih je okoli 40.« Vesel je, da so med prvimi začeli njegov tiskalnik uporabljati v Plastiki Skaza, kjer z njim izdelujejo prototipe novih izdelkov. Z njim so zelo zadovoljni. Sicer pa Denis Bolic že ustvarja novo inovativno idejo. Zaenkrat ni želel razkriti, za kaj gre, a pravi, da gre za produkt, ki ga na trgu še ni.
Kot podjetnik moraš biti multipraktik
Podjetništvo nuja mladih, meni Marija Berložnik - Strah glede plačila prispevkov, denarnih spodbud ni
Tatjana Podgoršek
Velenjčanka Marija Berložnik je bila ena od udeleženk nedavno končanega usposabljanja mladih v projektu Podjetno v svet podjetništva, ki ga izvaja Razvojna agencija Savinjske regije. Svojo podjetniško idejo, s katero se je prijavila na razpis, je poimenovala Doživetje socializma v Velenju.
Za usposabljanje v projektu se je prijavila predvsem za to, da »razišče« to področje, »ker je podjetništvo za preživetje nas mladih danes nuja, drugih priložnosti pa ni. V življenju sem doslej počela že marsikaj in vedno prišla do tega spoznanja. Podjetniška ideja pa je rezultat izkušenj, ki sem jih kot turistična vodička pridobila pri predstavljanju turističnih in drugih znamenitosti Velenja,« je predstavila razloge.
V štirimesečnem usposabljanju, pravi, je pridobila kar nekaj nujnih osnovnih izhodišč, na katerih namerava dolgoročno graditi svojo poslovno pot, a
Marija Berložnik: »Poslovna ideja, volja, vztrajnost so danes za ustanovitev podjetja premalo. Potrebne so finance, teh
pa ni.«
se za zdaj univerzitetna diplomirana antropologinja in kulturologinja za ustanovitev podjetja še ni odločila, čeprav je to kmalu po usposabljanju načrtovala. Spoznala je namreč, da so pridobljeno znanje in potrditev, da priložnosti obstajajo, za takšno odločitev v teh časih premalo. »Težko je oblikovati podjetniško idejo, še težje jo je izpeljati. Kot podjetnik moraš biti kot multipraktik. Za vse si sam. Poleg volje, vztrajnosti, pridnosti in še česa je potreben denar. Tega pa ni, ni niti spodbud. Če bi država prišla naproti na začetku ustanovitve podjetja z oprostitvijo plačila obveznosti za določen čas ali s kakšnim drugim ukrepom, bi se zagotovo več mladih odločilo za podjetništvo. Pri meni je v tem trenutku največ strahu pred plačilom prispevkov. To je obveznost, ki se je ne da prestaviti na kasnejši čas.«
Svojo priložnost Marija vidi v turizmu in svoje podjetje bo ustanovila takrat, ko bo imela zanesljiv finančni vir. Do takrat bo poskušala »osnovno bazo« nadgraditi, razširiti krog ljudi, povezati vse, kar bo pripomoglo k čim večjemu obisku ljudi v Velenju. »Rudarsko mesto je zanimiva turistična destinacija, ki jo postopoma odkrivajo šele domačini, kaj šele turisti. Priložnost bo potrebno v prihodnje bolje izkoristiti in jaz jo bom skušala v čim večji meri,« je še dejala Marija Berložnik.
Združitev Abanke Vipa in Banke Celje
Ljubljana, Celje - Evropska komisija je izdala dokončno odločbo, s katero potrjuje, da so predlagani ukrepi za krepitev stabilnosti Abanke Vipa skladni s pravili EU o državnih pomočeh. Banka bo tako lahko po delni pomoči države decembra lani deležna še drugega dela dokapitalizacije v višini 243 milijonov evrov ter do prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank. Pogoj za to pa je združitev z Banko Celje. Vendar je marsikdo mnenja, da je ta dokapitalizacija skrajno sporna, saj je ta nekoč zasebna banka ob pomoči vlade lani decembra zdrsnila z vsemi svojimi izgubami v naročje davkoplačevalcev.
Težave v Preventu, 530 delovnih mest negotovih
Slovenj Gradec - V Preventu, ki je še ostal od nekdanjega uspešnega podjetja, so na trnih. Mercedes Benz, glavni naročnik Prevent Haloga, je podjetju obrnil hrbet, ker naj bi bilo nezanesljivo. Nemci trdijo, da so se že odločili in da odhajajo na Češko, v slovenski družbi pa pravijo, da pogajanja še potekajo. Dela je sicer še za mesec dni, nato pa lahko 530 delavcev ostane brez službe.

■


Naš čas, 21. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
6
DOMA IN PO TUJEM
Men
28. avgusta 2014
.OD gRBDBJDOSO
Sreda, 20. avgusta
Člani sveta SMC so soglasno odločili, da stranki ZaAB ne bodo vročili vabila v koalicijo. Tako so sklenili zaradi spornega predloga predsednice omenjene stranke na mesto evropske komisarke.
1
Zaradi streljanja na policista je bila v šoku vsa država.
V SMC so sklenili, da ZaAB ne bodo vabili v koalicijo.
Več kot 200 upokojencev, ki so tudi po upokojitvi nadaljevali svojo dejavnost, je prejelo odločbo, da morajo državi pokojnino vrniti.
Združeni narodi so začeli humanitarno operacijo, s katero naj bi pol milijona beguncem na severu Iraka prek zračnega mostu dostavili šotore in druge nujno potrebne dobrine.
Potem ko je na območju Hiroši-me padlo za mesec dni dežja, je v poplavah in zemeljskih plazovih na Japonskem umrlo 36 ljudi.
Rusija je dva tedna po uvedbi popolnega embarga na uvoz večine hrane iz zahodnih držav skrajšala seznam prepovedanih živil.
Četrtek, 21. avgusta
Vrtelo se je okrog koalicije. Predsednik SD Dejan Židan je povedal, da so v glavnem zadovoljni s pogajalskim izkupičkom. Kot je še povedal, je v tretji različici koalicijskega sporazume nekaj sprememb na temo privatizacije, ni pa več omenjenega raziskovanja bančne luknje.
Državni proračun je po dveh mesecih presežka julija spet padel v primanjkljaj. Ta je znašal 230,1 milijona evrov.
Ruske oblasti so zaradi domnevnih kršitev sanitarnih predpisov začasno zaprle štiri restavracije ameriškega prehrambnega giganta McDonald's.
Iz ZDA so poročali o ozdravitvi dveh bolnikov, okuženih z ebolo, ki so ju zdravili z eksperimentalnim zdravilom.
dnji teden napovedali nadaljevanje koalicijskih usklajevanj. Poudarili so, da je prišlo v javnosti predstavljenem osnutku pogodbe do tiskarske napake in da preiskava bančne luknje ostaja v koalicijski pogodbi.
V Litiji je popoldne prišlo do streljanja, v katerem je bil med redno kontrolo prometa ustreljen policist. Storilca so že prijeli in sporočili, da gre za aktivnega pripadnika Slovenske vojske.
Hamas je v Gazi usmrtil 18 moških, ki jih je obtožil, da so sodelovali z Izraelom med šest tednov trajajočo ofenzivo na palestinsko enklavo.
Ukrajinski predsednik Petro Poro-šenko je Rusijo obtožil grobe kršitve mednarodnega prava, potem ko je mejo brez dovoljenja Kijeva prečkalo več kot sto tovornjakov z rusko humanitarno pomočjo.
Čilska policija je proti več deset tisoč študentom, ki so protestirali proti počasnemu sprejemanju reforme izobraževanja, uporabila solzivec in vodne topove.
Sobota, 23. avgusta
Zaznamovali smo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Zaradi prebujenega ognjenika Bardarbunga je Islandija razglasila rdeči alarm za letalski promet.
Angela Merkel je obiskala Ukrajino. Tamkajšnji predsednik ji je dal, da se lahko v njihovo državo hitro vrne mir - takoj ko jo bodo zapustili oboroženi uporniki in tuji pla-
Nedelja, 24. avgusta
Izvršni odbor SMC je razpravljal o dveh članih stranke, Eriku Kopaču in Aleksandru Kešeljeviču, ki naj bi bila kot nadzornika Infonda Holdinga 3 v preteklosti vpletena v sumljive posle. Ugotovili so, da sta omenjena »svoje delo opravljala strokovno, vestno in zakonito«.
Potem ko je v zahodni Afriki ebo-la zahtevala skoraj 1500 življenj, se je bolezen pojavila tudi v Demokratični republiki Kongo.
Sirski ugrabitelji so ob posredovanju Katarja izpustili ameriškega novinarja Petra Thea Curtisa, ki je bil pogrešan od leta 2012 in ga predali predstavnikom ZN.
Severno Kalifornijo je stresel potres z magnitudo 6,1.
Severno Kalifornijo je stresel močan potres.
Rusi so se vse bolj množično odpravljali po hrano na Finsko, saj jo je zaradi embarga EU v Rusiji primanjkovalo.
Po ulicah Kijeva je ob praznovanju 23. obletnice samostojnosti od Sovjetske zveze znova zakorakala vojaška parada.
Miro Cerar je postal mandatar 12. slovenske vlade.
na institucija in dober gospodar,« je obljubil. Vse bolj jasno se je risala podoba nove ministrske ekipe.
V	Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani je umrl policist Damijan Kukovič, na katerega je v petek pred tem v Litiji streljal vojak.
Med ukrajinskimi obmejnimi silami ter konvojem več deset ruskih oklepnih vozil in tankov, ki so po navedbah Kijeva nezakonito prečkali mejo, je izbruhnil spopad.
Vlada francoskega premieija Manuela Vallsa je odstopila. Iz Elizej-ske palače so sporočili, da je predsednik Francois Hollande premierja že pooblastil za sestavo nove.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Izrael nadaljeval ofenzivno operacijo »Zaščita meje, dokler bo treba«. V novem napadu na Gazo je izraelska vojska ubila 16 Palestincev.
Torek, 26. avgusta
Potem ko je Miro Cerar prisegel kot novi mandatar, se je nadaljevalo sestavljanje prihajajoče vlade. V javnost je curljalo vse več imen, izvedeli pa smo tudi, da bo v novi vladi več ministrstev ter da se obeta sprememba zakona o vladi.
Mediji so pisali tudi, da bo Cerar v prihodnjih dneh navezal stik s prihodnjim predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in mu kot kandidata Slovenije za evropskega komisarja priporočil Erjavca ali Fajonovo.
Dars je dobil gradbeno dovoljenje za izgradnjo prve etape avtocestnega odseka od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje.
V	Minsku sta se sešla Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Po-rošenko. Putin je napovedal po-
V ZDA naj bi zdravljena z eksperimentalnim zdravilom ebolo premagala.
Potem ko je izraelska vojska ubila tri poveljnike Hamasovega oboroženega krila, je v streljanju na pokopališče v mestu Gazi ubila še štiri ljudi.
Petek, 22. avgusta
Z zanimanjem smo spremljali zaplet med Alenko Bratušek in Borutom Pahorjem. Pred septembrskim vrhom Nata v Walesu se je namreč med njima zaiskrilo ob vprašanju, kdo bo vodil slovensko delegacijo.
SMC, DeSUS in SD so za priho-
Angela Merkel je obiskala Ukrajino.
čanci.
Politični voditelj Hamasa je priznal, da so pripadniki njegovega gibanja odgovorni za smrt treh izraelskih najstnikov, ki je vodila do zadnjega izbruha napetosti med Palestinci in Izraelci.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je napovedal obvezno uvedbo sistema za odvzem prstnih odtisov v supermarketih, saj naj bi se le tako police trgovin lahko znova napolnile.
Ponedeljek, 25. avgusta
V Državnem zboru je zbrane nagovoril kandidat za mandatarja Miro Cerar, ki so ga podprli v njegovi stranki, DeSUS, SD in ZaAB. Cerar je tako postal 12. slovenski premier. »Storil bom vse, da bo nova vlada postala in ostala kredibilna politič-
žabja
perspektiva
Zdrava družba?
Špela Kožar
Dobili smo dvanajstega premierja v štiriindvajsetih letih samostojne države - moram zapisati s številko: 12 in 24. Se še vedno čudite, zakaj nismo postali Švica v malem? Polovica državljanov volilne pravice ni izkoristila, druga polovica pa se je večinsko odločila - potrebujemo nekaj novega. In izvolila Mira Cerarja. Da ni nov obraz, vemo, da obljublja nekaj novega, hja, temu s težavo prikimam. Namreč, ponedeljkov govor v parlamentu, ko je zaprisegel, meje spomnil na že slišane stavke, želje, obljube. Hja, politika je pač igra, ki jo, ko se odločiš, da boš kandidiral, sprejmeš. In nato upaš na čim boljši rezultat ali izplen, odvisno od tega, kaj želiš od države oziroma državi. Miro Cerar ji želi predvsem zdravja. Mar niso najmanj pri močeh njeni nosilci, politiki, med katere je zdaj stopil tudi sam? Je možno ozdraviti njih?
Pa poglejmo: novi mandatar govori o vrednotah, vrednotah in vrednotah, nato pa za govorniški pult stopi kaznjenec. Ki je prišel v parlament naravnost iz zapora. Politik, ki morda najbolje obvlada kombinatoriko, zato se politično igra že od osamosvojitve. In že se domisli novega kislega jabolka - stranka ga naj predlaga za člana komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. In tako se nova vlada, še preden se sestavi, ponovno ukvarja sama s seboj. Kot da nas državljanov ni, kot da tudi naši zanamci niso pomembni, pa vsi tisti, ki so sploh pomagali vzpostaviti slovenski narod, od Trubarja dalje! Vse to, medtem ko se smeji izza rešetk... Vsak politik je vsaj malce nečimrn in vsak se želi zapisati v zgodovino. A uspe le tistim, ki so politično zreli, ki torej pri igranju ne pozabijo, da gre za odraslo in ne otročjo igro.
Iz leta v leto živim slabše, pa čeprav so me redno zaposlili in sem magistrirala - še vedno sem na trenutke odvisna od pomoči staršev! Zakaj? Ker se politika ukvarja sama s seboj. O brezposelnih visoko-šolanih kolegih sploh ne želim razmišljati ... ja, veliko jih je! In kmalu bomo dopolnili štirideset let. Zato ponavljam: Preziram politike, ki se smejijo celo izza rešetk. Največji ujetniki takega početja smo namreč državljani in ne drugače razmišljujoči politični kolegi! Kaj bo torej sploh lahko dosegel nekdo, kije zavezan vrednotam dobrega, ki si želi zdrave družbe? Bojim se, da nič, in tako bo tisti, ki je bil zdaj drugi, na še enih predčasnih volitvah postal novi premier. Saj pravilno razumem Vašo igro, kajne?
Zdrav duh v zdravem telesu, pravijo. A telo zadnjih deset let boleha in duha, kot da več ni. Pred kratkim mi je neka Mariborčanka dejala, da skoraj nihče več v njeni ulici ne izobesi zastave ob kakem državljanskem prazniku. A teh apelov politiki ne slišijo - prisluhniti znajo le eden drugemu.
Zato lahko le upam, da bo Miro Cerar »slabo« igral to igro, da se bo kdaj naredil nemega, spet drugič pa preglasil vsakogar. To bo veliko težja naloga kot vzpostaviti vrednote, saj za zdaj (še vedno) vsi igrajo igro tistega, ki je za rešetkami.
Pravnomočno obsojeni ne more ozdraviti družbe. Zdrava družba pa lahko pomaga njemu. Seje kdo nasmehnil?
Cesto Turinek uradno predali uporabnikom
Šoštanj - Občina je prenovila cesto Turinek v Penku. Na cesti, ki je bila do sedaj makadamska, so uredili tampon, jo prevlekli z asfaltom in poskrbeli za odvodnjavanje. Ureditev 370 metrov dolgega odseka jih je stalo skoraj 50.000 evrov.
Na območju Gaze je začelo med Izraelci in Palestinci veljati
premirje.
moč Rusije pri vzpostavitvi dialoga v Ukrajini, a dejal, da je končanje nasilja v rokah samega Kijeva.
Izrael in Hamas sta ob posredovanju Egipta sprejela palestinske pogoje in s tem končala 50-dnevno izraelsko ofenzivo na Gazo.
Francoski predsednik Francois Hollande je imenoval novo vlado, ki jo vodi Manual Valls.
Ureditev je Občino Šoštanj stala blizu 50.000 evrov.
Župan in podžupan Darko Menih in Viki Drev sta skupaj z domačini cesto uradno predala namenu, župnik pa je ob tem opravil blagoslov. Skupna želja vseh pa je, da bi bila cesta varna. K temu bo zagotovo prispevala tudi nova avtobusna postaja, ki jo je občina zgradila ob cesti v Penku.
■

Naš čas, 28. 8. 2014, barve: CM K, stran 7
28. avgusta 2014
IZOBRAŽEVANJE
Začetek šole breme za starše in šole
7
Cene predpisanih šolskih potrebščin se od šole do šole razlikujejo - Nič brez odobritve sveta staršev - Šole se prilagajajo krizi in zmanjšujejo zahteve - Založbe precej agresivne
Bojana Špegel
Velenje, 19. avgusta - Prejšnji teden smo v našem tedniku pisali o tem, da bodo tri humanitarne organizacije, ki delujejo v Šaleški dolini, poskušale narediti vse, da omilijo težo stroškov, ki jih prinaša novo šolsko leto. Težave pri nakupu potrebnih šolskih potrebščin pa imajo zagotovo tudi tisti, ki imajo povprečne dohodke, sploh ker se šola začne takoj po dopustih, ko so družinske blagajne precej prazne. Če ne izpraznjene. Zato nas je tokrat zanimalo, kako se osnovne šole v Šaleški dolini prilagajajo krizi, kako oblikujejo spiske potrebnih šolskih potrebščin, na katerih niso le delovni zvezki, ampak tudi drugi materiali, potrebni za pouk.
Najprej smo Draga Martinška, vodjo Urada za negospodarske javne službe na MO Velenje vprašali, ali je občina poskušala kaj vplivati na to, da se stroški za nakup šolskih potrebščin ob začetku leta zmanjšajo. Izvedeli smo, da gre za avtonomijo šolskega prostora, v katerem žal lokalne skupnosti nimajo kakšnega večjega vpliva. O tem so se zato z ravnatelji pogovarjali le neformalno, neobvezno. Potem smo preverili v knjigarnah, ki prodajajo delovne zvezke. Tam smo med drugim izvedeli, da se stroški za posamezne razrede od šole do šole precej razlikujejo. Najmanj naj bi za njih odšteli na OŠ Gorica, največ starši otrok, ki obiskujejo šoštanjsko OŠ Karla Destovnika Kajuha. Ob tem je treba vedeti, da vse osnovne šole pripravijo spiske gradiva za posamezne predmete, pri čemer se lahko učitelji sami odločijo, kaj si želijo pri pouku, spiske pa potem odobrijo sveti staršev na zadnjih sejah v ju-
niju. Ponekod so sveti staršev precej strogi; na osnovni šoli Gorica naj bi predlog zavrnili kar trikrat, preden so ga odobrili. In v tem je verjetno skrivnost najnižjih obremenitev za starše ob začetku šolskega leta. Žal ravnatelja Iva Planinca še ni bilo v šoli, zato tega nismo mogli preveriti pri njem.
Smo pa govorili z nekaj drugimi osnovnošolskimi ravnatelji, ki so nam vsi povedali, da se na šolah prilagajajo krizi, kolikor se le da. Vsega pa ne morejo črtati. Sploh, ker imajo v učbeniških skladih, ki omogočajo brezplačno uporabo učbenikov vsem učencem, velikokrat zastarele učbenike. Ministrstvo za šolstvo naj ne bi dovolilo menjave učbenikov v njih, lahko jih le dokupijo, če se številom učencev v posamezni generaciji spremeni. Če hočejo učitelji izvajati kvaliteten pouk, morajo ob zastarelih učbenikih nujno uporabljati delovne zvezke, kar zveni zelo razumljivo. A vseeno nelogično. Kot je nelogično, da država ne naredi več reda pri učbenikih in delovnih zvezkih. Ker se zaradi učbeniških skladov učbeniki slabo prodajajo, marsikje ugotavljajo, da se delovni zvezki dražijo. Če se ne bi, bi imele založbe verjetno premajhne prihodke. Kar velja tudi za knjigarne, ki že tako težko preživijo na trgu.
Nekateri delovni zvezki so nujni
Bodimo še bolj konkretni. Zdenko Gorišek, ravnatelj OŠ Antona Aškerca v Velenju, nam pove, da zadnjih nekaj let vsako novo šolsko leto omejujejo število delovnih zvezkov in drugih potrebščin. »V zadnji triadi recimo pri kemiji sploh nima-
mo več delovnih zvezkov, učiteljica pripravlja učne liste, staršem pa zaračunamo kopije. To ni velik strošek, tja do 3 evre. Ker vemo, da je takoj po začetku šolskega leta marsikje težko, prva dva meseca šole denarja ne pobiramo, starši pa lahko plačajo tudi v dveh obrokih, saj kupujemo tudi material za likovni in tehnični pouk in potem strošek zaračunamo staršem. To je veliko ceneje, kot če bi morali kupovati ves material sami. Tudi jesenske ekskurzije smo ukinili in prestavili na pomladni čas, da s stroški ne obremenjujemo staršev takoj po začetku šole,« izvemo. Kot tudi to, da v nobenem razredu stroški za delovne zvezke ne presegajo 90 evrov, so pa od razreda do razreda zelo različni. Začnejo se pri 45 evrih. Ko povprašamo, kako se njihovi učitelji znajdejo med poplavo \ ponudb različnih založb, ki izdajajo učbenike, delovne zvezke in tudi navodila za učitelje, ki so pomoč pri izvajanju pouka, izvemo: »Vsega je preveč, kar bega učitelje, ki morajo izvesti učni program. V enem učbeniku je določena snov po njihovem mnenju bolje obdelana, v drugem pa spet druga snov. Mislim, da strokovni svet, ki na državni ravni odobrava učbenike in delovne zvezke, »spusti« skozi preveč gradiv,« izvemo. Kot tudi, da so na šoli zelo sodobni. Uporabljajo interaktivne table, v vsaki učilnici imajo računalnik in dostop do interneta, uvajajo e-učbenike. V 8. razredu ga pri pouku biologije že uporabljajo. Letos bodo v 5. razredu pri pouku slovenščine poskusno uporabljali gradivo, ki ga je pripravila založba Rokus. »Združili so učbenik in delovni zvezek. Res, da morajo starši to kupiti, ker ga ni v učbeniškem skladu, a je cenejši, kot je bil prej samo delovni zvezek,« še izvemo.
Preveč učbenikov na trgu povzroča zmedo
Ravnateljica OŠ Livada Tatjana Zafošnik Kanduti nam pove, da se tudi pri njih zavedajo, da je obremenitev ob začetku šole za mnoge huda. »Načrtno stroškov ne omejujemo, saj so učitelji tisti, ki povedo, kaj potrebujejo za kvalitetno izvajanje pouka, svet staršev pa seznam potrdi. Pri določenih predmetih smo ukinili delovne
tržišču pa je zagotovo preveč, učitelji so zbegani. To se najbolj opazi, če učenec pride iz ene šole na drugo. Šole smo namreč med seboj zelo različne po uporabljanem gradivu za pouk. Velikokrat smo zato strokovni delavci v precepu, kaj storiti, sploh ker je ponudb iz leta v leto več. Sedaj se pridružuje še e-gradivo, ki ga je tudi vedno več.« Ker smo slišali, da starši pogosto opažajo, da delovni zvezki ob koncu šolskega leta ostajajo skoraj nepopisani, vprašamo še, kako je s tem. »Delovni zvezki so
sami se lahko odločamo, ali jih bomo uporabljali ali ne. Mi pogosto ugotavljamo, da ostajajo nepopisani pri tistih učencih, ki ne opravljajo domačih nalog. In pri tistih, ki pri posameznih predmetih hitro napredujejo in delajo na višjih nivojih, na primer pri tujih jezikih, zato enostavnejših nalog ne rešujejo,« izvemo.
Ravnateljice šoštanjske šole, ki naj bi bila ob začetku šolskega leta najdražja, nam žal ni uspelo dobiti. A tudi tam je spisek odobril svet staršev. Ti so po navadi kar strogi, nam potrdijo tudi na OŠ Miha Pin-tarja Toleda Velenje, kjer se kolektiv skupaj z ravnateljem Sebastijanom Kukovcem prav tako trudi, da stroški šole za starše niso prehudi. Tudi na tej šoli so nekaj delovnih zvezkov ukinili, stroški za starše pa bodo podobni kot lani. Najvišji za nakup delovnih zvezkov ne presegajo 82 evrov. Toliko bodo odšteli starši šestošolcev. V tretjem razredu so stroški 52 evrov, v prvem še manj. Staršem, ki nimajo, pomagajo tudi s pomočjo šolskega sklada, a se morajo oglasiti pri svetovalni delavki. Pomagajo z brezplačnimi šolskimi potrebščinami, ne z denarjem. To zagotovo velja tudi za druge šole, ki ne nazadnje spiske učencev, ki res potrebujejo pomoč, posredujejo tudi humanitarnim organizacijam.	■
zvezke, povsod pa to ni možno. Sploh pri pouku jezikov in matematike ne, saj naloge res dopolnjujejo snov v učbenikih.« Tudi na tej šoli material za likovni in tehnični pouk kupujejo skupaj in potem staršem zaračunajo le tisto, kar otroci res potrebujejo. To je veliko ceneje, kot če morajo starši kupovati likovne mape in škatle z opremo za tehnični pouk. V učbeniškem skladu imajo letos dovolj knjig za vse učence, izvemo pa, da bi morali kakšno knjigo že zamenjati tudi zaradi dotrajanosti. A so močno omejeni s finančnimi sredstvi, zato to ni vedno mogoče. »Ponudbe na
Vsako leto boljši pogoji
Mestna občina Velenje bo razdelila 21 tisoč velikih zvezkov - Več učencev kot v lanskem šolskem letu
Na novinarski konferenci so med drugim dejali, da bo v naslednjih letih deležna večje pozornosti osnovna šola Livada, ter predstavili idejo o izgradnji novega vrtca
Tatjana Podgoršek
Velenje, 25. avgusta - Vodstvo Mestne občine Velenje je tudi letos pred začetkom novega šolskega leta pripravilo v vili Bianci novinarsko konferenco, na kateri je seznanilo javnost s podatki o vpisu, opravljenih in načrtovanih naložbah ter no-
vostih v prihajajočem šolskem letu.
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob tej priložnosti menil, da so v lokalni skupnosti v vzgoji in izobraževanju v zadnjem času naredili veliko premikov. Rezultat tega so pogoji izobraževanja, ki so vsako leto boljši. »Zasnova strategije na tem področju je dobro zasta-
vljena. V lokalni skupnosti smo se odločili, da bomo poskušali združili vse poti, ki vodijo do izobrazbe, in pri tem sodelovali. Z roko v roki nam uspeva, zato rezultati ne morejo izostati.«
V	letošnjem občinskem proračunu je za investicijsko in redno vzdrževanje vseh osnovnih šol v mestni občini Velenje namenjenih 470 tisoč evrov, 580 tisoč za šolske prevoze, za dodatno dejavnost dobrih 167 tisoč, za tekoče materialne stroške pa 346 tisoč evrov.
V	novem šolskem letu bo obi-
skovalo pouk na šestih matičnih in prav toliko podružničnih šolah 2.708 učencev, kar je 67 več kot v lanskem šolskem letu. Prvošolcev bo 334 ali 41 več kot v šolskem letu 2013/2014. Vsi bodo prejeli po 5 velikih zvezkov kot pozornost Mestne občine Velenje ob 55-letnici mesta Velenje. Tri velike zvezke pa bodo prejeli dijaki srednjih šol Šolskega centra Velenje. Občina je kupila 21 tisoč velikih zvezkov, za kar je namenila 11 tisoč evrov.
■
Novosti glede pravic iz javnih sredstev
Spremembe socialne zakonodaje širijo krog upravičencev
Tatjana Podgoršek
Od 1. septembra bodo stopila v veljavo še nekatera določila novele Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki - pravi Darinka Špacapan s Centra za socialno delo Velenje - širijo krog upravičencev.
Novost je, da pred šolskim letom 2014/2015 večini staršev ni potrebno oddati vloge za uveljavitev subvencije za malico in kosilo, saj bodo šole upoštevale podatke iz veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Vlogo morajo vložiti le tisti, ki na dan 1. septembra 2014 nimajo veljavne odločbe o upravičenosti do prej omenjenih pravic. Še vedno pa morajo oddati prijavo o tem, da želijo njihovi otroci malicati ali kositi v šoli.
»Zelo veseli smo, da bomo od 1. septembra dalje lahko pri dodeljevanju pravic upoštevali bolj realni materialni položaj vlagatelja. Če bo - na primer - začel družinski član prejemati denarno nadomestilo, se upokojil in podobno, bo lahko oddal novo vlogo in bomo na centru izdali novo odločbo na osnovi dejanske spremembe dohodka. Doslej ni bilo tako, kar je povzročalo obilo težav nam, še več pa upravičencem.«
Novost je tudi, da se v dohodek družine ne bo več všteval celotni otroški dodatek. Po besedah Špacapanove je ugodnejši tudi način upoštevanja dohodka od študentskega dela za socialno najbolj ogrožene družine (prejemnike denarne socialne pomoči). »Pri teh se bo pri ugotavljanju dohodka za pravice (otroški dodatek, državna štipendija, plačilo vrtca) študentsko delo ne bo upoštevalo kot dohodek, ampak le njihovi tekoči (periodični) dohodki na leto.«
Novela zakona od prihodnjega meseca dalje širi krog upravičencev do denarne socialne pomoči, saj zvišuje znesek premoženja za upravičenost.
Višji bo tudi dodatek za otroke v enostarševskih družinah. V avgustu ta znaša 26,92 evra, od septembra dalje bo 53,84 evra. Višja bo še denarna socialna pomoč za drugo odraslo osebo (tem se je socialni položaj po uvedbi nove socialne zakonodaje najbolj poslabšal), in sicer iz 134,60 na 161,52 evra.
»Naj opozorim dijake in študente, ki že imajo državno štipendijo, da pravočasno podaljšajo štipendijsko razmerje. Dijaki imajo za to čas le še do konca avgusta, študenti pa prihodnji mesec. Za nove vlagatelje roka za državno štipendijo ni več, zato lahko vlogo vložijo kadarkoli,« še dodaja Darinka Špacapan.
■
Naš čas, 21. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
8
IZOBRAŽEVANJE
28. avgusta 2014
Zadovoljni z vpisom, a trg bo treba razširiti
Novo šolsko in študijsko leto na Šolskem centru Velenje podobno lanskemu - Za blizu 3 milijone evrov vlaganj v zadnjih dveh letih - Kam z dijaki kadilci?
Tatjana Podgoršek
Čeprav se novo šolsko in študijsko leto še ni začelo, je bilo na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV) v minulih dneh že živahno, predvsem zaradi dijakov in študentov, ki želijo končati šolanje ali šolsko leto 2013/3014.
Direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik je povedal, da so z vpisom zadovoljni. »Kljub nadaljnjemu padanju števila učencev bo novo šolsko leto na naših šolah podobno predhodnemu. Pričakujemo blizu 1900 dijakov (od tega nekaj manj kot 500 novincev), v programih Višje strokovne šole več kot 400 študentov ter več kot 1000 udeležencev v programih
izobraževanja za odrasle. Zadovoljni smo tudi, ker bo v dijaškem domu v Velenju bivalo že 50 dijakov, med njimi bo skupina iz Srbije in tudi prvi dijaki iz Bosne in Hercegovine. V prihodnje si želimo še več dijakov s trga JV Evrope. Moramo si razširiti trg, tu so naše priložnosti, saj bomo tako lahko lažje zapolnili zmogljivosti, ki jih imamo na voljo.«
Programskih novosti v šolskem letu 2014/2015 na šolah ŠCV ne bo. Ob tem Kotnik poudarja, da so si s prenovo izobraževalnih programov v obliki modulov na široko odprli vrata do novih možnosti. Iz obstoječih 30 srednješolskih programov, v katerih izobražujejo, pravi Kotnik,
Mag. Ivan Kotnik:»Projekt energetske sanacije je bil zelo zajeten in skorajda ni prostora na lokaciji na Trgu mladosti v
Velenju, ki se ga ni dotaknil.«
je poti zelo veliko. Morda bi jim lahko manjšo težavo povzročilo le oblikovanje specialnega modula, v
katerem bi skupina dijakov morala preživeti kakšen teden ali mesec v drugi skupini. Če se bodo pokaza-
le potrebe, bodo skupaj s socialnimi partnerji zagotovo oblikovali še kakšen nov program.
Projekt energetske sanacije končan
Sicer pa na centru med počitnicami nikoli povsem ne zaprejo šolskih vrat, zagotavlja Kotnik. V minulih dneh so končali enega najpomembnejših in najbrž tudi zadnjih velikih inve-sticijsko-vzdrževal-nih projektov, ki se je ujel z ureditvijo promenade v središču Velenja. »Objekte na Trgu mladosti smo polepšali, predvsem pa poskrbeli za njihovo energetsko varčnost. Stroške porabe energije, predvsem električne, bomo z zamenjavo stavbnega pohištva, izolacijo pročelja in še s čim prepolovili. H koncu gredo tudi dela pri nadgradnji projekta energetske sanacije. Poskrbeli smo torej za prijaznejše okolje udeležencev izobraževanja. Tako se bomo lahko v prihodnje v še večji meri ukvarjali z vsebino našega poslanstva, v
ospredju katerega je in mora biti uspešen dijak.«
Dvoletni projekt energetske sanacije je stal več kot 2 milijona evrov, za njegovo nadgradnjo so odšteli še blizu milijon evrov. Glavnino denarja, za nekaj maj kot 3 milijone evrov vlaganj, je v zadnjih dveh letih prispevala EU.
Poleg vlaganj v zidove, učno opremo, urejanje okolice namenjajo v zadnjem času precej pozornosti še prehrani dijakov. Dosedanji sistem bo doživel nekatere manjše spremembe, s katerimi se bodo - upa Kotnik - še bolj približali potrebam dijakov. Ti naj ne bi imeli več potreb po zapuščanju šolskega dvorišča med poukom. »Preveč moteče je, če ga zapustijo. Za zdaj pa še nismo povsem rešili težav, povezanih z veliko skupino dijakov kadilcev. Kajenje znotraj šolskega dvorišča je prepovedano, meter stran pa dijaki lahko kadijo. So polnoletni in to počnejo v soglasju s starši. Zanje moramo urediti to vprašanje znotraj šolskega dvorišč, dokler nam jih skupaj s starši in še s kom ne uspe ozavestiti, da ne bodo več kadili,« je sklenil pogovor Ivan Kotnik.
■
Velenjski dijaško-študentski dom še ni poln
Od 120 postelj je trenutno zasedenih 100 - Vse več dijakov in študentov tudi iz tujine -Poleti proste sobe oddajajo obiskovalcem mesta
Bojana Špegel
Velenje, 22. avgusta - Medtem ko se študentom v večini slovenskih študijskih središč v teh dneh izteka čas za oddajo vloge za podaljšanje bivanja v študentskih domovih, so v Velenju, kjer je vse več študentov in dijakov iz drugih slovenskih krajev in tujine, vloge sprejemali do 12. avgusta. Pokazalo se je, da je nekaj postelj še prostih, v Mladinskem centru Velenje, ki od leta 2010 upravlja dijaški in študentski dom na Efenkovi 61, pa pravijo, da bodo verjetno te kmalu zapolnili.
Direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik nam je povedal: »Letos smo se prijavili na razpis za pridobitev subvencije za bivanje študentov pri nas. Pridobili smo 30 subvencioniranih postelj. Do 12. avgusta je bil rok za oddajo vloge za pridobitev subvencije, to pa je bil tudi datum, do katerega smo pri nas sprejemali vloge študentov. Izkazalo se je, da imamo trenutno še okoli 20 nezasedenih postelj, vendar sedaj za te postelje ne moremo več pridobiti subvencije. Trenutno imamo vpisanih 55 študentov in 45 dijakov, skupaj torej 100.« Računajo, da bodo proste postelje zapolnili po
vpisu študentov na fakultete v drugem vpisnem roku.
Dijaške in študentske sobe se med seboj ne razlikujejo, namenili pa so jim celotni nekdanji stolpič A. »Imamo dva tipa sob; dijaki najpogosteje izberejo sobe, ki imajo skupno kuhinjo. Imamo pa tudi apart-majski tip, kjer skupaj biva od 4 do 6 študentov, ki imajo svojo kuhinjo. V teh največ bivajo študenti. Cena je različna. Polna, nesubvencioni-rana cena za bivanje v sobi, je 102 evra na mesec, za apartmaje pa 122 evrov. V času pogovora še niso vedeli, kakšna bo višina subvencije, računajo pa, da bo od 25 do 30 evrov.
Stanovalci iz vseh vetrov
V velenjskem dijaško-študentskem domu bivajo dijaki in študenti iz vseh koncev Slovenije, od Prekmur-ja do Primorske. »Veliko jih prihaja tudi iz Posavja. Nemalokrat se odločajo za bivanje v domu tudi zaradi slabih cestnih povezav z Velenjem in ugodnih javnih prevozov v našem mestu. Imamo tudi študente iz Črne gore, dijake in študente iz Srbije, letos se nam bodo po podatkih Šolskega centra Velenje, s katerim tesno sodelujemo, pridružili tudi dijaki iz Bosne in Hercegovine,« doda
naš sogovornik. V domu omogočajo tudi bivanje tistim študentom, ki preko programa Erasmus opravljajo prakso v podjetjih. Lani so prav zaradi te pri njih bivali tudi Španci in Italijani.
Dijaško-študentski dom je tik ob Mladinskem hotelu, zato nas zanima, ali med poletjem sobe, ki niso zasedene, oddajajo tudi obiskovalcem mesta. Sploh ker je Mladinski hotel v teh dneh zaradi festivala Kunigunda povsem zaseden. »Vsem študentom, ki bivajo pri nas med študijskim letom, damo možnost, da čez poletje ostanejo v so-
bi, če pa se izselijo, jim najemnino znižamo za 50 %, saj lahko vse osebne stvari pustijo v sobi. Sobe seveda v času, ko je naš hotel poln, tudi tržimo. Tudi za Mladinski hotel lahko rečemo, da zasedenost med letom konstantno narašča.« Trenutno v mladinskem hotelu bivajo Irci, ki sodelujejo pri plesnem projektu, ki nastaja v Velenju, nekaj gostov prihaja iz azijskih držav. Turistom, ki si bodo ogledali tudi dogodke na festivalu Kunigunda, pa so omogočili 15 % popusta za bivanje v hotelu.
■
V Mladinskem centru Velenje računajo, da bodo do začetka študijskega leta zapolnili vse postelje v dijaško-študentskem domu. Za bivanje v njem se mnogi odločajo zaradi slabih
cestnih povezav z Velenjem.
Dobimo se na postaji!
V šolo grem z vlakom!
■ Slovenske železnice SŽ-Potniški promet
Naš čas, 28. 8. 2014, barve: CM K, stran 9
28. avgusta 2014
MiCftfl
VRTCI
9
Začetek še po starem
V Šoštanju si s tem, da novega šolskega leta še ne bodo začeli v novih prostorih, ne belijo glave - Mesec gor ali dol, da le bo
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 21. avgusta - Nov šo-
štanjski vrtec, ki bo, kot je znano, pod eno streho združil vse danes še razpršene oddelke po mestu, bo vrata odprl proti koncu septembra. Čeprav v Šoštanju o natančnem datumu še ne govorijo, pa je neuradno slišati, da otvoritev pripravljajo za 26. september.
Kako bodo do takrat organizirali delo v Vrtcu Šoštanj? Ravnateljica mag. Milena Brusnjak pravi, da bodo začeli po starem. V teh dneh so pripravili roditeljske sestanke, na katerih starše otrok seznanjajo tako o odprtju novega vrtca kot o življenju in bivanju njihovega otroka v vrtcu skozi celo šolsko leto. V zunanjih oddelkih - v Topolšici in Gaberkah - pa jih bodo o tem seznanili septembra. Starši bodo v teh dneh dobili tudi obvestilo o tem, v katero enoto oziroma oddelek in s katerima strokovnima delavkama bo njihov otrok preživel prihajajoče šolsko leto.
Med počitnicami so v vseh enotah opravili generalno čiščenje. »V enoti Urška v Topolšici pa tudi pleskanje vseh bivalnih prostorov. Večjih tekočih in vzdrževalnih del po šoštanjskih enotah nismo opravili zaradi že omenjene zahtevne, vendar za vse nas zelo prijetne naloge, selitve v nov vrtec. Trenutno pote-
Kakšna vsebina bo v tem objektu po selitvi? V njem so tudi
prostori uprave Vrtca.
kajo v njem zaključna dela, sledila bo namestitev nove opreme ter čiščenje notranjih in zunanjih igralno--bivalnih površin.«
Septembra bo Vrtec Šoštanj obiskovalo 340 otok, kar je 20 manj kot v zadnjem šolskem letu. A številka še ni dokončna. Še vedno niha. »Nekateri starši se tik pred zdaj-
Etika in vrednote v izobraževanju
V Vrtcu Šoštanj so v lanskem šolskem letu prejeli certifikat Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju, na kar so zelo ponosni.
Med zmagovalci natečaja za video posnetke z naslovom Skrb za sočloveka so imeli kar dva izdelka, ki so ju posnele strokovne delavke enote Urška iz Topolšice (Podajmo si dlani in Poskrbimo drug za drugega). Oba sta nastala v sodelovanju s Centrom starejših Zimzelen.
ci odločijo za vpis, nekateri tudi za izpis otroka. Največ razlogov za nihanje tiči v danes tako zelo negotovih službah, nekateri se preselijo, kdo ne dobi dela, kdo pa se preprosto odloči, da bo njihov otrok še
eno leto v varstvu pri babici.«
Vrtec Šoštanj je organiziran v šest enot z 21 oddelki. V šoštanjskih petnajstih oddelkih je v enote Brina, Barbka, Lučka in Biba vključenih 250 otrok, v enoto Urška v Topol-
Za zdaj še v starih prostorih, že čez en mesec bo drugače.
Ravnateljica med otroki in osebjem.
šici 65, v enoto Mojca v Gaberkah pa 25 otrok. »Ker je v tem šolskem letu vpisanih nekaj manj otrok kot v lanskem, v nekaterih oddelkih ne bomo imeli povečanega normativa, prosta mesta pa so tudi še za tiste otroke, ki pridejo v vrtec takrat, ko izpolnijo pogoj starosti 11 mesecev.«
■
Kaj v prostore sedanjih oddelkov vrtca?
V Lučko mladinski center in društvene dejavnosti, Brino bodo preuredili v stanovanja, Bibo pa bo zasedla kultura
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Po selitvi sedanjih oddelkov Vrtca Šoštanj se bodo konec septembra izpraznili prostori na kar petih lokacijah v mestu. Za vse imajo že izdelane projekte no-
vih namembnosti, napolnili jih bodo z novo vsebino, pravi župan Darko Menih.
Lučko bodo namenili društvom (tabornikom, planincem, alpinističnemu odseku) in mladinskemu centru. »Mladim, ki smo jim več
let obljubljali svoje prostore, bomo zdaj lahko ustregli. Projekt, ki ga je izdelal arhitekt Gregor Gojevič, je končan. V njem bo tudi prostor, ki bo lahko ob izmenjavah mladih služil kot hostel. Prepričan sem, da bo to prava lokacija za mladinski cen-
ter in da je bilo vredno malo počakati,« pravi župan. Preurejanje, kolikor bo to potrebno, bodo začeli takoj po selitvi vrtca. Večina opreme bo v objektu ostala, mladi pa bodo prostovoljno sami opravili potrebna nezahtevna dela.
Brino in Bibo si arhitekti še ogledujejo. Ve pa se že, čemu želijo v Šoštanju nameniti te prostore. Bri-no bodo spremenili v stanovanja, ki jih v Šoštanju močno primanjkuje, v Bibi pa uredili glasbene učilnice, v njih bo dobila prostore tudi godba, vanjo pa bodo selili še Zavod za kulturo Šoštanj.	■
Velenjski vrtec postaja premajhen
Vrtec Velenje sprejel za tri oddelke otrok več kot lani - Prostorska stiska je vsako leto hujša - Enote vrtca odprli že na štirih velenjskih osnovnih šolah
Bojana Špegel
Velenje, 22. avgusta - Vrtec Velenje je trenutno po številu oddelkov drugi največji vrtec v Sloveniji. Letos bodo še večji kot lansko leto, saj bo v novem šolskem letu v njihovih enotah še za tri oddelke več otrok kot v lanskem šolskem letu. Po zaslugi Mestne občine Velenje niso oblikovali čakalnih list, kar je praksa v skoraj vseh večjih slovenskih mestih, ampak so sprejeli prav vse vpisane otroke. A kako jih bodo med letom in v prihodnjih letih, če bo trend števila vpisanih otrok še naraščal, je težko odgovoriti. Vrtec skupaj z ustanoviteljem išče rešitve; ena od njih je dozidava obstoječih enot, druga pa novogradnja.
Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler nam je v uvodu povedala, da imajo trenutno vpisanih 1384 otrok. »Tudi pri nas se šolsko leto začne 1. septembra, a vsi vpisani otroci takrat še ne bodo prestopili vrat naših enot. Nekateri bodo namreč še na počitnicah, nekateri novinci so vpisani šele od 1. oktobra, zato bomo to številko dosegli do konca oktobra.« Med novo vpisanimi otroki je največ najmlajših v starosti od 1. do 3. let, pri katerih so po normativih tudi skupine manjše. Tudi zato potrebujejo iz leta v leto več igralnic.
Nikogar niso zavrnili
V vrtcu so veseli, ker imajo vsako leto vpisanih več otrok, saj jih po besedah ravnateljice ni nikoli preveč, imajo pa težave s prostori. »Na
pomoč so nam doslej priskočile že 4 velenjske osnovne šole, en oddelek imamo v vili Mojca, prav tako v Tilnovem domu v Šentilju. A naš vr-
Ravnateljica Nataša Doler: »V tem poletju smo energetsko prenovili dve
naši enoti.«
tec postaja krepko premajhen za vse naše otroke. Zato skupaj z ustanoviteljico MO Velenje iščemo možnosti za dozidavo obstoječih vrtcev ali novogradnje. To je še stvar dogovorov,« izvemo.
V novem šolskem letu so polni tudi manjši vrtci v primestnih krajevnih skupnostih. Polno zasedeni so v Šentilju, Vinski Gori, na Konovem in v Škalah, le v enoti Cirkovce bi lahko sprejeli še kakšnega malčka.
Ob povečanem številu otrok se veča tudi število oddelkov in število zaposlenih. V novem šolskem letu bodo imeli 79 oddelkov. Med zaposlenimi je 165 strokovnih delavcev, s tehničnim kadrom vred bo letos v vrtcu zaposlenih 230 oseb. »Čeprav smo velik vrtec, to ne vpliva na kakovost dela. Imamo zelo strokovno podkovan kader,« poudari Dolaijeva. To velja tudi za njihovo kuhinjo, saj imajo iz leta v leto več otrok, ki imajo predpisane diete. Vsem ustrežejo. Poleg tega so veseli, da od tega poletja dalje uživajo sadje in zelenjavo, ki je zrasla v lokalnem okolju, kar pomeni, da jo odkupujejo od kmetov iz Šaleške doline.
Oblečeni za zimo
Kot vsako leto so tudi letošnje poletje, ko je v njihovih enotah manj otrok, v Vrtcu Velenje izkoristili za beljenje igralnic in druga vzdrževalna dela. »Veliko pridobitev smo končali v enoti Tinkara. Od julija imamo prelep nov vrtec, ki je toplo oblečen za zimo, poleti pa nam ne bo več prevroče. Energetska sanacija je v tej enoti končana, v Lučki pa v teh dneh še poteka, a bo končana pred 1. septembrom.
■
Dobra volja je najbolja
V Vrtec Šmartno ob Paki za zdaj vpisali 122 otrok - V ospredju tudi vzgoja za medije
Tatjana Podgoršek
Začetek novega šolskega leta bo v Vrtcu Šmartno ob Paki, ki deluje pod okriljem tamkajšnje osnovne šole, glede na število otrok podoben lanskemu. »Za zdaj smo vpisali 122 otrok, kar pomeni osem skupin, od tega so v treh otroci prvega in v petih drugega starostnega obdobja. Številka še ni dokončna, še niha, saj se nekateri starši odločijo za vpis tik pred zdajci ali pa med šolskim letom. Prosta mesta so še na voljo. Naš vrtec deluje na dveh lokacijah - v centralni enoti je pet skupin, preostale so v prostorih osnovne šole,« je povedala pomočnica ravnatelja vrtca Bernarda Urleb.
Nazivu tko vrtec so letos dodali še Planetu ■ prijazna šola
Sogovornica je povedala, da so počitnice izkoristili za generalno čiščenje prostorov, te so tudi prepleskali, pred tem so uredili nad-strešnico nad ekološkim otokom, preple-skali so pročelje centralne enote. Nakupili so več didaktičnih igrač, v teh dneh pričakujejo še dve manjši igrali.
Praktično vsako šolsko leto - zagotavlja Urlebova - obogatijo vsebine vzgojno-izobraževalnega dela s kakšnim novim projektom. V lanskem sta bili prednostni nalogi Zdrav življenjski slog in Porajajoča se pismenost, v letošnjem pa Dobra volja je najbolja. »Gre za projekt s področja vzgoje za medije (filmsko, dramsko vzgojo). Spoznavali bomo Kekca, njegove prijatelje in njihove dogodivščine. V povezavi s tem in pa aktivnostmi v okviru eko vrtca bomo uredili še zeliščni vrt in tako še razširili že tako bogat ter vsebinsko raznolik osnovni program. Tega dopolnjujejo tudi tako imenovane obogatitvene dejavnosti, med katerimi so pevski zbor, bralna značka, športne aktivnosti, lutkovni abonma, učenje angleščine pri starejših otrocih ...« Tako kot doslej se bodo zagotovo tudi v novem šolskem letu, dodaja Bernarda Urleb, pridno prijavljali na najrazličnejše natečaje. Mimogrede, izdelki njihovih otrok so bili na dveh med nagrajenci natečaja.
■
Bernarda Urleb: »V novem šolskem letu bomo kopici projektov s področja preventive, športa in izobraževanja dodali še kakšno novo vsebino.«
Naš čas, 21. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
10
KULTURA
Men
28. avgusta 2014
Raznoliki, atraktivni programi
Abonmaji Festivala Velenje za sezono 2014/2015 na voljo že čez teden dni - Ostajajo isti kot doslej - Ponujajo najboljše iz domače produkcije - Glasbeni gostje tudi iz tujine
Velenje, 25. avgusta - V teh dneh bo luč sveta ugledala programska knjižica za abonmajsko sezono 2014/2015. Naslednji četrtek, 4. septembra, pa bodo začeli v Festivalu Velenje vpisovati letošnje abonente, kar je mesec dni prej kot prejšnja leta. Tudi zato bodo prve predstave v posameznih abonmajih prej kot v preteklosti, že v sredini oktobra. Abonmajski program so na spletnih straneh objavili že sredi poletja, saj so želeli, da čim prej pride med ljubitelje kulture.
Po tem, ko so lansko leto uspešno vpisovali vse razpisane abonmaje, se
v Festivalu Velenje letos niso odločili za večje vsebinske novosti. »Obdržali smo vse abonmaje, poskušali pa smo jih aktualizirati in nadgraditi. Skušali bomo predstaviti najboljše na slovenski in tudi tuji gledališki in glasbeni sceni. V večini abonmajev bomo tudi letos imeli nastopajoče iz tujine. Morda je še največ sprememb v abonmaju Obiski, v katerem smo lani v glavnem gledali opere in balet. Letos smo dodali obisk muzikala v ljubljanskem Mestnem gledališču in predstave v ljubljanski Drami. Slednjo zato, ker velika produkcija Tomaža Pandurja Richard
II. in III. ne gre na oder velenjskega doma kulture,« pravi organizator prireditev Matjaž Šalej.
Poleg Zlatega abonmaja, ki je že zaključen, in že omenjenega Obiski bodo tudi letos vpisovali dva gledališka abonmaja, Beli in Zeleni. Slednji vedno nasmeje in tako bo tudi letos. Po dveh letih so vanj umestili tudi Stand up komedijo Rojen v Jugi. Kot prva bo v Velenju v tem abonmaju gostovala nova poslanka Violeta Tomič, ki bo z Iztokom Vali-čem zaigrala v komediji Srečno ločena. Tudi ostale predstave so uspešnice. »Lahko rečemo, da je v njem za
vsakega nekaj, zagotovo pa ni veliko cenenih komičnih zvrsti. Posegamo tudi na področje satire in komične kriminalke. Med drugim bomo gostili Mladinsko gledališče Ljubljana s predstavo Pavla nad prepadom, zelo uspešno predstavo, ki žeje vse pohvale in priznanja.« Pikin abonma je namenjen najmlajšim, tudi letos so vanj umestili različne predstave, od lutkovnih do igranih. V novi sezoni jih bo nekaj že na ogled v novi mali dvorani.
Najbolje zaseden v zadnjih letih je Abonma Klub, ki gostuje v dvorani Centra Nova. Letos bo prinesel od tanga do etna in jazza ter drugih zanimivih in kakovostnih glasbenih zvrsti. To pa velja tudi za abonma Klasika, ki ga pripravljajo skupaj z glasbeno šolo Velenje. Vanj so letos privabili odlične komorne glasbenike iz Slovenije in tujine. Odločite pa se lahko tudi za vpis abonmaja A'la Carte, v katerem lahko predstave iz različnih abonmajev izberete po svojem okusu in željah. ■ bš
Divja ženska
Velenjčanka Tilyen Mucik do konca avgusta razstavlja v Pekarni - Maturitetni projekt La Loba raziskuje prvinsko ženskost v sodobnih volkuljah
Tina Felicijan
Odkar je Tili v osnovni šoli prvič pogledala na svet skozi fotografski objektiv in sodelovala na natečaju, je vedela, da se bo ukvarjala s fotografijo, in začela je graditi sanje o uspehu s fotoaparatom. Zato se je vpisala na ljubljansko Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, ki jo je letos uspešno končala, študirala pa bo na triletni Visoki šoli za storitve, smer fotografija.
Talent dokazuje s številnimi objavami v medijih in razstavami. Čeprav ima občutek,
da tehnično plat fotografiranja dovolj obvlada, se je odločila za nadaljevanje študija, ki je predvsem priložnost za spoznavanje ljudi, ki bi ji na poti do uspeha lahko pomagali, in odskočna deska v tujino. »Vem, da bi naredila veliko napako, če se ne bi odločila za to šolo, ker ni šlo samo za izobraževanje, ampak tudi za druženje s fotografi in drugimi umetniki. Ni me samo
Tilyen Mucik zbranih ni ganila samo s svojo fotografijo, ampak tudi s poezijo. Foto: Matej Nahtigal
tehnično podkovala z znanjem razvijanja fotografij v temnici, obvladovanjem programov za urejanje fotografij, ampak mi je dala zveze in poznanstva, kar je v Sloveniji še posebno pomembno, saj tu lahko ustvarjamo, težko pa od umetnosti živimo,« pravi mlada Velenjčanka, katere osebnost in delo izžarevata tako drznost kot zrelost.
La Loba
Tili zanima koncertna fotografija, a je za maturitetno nalogo razvila avtorski projekt. »Ko fotografiram
koncert, je
scena že postavljena, luči so nastavljene, izvajalci so po svoje oblečeni. Pri La Lobi pa sem vse to delala sama, naredila sem zgodbo in modelom dajala navodila.« Fotografirala je s srednje formatno kamero Mamiya RB67 na 120 film, negativ je meril 6 x 6 centimetrov, razvijala pa je sama v temnici. Za analogno tehniko se je odločila, ker projekt predstavlja surovost in divjost
v ženskah, katerih akte v črno-beli tehniki razstavlja v Pekarni.
Izhajala je namreč iz knjige Clarisse Pincola Estés z naslovom Ženske, ki tečejo z volkovi - zbirke legend ljudstev, ki neobremenjeni z globa-lizacijo in svobodni še vedno živijo v plemenskih skupnostih. »Ker je tako močna knjiga, sem se je na začetku ustrašila, po prebiranju pa ugotovila veliko stvari o sebi, ki jih prej nisem zaznala. Zaznamovala me je legenda o La Lobi, volčji ženski, ki hoče obdržati vse, kar bi za svet lahko bilo izgubljeno. Zbirala je kosti živali in jih ob ognju zlagala v kip. Ko je pela, so se kosti odele v meso in dlako. Rojeno bitje, volk, je steklo po kanjonu proti sončnemu zahodu in se spremenilo v smejočo se žensko. Simbolika pripoveduje, da smo ženske izgubile divjost zaradi vsega, kar nas obkroža. Zato sem hotela pokazati, kaj je ženska pod obleko, najti njeno surovo prvinskost,« razlaga umetnica, ki jo ženskost zanima, ker se je tudi sama velikokrat počutila poteptano, ustrašila se je česa, se umaknila.
Ker bi rada z vsem bitjem delovala kot to, kar je, se bori z ovirami iz okolja in ženskam sporoča, naj bo-
Razstava La Loba bo v Pekarni na ogled do konca 17. Festivala mladih kultur Kuni-gunda, torej do 30. avgusta od 15.00 do 19.00. Društvo pro-ducentov elektronske glasbe COGO pa vrti avdio-vizualno inštalacijo ECHO: Refleksije prostora.
do zveste svoji divji naravi in se ne pustijo ukalupljati. »Pogrešam ženske v svojem življenju, ki bi bile pr-vinske, ki se ne bi obremenjevale s problemi drugih, ki ne bi gledale na to, kako jih vidijo ostali, ki bi delovale takšne, kot so. Kot divje ženske.«
Fotografinja se zaveda, da so tudi moški podvrženi pritiskom družbe in tudi oni izgubljajo divjost, zato bo morda s kamero raziskovala tudi njih. Sicer fotografira koncerte in prireditve, pri čemer stremi k zamrzovanju energije v fotografijo. »Moje sanje so živeti na turneji z bendom, pohajkovati po svetu s fotoaparatom v roki, ampak iskreno: projekt La Loba me je tako ganil, da bi rada to dvoje združila. Preživljala bi se s koncertno fotografijo, medtem pa delala po svoje, kar mi paše,« je sklenila Tili, ki po osmih samostojnih razstavah še ne dela novega projekta, si pa želi, da bi jo inspiracija čim prej spet zgrabila.
Ustvarjalo 19 umetnikov
Velenje, 23. avgusta - Čeprav so na likovni koloniji Moje mesto - rad te imam, ki so jo v soboto pripravili člani Društva šaleških likovnikov, pričakovali 30 udeležencev, jih je prišlo le 19. Poleg članov domačega društva se je kolonije udeležila tudi članica društva iz Slovenskih Konjic. Zaradi slabega vremena so risali v vili Rožle, nastala dela pa bodo konec septembra razstavili v
razstavišču vile Bianca. S tem bodo počastili tudi 55. rojstni dan mesta Velenje.	■ bš
Pozni poletni festival
Šmartno ob Paki - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki bo po letu dni premora popestril zadnji vikend v avgustu ter vikende v septembru s prireditvami tako imenovanega Pozno-poletnega festivala. Predvidenih je 6 prireditev, med njimi pa ni tradicionalnega območnega srečanja ljudskih pevcev in godcev. To bo letos v
Zgornji Savinjski dolini.
Prva prireditev poznopoletnega festivala bo jutri (v petek), zadnja pa v soboto, 27. septembra. Na njih bodo nastopili predvsem izvajalci iz Šaleške doline in njene bližnje okolice. Zanj prvič prodajajo tudi abonmajske vstopnice. Na dveh prireditvah bo vstop prost.
Lani poletnega festivala zaradi pomanjkanja denarja ni bilo, letos pa bo organizator poleg sredstev, predvidenih za delovanje zavoda v občinskem proračunu, poskušal pridobiti tudi kakšnega donatorja.	■ tp
ALTIERMATOR
Barbapapa
Bojan Pavšek
Se še spominjate francoske risane serije z istoimenskim naslovom, kot ga ima današnja kolumna? V času njenega predvajanja, ki datira predvsem v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, smo skupaj z jutranjim čokolešnikom kot uročeni zrli v katodne ekrane. In se čudili, kako je mogoče, da lahko družinica s silhuetami želatinastih oblik v še bolj želatinasti barvni paleti tako enostavno spreminja svojo podobo ter s tem uspešno rešuje vse mogoče zaplete, ki so vedno imeli srečni konec? Zato smo že kot otroci fantazirali, da bi tudi sami postali takšni fluidni heroji. Žal nam sestava naših teles takrat kot tudi danes tega še ne omogoča. In čemu pripisati takšen uspeh zgodbe, ki je seveda kot mnoge druge uspešnice doživela svoje rojstvo najprej v knjižni obliki? Pogosto mine precej časa, da se samoumevne misli iz našega otroštva artikulirajo v logiko, ki jo razumemo kot odrasli. Zato naj od tu dalje za trenutek nadaljujem še po drugi poti. Narava dela in tudi lastni interes po interakciji me pogosto vodita tudi v svetove mlajših generacij. Tistih generacij, za katere velja enako kot za vse njihove predhodnike in enako kot za vse njihove zanamce. Na njih (naj) svet stoji. Na žalost jim trenutna atmosfera, v kateri živimo, ni najbolj naklonjena. V vsesplošni krizi, ki bolj ali manj učinkovito posega na različna področja, se je globoko impregnirala tudi v njihova življenja. Odvzema jim vezivo, ki je potrebno za gradnjo trdnih temeljev uspešne in obetajoče prihodnosti. Rezultat pomanjkanja je vsesplošna apatija, ki mnoge klice na pomoč podzavestno zapira v neprodušno izolirane sobe. Obstaja sicer nekaj svetlih izjem, ki kljubujejo nestanovitnim turbulencam, ampak povprečje pa vseeno ni tako bleščeče. Za takšen rezultat v večini primerov krivimo državo vključno z njenim gospodarsko-političnim aparatom, ki nas je spravil tja, kjer ni sončen svet doma. Na žalost, ali pa na srečo, ima tudi ta medalja dve plati. Zato obrnimo pogled še na njeno drugo plat. Tisto, ki se dotika našega srca in ni obrnjena navzven, proti javnosti. Na njej boste opazili upodobljen lik Barbapape.
Grafika: Bojan Pavšek + FontAwesome
Ob začudenju, kako se je tam znašel, ga pogledamo še bližje. In če imamo še čas za primerjavo, opazimo, da na nobeni medalji ni enak lik. In še ta se pogosto spreminja. Včasih po večkrat na dan. Spremembe so vedno takšne, da je njegova podoba sin-hronizirana z dogajanjem okrog lastnika medalje. Se prilagaja, sinhronizira, asimilira in predvsem komunicira. S svojo podobo, barvo in energijo. In šele na tem mestu sem razumevanje risanke iz otroških let lahko prevedel v logiko odraslih. Kompromisi, ki so potrebni za ustvarjanje življenjskih smernic, niso osredotočeni na igranje navideznih vlog, sprememb karakternih lastnosti posameznika ali pa celo podrejanju navidezno močnejšim. Recept, ki drži vodo, je prilagoditev stanju, ki je usklajeno s sposobnostmi posameznika. Zato sploh ni pomembno, da ekonomist deluje v ekonomiji ali pa biolog kot biologije, če to dandanes ni vedno mogoče. Vztrajanje pri brezuspešnem iskanju delovnega mesta, ki v svojem opisu del vsebuje izključno znanja, ki smo jih pridobili med šolanjem, lahko v teh časih samo še podaljšuje agonijo iskanja sanjskega poklica. Naj postane izziv rajši sprememba odnosa, s katerim opravljamo ali bi lahko opravljali določeno delo. In potem postane zmožnost prilagajanja neskončna in obsojena na uspeh. Ob tem pa ne pozabiti dejstva, da bolj kot smo podobni vsestranskosti švicarskega noža, več možnosti imamo za preživetje. Vsaka lastnost, ki jo bomo v procesu lastne nadgradnje osvojili, bo postavila prečko za preskok v boljši svet nižje. Pa najsi gre za poznavanje iskanih tujih jezikov, nadpovprečne fizične sposobnosti, suverene retorike javnega nastopanja, obvladovanja skrivnosti interneta, izostren čut za inovativnost, razumevanje kompasa pri konkurenci, intuitivno ustvarjanje bližnjic, uporaba preproste matematike v zapletenih sistemih ... Trenutno ni čas, da bi svojo energijo namenili za negovanje obupa. Rajši jo usmerite v odpiranje por lastne fleksibilnosti ter ustvarite Barbapapo, ki bo strah in trepet trenutni krizi.
■

Naš čas, 28. 8. 2014, barve: CM K, stran 11
28. avgusta 2014
107,8 MHz
11

Projekti so, čas pa vse bolj beži ...
Na vrata trka jesen, čeprav je glede na vreme skorajda že prestopila ta prag. Novo šolsko leto se začenja v ponedeljek in ob obilju vsakdanjih dogodkov predstavlja za mnoge starše nov »šok«.
Kako doživlja priprave na začetek novega šolskega leta naša računovodkinja Suzana Goršek Brglez, ne vemo, ker uživa še zadnje počitniške dni s svojima nadobudnežema - sedmošolko Karin in petošolcem Erikom. Vemo pa, da je za uresničitev nju-
nih želja in potreb poskrbela že prej. Informacija, kako in koliko jo je to stalo, sledi (bo pa samo za naša ušesa). Naša oblikovalka Janja Košuta Špegel se drži za glavo. »Ta starejši Kaj bo letos maturant ...«
Tudi poseg v denarnico za potrebe petošolca Arta se pošteno pozna. Približno 90 evrov za delovne zvezke ni »zastonj osnovna šola«. Vedrejšega obraza je glede novega šolskega leta propagan-distka Bernarda Matko. Ta ocenjuje, da bodo obveznosti za sed-
mošolca Marcela in dijaka prvega letnika srednje šole Filipa nekoliko nižje kot prejšnje šolsko leto. Delovni zvezki za osnovnošolca jo bodo stali 65 evrov, na položnici za učbenike šolskega sklada v srednji šoli pa je navedenih 25 evrov. »Ne bomo kupili nič novega, razen delovnih zvezkov in ostalih res nujnih potrebščin,« še komentira Bernarda.
Jesen in čas do konca leta se nam, na Našem času, po navadi še hitreje odvrti kot težko pričakovano poletje. Pred nami je
namreč še kar nekaj projektov, pa še volilni čas. Trenutno pripravljamo malce bolj obsežno številko tednika Naš čas, ki bo naslednji četrtek zakrožila po Šaleški dolini, v »zraku« pa so še nekatere priloge in Almanah. Upamo, da nam bo tudi tokrat uspelo uresničiti vse, kar smo si začrtali na začetku leta.
Naj vam bo druženje z nami prijetno še naprej.
■ tp
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Nino med zvezdami
Poznopoletni festival v Šmartnem ob Paki
V Mladinskem centru Šmartno ob Paki bodo tudi letos pripravili poletni festival, ki so ga tokrat poimenovali Poznopoletni festival 2014. Pričel se bo v petek, 29. avgusta, z otvoritveno prireditvijo in nastopom Fešta benda. Nato bodo različni nastopi sledili vse do konca prihodnjega meseca. V petek, 5. septembra, bodo nastopili The Wanted Four, teden dni kasneje pa se bosta s predstavo Jukebox.app predstavila Šolski center Velenje in Glasbena šola Gvido. Nedelja, 14. septembra, bo narodnozabavno obarvana, saj se bo že ob 17. uri pričelo Nedeljsko popoldne z ansamblom Šepet in Robertom Golični-kom. V petek, 19. septembra, se bo v Mladinskem centru Šmartno ob Paki predstavil Šaleški študentski oktet, festival pa se bo zaključil v soboto, 27. septembra, z nastopom skupine CoverLover. Razen nedeljske se bodo vse ostale prireditve pričele ob 20. uri.
Shakirina uspešnica plagiat
Loca, velika uspešnica kolumbijske pevke Shakire iz leta 2010, je plagiat. Tako je namreč razsodilo pristojno sodišče v New Yorku, ki pa globe za kršitev avtorskih pravic še ni določilo. Sodišče je razsodilo, da je Shakirina uspešnica v resnici kopija pesmi kantavtorja Ramona Ariasa Vazqueza iz Dominikanske republike. Slednji je na sodnem procesu zatrdil, da je pesem napisal že med letoma 1996 in 1998. Založba Mayimba Music, nosilka pravic Ari-asove pesmi, je zaradi kršenja avtorskih pravic vložila tožbo proti mogočni založbi Sony, imetnici pravic
za skladbo Loca, ki je bila sicer prodana v več milijonih izvodov. Kakšen bo dokončni epilog te zgodbe, bomo še videli, verjetno pa se bo vse skupaj končalo s poravnavo.
Modrijani napolnili Citycenter Celje
Da so Modrijani trenutno najpopularnejša slovenska narodnozabav-na skupina, so dokazali že večkrat. Nenazadnje tudi s tem, da so v pičlih štirih minutah razprodali dve predstavi za Noč Modrijanov, ki bo 23. in 24. oktobra v Celju. Minuli teden pa so Modrijani napolnili tudi Citycenter Celje in z več kot enournim nastopom razveselili obiskovalce ter ponovno dokazali, da znajo narediti super zabavo. Za pristno plesno razpoloženje pa so poskrbeli tudi člani folklorne skupine iz Žalca.
Slovenija tudi na Evroviziji za otroke
Slovenija se bo letos prvič predstavila na prireditvi Junior Eurovision Song Contest, ki jo bo 15. novembra gostila Malta. Prireditev, sorodna tekmovanju za pesem Evrovi-zije, je namenjena otrokom, starim od 10 do 15 let, letošnja pa bo že 11. po vrsti. RTV Slovenija bo svojega predstavnika izbrala do konca septembra s pomočjo internega izbora, pri katerem bosta sodelovala otroški in mladinski program televizije. Pravila so podobna kot pri »pravi« pesmi Evrovizije, sodelujejo pa lahko članice Evropske radiodifuzne
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	AMERICAN AUTORS - Best Day Of My Life
2.	NENO BELAN & FIUMENES - Daj mi, daj
3.	FAUŠDUR & DARE KAURIČ - Čisto na dnu
Best Day Of My Life, zmagovalna pesem tokratnega izbora pesmi tedna na Radiu Velenje, je uspešnica ameriške indie rock skupine American Authors, ki sicer prihaja iz Bostona. Skladba je izšla kot drugi single z njihovega studijskega prvenca Oh, What a Life, ki je izšel marca letos, in je dosegla precejšen uspeh na številnih glasbenih lestvicah po svetu.
zveze (EBU). Trenutno je prijavljenih 14 držav, Slovenija pa je poleg Italije in Črne gore ena od treh de-bitantk. O zmagovalcu bo odločal seštevek glasov gledalcev in žirije iz posameznih držav, mi pa lahko upamo, da se bodo naši mladi izvajalci odrezali bolje kot njihovi starejši kolegi. Lani je na tekmovanju zmagala mlada pevka Gaia z Malte.
Čeprav od izdaje njegovega prvenca Simfonija ni minilo niti leto dni, mladi avtor in pevec Nino v teh dneh predstavlja že tretji single s tega albuma. V začetku leta je predstavil uspešnico Jutro, poleti pa še skladbo Poletje. Tokrat študent ljubljanske glasbene akademije ponuja skladbo z naslovom Zvezdno nebo. V singlu se je Nino s soavtorje-
~ ■ ■ -
f
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
N
k
■■■■■■■■■■■■
LESTVICA DOMAČ
GLASBI
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Briški kvintet - Ljubezen v brdih
2.	Gadi - Poljubi jo zame
3.	Mladi odmev - Adijo pamet
4.	Modrijani - Pobožal bi te
5.	Prleški kvintet - Dobra misel
6.	Mladi upi - To sem jaz
7.	Boštjan Konečnik - Veselica
8.	Ansambel Roka Žlindre - Zate
9.	Modri val - Primorka
10.	Špica - Lajf taprav
... več na www.radiovelenje.com
WWWWWWWWWWWWWWWWWW1
\ N N N N N N N N N N N N N N N N N
J
Foto: Nejc Tomšič
ma Damjanom Pančurjem in Tino Muc poigral s prepletanjem različnih glasbenih zvrsti. Dance ritme in kitarske riffe, ki zadišijo po rocku, so spretno zapakirali v moderno pop produkcijo. Pri vokalnem aranžmaju se je glasbenik tokrat precej več poigraval s kombiniranjem elektronskih in živih zvokov, kar daje pesmi prav poseben pečat.
KATAYA
¿jáb ... na kratko -
Pevka Kataya, ki je trenutno v Los Angelesu,
je izdala svoj težko pričakovani videospot Back To Life, v katerem je odvrgla oblačila. Pomembno vlogo imajo tokrat neonske barve, ki so poskrbele za posebne efekte in prekrile njeno golo telo. Kataya v videospotu predstavlja bojevniško princeso, ki se bori s preteklostjo.
LAVENDER
Skupina Lavender predstavlja nov single z naslovom Dan se prebuja. Besedilo je napisala pevka Lina Rahne, za glasbo in aranžma pa je poskrbel kitarist in glasbeni produ-cent Vlado Lešnjak. Pesem je bila v celoti posneta v glasbenem studiu ArtSoul v Ljubljani.
HAPPY OL' McWEASEL
Veseljaška zasedba Happy Ol' McWeasel, ki je nedavno navdušila ameriško TV hišo CBS ter pristala v znani nanizanki The Crazy Ones, s svojo glasbo prodira tudi na japonski trg.
Ekskluzivno za ta trg je ponovno izdala svoj prvenec, razmišlja pa tudi o turneji po Japonski. Trenutno se osredotočajo predvsem na izdajo novega albuma, ki bo predvidoma izšel letos pozimi.
PERPETUUM JAZZILE
Vokalna zasedba Perpetuum Jazzile predstavlja svoj najnovejši videospot za pesem G ta, ki je sicer avtorsko delo njihovega glasbenega mentorja Pedra Karlssona. Sicer pa vabijo na njihovo Vokal Xtravaganzzo 2014, ki bo 28., 29. in 30. septembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
KINGSTON
Skupina Kingston predstavlja novo skladbo z naslovom Danes je moj dan, ki je hkrati tudi himna Mednarodnega dneva sreče 2015. Skupina je za skladbo posnela tudi videospot, ki je nekakšno nadaljevanje uspešnice Mi delamo galamo. V njem tudi tokrat nastopa Matjaž Javšnik, snemali pa so v Portorožu in v marini v Izoli.
107,8 Mu^m
Radio Velenje
Naš čas, 21. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
12
Men
28. avgusta 2014
kk Dva zadovoljna »brkota« sta se v W soboto močno nasmejala, ko je začelo deževati. Verjetno sta bila ena redkih, ki sta se razveselila dežnih kapelj. Roman Skale je iz žepa potegnil mobilnik in pogledal, koliko korakov je ta dan že naredil. Skoraj 9 tisoč. Jože Iršič svojih ni štel, je pa dodal: »Danes nama ne bo več treba veliko hoditi, namesto naju bo teniška igrišča močil dež. Delo je opravljeno.« Ja, Jože in Roman sta vzdrževalca teniških igrišč, kjer je v soboto potekal VIP CUP turnir.
^^ Bogdan Plaznik, predsednik velenjske Športne zveze, je
navdušen nad številnimi športi. Gospodarstvenik Rok Plankelj, Velenjčan, ki za Telecom dela v Celju, tudi. A v soboto jima tenis ni šel tako dobro, kot sta želela. Ker rada zmagujeta, sta se preizkusila še v streljanju z zračno puško. Na koncu sta bila takoj za zmagovalcem. In koga sta videla v tarči, da jima je šlo tako dobro? Čveku nista hotela povedati. Zato pa sta to zagotovo zaupala drug drugemu.
k k Martin Pustatičnik, šolnik, kronist Graške gore in kra-r r jev okoli nje, in dr. Franc Žerdin, predsednik organizacijskega odbora tradicionalnega avgustovskega srečanja borcev, planincev, veteranov ..., sta se v soboto odkrito navduševala nad razstavo v brunarici in številom udeležencev na otvoritvi in srečanju. Mimogrede pa malo pogledovala - vreme je bilo pravšnje - tudi za gobami. »Če si pravi čas pogledal tamle naokoli, potem si moral kaj najti. Če nisi, danes tudi ne boš,« je ocenil Pustatičnik.
Sodnik, ki grize Ujeli ogromnega
aligatorja
Dogodek se sicer ni zgodil med delovnim časom, vseeno pa je sodnik iz Francije zaradi svojega početja pritegnil veliko negativne pozornosti. Medtem ko je dopustoval v Montpellieru, je bil namreč tako opit, da je modro luč na policijskem avtomobilu zamenjal za rumeno luč taksija. V družbi svojih otrok (sta-
V Alabami so pred kratkim ujeli do sedaj največjega zabeleženega aligatorja v tej zvezni državi. Ker velja, da so aligatorji edini nevarni plenilci v državi, ki jih je mogoče legalno loviti, se je družina Stokes svojega dela lotila resno. Ko so opazili velikana, so mu sprva sledili.
tnega polja pripeljala do katastrofe. Med svojim raziskovanjem so namreč znanstveniki našli analogni in digitalni ključ za razumevanje simbolov na poljih ter drugih nezemeljskih zadev, kot so Stonehenge,
rih 7, 8 in 10 let) je sedel v avto in od policistov zahteval, da jih peljeta na želeni cilj. Ko sta gospoda v modrem prošnjo 48-letnika zavrnila, se je tako razburil, da je skušal enega od policistov ugrizniti. Policistoma ga je uspelo obvladati, nakar sta ga odpeljala na policijsko postajo. A tam je sodnik ponovno napadel dva policista in ju je prav tako skušal ugrizniti. »Res je žalostno, kar je storil sodnik. Tudi on je samo državljan, zato njegovo dejanje ne sme biti spregledano in nekaznovano,« je dogodek komentiral predstavnik francoske policije. Sodniku grozi do pol leta zapora in 7.500 evrov denarne kazni.
Pet članov družine je nato združilo moči, da so ga ubili. Ko so svoj plen izmerili, so ugotovili, da je bil aligator dolg 4,5 metra, težek pa 450 kilogramov.
Ruska
znanstvenica
napoveduje
katastrofo
Raziskovalna ekipa, ki jo vodi ruska znanstvenica Viktorija Popova, je po 15 letih raziskovanja prepričana, da je Zemlja dosegla zadnjo stopnjo v razvoju organskega življenja in človeške zavesti ter da bo občutna slabitev Zemljinega magne-
starodavne zgradbe Aztekov in Inkov ter civilizacija, ki je naseljevala Velikonočni otok. Ti simboli dajejo osnovne informacije o razvoju človeške zavesti, medtem ko naj bi sodobni simboli dajali natančna navodila in opozorila za prihajajoče katastrofe. Znanstvena ekipa pravi, da so jim delo zelo oteževali številni lažni krogi v žitu, ki se občasno pojavljajo. Po tistem, ko so dekodirali na stotine starih in novih simbolov, razpršenih po vseh delih Zemlje, pa so prišli do ugotovitve, da nas Neze-mljani opozarjajo na tri katastrofe, ki naj bi se zgodile pred veliko kataklizmo, pred katero bi se lahko rešili, če bi jo pravočasno prepoznali. Po mnenju raziskovalcev tiči skrivnost rešitve v kolektivni človeški zavesti, ki se mora združiti v prepoznavanju prihajajoče katastrofe in se razviti, dvigniti. »Individualnega ni več, obstaja samo še kolektivna rešitev,« je dejala Popova.
Dobri sosedski odnosi še kako pomembni
Najnovejša študija, objavljena v britanski reviji o epidemiologiji in javnem zdravju, razkriva, da obstaja povezava med dobrimi sosedskimi odnosi in zdravim srcem. »Imeti dobre odnose s sosedi in se čutiti povezane z drugimi v lokalni skupnosti lahko prispeva k zmanjšanju tveganja za srčni infarkt,« so povedali raziskovalci univerze v ameriškem Michiganu, ki so uporabili podatke 5276 ljudi, starejših od 50 let, brez preteklih težav s srcem. Na začet-
ku raziskave so morali sodelujoči s točkami od ena do sedem ovrednotiti odnose s svojimi sosedi, in sicer so morali oceniti, do kakšne mere se čutijo kot del skupnosti, kako se lahko v težavah zanesejo na svoje sosede, jim lahko zaupajo in ali jih imajo za prijazne. Raziskovalci so dobljene ocene nato analizirali in ugotovili, da višje število dodeljenih točk posameznika sovpada s stopnjo tveganja za srčni infarkt. A poudarjajo, da je šlo le za opazoval-
no študijo, zato njeni rezultati (še) niso dokončni.
Pajki obožujejo mesta
Predvsem pajki, ki svoje mreže pletejo v obliki spirale, obožujejo umetno razsvetljavo, zelenice, toplejše ozračje in še kakšno značilnost mest. »V osvetljenih mestih in primestjih je več insektov ter več hrane za pajke, ki se posledično tu počutijo odlično,« je pojasnila Elizabeth Lowe iz univerze v Sydne-yju. Pri ugotovitvi ne gre za ugibanja - vprašanja o razvoju pajkov so
se namreč lotili resni raziskovalci, ki so pri več pajkih iste vrste primerjali velikost telesa, maščobne zaloge in težo jajčnikov posameznega pajka. Ugotovili so, da imajo pajki, ki živijo v naravi, manjše organe, večje pa na poseljenih območjih. Za povrh pajki v mestih nimajo toliko težav s paraziti kot tisti v gozdovih, saj toplota in težji življenjski pogoji odvračajo drobne parazite, ki prežijo nanje. Tudi teža jajčnikov je bila večja pri mestnih pajkih, kar pomeni, da se lahko pogosteje razmnožujejo.
Od olja k premogu
Medtem ko so pri ogrevanju mnogi s premoga prešli na olje, so v nadomestnem bloku 6 z olja že prešli na velenjski lignit. Poskusi s kurilnim oljem so mnda stekli skoraj kot po olju, zdaj upajo, da se tudi s premogom ne bo kaj zatikalo. Nekateri bi se tega zelo razveselili.
»Upokojevanje«
Zaradi upokojitve prodam dobro vpeljan posel. Vloge pošljite pod šifro: šušmar.
Po promenadi
Promenada je torej tudi uradno odprta. Upajmo, da bo čim manj takih, ki jo bodo lahko za sprehajanje uporabljali tudi v času običajnega delavnika.
Pomoč od zgoraj
Ne le žičničarji, tudi nekateri drugi v turizmu zaradi vremenskih razmer pričakujejo kakršno koli pomoč države. Verjetno bi bilo sicer učinkoviteje, če bi se za ureditev vremenskih razmer obrnili še na tiste višje.
Ne za raziskave
Bi lahko bili zaskrbljeni?! Za sicer uveljavljeni raziskovalni tabor mladih, letos na najvišji ravni - na Golteh, je bilo pičlo zanimanje. In je padel v vodo. Pa ne da se mladi zgledujejo po mnogih starejših (tudi politikov), ki za inovativnosti tudi ne kažejo pretiranega posluha.
Ne-naravno
Kar nenaravno je, da je lahko toliko naravnih nesreč. Upajmo, da to ne bo postalo povsem naravno.
Ovčje-raja
V Sloveniji bi morali dati ovcam večji pomen. Doslej smo se bolj primerjali s čebelami in mravljami, čeprav se vse bolj obnašamo kot ovce. V vsakem primeru pa nas bodo še strigli.
Hitite počasi!
Pred začetkom novega šolskega leta policisti še bolj preverjajo hitrosti vožnje voznikov. Hiti počasi! velja za vse voznike. Počasi se mnogokrat dalj pride. In, presenetljivo, tudi prej.
Uspelo jim je
Rudarjem je po tem, ko so se na začetku utapljali, na koncu vendarle uspelo preplavati Krko.
Naš čas, 28. 8. 2014, barve: CM K, stran 13
28. avgusta 2014
KULTURA
Kunigudra ne provocira, ampak osvešča
13
Na Kunigundi odprli prostorsko inštalacijo Kunigudra, prvi coffee shop v Sloveniji - V podhodu pri vili Bianci na ogled razstava o konoplji - Kakovostne informacije za boljšo ozaveščenost in pripravljenost na javno debato
Tina Felicijan
V predfestivalskem dogajanju 17. Festivala mladih Kultur Kunigun-da, ki bo v Velenju potekal do 30. avgusta, so pred enim tednom odprli prostorsko inštalacijo Kunigudra. V podhodu pri vili Bianci so v hitri udarniški akciji uredili coffee shop - bar Kunigudra - v katerem je tudi razstava konopljinih izdelkov. Gre namreč za projekt osveščanja javnosti o uporabnosti raznih vrst konoplje kot vsestranske rastline s številnimi učinkovinami. V ponudbi bara so poleg zeliščnih čajev in drugih strogo brezalkoholnih napitkov bili tudi muffini in druge slaščice tako iz konopljine moke kot masla.
Umetniški projekt, ki osvešča
Festival mladih kultur Kunigun-da se vsako leto obregne ob kako družbeno problematiko, podira tabuje in odpira provokativne teme oziroma jih problematizira. Gibanja v podporo uporabi konoplje in legalizaciji marihuane v Sloveniji so vse močnejša. Zakonodaja pa ostaja rigidna, čeprav tako gospodarski kot ekonomski, zdravstveni in drugi družbeni kazalci v državah, ki so širšo zakonodajo že implementirale, zaznavajo pozitivne izide legalizacije. Zato so se odločili, da javnost spoznajo z rastlino, da si ta na podlagi kakovostnih informacij lahko ustvari mnenje in aktivno sodeluje v razpravah. »S celovitimi informacijami in izoblikovanimi mnenji želimo občanom predstaviti rastlino konoplja ter njeno večstransko uporabo, radi pa bi tudi razbili ste-
na enakopravnem sodelovanju in demokratičnem upravljanju, člani, ki lahko svobodno pristopijo in izstopijo, pa morajo prej opraviti izobraževanje o zadružništvu, pravi predsednik David Geršak. »Vizija zadruge je povezati pridelovalce in predelovalce industrijske konoplje v Sloveniji, popularizirati njeno koristnost in jo čim bolj približati ljudem preko vsakodnevno uporabnih izdelkov. Pridelava je enostavna in možna z mehanizacijo povprečnega kmetovalca. Vsako leto se njivske površine s konopljo v Sloveniji podvojijo, letos se ocenjuje, da je posejanih kakih 500 hektarjev. Pri pridelavi industrijske konoplje ni negativ-
nih posledic za okolje, prav nasprotno - konoplja je manj zahtevna za pridelavo od ostalih poljščin, izjemno primerna za kolobarjenje, pri čemer ima tudi sposobnosti revitalizacije prsti.« Od leta 2011 je gojenje industrijske konoplje v Sloveniji legalno, le vsako leto mora pridelovalec pridobiti dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo. A zaradi stroge omejitve odstotka THC, ki ga rastlina lahko vsebuje, velika večina vrst konoplje na slovenskih poljih ni dovoljena.
V javnem prostoru so vse glasnejše tudi debate o legalizaciji uporabe vrst konoplje, ki vsebujejo opiate. Zato zadruga Konopko podpira uporabo rastline tudi v medicinske namene, Kunigudra pa je vsaj v tem kratkem obdobju delovanja pokazala tudi, da coffee shop lahko obstaja v sožitju z mestom, poleg tega pa gostinska dejavnost s plačilom davka od prodanih proizvodov iz ponudbe bara blagodejno vpliva na gospodarstvo.
reotip o konoplji kot prepovedani drogi. Ker lahko na Nizozemskem že dolgo legalno uporabljajo mari-huano, smo po vzoru njihovih prodajaln - coffee shopov - postavili prostorsko inštalacijo in tako tudi nekoliko provokativno opozorili na to nedorečeno temo pri nas,« je povedal vodja projekta Žiga Kočevar, ki je Kunigudro postavil v sodelovanju z neorganiziranimi aktivisti.
Zadruga Konopko za pravično trgovino
Kunigudra kljub odkriti uporabi izdelkov iz konoplje z vsebnostjo opiatov ni namenjena promociji le--teh, ampak seznanjanju javnosti z učinki zmerne rabe. Zato sta v Ku-nigudri potekali okrogli mizi na temo kmetovanja z industrijsko konopljo, torej njene pridelave in prede-
lave v številne izdelke, uporabne v gradbeništvu, tekstilni, prehrambni, kozmetični industriji, ter o samoz-dravljenju s konopljo, predvsem hašiševim oljem. Prvo je pripravila zadruga za razvoj trajnostne pridelave in predelave konoplje Konopko, socialno podjetje.
Pravkar ustanovljena zadruga Ko-nopko je prva v Sloveniji, ki želi povezati obstoječe in bodoče pridelovalce in predelovalce konoplje, inovatorje, raziskovalce in druge na področju konopljarstva v Sloveniji. Delovanje zadruge temelji
LFoto: Cristina Di Vico
Murakon - festival sodobne poezije
MESTNA OBČINA
VELENJE
Javni poziv
Ob 750-letnici prve posredne pisne omembe Velenja in 55-letnici slovesnega odprtja velenjskega mestnega središča bomo v septembru, mesecu našega občinskega praznika, pripravili razstavo z naslovom Velenjske znamke. Razstaviti si želimo čim več poštnih znamk, ki so povezane z našim mestom -bodisi zaradi motiva ali zaradi naročnika.
Vse občanke in občane ter predstavnike velenjskih društev, podjetij in drugih organizacij, ki ste kdaj dali izdelati osebno znamko ali hranite kakšno znamko, povezano z Velenjem, vabimo, da sodelujete pri oblikovanju razstave in se z njo predstavite.
Znamke, opremljene s podatki o pošiljatelju in z njegovo telefonsko številko, lahko pošljete na naslov: Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54, 3320 Velenje (s pripisom Znamke!) ali jih osebno prinesete v Muzej Velenje na Velenjskem gradu (vsak dan v tednu, razen ob ponedeljkih, med 10. in 18. uro).
Znamke, ki jih bomo predstavili na razstavi, lahko pošljete ali prinesete najkasneje do 10. septembra 2014.
Prijazno vabljeni k sodelovanju!
V začetku avgusta je potekal v sv. Martinu na Muri Murakon, prvi mednarodni pesniški festival, katerega idejni vodja je bil Zlatko Kraljic, pesnik in pisatelj, Medjimur-čan, ki živi in ustvarja v Velenju. Murakon je združil pesnike in pesnice, ki ustvarjajo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem in madžarskem jeziku, pa tudi v narečju. Ob starem rokavu Mure, v labirintu ljubezni, kot se imenuje prostor za prireditve, so v času zvezd in lune prebirala znana imena literarnega sveta: Lajoš Bence, Ivan Kutnjak Stanislava Chrobakova Repar, Primož Repar, Damir Pilko in iz Šaleške doline Peter Rezman, Milojka
t
-
t" L.
Mtd
»Vj «k
B. Komprej in Zlatko Kraljic. Večer je bil namenjen spoznavanju poezije in žlahtnosti njenega jezika, ki je bil in bo univerzalen.
Zlatko Kraljic, ki je bil letos uvrščen v antologijo sodobne manjšinske književnosti na Slovenskem pri DSP, lanskoletni dobitnik plakete Mihovila Pavleka Miškina za »dija-lektalno pjesništvo« in večkratni nagrajenec, napoveduje, da bo v naslednjem letu festival znova na tem mestu in vsebinsko razširjen. Idejo je v celoti podprla in pomagala realizirati tamkajšnja lokalna skupnost, ki želi po besedah načelnika sv. Martina Franja Makovca, prostoru dati čim več kakovostnih vsebin.
■ Milojka B. Komprej, foto: A.K.
31. družinsko petje Peli so jih mati moja
Andraž nad Polzelo - V nedeljo, 31. avgusta, bo v Andražu nad Polzelo tamkajšnje kulturno društvo pripravilo prireditev z naslovom Družina poje. Začeli jo bodo ob 14.30 na tamkajšnjem igrišču.
Na 31. družinskem petju, katerega moto je Peli so jih mati moja, bodo nastopile družine iz vseh pokrajin v Sloveniji. Na dosedanjih prireditvah jih je nastopilo 140 iz domovine in tudi zamejstva: Avstrije, Italije in Madžarske, zapele pa so blizu 940 pesmi, med katerimi je bilo kar veliko takih, ki so jih poslušalci slišali prvič. Doslej je organizacijski odbor izdal šest zbornikov s prispevki nastopajočih in gostov ter štiri zgoščenke.
Organizatorje tradicionalne pevske prireditev razveseljuje tudi dejstvo, da so z njo prispevali k obujanju večglasnega petja v družini po vsej Sloveniji, da se to prenaša na mlajše rodove in da so iz spomina starejših izbrskali pesmi, ki bi sicer šle v pozabo. Nedvomno, še dodajajo, je prireditev Družina poje spodbudila ustanavljanje različnih družinskih vokalnih ali instrumentalnih ansamblov, ki uspešno širijo slovensko pesem med ljudmi.
■ tp
Fotografska razstava Ane Glinšek
Velenje, 26. avgusta - V avli Mestne občine Velenje si lahko ogledate fotografsko razstavo društva Revivas - društva za oživitev in promocijo vasi Ška-le z naslovom Moji koščki sreče - ujeti v objektiv. Razstavljene fotografije je z mobilnim telefonom posnela pod-
predsednica društva Ana Glinšek, ki je končala študij arhitekture, zelo blizu pa so ji tudi slikarstvo, oblikovanje in fotografija. S svojim izjemnim občutkom za podrobnosti in lepote podeželja oziroma narave nasploh ustvarja prave umetnine. Je avtorica večine vabil na dogodke društva Revivas, Športnega društva Škale in Mladinskega društva Škale, oblikovala pa je tudi naslovnico knjige Škalske zgodbe. Razstava bo na ogled do srede, 17. septembra.
■
Naš čas, 28. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
28. avgusta 2014
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
14-
Nove parcele, vodovod in številne ceste
V Krajevni skupnosti Škale - Hrastovec zadovoljni s pridobitvami v zadnjih štirih letih -Največ težav z varnostjo ob državni cesti - Radi bi »ukrotili« krajevne vodotoke
Božo Repnik: »Lahko rečemo, da sodimo med bolje komunalno in infrastrukturno urejene KS«.
Bojana Špegel
Velenje, 16. avgusta - Ob zadnjem deževju ob koncu minulega tedna v Šaleški dolini kljub obilju dežja ni bilo večjih težav. Strah je bil prisoten tudi v krajevni skupnosti Škale - Hrastovec, kjer je v petek popoldne potegnilo manjši plaz ob cesti, a vsaj vodotoki tokrat niso delali težav. Tudi plaz bodo kmalu odpravili, saj je ob cesti, kjer so prav na začetku tega tedna začeli dela pri kohezijskem projektu. Predsednik sveta krajevne skupnosti Božo Repnik pravi, da so v obeh krajih res zadovoljni, ker imajo dobro razvito cesto, komunalo in drugo infrastrukturo, ki v zadnjih letih vztrajno dobiva novo podobo. V obdobju od leta 2010 do 2014 jim je uspelo uresničiti številne posodobitve in projekte, pri čemer jim je največ pomagal MO Velenje, pa tudi TEŠ in Premogovnik Velenje. »V teh časih, zaznamovanih s krizo, smo lahko v naši krajevni skupnosti z doseženim res zadovoljni,« doda naš sogovornik.
Potem smo bolj konkretni. »V minulih letih smo uresničili kar nekaj dolgoletnih želja in precej izboljšali našo infrastrukturo. Lansko leto smo se razveselili pločnika od državne ceste, ki pelje čez Škalski klanec do našega gasilskega doma. Na novo smo asfaltirali tudi 400 metrov ceste proti Vogrinčevim, kjer sta sredstva poleg občine dodala tudi Premogovnik in krajevna sku-
pnost. Vrednost naložbe je bila kar okoli 30 tisoč evrov,« izvemo. Kot tudi, da so v lanskem letu nadaljevali obnovo doma krajanov in gasilskega doma, ki sta v isti stavbi. Gasilski dom je dobil novo streho, v telovadnici podružnične osnovne šole pa so zamenjali parket. Družine, predvsem otroci, so zelo zadovoljni, da imajo tudi nekaj novih igral pred šolo in vrtcem. Tudi sicer v kraju vse leto skrbijo, da se veliko družijo. »Zato se moramo zahvaliti našim društvom, ki jih krajevna skupnost podpira po svoji moči. Imamo jih kar 14, vsa so res aktivna.« Skupaj pripravljajo tudi različne delovne akcije. Letos so imeli dve; marca so čistili vodotoke po žledu, aprila
pa so skupaj pobirali smeti po vsej krajevni skupnosti. Skupaj pripravljajo tudi tradicionalno kresova-nje na Ljubeli - kres »kurijo« že od leta 1956. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti krajane vedno povabijo na skupno prireditev. Tudi letos bo tako.
Lazuše čakajo nove krajane
Potem se vrnemo k infrastrukturi. Izvemo, da so zadovoljni z obnovo lokalnih cest. Repnik doda: »Večine javnih poti sicer še nismo obnovili, a zato obstaja razlog. Letos smo obnovili 100 metrov ceste v Podlube-li, na vrsto pa še pride nekaj cest v Hrastovcu, kjer čakamo zaključek
izgradnje vodovoda. Povezava Hra-stovec-Cirkovce je že končana. Šele potem, ko bo končan tudi sekundarni vod, bomo lahko uredili tudi ceste in to je glavni razlog, da jih še nismo.« Sekundarni vod vodovoda do skoraj 20 hiš, ki doslej niso imele vodovoda, so začeli graditi prejšnji teden.
Iz kohezijskih sredstev bodo kmalu končali tudi komunalno opremljanje predela, kjer bo 20 gradbenih parcel na res sončni legi. »Območje v zaselku Lazuše bo pred začetkom prodaje parcel v celoti gradbeno opremljeno; urejamo ce-
sto, tam bo vsa komunalna infrastruktura, tudi razsvetljava. Ta projekt je bil dolgo načrtovan in letos bo končno uresničen,« doda Rep-nik, ki upa, da bo znižan komunalni prispevek za novograditelje tem bolj sprejemljiv in da bodo hitro dobili nove krajane.
Skrbita jih Lepena in Sopota
Seveda pa imajo v KS Škale - Hrastovec, kot vsepovsod, tudi nekaj težav. »Odprti imamo dve zadevi; ena je državna cesta, ki gre skozi našo krajevno skupnost. Je zelo nevarna, tudi prometno močno obremenjena. Na njej je veliko prometnih nesreč, vsaj na vsakih 14 dni. Zadnjič je bila obnovljena leta 2005. takrat so jo obnovili na predelu od Vele-
nja mimo Konjeniškega centra do križišča pri Kajzerju. Za nas je bilo takrat nepojmljivo, da se na tem odseku ni zgradil pločnik. Obljubljeno nam je bilo, da ga bodo zgradili leta 2010, ko naj bi obnovo nadaljevali. Pločnik naj bi dobili tudi preko Škalskega klanca, kjer veliko ljudi hodi peš na naše pokopališče. Ne vem, komu se naj zahvalimo, da se na tem odseku še ni zgodilo najhujše,« iskreno pove naš sogovornik.
Težave pa imajo tudi z vodotokoma Lepena in Sopota. Oba sta zelo nedolžna potočka, dokler ne pride do večjega dežja, ob neurjih pa se spremenita v uničevalna hudournika, ki delata škodo in poplavljata. »Kljub našim pozivom Agenciji RS za okolje (ARSO) doslej nismo uspeli. Res je, da smo po poplavah leta 2012 s pomočjo MO Velenje iz obeh vodotokov izvozili ogromno materiala, a konkretne ureditve doslej še ni bilo. Zato strah ostaja.«
■
V zaselku Lazuše pospešeno urejajo infrastrukturo, da bodo lahko začeli prodajati nove gradbene parcele. Lega je lepa, sončna, zato kmalu pričakujejo nove krajane.
Mnenja in odmevi
Uspelo srečanje
Ravne 24. avgusta - Društvo upokojencev, ki deluje v občini Šoštanj, šteje 1.200 članov. Letos so prvič organizirali srečanje upokojencev občine, ki je po besedah predsednika Janka Zelcerja v celoti uspelo. Povabili so prav vse člane, saj so prijave zbirali osebno. Srečanja v Ravnah se je udeležilo skoraj 500 upokojencev, obiskal pa jih je tudi Drago Seme, predsednik šaleške pokrajinske zveze upokojencev, ki je bil navdušen nad udeležbo. Društvo je pripravilo tudi tekmovanje, nekakšen troboj pododborov, tek-
movali pa so tudi predsedniki krajevnih skupnosti. Župan Občine Šoštanj Darko Menih je čestital orga-
nizatorjem in si zaželel, da bi bilo tako uspelih druženj še več. Zbranim je bil namenjen tudi kulturni
program, srečelov in glasba, ki je popestrilo dogajanje do večernih ur. ■ MBK, foto A.Komprej
Kljub dežju je bilo veselo
Športno društvo Ravne je v soboto popoldan, 23. avgusta, na igrišču v spodnjih Ravnah organiziralo veliko vrtno veselico. Najprej so bile na vrsti zabavne medkrajevne igre, ki so nasmejale gledalce in pošteno prepo-tile tekmovalce. Tekmovalci iz štiri krajevnih skupnosti so se preizkusili v sedmih različnih nalogah - iskali so najhitrejšo in najboljšo ekipo, ki se je morala dokazati v ekipnem smučanju na lesenih smučeh, skakanju v »žaklju«, podiranju plastenk s teniško žogico in ribarjenju. Prepričljivo so zmagali - tako kot lansko leto - Skornčani in domov odnesli še en pokal. Tudi letos je nehvaležno 2. mesto ostalo doma, prigarali so si ga člani Športnega društva Rav-
V šaljivih medkrajevnih igrah so se pomerile štiri ekipe.
ne, 3. mesto pa so si prislužili člani Športnega društva Lipje. Sledila je veselica z ansamblom Novi spomini, ki so poskrbeli, da obiskovalcem ni bilo mrzlo in jih niso srbele pete.
Nekaj minut pred polnočjo je občinstvo razgrela in v divjih ritmih zavrtela skupina Skorband.
Žal so padavine v tednu pred veselico uničile kolesarsko progo,
zato je bilo kolesarsko tekmovanje v organizaciji KD Lignit prestavljeno. Tekma bo potekala 4. oktobra. ■ Nastja Stropnik Naveršnik, foto: Matej Skornšek
Odiranje potrošnikov
12. avgusta sem prejel račun podjetja Poslovni sistemi Mozirje, v katerem je navedeno, da me je pol-montaža treh delilnikov za toplotno energijo, ki jo je delavec opravil v 20 minutah, stala 51.80 evra.
Poklical sem direktorja podjetja Stojana Fajmota in ga vprašal, kako je mogoče, da stane toliko 20-mi-nutno delo kvalificiranega delavca brez uporabe strojev. Odgovoril mi je, da imajo takšno tarifo v pravilniku oziroma na ceniku. Če bi imel več delilnikov, bi bila storitev po komadu cenejša.
Ti gospodje v vsakem primeru hočejo zaslužiti 150 evrov na uro, ker imajo koncesijo in s tem monopol nad temi uslugami. Menim, da je skrajni čas, da se s težavo »spoprime« urad za zaščito potrošnikov. Nekaj podobnega se je pred časom dogajalo tudi z dimnikarji.
■ FC
Promenada za pijančke
Velenje - Mesto narejeno v komunističnih časih - naj bo to mesto Jugoslavija v malem (1970 - Nestl Žgank). Delavsko mesto z najsodobnejšim in najdražjim rudnikom lignita na svetu. Mesto, ki še vedno ima trg diktatorja Tita in njegov spomenik. Mesto, kjer je županom
rdeča barva glavni pomen. Je mesto, ki je med petimi najbolj zadolženimi v Sloveniji, in v to čast naredijo še promenado za pijančke. Ti so sedaj srečni, ker sedaj le oni lahko na promenadi hodijo naravnost, ostale pa nas hudo zanaša levo in desno, ko pa izveš vsoto porabljenega denarja za to kvazi promenado, te tako zaboli v glavi, da moraš do najbližje lekarne po zdravila, vendar hudo te zanese v levo, nato hudo v desno po ozki stezici, kjer se ne moreš srečati s kom na vozičku in če si ne polomiš pet, imaš srečo, da si pred lekarno. V zimskem času pa bodo imeli zdravniki dober posel s poškodbami Velenjčanov in kakšna tona mavca na zalogi ne bo odveč. Lomljenje visokih pet pa bo čevljarjem prineslo dober posel. To je res nekaj »lepega« za Velenje. Tudi terasa ob Paki je dober prostor za drogo, smeti in nekaterim zadnja pot v večnost.
To je le mali utrinek tega mesta v avgustu 2014, ko se pripravlja proslava za enega večjih dogodkov tega mesta, v katerem je slovenstvo že manjšina, saj je tudi glasba, ki jo slišiš v barih ali na jezeru, dokaz, da je tu res pravi Balkan.
Na drugi strani čedalje več ljudi srečamo vsak dan v vrsti pred Ka-ritasom in Rdečim križem, denar pa se zapravlja za nesmisle, za dokazovanje ozkih skupin ljudi. Nam navadnim meščanom pa je res hudo pri srcu.
To je Velenje leta 2014.

107,®
Naš čas, 28. 8. 2014, barve: CM K, stran 11
28. avgusta 2014
VI PISETE
15
Peš 110 km v sedmih dneh
Še najdemo pogumne mlade, ki si oprtajo nahrbtnik, napolnijo čutare z vodo in se podajo na pot. Ne govorimo o izletu, pač pa o pravem potovanju klana, najstarejše skupine velenjskih skavtov, ki je prejšnji teden sprejela izziv ter prehodila pot od Kočevja vse do Kolpe, preko steljnikov Bele krajine ter pot končala v Semiču pri Črnomlju.
Živimo v lagodju, ki se ga marsikdo ne zaveda. Kar samoumevno je, da v kuhinji teče pitna voda, hladilnik je poln hrane in kosilo se čudežno skuha, postelja nas vedno povabi v objem, skoraj prepogosto, bi se marsikdo strinjal z menoj. Del skavtstva ni oditi v gozd in se igrati preživetje v naravi v stilu Bear Gryllsa, bistvo je, da veščine preživetja v naravi spoznavaš v izzivih, ki si jih postavljaš in jih živiš. Kako bi sicer sploh opazila, kako je lepo doma, če si ne bi zadala prehoditi 110 km v sedmih dneh? Velikokrat se podaš na pot in se vprašanja postavljajo kar sama od sebe. Največkrat se začno že na začetku poti ... pri pakiranju. Kako spa-kirati nahrbtnik tako, da bom s seboj imela vse, kar potrebujem, a ničesar preveč, saj bom to morala nositi cel teden? Katere obleke vzeti, da mi ne bo vroče, ko bom hodila, in premrzlo ponoči, ko bom spala v spalni vreči v bivaku sredi gozda? Kje najti pitno vodo in katero hrano kupiti, da je bom imela dovolj, a hkrati ta ne bo pretežka? Pravega odgovora na večino vprašanj ni, ponudim lahko nasvete in z leti izkušenj začenjaš ceniti znanje, ki si ga pridobil.
Oprtani z nahrbtniki smo začeli pot v Kočevju, se od-
pravili v osrčje Kočevskega roga, gozdu, ki mu ni para. Le opazovati moraš in hitro boš spoznal, da je gozd živ. Mnogo sledi: od divje svinje, srne, zajcev vse do medvedjih šap. Res je, te živali so se sprehajale po poti, kjer hodimo mi! Skavtinja Martina je brž ugotavljala: »V Rogu je statistično bolj verjetno, da srečaš medveda kakor pa kakšnega pripadnika naše vrste.« Ustavili smo
se v Skavtskem okoljskem centru, hiši, v kateri skavti celo leto organiziramo različna izobraževanja za naše člane, šole ter druge. Prava učilnica v naravi sredi gozda. Naš cilj je bil seveda prehoditi vso pot do Kolpe in še dlje, kar pa ni mačji kašelj. Kočevski rog je hribovje, ki je ločnica med Kočevsko-Ribniško dolino in na drugi strani Belo krajino. Upoštevajoč, da gre za izrazito kraško pokrajino, že morda veste, kam pes taco moli. Tja, kjer ni vode, je pa mnogo izvirov, ki jih je treba poiskati, saj za kuhanje, pitje in umivanje porabimo tudi na taborih okoli 4 litre vode na dan. Še zdaleč ni primerljivo z 200 ali več litri, kot ji porabi povprečen prebivalec Slovenije na dan. Teh pa, upam, da je samoumevno, ne bom nosila s seboj. In če ste mislili, da veste, kaj je žeja, bodo klanovci brž hiteli pripovedovati zgodbe: »Žejen si takrat, ko veš, da nimaš vode, hodiš sredi ničesar in bi pojedel vsako sadje, ki bi ga kdorkoli imel, če bi ga imel. Takrat, ko piješ kapljice iz čutare. Takrat, ko si rečeš, da boš spil toliko vode, da ti bo slabo, ko boš prišel do nje... « Lahko si teh zgodb ne pripoveduješ, če poiščeš v naravi
s pomočjo zemljevida izvir, nabereš nekaj divje mete in drugih zelišč ter si skuhaš čaj, če nisi prepričan, da je voda resnično pitna. Po treh dneh hoje smo prispeli do Kolpe in nekaj ali nekdo je hotel, da smo imeli sončen dan, katerega preostanek smo izkoristili za počitek in kopanje, saj je sledilo hudo neurje. Nič nas ne ustavi in tudi neurje le spremeni načrte. Raje kot pod kozolcem smo si prenočišče poiskali v bližnjem župnišču v Vinici, naslednji dan pri prijaznih domačinih v njihovi garaži. Ne le preživetja v naravi, spoznavali smo tudi navade in ljudska izročila krajev, ki smo jih obiskali. Ustvarjali čudovite Adlešičke pisanice, obiskali muzejsko zbirko pisanic in izdelkov iz lanu, v Črnomlju mestni muzej in ostanke rimskega obzidja ter hiš. Ste slišali za Petra Klepca, ki so mu vile dale piti vode, da je postal močan, najmočnejši? Dale so mu svobodo, s katero bi lahko izruval vsa drevesa, pokončal vse, ki so mu hoteli žale-ga. A vendar je svojo moč odgovorno uporabil. Nam morda niso dale nadnaravnih moči kljub močni želji, so nam pa postavile vprašanje za razmislek. Kaj je bolj pomembno - svoboda ali odgovornost? Mimoidoči, ki smo jih spraševali, so odgovarjali: »Svoboda, da lahko v miru delam. Svoboda, da mi nihče ne teži. Svoboda, saj lahko študiram in počnem vse, kar si želim.« Še smo razmišljali in ugotovili, da ne le svoboda, pomembna je svoboda in odgovornost. Svoboda je nekaj, za kar bi Jean Paul Sartre rekel, da je človek obsojen nanjo. Če drži, je človek svobodno bitje, ki potemtakem potrebuje le še odgovornost in s to mislijo smo končali tabor ter sedli v avtomobile na poti domov.
Skavtstvo ni le igra, ni le preživetje v naravi. Je izziv, je način življenja in ne pušča le žuljev ter bolečih ramen. Ničesar ne pušča za seboj, je del nas in z njim rastemo, se razvijamo, postajamo boljši, odgovornejši državljani. Telesna, družbena, duhovna, duševna rast, moralna in čustvena rast, ki vzgaja ljudi, ki bodo to živeli in nikdar pozabili. Saj pozabiti nekaj, kar si, ni moč. Znati ceniti vse in vsakogar poleg njih in se znajti v težavah. Če ni to bistvo!? Biti vedno pripravljen!
■ Ana Špes, Dobrosrčni galeb
»
Čudovita Srbija« (2. del)
5. dan. 23. 7.: Zapuščamo Kopa-onik in se počasi spuščamo v doline reke Ibar, prihajamo v Sandžak. Na mestu, kjer se reka Raška izliva v Ibar - v osrednjem delu Ibarske doline, leži mesto Raška z okrog 30.000 prebivalci. To je osrednji del srednjeveške srbske države Raške, zato je pokrajina bogata s spomeniki srednjeveške srbske kulture in pismenosti, s številnimi cerkvami iz 12.-14. stoletja, posebej poznan je samostan Gradac. Nekoč zelo razvito rudarstvo (azbest, svinec, cink) lovi korak s časom.
Dvajset kilometrov južneje leži na nadmorski višini 500 m Novi Pazar - »srbski Istanbul«, ekonomski in kulturni center Sandžaka. Ustanovil ga je Isa-beg Ishakovic v 15. stoletju in naj bi bil zaradi pomembnih trgovskih poti iz Dubrovnika proti Nišu, Beogradu, Sofiji, Pešti in Istanbulu v 17. stoletju eno od največjih mest na Balkanu. Z izgradnjo novih poti je zlasti po 1. svetovni vojni izgubil pomen. Danes ima več kot 80.000 prebivalcev, pretežno Bošnjakov. Državnega gospodarstva ni, prebivalci so sami ustanovili preko 6.000 malih in večjih najrazličnejših zasebnih podjetij. Infrastruktura je nezavidljiva. Primanjkuje telefonskih priključkov, sanitarna deponija ogroža vodotoke, zdravstvena oskrba ni zadostna, osnovne šole delajo v treh izmenah . Beograd jih očitno zanemarja.
Po potepanju po mestu nas čaka še 30 km vožnje do Odvracenice, novega turističnega centra Srbije na najvišji planini zahodne Srbije, na Goliji. Golija, ime je dobila po svoji razsežnosti - Golema planina, je narodni park in rezervat biosfere pod okriljem organizacije UNESCO, v zadnjih letih se za to področje zanimajo Kanadčani, ki naj bi tu zgradili smučarski center velikosti Kopaonika in Stare gore skupaj.
Po namestitvi v hotelu na višini 1700 m naj bi osvojili še 1833 m
visoki najvišji vrh Jankov kamen, a se malo zalomi. Šest kilometrov pešačenja po novi makadamski cesti in grozeči črni oblaki polovico prepričajo, da je bolje obrniti. Ostali vztrajajo in so nagrajeni z izredno lepim vrhom, povratek pa si v zadnjem delu skrajšajo z avtobusom.
lo jezero na nadmorski višini 985 m in v dolžini 27 km je v porečju ustvarilo ene najlepših meandrov v Srbiji. Danes je to območje naravovarstveni rezervat prvega reda, saj so bregovi jezera naravna bivališča beloglavega orla. Z ladjico križari-mo po meandrih, vodič nas opozarja na gnezdišča orlov. Te lepe ujede nas občasno v preletu opazujejo z višine. Obiščemo tudi Ledeno peci-no, kraško jamo, ki je dobila ime po
Kakšna večerja! Kajmak, siri, pite ... Večerja traja in traja in ko pride končno na vrsto glavna jed večera - jagenjček, so mnogi želodci že prepolni. Godci so neumorni; jedilnica, posebna soba in hodnik so skupaj komaj dovolj za razigrane plesalce.
6. dan, 24. 7.: Zapustimo Golijo in se spuščamo nazaj proti Novemu Pazarju in tu krenemo navzgor proti Sjenici. Sjenica je gorsko mesto na preko 1000 m visoki planoti Pešter v osrčju Sandžaka, znano po izjemno nizkih zimskih temperaturah. Vozimo se skozi center ravno v času, ko poteka sejem kmečkih izdelkov in pridelkov. Paša za oči! V Srbiji še zlasti cenijo sjenički sir in kačkavalj ter posebne vrste pite sjenička mantija. Pri Novi Varoši zavijemo k obrežju umetnega Uvač-kega ali Sjeničkega jezera na reki Uvac. Leta 1979 so na tej reki med planinama Zlatar in Javor odprli hidroelektrarno Uvac. Takrat nasta-
namestimo v hotelu ob akumulacijskem jezeru Bajina Bašta na reki Drini.
7. dan, 25. 7.: V naravnem rezervatu Mokra Gora se nahaja čarobna vzpetina Mečavnik. Tu je slavni in svetovno priznani umetnik in filmski režiser Emir Kusturica kot »svoje življenjsko delo« postavil posebno etnološko vas in ustanovil Filmsko akademijo Drvengrad - Kusten-dorf. Hotel s štirimi zvezdicami prestavlja 22 avtentičnih starovlaških brunaric, razporejenih po ulicah z imeni slavnih osebnosti iz umetnosti, kulture in športa, v njih pa so sobe in apartmaji najvišje kategorije. Tu je lesena cerkvica sv. Save, restavracije, kino, knjižnica, wellness center, kongresna dvorana ...
leta 2003, ko je bila odprta v turistične namene, pa Šarganska proga živi svoje drugo življenje, s preurejenimi postajami in postanki na najbolj atraktivnih mestih skupaj z Drvengradom predstavlja največjo turistično atrakcijo Srbije.
Popoldne vstopimo še v središče nacionalnega parka Tara. Park je planinsko območje in kraška planota v ostri krivulji reke Drine na osrednjem delu njenega toka. Obsega skupino planinskih vrhov višine do 1600 m ter globokih in divjih kanjonov, ki so jih v apnenčasto področje poleg Drine izklesale še reke Beli Rzav, Rača in Derventa. Heterogenost območja, raznovrstnost geološke podlage ter vlažna klima so vzroki za številne reliktne in en-
konstantni nizki temperaturi v njej. Preko 6 km dolga jama je trenutno za obiske urejena le v prvem kilometru, res čudovite kapnike opazujemo v soju baterijskih svetilk .
V dobri uri urejanja vtisov z Uvač-kega jezera se avtobus vzpenja na prostrano valovito višavje Zlatibor na višini med 700 in 1500 m, ki je razdeljeno na tri občine: Čajetino, Užice in Novo Varoš. Ustavimo se v istoimenskem turističnem mestecu Zlatibor, centru letnega in zimskega turizma z najdaljšo tradicijo v Srbiji. Njen začetek pripisujejo prihodu kralja Aleksandra Obrenovica leta 1893. Ta je v znak hvaležnosti dal postaviti vodnjak in takrat je kraj dobil ime Kraljeva voda. Danes je to območje s svojo specifično kon-tinentalno-mediteransko klimo klimatsko zdravilišče, mesto priprav vrhunskih športnikov, center rekreativnega in kongresnega turizma ...
Popoldan se preko planine Tara spustimo do kraja Perucac in se
■	Šarganska železnica
■
Nekoliko nižje v dolini je železniška postaja Mokra Gora, vstopna postaja znamenite »Šarganske osmice«, 13,5 km dolge ozkotirne železniške proge do postaje Šar-gan Vitasi. Po nastanku Kraljevine Jugoslavije so želeli z železniško progo povezati Beograd z Dubrovnikom preko Sarajeva, torej na novo zgraditi progo med bosanskim Višegradom in srbskimi Užicami. V letih od 1921 do 1925 so gradili dvojno vzpenjajoče se osmico in s pomočjo 10 viaduktov in 22 tunelov (najdaljši meri 1666 m) premagali preko 300 m višinske razlike med obema postajama. »Čiro« z najbolj ozko progo v Evropi /vsega 76 cm) je vozil vse do leta 1974. Od
demne rastlinske vrste, med katerimi je najbolj poznana pančiceva omorika, v prostranih gozdovih pa domuje vrsta ptic, zveri in drugih živali. Tara je kraljica srbskih planin. V turističnem centru Mitrovac nas prijazno sprejmejo in po predstavitvi območja zagotovijo spremstvo za krajšo turo do Banjske skale - izjemne razgledne točke nad dolino reke Drine, kamor se po obisku in ogledu spuščamo. Pred večerjo nas zapelje ladjica nekaj kilometrov v sotesko Drine. Žal pa ogromne količine plavajoče plastike povsem skazijo rajsko podobo porečja.
Fantastičen dan se zaključi z obilno in okusno večerjo ter 7 godci pozno v noč.
8. dan, 26. 7.: Čaka nas le še potovanje proti domu. V Bajini Bašti se ustavimo le za kratek čas, še prej si ogledamo močan izvir Vrelo, istoimenska reka pa ima do izliva v Drino vsega 365 metrov, zato jo imenujejo »reka, dolga leto dni«. Ob vožnji ob desnem bregu Drine s številnimi nasadi malin opazujemo posledice spomladanskih poplav, ki pa na tem območju niso bile katastrofalne. Pri Zvorniku prestopimo mejo in vstopimo v BiH. Običajni bakšiš, tako na eni kot na drugi strani, odpravi bojazen po dodatnem plačilu takse, s katero smo si na začetku potovanja belili glave. Potujemo proti Bijeljini, presenetijo nas bogate kmetijske poršine, urejene stavbe pa kažejo visok življenjski standard. Običajno nove državne meje ne vplivajo blagodejno na razvoj mejnega območja, tukaj gre za izjemo. Semberija je za Republiko srbsko in celotno BiH postalo to, kar je bila nekoč Vojvodina za Srbijo in vso Jugoslavijo.
Vozimo pa se nedaleč stran od Srebrenice. Tako blizu smo, da se srbska vodiča ne moreta izogniti komentarju o zločinu v njej. Priznavata ga, a ne pozabita omeniti, da se je zgodil po ubojih, ki so jih pred tem v bližnjem Bratuncu nad srbskim prebivalstvom zagrešili muslimani. Tudi to je res, a opravičevanje enega zločina z drugim ne prinese sprave; to dokazujejo nekaj desetletij starejše, a še vedno odprte naše rane.
Po odličnem odojku v vasi Glu-šce se poslovimo od vodnikov ter iščemo najkrajšo pot do avtoceste na Hrvaškem. Pri Zagrebu doživi-mo hudo nevihto, za dodatek se zlomi še brisalec na šoferjevi strani avtobusa. Iznajdljivost šoferja in nekaterih potnikov premagajo tudi ta zaplet in še pred polnočjo smo v Velenju.
Mnenje je soglasno: Srbija je bila res čudovita!
In še: Mirko se je vrnil iz bolnice in vsaki dan mu gre na bolje!
■ Andrej Kuzman
Naš čas, 21. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
16
SPORT
Men
28. avgusta 2G14
Zdramil jih je šele prejeti gol
Nogometaši so Rudarja so si priigrali prvo domačo zmago in drugo sploh - Odslej vendarle bolj učinkoviti?
Nogometaši Domžal ne popuščajo. Zmaga na Obali proti Kopru z 1 : 0 je bila že njihova šesta zaporedna in so še vedno edini brez poraza v ligi. S polno bero točk, torej osemnajstimi, so sami na vrhu prvenstvene lestvice. Na drugem mestu je prav tako presenetljivo pomlajeno moštvo Celja. Z dvema porazoma pa za Domžalami zaostajajo za šest točk; z enakim zaostankom ter z enim porazom in tekmo manj je aktualni prvak Maribor na tretjem mestu. Dobro se drži tudi Zavrč. Ima prav tako 12 točk, doživel pa je dva poraza. Brez njega je še vedno Olimpija, ki pa je v tem krogu v Stožicah izgubila prvo točko oziroma točki. Z Gorico je igrala 0 : 0 in s tretjega mesta zdrsnila na peto. Ima deset točk in dve tekmi manj kot vodilne Domžale. Gorici pa točka ni bila dovolj, da bi zadržala prejšnje sedmo mesto. Na njem jo je zamenjal velenjski Rudar, ki je bil s 3 : 1 na svojem igrišču boljši od Krke. S to zmago so se nogometni rudarji po točkah izenačili s šestim Koprom, ki pa ima tekmo manj. Krka je po že petem porazu s tremi točkami, ki jih je osvojila proti
Gorici v 2. krogu, ostala na predzadnjem mestu. Novinec Radomlje pa je doživel že šesti poraz in je s tem seveda še brez ene same točke. V tem krogu so ga kot gostje premagali Celjani s 3 : 0.
Iz brezna do zmage
V deževnem vremenu so ljubitelji nogometa na tekmi med domačim Rudarjem in gostujočo Krko videli nadvse zanimiv dvoboj, med drugim štiri gole (3 : 1), kar sedem rumenih kartonov in tudi dve izključitvi. Obe na novomeški strani. Kljub temu je tekma vendarle potekala v športnem duhu. Preostri prekrški so bili bolj posledica spolzkega igrišča.
Domači nogometaši so tekmo začeli zelo odločno in takoj nevarno napadli. Toda Kr-čani, ki so v prejšnjem prvenstvu na igrišču ob jezeru dobili kar štiri točke v dveh tekmah, so v 9. minuti nepričakovano zadeli in začetna pobuda gostiteljev je splahnela. Prebudili so se šele na začetku drugega polčasa. Začeli so ga prav tako napadalno kot prvega. Razlika je bila le v tem, da v obrambi ni bilo napak. Že po nekaj minutah so
uprizorili prvo pravo akcijo, v kateri so bili gostje nemočni. Po lepi podaji Milana Ko-cica, ki je pokazal najboljšo igro, odkar je prišel k Rudarju, je Ivan Firer izenačil ter se vselil prvega dvojega zadetka v tem prvenstvu. Domači nogometaši so dobili krila, se razigrali. V 64. minuti je po kotu Senada Ja-hica Klemen Bolha dosegel svoj prvi prvoli-gaški prvenec za vodstvo z 2 : 1. Zanj so ga gledalci bučno nagradili. Veselil (obenem si je tudi oddahnil) se je seveda tudi prvi trener Jernej Javornik, ki je zaradi izključitve na tekmi prejšnjega kroga z Olimpijo tekmo spremljal kot gledalec, ob igrišču pa je bil njegov pomočnik Spasoje Bulajic. Nato je bilo domačin nogometašev nekoliko lažje, za kar sta poskrbela neprevidna gostujoča igralca. V 67. minuti je ljubljanski sodnik Mitja Žganec upravičeno poslal v slačilni-co Lamina Dialla zaradi preostrega starta na Milana Kocica. Za popoln preobrat pa je s tretjim golom dobrih deset minut pred koncem poskrbel Denis Klinar. Štiri minute pred koncem rednega dela so gostje ostali na igrišču le z devetimi igralci, saj je moral zaradi drugega rumenega kartona v sla-
059

A ^
Milan Kocič
čilnico še eden od njihovih igralcev. Kljub številčni prednosti pa domači niso poslali še kakšne žoge hrbet gostujočega vratarja. Najbolj pomembno je vsekakor bilo, da so končno prvič v tem prvenstvu zmagali na svojem igrišču. Je pa vseeno škoda, ker je bilo kar nekaj priložnosti za še višjo zmago.
Sicer pa, v prejšnjih petih krogih so dosegli le dva gola, v soboto pa tri.
Rudarjevi navdušenci upajo, da so s prvo domačo zmago in drugo sploh v novem prvenstvu vendarle napovedali, da bodo odslej spretnejši in bolj zbrani pred nasprotnikovimi vratarji. Spet, že v soboto, na gostovanju v Novi Gorici?
(Ne)zadovoljna trenerja
Miloš Rus, trener Krke: »Po dobrem prvem polčasu smo si v drugem privoščili izredno neodgovorno igro z dvema izključitvama, kar je Rudar izkoristi in zasluženo zmagal. Preostane nam ogromno dela, da bomo popravili našo igro, predvsem pa čim več naredili, da bodo igralci postali bolj samozavestni in začeli zbirati točke.«
Spaosoje Bulajic, pomočnik trenerja: »Že na večini prejšnjih tekem smo si priigrali priložnosti, vendar razen proti novincu Radomljam igralci niso bili dovolj zbrani pri zadnjih udarcih oziroma niso imeli sreče. Toda verjeli smo vanje. Tudi v tej smo bili po zaostanku po prvem polčasu prepričani, da se zmoremo dvigniti iz prepada. Na slabše rezultate od pričakovanih so doslej gotovo v precejšnji meri vplivale spremembe v ekipi. Med drugim tudi odhod Mateja Eterovica, najboljšega strelca naše ekipe in celotne lige. Potreben je določen čas, da stvari postaviš na svojem mesto.«
■ S. Vovk
Ob zmago v sodnikovem dodatku
Tudi v drugi ligi, v kateri pa so igrali tekme šele tretjega kroga, je z enim porazom le še eno moštvo. To je Aluminij, ki si je novo zmago priigral na svojem igrišču proti Ver-žeju s 4 : 1.
Na dlani je, da Kidričani načrtujejo vrnitev v prvo ligo. Nasprotno pa so po treh krogih razočaranje aktualni prvaki, nogometaši Doba, ki so v Krškem izgubili z 1 : 3. To je bil njihov že drugi poraz in imajo po
treh krogih le točko, prav tako kot predzadnji nogometaši Dravinje, ki so novinci v ligi, in zadnji Šenčur. Slednje je na njihovem igrišču premagal novinec Ankaran Hrvatini, ki je presenetljivo s sedmimi točkami, torej dvema manj od Aluminija, na drugem mestu. Prav toliko točk imajo na tretjem Krčani.
Zelo zanimivo je bilo v tem krogu tudi v Slovenskih Konjicah, kjer so pri novincu Dravinji Kotstroj
gostovali nogometaši Šmartnega. Igro gostov bi lahko opisali z dvema besedama: Že videno! Zgodilo se je - kot že večkrat doslej, da so bili ob zmago v izdihljajih tekme. Tekmeca sta se razšla z neodločeni izidom 1 : 1. So pa tokrat gotovo oboji spoznali, da je treba igrati zavzeto do zadnjega sodnikovega piska. Tekmo je sodnik, po mnenju gostov brez razloga, podaljšal menda kar za šest minut. Šmarčani so
zelo dobro začeli in se že v 6. minuti veselili vodstva. Ob napovedanem sodnikovem dodatku so bili najbrž prepričani, da se bodo domov vrnili s prvo zmago. Toda tik pred koncem so Konjičani izenačili in namesto z golom so se domov vrnili z vrabcem v roki.
To je bila druga točka Šmarčanov in po treh krogih so na sedmem mestu. V nedeljskem 3. krogu se bodo pomerili še z drugim novincem -nogometaši Tolmina, ki so v tem krogu doma igrali neodločeno z lanskim prvoligašem Triglavom.
S. Vovk
Steklo tudi pokalno tekmovanje
Rudar v drugem krogu s Krko - Dve prvoligaški moštvi se bosta poslovili
Ob bojih za prvenstvene točke so prejšnji teden (v torek in sredo) igrali tekme prvega kroga slovenskega nogometnega pokala. Na sporedu jih je bilo dvanajst, najboljši v prejšnji sezoni pa se bodo v tekmovanje vključili v 2. krogu. Med njimi tudi nogometaši velenjskega Rudarja. Do četrtfinala o napredovanju v naslednji krog odloča le ena tekma.
Na minulem prvenstvu bolje uvrščena moštva so gostovala, torej tudi vseh šest prvoligaških moštev, ki so nastopili v uvodnem krogu.
Vsa so napredovala v drugega, saj do četrtfinala igrajo le eno tekmo. Edino presenečenje sploh je pripravil tretjeligaš Tabor Sežana, ki je na svojem igrišču izločil Aluminij, po dveh krogih vodilno moštvo druge lige.
Pokalni naslov brani Gorica, ki je bila doslej trikrat najboljša. Osem, največ, jih ima Maribor, enega pa tudi nogometaši velenjskega Rudarja. Osvojili so ga v sezoni 1997/98, ko so bili po dveh tekmah boljši od Primorja, ki je bilo tedaj še član pr-
ve lige. Od sezone 2004/05 pa se igra le ena finalna tekma.
Rudar s Krko
Tekme drugega kroga bodo na sporedu 17. septembra. Žreb na sedežu nogometne zveze Slovenije v Ljubljani je poskrbel, da bo že po drugem krogu konec upanja na to lovoriko v državi za dve prvoliga-ški moštvi. To bo slabši iz dvobojev Maribor - Kalcer Radomlje in Rudar - Krka. Aktualni prvak Gorica bo gostoval v Veržeju, drugi pari
so: Korotan Prevalje (tretjeligaš) -Olimpija, Zarica Kranj - Celje, Tabor Sežana - Luka Koper in Triglav - Domžale.
Izidi 1. krog: Korotan Prevalje -Brda 2 : 0 (0 : 0), Tabor Sežana -Aluminij 2 : 0 (1 : 0), Jadran Dekani - Zavrč 0 : 2 (0 : 1), Šmartno 1928 - Domžale 0 : 5 (0 : 2), Aj-DAS Lenart - Triglav Kranj 0 : 5 (0 : 1), Šmarje pri Jelšah - Krka 2 : 4 (2 : 1), Drava Ptuj - Farmtech Veržej 2 : 3 (2 : 0), Adria - Kalcer Radomlje 1 : 6 (0 : 2), Nafta 1903 - Šenčur , 0 : 1 (0 : 0), Odranci - Zarica Kranj 0 : 4 (0 : 3), Roltek Dob - Celje 1 : 6 (1 : 1), Tromejnik G-Sukič - Olimpija Ljubljana 0 : 4 (0 : 1).
2. krog bo 17. septembra.
■ S. Vovk
Tako so igrali
Prva liga Telekom Slovenije, 6. krog
Rudar Velenje - Krka 3:1 (0:1)
Strelci: 0:1 - Martin Kramarič (9), 1:1 Ivan Firer (49) 2:1
Klemen Bolha (64) 3:1 Denis Klinar (79)
Rudar: Rozman, Klinar, Jahic, Bolha, Knezovic, Stjepanovic
(od 46. Babic), Kocic (od 86. Saramati), Firer, Črnčič, Jelic
(od 70. Uroš Rošer), Radujko.
Pomočnik trenerja: Spasoje Bulajic.
Rdeča kartona (oba Krka): Lamin Diaolo (67), Nikola Žižic
(86. drugi rumeni)
Igralec tekme: Milan Kocic.
Drugi izidi: Olimpija - Gorica 0:0, Maribor - Zavrč 3:0 (2:0), Kalcer Radomlje - Celje 0:2 (0:1), Luka Koper - Domžale 0:1 (0:0).
Vrstni red: Domžale 18 (8:0), 2. Celje 12 (11:3), 3. Maribor
(tekma manj) 12 (10:6), 4. Zavrč 12 (7:7), 5. Olimpija (dve tekmi manj) 10 (9:2), 6. Koper (tekma manj) 6 (3:5), 7. Rudar 6 (5:8), 8. Gorica 4 (6:6), 9. Krka 3 (6:15), 10. Radomlje 0 (5:18). 7. krog: Koper - Rudar
2. SNL, 3. krog „ Dravinja Kostroj - Šmartno 1928 1:1 (0:1)
Strelca: Rok Kidrič (6), Sinaša Borenovic (94) Šmartno 1928: Pusovnik, Kurež, Zamernik, Bezovnik, Korošec, Štorman, Fasvald (od 85. Maze), N. Pungaršek, Kidrič, Djokič (od 46. T. Pungaršek), Zbičajnik (od 89. Tajnšek). Trener: Oskar Drobne.
Drugi izidi: Krško - Roltek Dob 3:1 (1:1), Dravinja Kostroj - Šmartno 1928 1:1 (0:1), Aluminij - Farmtech Veržej 4:1 (2:0), TKK Tolmin - Triglav neodigrano. Vrstni red: 1. Aluminij 9 (7:1), 2. A. Hrvatini 7 (9:3), 3.
Krško 7 (7:4), 4. Farmtech 4 (6:6), 5. Tolmin (tekma manj) 3 (4:4), 6. Triglav (tekma manj) 3 (3:3), 7. Šmartno 2 (4:6)8 Dob 1 (2:5), 9. Dravinja 1 (4:6), 10. Šenčur 1 (2:8). 31. 8. ob 16.30: Šmartno 1928 - TKK Tolmin
SŽNL, 1. krog
ŽNK Radomlje - ŽNK Rudar Škale 1:0 (0:0
Strelkaj Nina Predanič (93)
Rudar Škale: Horvat, Bric, Sevšek, Gomboc, Lukek, Marolt, Prašnikar, Levačič, Dervič (od 64. Berdnik), Praprotnik, Murič.
Trener: Dušan Uršnik.
Drugi izidi: Velesovo - Ajdovščina 21:0 (11:0),), Radomlje - ŽNK Preša S. Gradec - ŽNK Maribor 1:4 (1:3), ŽNK Jev-nica - ŽNK Teleing P. Beltinci (preloženo), ŽNK Ankaran Hrvatini (proste)
2. krog: 31. 8. ob 17.00: Rudar Škale Preša SGr
Začele s porazom
Steklo je tudi državno prvenstvo za nogometašice. V njem tudi v tem prvenstvu nastopa devet ekip. Glavne kandidatke za naslov so nogometašice ŽNK Teleing Pomurja Beltinci, ki bodo hkrati prvič igrale tudi v ligi prvakov. Po napovedih oziroma glede na prejšnje prvenstvo naj bi bile njihove glavne tekmice igralke Rudarja Škal (lani druge) in Radomelj. Bolj
stvarno je pričakovati, da se bosta ti dve ekipi potegovali za drugo mesto. Trenutno so Radomljanke lahko bolj optimistične, saj so na uvodni tekmi gostile prav Velenjčanke in zmagale z 1 : 0. Slednje os ostale brez Barbare Nagy, Laure Zagajšek, Saše Lubec. Upajo, da bo po poškodbi kmalu pripravljena za naporne tekme Larisa Šoronda, prav tako pa pričakujejo, da se bo vrnila Ines Pijukovič.
Velenjski trener Dušan Uršnik je pred novo sezono napovedal: »Zdesetkani in pomlajeni smo. Narediti bomo morali korak nazaj in začeti delati še boljše, če hočemo uspeti. Igralke so nadarjene.«
■ vos
Gorenje tretje v Srbiji

Na močnem mednarodnem turnirju v srbski Kanjiži so rokometaši Gorenja osvojili tretje mesto. Trenerje pa je najbolj navdušil njihov organizator igre Staš Sku-| be, saj so ga razglasili za najboljšega U igralca turnirja.
Izidi: Gorenje Velenje - RK Pick Sze-ged(Madžarska)26:28(12:13);Gorenje - Nexe (Hrvaška) 28:26 (15:14); Gorenje - Tunizija 40:30 (23:16). Prvo mesto je na turnirju osvojil igralci RK Pick Szeged, ki so premagali Vardar. Gorenje je v boju za tretje mesto premagalo reprezentanco Tunisa. Pet mesto pa je pripadlo Nekseu iz Našic. Hrvaški šampion je premagal beograjski Partizan.
■
Naš čas, 21. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
28. avgusta 2014
MiCAfl
SPORT IN REKREACIJA
17
Marsikaj je zapisano v zvezdah
Na letošnjem VIP-CUP turnirju predvsem tisti, ki res igrajo tenis - Neformalno druženje prijetno kljub dežju - VDC-ju Ježek podarili 2500 evrov, 1000 zbrali za šolske potrebščine
Velenje, 23. avgusta - V Velenju se je v soboto spet zgodil VIP CUP turnir, tokrat že sedemindvajseti po vrsti. Organizatorja Marjan Gaber-šek in Marjetka Golež Gaberšek sta ponosna, ker se tradicija ni prekinila. »Ne glede na takšne in drugačne spremembe in težave smo veseli, da nam prireditev uspeva, da lahko dogodek nadgrajujemo z novimi aktivnostmi in sponzorji,« sta povedala. Do večera, ko se je začela zaključna prireditev, na kateri so direktorici VDC Ježek Darji Lesnjak izročili ček v vrednosti 2.500 evrov, ki so jih zbrali s prispevki udeležencev, se je po prizorišču sprehodilo okoli 300 povabljenih. Med njimi je bilo tudi nekaj ruskih poslovnežev, prevladovali so domači, kar velja tudi za predstavnike politike. Popoldne je bilo več tistih, ki so se prišli predvsem družiti, mnogi pa so vztrajali do konca.
Erjavec v finalu
Žal je športno dogajanje na teniških igriščih in ob njih močil dež. K sreči je resneje začel padati šele, ko se je igra dvojic v tenisu že prevesila proti finalu. Glavne tekma so zato odigrali v Beli dvorani. V finalu sta se ne eni strani pomerila sedanji in verjetno tudi bodoči zunanji minister Karl Erjavec in Jan
Rop, sin politika Antona Ropa, ki je tudi vihtel lopar. Na drugi strani igrišča sta se borila Gregor Vedenik, sin direktorja velenjskega podjetja Veplas, ki je bil letos tudi eden od
sponzorjev prireditve, in podjetnik Aleš Peljhan. Zmagal je dvojec Ve-denik-Peljhan, a poraženca nista bila preveč žalostna. Karl Erjavec nam je povedal, da je v Velenje pri-
šel predvsem zato, ker zelo rad igra tenis. »To je kar družinska tradicija, igra ga tudi žena in obe hčerki. Tudi čez poletje prosti čas zapolnjujemo z njim. Letos nisem bil veliko na do-
veliko lažje biti politik kot danes. Upam, da bo nova vlada močna, da bomo dokončali cel mandat.« Povedal nam je, da je v zvezdah zapisano, kako bo z mestom evropskega komisarja, kot zunanjega ministra pa ga najbolj skrbijo odnosi z Rusijo. Tokrat je imel priložnost, da to v živo preveri v klepetu ruskimi gosti VIP-a. Od domačinov smo na teniških igriščih videli tudi Toneta Brodnika in Darka Lihtenekerja. Popoldne se je na prizorišču oglasil tudi župan Bojan Kontič, a ni bil športno razpoložen. Raje se je družil z gosti.
Karl Erjavec in Anton Rop sta bila zagotovo najbolj prepoznavna udeleženca VIP-a. Oba sta prišla igrat, vzela pa sta si tudi čas za klepet.
pustu, pa še takrat smo usklajevali koalicijsko pogodbo, sedaj ministrska mesta,« nam je povedal. Kot tudi, da se je razveselil Antona Ropa, ki ga že dolgo ni videl. »Ugotavljala sva, da je bilo leta 2002, ko je bil predsednik vlade, jaz pa sekretar,
Neformalno godi
Sicer pa so udeleženci tudi tokrat lahko preizkušali odlične avtomobile in streljali s puško, kjer sta se odlično izkazala domačin Rok Plankelj iz Telekoma in predsednik Športne zveze Velenje Bog-
dan Plaznik. Zasedla sta drugo in tretje mesto. Med tistimi, ki so se raje zadržali pri dobro obloženih mizah, smo tudi letos opazili župnika Janeza Furmana, ki je med drugim klepetal z glasbenim urednikom Draganom Buličem. O glasbi, seveda. Med igralci tenisa pa je bil tudi legendarni župnik Ivan Arzen-šek - Vanči iz Petrovč. Med drugim je poročil tudi Dejana Tamšeta, ki je tudi letos povezoval dogajanje. Na zaključni prireditvi mu je uspelo dobro voditi še eno humanitarno prireditev - v avkciji dveh konjakov iz hiše Kauran so zbrali 1000 evrov, ki jih bodo namenili za nakup šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Čeprav se je zaključna prireditev tokrat dogajala pod šotorom, so bile vse mize polne. Mnogi so vztrajali do konca. Ker, kot nam je povedal eden od velenjskih poslovnežev, zadnje čase manjka prireditev, na katerih se lahko družijo in sprostijo. Bolj kot ne jih vabijo na različne strokovne seminarje in »brainstor-minge«, ki znajo biti precej naporni. »Zato je vredno velenjski VIP nadaljevati,« je dodal.
■ bš
Nastja Govejšek bronasta
Od 16. do 28. avgusta so v Nandžingu na Kitajskem potekale druge poletne Olimpijske igre mladih. Športniki, rojeni 1996 in mlajši, so se pomerili v 30 športih. Prišli so iz 204 držav sveta. Slovenijo je zelo dobro predstavljalo 48 športnikov, ki so tekmovali v 14 športih. V plavalni reprezentanci, ki jo je vodil trener velenjskih plavalcev Jure Primožič, so tekmovali Grega Popovič iz Branika, Žan Pogačar in Tjaša Pintar iz Radovljice ter Nastja Govejšek iz Plavalnega kluba
Bronasta Nastja Govejšek in trener Jure Primožič
Velenje. Nastja Govejšek se je tudi tokrat zelo izkazala. V finalu na 50 m delfin je osvojila bronasto medaljo in hkrati s časom 26,70 postavila nov rekord Slovenije. Osvojena medalja je tudi največji uspeh v zgodovini Plavalnega kluba Velenje.
Nastja je nastopila tudi v finalu discipline 50 m prosto (25,95), v kateri je osvojila sedmo mesto. Na 100 m prosto (55,82) in z mešano moško-žensko štafeto 4 x 100 m prosto (3:38,17) pa je osvojila deveto mesto.
■ Marko Primožič
Odličen začetek za Marjana Jelenka
Nordijski kombinatorci so se minuli vikend pomerili na prvih dveh tekmah poletne velike nagrade v letošnjem poletju. V nemškem Oberwiesenthalu se je na prvi preizkušnji na ekipnem šprintu 2 x 7,5 km pomerilo 23 dvojic. Marjan Je-lenko in Gašper Berlot, člana SSK Velenje, sta po skakalnem delu zasedla 17. mesto, po tekaškem delu pa zaključila na 16. mestu.
Na drugi tekmi poletne velike nagrade so se nordijski kombinator-ci pomerili posamično. Jelenko je že po skokih s 94,5 m držal deveto mesto. Na 10 km tekaško preizkušnjo se je podal z 52 sekunda-
mi zaostanka za vodilnim po »prvem polčasu« Ericom Frenzlom in z odličnim tekom osvojil 7. mesto. »Na skakalnici nam ni šlo vse po načrtih. Vreme nam namreč ni bilo naklonjeno. Glede na poskusno
serijo smo pričakovali še nekoliko več. Na tekaški del sem tako štartal kot deveti. Tudi na tekaškem delu je bilo zahtevno, saj je bilo ob močnem deževju le nekje štiri stopinje Celzija. Dobro sem se počutil in s tekom sem zelo zadovoljen. V pripravljalnem obdobju sem izgubil nekaj kilogramov, kar je bilo potrebno. Sedaj vidimo, da se to že pozna na rezultatih, do zime bom izgubil še kakšen kilogram in bo še bolje. Današnji rezultat je vsekakor motivacija in potrditev novega načina dela s trenerji. Ugotovili smo, da nam ni potrebno veliko spreminjati, le še malenkosti dodamo in bomo novembra pripravljeni na zimsko sezono,» je po tekmi dejal Jelenko, ki se bo sedaj z ekipo preselil v Beljak, kjer ga v sredo čaka naslednja tekma.
Zunaj dobitnikov točkje ostal Gašper Berlot, ki je končal kot 42., vse možnosti za uspeh pa je izgubil.
Mladinci kar trikrat na stopničkah
V Kranju je pretekli vikend potekalo tekmovanje za pokal Cockta. V deževnem in hladnem vremenu so tekmovali v kategorijah članov in mladincev do 20, 18 in 16 let ter v nordijski kombinaciji mladinci do 20 in 16 let. Aljaž Osterc pri skakalcih, Vid Vrhovnik in Gašper Brecl pri kombinatorcih (do 16 let) so stali na stopničkah. Ostali: člani: 11. Jaka Kosec; mladinci do 18 let: 13. Matevž Samec, 16. Patrik Vitez, 26. David Strehar; mladinci do 16 let: 3. Aljaž Osterc, 5. Vid Vrhovnik, 8. Gašper Brecl; nordijska kombinacija mladinci do 16 let: 1. Vid Vrhovnik, 3. Gašper Brecl, 4. Ožbej Jelen, 9. Jan Bombek in 11. Denis Pikelj.
Naš čas, 21. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
18
MODROBELA KRONIKA

28. avgusta 2014
Da bo pot v šolo in iz nje varna
Nad varnostjo v prometu bodo v prvih šolskih dneh bdeli mnogi - V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu niso ničesar prepustili naključju
Milena Krstič - Planine
Velenje, 26. avgusta - Pred začetkom novega šolskega leta potekajo številne aktivnosti, da bo vse pripravljeno za varno pot učencev in dijakov v šolo in iz nje. V Velenju so v torek na seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu še enkrat skrbno preverili vsako malenkost varnostnega načrta. Zavedajo se na-
Vaja reševalnih psov in vodnikov
Od 27. avgusta do 31. avgusta bo v Varpolju v Zgornji Savinjski dolini in bližnji okolici na primernih objektih potekal že tradicionalni 21. mednarodni letni tabor in vadba vodnikov reševalnih psov.
Na taborjenje se je prijavilo skoraj več kot 170 vodnikov s psi, od tega 40 vodnikov reševalnih psov iz tujine. Štiridnevna vadba vodnikov in psov, razporejenih po usposobljenosti reševalnih teamov, bo izvajala različne naloge na terenu.	■
mreč, da v prometu ne gre ničesar prepuščati naključju, sploh pa ne v prvih šolskih dneh, ko so otroci po počitnicah velikokrat še precej razposajeni. Za tiste najmlajše, ki bodo šolski prag prestopili prvič, so zagotovili rumene rutice in brošuro Prvi koraki v svetu prometa.
Policisti pa so pripravili razpored povečanega nadzora križišč, šolskih poti ter okolice šol in vrtcev. Poo-
stren nadzor bodo izvajali od 1. do 5. septembra, pri čemer se jim bodo pridružili občinski redarji. V teh dneh se srečujejo tudi s prevozniki, ki bodo opravljali šolske prevoze in jim nudijo pomoč, če naletijo na var-
nostne težave. Obiskujejo tudi vodstva šol ter se z njimi dogovarjajo o varnosti v prvih šolskih dneh in njihovem sodelovanju na roditeljskih sestankih. Prve tri dni pouka vsakič po dve uri zjutraj, med 7. in 9. in popoldne med 11. in 13. uro, bodo na lokacijah, ki jih zajema varnostni načrt, prisotni tudi člani Z SAM Velenje.
Že prej so skrbno pregledali vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo in semaforje in morebitne pomanjkljivosti do danes že tudi odpravili.
■
Ne vemo, če se je kje kaj takega zgodilo
Velenje, 27. avgusta - Včeraj je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič podaril Območnemu združenju RK Velenje novo osebno dostavno vozilo Citroen Berlingo Multispace. Vrednost avtomobila je nekaj manj kot 15 tisoč evrov.
Dosedanje vozilo, ki je služilo za izvajanje dejavnosti, je staro 15 let. K pojasnilu za odločitev o donaciji so dodali še, da ima območno združenje evidentiranih 4452 članov in 213 aktivnih prostovoljcev, ki so letos že opravili več kot 11 tisoč 100 ur prostovoljnega dela.
»Ne vemo, če se je kaj takega kje že zgodilo. Že to, da pride župan na obisk na območno združenje, je nekaj, če pa pripelje in podari nov avtomobil, je pa sploh nekaj izjemnega,« je dejal Jože Kožar, predsednik združenja, in dodal, da so zelo zadovoljni. Kot
humanitarna organizacija si namreč takšen nakup težko privoščijo. Veseli ga tudi pot do pomembne pridobitve. »Na pogovorih pri županu smo pred dobrim letom izpostavili, da imamo urejene delovne pogoje in da bomo sedaj morali razmišljati o nakupu novega vozila. Nič nismo moledovali, prosili, ampak so v lokalni skupnosti očitno prepoznali naše delo, potrebe in se odločili, da nam pomagajo.« Po besedah Kožarja je darilo priznanje za delo združenja in njegovih prizadevnih prostovoljcev. Hkrati je obveza, da bodo še zavzeteje delali v dobro pomoči potrebnim ljudem tudi v prihodnje. »Če bi dotrajano vozilo lahko »govorilo«, bi bile njegove zgodbe do srca segajoče,« je še dejal Jože Kožar.
■ tp
Drzna tatvina
Žalec, 19. avgusta - V Marija Reki sta dva neznanca v torek dopoldan prišla na dvorišče stanovanjske hiše in si tam ogledovala parkiran avto. Lastnica, ki je njuno početje opazila, je prišla iz hiše. Moška sta jo za-motila z raznimi vprašanji, tretji, ki je bil z njima, pa se je medtem lotil pregleda notranjosti hiše. Našel in ukradel je 250 evrov.
Ukradli fiata
Mozirje, 19. avgusta - V Mozirju je bil izpod nadstreška pri stanovanjski hiši odtujen osebni avto znamke Fiat, tip Doblo, rjavo bež barve, registrskih oznak CE RJ-045.
Istega dne je bilo vlomljeno tudi v trgovino v Mozirju. Vlomilec je odnesel večjo količino cigaret.
Po cik-cak vožnji v pridržanje
Velenje, 20. avgusta - V sredo popoldan so policisti po klicu na OKC, da na glavni cesti iz smeri Vinske Gore proti Velenju voznik - kasneje se je izkazalo, da je bila pravzaprav voznica - nezanesljivo upravlja osebni avto renault mega-
ne. Policisti so jo ustavili in preizkusili z alkotestom. »Napihala« je 1,59 mg alkohola v litru izdihanega zraka, kar je bilo več kot preveč za varno vožnjo in več kot dovolj, da so jo pridržali do streznitve.
Tatovi barvnih kovin delali
Šmartno ob Paki, 21. avgusta - V
Šmartnem ob Paki so bili na delu tatovi bakrenih kovin. Pet metrov bakrenih žlebov so odtujili iz ene od stanovanjskih hiš, drugih pet metrov pa iz gostinskega lokala. Skupna škoda, ki so jo povzročili s krajo, znaša 400 evrov.
Kolesa kradejo
Velenje, 22. avgusta - Minuli konec tedna so menjala lastnike tri kolesa. V petek je eno - treking - izginilo iz odklenjene kolesarnice v stanovanjskem bloku na Kardeljevem trgu. Kolo znamke Camox je rdeče in bele barve.
Naslednji dan, v soboto, je izpod nadstreška stanovanjske hiše v Florjanu na območju Šoštanja storilec vzel odklenjeno neregistrirano kolo z motorjem znamke Tomos Colibri, rdeče barve. Istega dne je s hodnika
v stanovanjskem bloku v Šaleku izginilo zaklenjeno treking kolo sive in modre barve.
reševalnim vozilom je bila odpeljana v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju.
Pazite na denarnice Vlomilec odnesel
Velenje, 23. avgusta - V soboto so policisti obravnavali tatvino denarnice v Velenjki. Brez vijolične denarnice z vsebino je ostala nakupo-valka. Po kraji je tat skušal z njeno bančno kartico na bankomatu dvigniti denar, a mu ni uspelo.
V ponedeljek, 25. avgusta dopoldne, pa je nakupovalki v Lidlu neznanec iz torbice, ki jo je imela v nakupovalnem vozičku, izmaknil denarnico črne barve z vsebino.
Zaspal za volanom
Žalec, 24. avgusta - V nedeljo ob 7.45 se je na avtocestnem odseku Šempeter-Celje zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 38-letna sopotnica v osebnem avtomobilu. 31-letni voznik je vozil iz smeri Šempetra proti Celju. V Gotovljah je zadremal za volanom in zapeljal desno preko odstavnega pasu na nabrežino, nato pa trčil v protihrupno ograjo. V nesreči se je lažje poškodoval. Sopotnico so iz vozila rešili gasilci. Z
verižico
Mozirje, 24. avgusta - V Mozirju je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo. Vlomilec je odnesel verižico.
Kolesar padel
Šoštanj, 25. avgusta - V ponedeljek ponoči je zaradi nepravilnega premika s pločnika na Cesti Lole Ribarja padel kolesar. Pri padcu se je poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v Bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so ugotovili, da so njegove poškodbe lažje. Kolesar - bil je vidno pijan, je preizkus alkoholiziranosti odklonil. Policisti so mu izdali plačilni nalog za dva prekrška.
Uničil paradižnik
Šoštanj, 25. avgusta - V ponedeljek je na vrtu pred stanovanjsko hišo na Cesti talcev v Šoštanju neznanec z neznano snovjo poškropil deset stebel paradižnika in lastniku uničil pridelek.
Septembrske skrbi
Šolarji počasi odštevajo zadnje počitniške dneve, ki tako ali drugače minevajo v pripravah na prvi šolski dan. Tako kot že vrsto let bodo tudi letos predstavniki pristojnih služb in institucij namenili precej pozornosti njihovi varnosti v cestnem prometu ter spoštovanju in upoštevanju prometnih predpisov v naseljih in okolici šol. Toda preden se osredotočim na varnost učencev in dijakov na poti v šolo in domov, želim opozoriti še na druga področja oziroma problematiko, ki si zasluži našo pozornost.
Septembrske skrbi so se za številne starše ustvarile, še preden se je zadnje šolsko leto končalo, saj jih je veliko izgubilo zaposlitev; drugi so zaposleni v podjetjih, ki jim ne kaže dobro, zato negotovost ustvarja hude pritiske; tretji sicer imajo službe, a višina dohodkov in neredna izplačila ne omogočajo dostojnega življenja. Varnost zaposlitve postaja vse bolj negotova in vprašljiva. Navkljub nekaterim optimističnim kazalcem je realno dogajanje in življenje povsem drugačno od tistega, ki ga lahko zaznamo v (statističnih) poročilih in ocenah nekaterih strokovnjakov. Zato je pozornost številnih ljudi usmerjena v čisto drugačno smer - eksistenco in zagotavljanje osnovnih potreb za življenje.
Z zmanjševanjem varnosti zaposlitve in hkratnim slabšanjem pogojev za prvo zaposlitev se spirala nezaposlenosti, nezaposljivosti, apatije, cinizma, nasilja... začinjena z vse višjo stopnjo deviantnih dejanj in deviantnosti v družbi nasploh, nasiljem in kriminalom tisočerih obrazov - od tistega najbolj človeškega, ki je plod podivjanih čustev in prvinskih nagonov, do tistega prefinjenega, v katerem so akterji izšolani in po navadi nosijo kravate, ko opravljajo kazniva dejanja t. i. »bele kriminalitete«; vse pa samo poglablja in ustvarja večplastne in daljnosežne posledice za posameznike in za družbo. Celotno družbo! Niso oškodovana le podjetja, panoge, mesta ali regije, s temi dejanji se ustvarja škoda, ki se ne da meriti zgolj v evrih. Izguba vere v sočloveka in vrednote, ki so nekoč bile sestavni del življenja slehernega človeka in tudi družbe, se z negotovostjo in strahom vse bolj širijo, in kot so temni oblaki v tem poletju prekrivali nebo in sonce, nam vse bolj zakrivajo optimističen pogled v prihodnost.
Streli v policista prejšnji petek v Litiji to samo potrjujejo. Ranjeni policist je človek, ki v službi skrbi za zagotavljanje varnosti ljudi in njihovega premoženja. Ta hip, ko pišem te besede, se bori za svoje življenje. Priča smo dejanjem, ki so pravzaprav logična posledica dogajanja v družbi, v kateri bo deviantnih dejanj, kriminala... in s tem tudi dejanj iz obupa, v katerih ne bodo izpostavljeni le policisti, ampak tudi vsi ostali, vse več. Pri tem je treba opozoriti, da nismo ogroženi le zaradi popačenih misli imetnikov (ne)zakonito pridobljenega orožja, ampak tudi zaradi velikega števila alkoholiziranih in »zadrogiranih«, ki pohajkujejo po mestih in se naokrog vozijo z motornimi kolesi in avtomobili, pohlepnih posameznikov, ki zlorabljajo svoje položaje in jim ni mar za posledice svojih dejanj, in še bi lahko našteval. In v takšnih okoliščinah se vse več mladih odloča za odhod v druge evropske države in celo na druge kontinente, kjer so obeti in priložnosti za človeka dostojno življenje in predvsem prevzem vajeti življenja v lastne roke, veliko večji.
Ob naštetem opozorilo o upoštevanju prometnih predpisov in omejene hitrosti, kije še vedno na prvem mestu med vzroki prometnih nesreč, v naseljih in okolici šol izzveni kot nekaj neproblematičnega in majhnega. Toda ni tako. Kako se družba oziroma ljudje obnašamo do tistih, ki so najbolj ranljivi, pokaže, ali je družba zrela oziroma ali smo dobri ali slabi. Drugi vidik pa je, da je vsako obvarovano življenje neprecenljivo. Ne glede, ali gre za otroka, ki šele stopa na življenjsko pot, ali starejšega, ki mu teža življenja nalaga preveliko breme. Prvi septembrski dnevi bodo pokazali, ali se tega zavedamo.
■
107
Iz policistove beležke
Obisk jo bo stal 1.000 evrov!
Šoštanj, 20. avgusta - V sredo ponoči se je v Belih Vodah vidno pijana ženska, ki je bila na obisku pri sestri, žaljivo in nesramno vedla do svaka. Tako se je obnašala tudi do policistov, ko so prišli na kraj. Ker se ni pomirila niti v njihovi prisotnosti, so jo pridržali do streznitve, napisali pa tudi plačilni nalog za tri prekrške, v skupnem znesku blizu 1.000 evrov. Za otroka, ki je bil z njo, so s pomočjo interventne službe Centra za socialno delo Velenje uredili varstvo.
Spet ščepec marihuane
Velenje, 21. avgusta - V četrtek zvečer so policisti v mestu pri postopku mlajšemu moškemu zasegli zavitek marihuane.
Pes ugriznil sprehajalca
Velenje, 22. avgusta - V petek popoldan je na Kosovelovi cesti sprehajalca napadel in ugriznil pes. Lastniku psa, ki ga tega dne ni bilo doma, pes pa je bil nezavarovan, bodo policisti napisali odločbo o prekršku.
Znanca sta ju napadla
Velenje, 22. avgusta - V petek ponoči sta pred Rdečo dvorano znanca napadla
znanca. Pri tem sta ju telesno poškodovala. Policisti okoliščine kaznivega dejanja še preverjajo.
Prepir zaradi skrbništva
Velenje, 23. avgusta - V soboto dopoldne sta se pred trgovino Hofer v Pesju za skrbništvo otrok prepirala bivša zakonca. Bivši je pri tem fizično napadel bivšo. Okoliščine kaznivega dejanja nasilje v družini policisti še preverjajo.
Prijateljici grozil z nožem
Velenje, 23. avgusta - V soboto popoldan je doma v stanovanjski hiši v Kavčah moški v pijanem stanju med prepirom z
nožem v roki zagrozil prijateljici. Zoper njega bodo policisti podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru.
Ena pijana pridržana
Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so velenjski policisti prejšnjo sredo pridržali voznico osebnega avtomobila.
Zaseženi dve vozili
V zadnjem tednu so policisti zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov zasegli dve vozili, obe v petek. Šlo je za kolo z motorjem in avto.
Vredno pohvale
Pohvalo si zasluži občanka, ki je registrsko tablico, našla jo je na Tomšičevi v Velenju v torek, 19. avgusta, izročila policistom. Ti so jo vrnili lastniku, ki se je zanjo zanimal.
V soboto, 23. avgusta, pa je občanka policistom izročila žensko denarnico z vsebino. Našla jo je v garaži nad avtobusnim postajališčem v Velenju. Policisti so jo lastnici že vrnili.
Naš čas, 28. 8. 2014, barve: CM K, stran 19
28. avgusta 2014
UTRIP
19
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Vaš partner bo postajal nestrpen, ker še nista uspela uresničiti velike želje, pa čeprav sta se oba trudila. Zato bodo kar na dnevnem redu prepiranje in očitki, ki jih ne bo čisto nič prijetno poslušati. Nekaj časa boste še tiho poslušali, tu in tam, kaj odgovorili, potem pa vam bo čisto vsega zadosti. Ni dvakrat za reči, da bo vaša partnerska zveza zašla v najhujšo krizo doslej. Sicer pa ste to že nekaj časa pričakovali, zato boste vi pripravljeni, partner pa ne. V šoku se zna celo spremeniti. Ko bo videl, da je šel predaleč, se bo začel obnašati veliko bolj razumno. Ob vsem skupaj ne bo čudno, če vam bo ponagajalo zdravje. K sreči le malo.
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Tako kot se boste razdeljeno v sebi počutili sami, tako se boste obnašali tudi do vseh okoli sebe. V službi ne bodo dolgo tiho, povedali vam bodo, kar vam gre, pa čeprav bodo tudi oni vedeli, da nI vse tako črno, kot se kaže na prvi pogled. Vi pa se boste počutili vsak dan bolj utrujeno, brezvoljno in naveličano. K sreči bo tedna hitro konec, potem pa bo prišel čas za počitek. Ko boste uredili misli, boste videli, da ste tudi sami krivi, da se vam dogaja, kar se vam. Vzeli se boste v roke, zato bo do torka vse hudo že pozabljeno. Morali pa se boste dokopati do odgovora na vprašanje, kaj si pravzaprav resnično želite. Ko boste to vedeli, bo pot do cilja veliko lažja.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Pred vami je več kot uspešen teden. Polni boste Idej, uspešno Izpeljane pa vam bodo tudi vračale energijo, ki jo potrebujete za njihovo uresničitev. Največja težava bo v tem, da vam bodo sodelavci kar težko sledili, saj sami nimajo toliko
energije kot vi. Pa tudi čisto drugačne interese imajo, saj ne vidijo pravega smisla v garanju. Vam pa vsak poslovni uspeh pomeni izziv, ki vam da nov zagon. Tudi zato, ker vas partner za to ne le obožuje, ampak tudi podpira. Tudi tokrat bo tako, še spodbujal vas bo, ko boste začeli izgubljati elan. V družini bo nekdo od bližnjih imel nekaj težav z zdravjem, kar vas bo zelo skrbelo. A se bo dobro izteklo. Najpozneje do ponedeljka si boste lahko že oddahnili.
Rak od 22. 6. do 22. 7.
V teh dneh vas ne bo veselilo ali razveselilo skoraj nič. Pa čeprav boste dobili neko stvar, ki ste si jo že nekaj časa močno želeli. Od rok vam bo šlo predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja, ampak le vaše fizične sposobnosti. To bo dobro, saj veste, da se premalo posvečate gibanju in krepitvi zdravja. Doma se boste počutili najbolje, zato vam sploh ne bo do tega, da bi hodili na obiske k prijateljem ali vandrali po svetu. Tu pa zna nastati nesporazum s partnerjem, ki si bo vsak dan bolj urejal življenje po svoje, mimo vas. Njemu trenutno ugaja, da se mu dogaja. Potrudite se in postanite spet bolj družabni. Zapečkar boste lahko čez zimo. V soboto bo lepo, čeprav trenutno še ne verjamete, da bi lahko bilo. Zdravje? Brez pripomb.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Dnevi se vam zdijo precej enaki, čeprav veste, da se približuje obdobje, ki zna biti precej naporno tudi za vas. Tolažili se boste na različne načine, še največ pa s tem, da se boste ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. V pozitivnem smislu, saj boste po dolgem času zase naredili več kot nekaj mesecev prej. Rekreacija vam bo pomagala pregnati težke misli in težave, ki so se nakopičile v prvi polovici leta, čez poletje rahlo zaspale, sedaj pa se spet oglašajo. Še vedno pa morate paziti pri prehrani - dobro veste, kaj vam škodi, sedaj se vzemite v roke in se odpovejte vsemu, kar ni dobro za vaš želodec in telo. Če boste to upoštevali že v teh dneh, boste kmalu polni energije, zdravje pa vam bo odsevalo že na obrazu. Ljubezen? V teh dneh bo to mrtvo področje.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Ko se bliža september, imate vedno občutek, da se poletje resnično končuje. Letos niste imeli niti pravega občutka, da se je dobro začelo, a boste v naslednjih dneh, ko se bo življenje spet vračalo na stare tirnice, vseeno čutili rahlo žalost. Poletje imate pač od nekdaj radi. V naslednjih dneh pa se vam bo zato kar nekajkrat zgodilo, da boste melanholični. Še sami ne boste vedeli, kaj je pravi vzrok, a tako bo. Sreča je, da imate tako dobre prijatelje, ki vas znajo razvedriti in vam tudi vrniti voljo do življenja. Tudi tokrat bo tako, že kmalu boste pozabili na težave. Petek bo prinesel nova spoznanja, ki vam bodo otoplila dušo, ponedeljek pa bo naporen, kot že dolgo ne. A boste zmogli prav vse, kar vam bodo naložili. Čeprav s stisnjenimi zobmi.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Veliko boste razmišljali o svojem življenju s partnerjem. Zdelo se vam bo, da se
oddaljujeta, pa še sami ne boste vedeli, zakaj. Morda je vzrok tudi v vas, kaj mislite? Lahko, da ste prezahtevni, zato seje začel umikati v svoj svet in bežati od obveznosti, ki mu jih nalagate. Poskusite s prijaznostjo in hudomušnostjo rešiti rahlo načeto zvezo, saj se bo sicer kriza v naslednjih tednih močno poglabljala. Vprašajte se, ali ga še imate toliko radi, da je vredno poskusiti in bodite pri odgovorih iskreni. Pri večini bo hitro jasno, kaj si želite. In kaj potrebujete. Priznajte, daje prav partner tisti, ki vas tako dobro pozna, da zna z vami komunicirati tudi brez besed. Zdravje bo občutljivo. Pazite na sklepe in hrbtenico, kjer bo največ težav.
Škorpijon od 24. 10, do 22. 11.
Zadnji dnevi avgusta in prvi v septembru bodo letos čisto prekratki. Toliko dela boste imeli, da ne boste okoli sebe opazili nič drugega kot tiste, ki bodo delali z vami. Kar je škoda, saj bi se lahko spoznali z nekom, ki bi vam lahko v življenju še veliko pomagal. Tako pa je veliko vprašanje, če boste v naslednjih tednih, tudi, ko bo najhujše delo in gneča mimo, sploh opazili tiste, ki vam iskreno hočejo dobro. In ki vas želijo povabiti v svojo družbo zato, ker vas cenijo in imajo radi in ne zato, ker bi morda v tem videli kakšne koristi. Projekt, v katerega v teh dneh vlagate toliko energije, pa bo v celoti uspel. Prvi rezultati bodo vidni in čutni že do sredine prihodnjega tedna. Sorodniki bodo imeli veliko željo. Premislite, ali ste pripravljeni ugrizniti v izziv. In recite, da, šele, ko boste prepričani, da stvar ne bo prenaporna.
/'TT^I Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Sedaj si boste lahko oddahnili, vsaj kar se dela tiče. Najhujše je za vami, pred vami pa vsaj dva meseca, ki ne bosta preveč stresna. Vsaka napakica na denarnem
področju vas bo drago stala, zato bodite pozorni in pazljivi. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi, vendar je vedno prepozno, ko je mimo. Naj vam bo to dober nauk za prihodnost - bolj pazljivo in bolj skrbno bo treba ravnati z družinskimi financami. Marsikdo bo molčal, nekateri se boste zaupali partnerju. Ta bo imel popolno razumevanje za vas. Vsekakor pa ne bo slabo, če boste izdelali kar nekajmesečni načrt, kako z denarjem v prihodnje. Sploh, ker kaže, da težave ne bodo prehodne narave. Partner bo tudi tokrat skala, na katero se boste lahko naslonili, da spet najdete ravnotežje.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Čas, ko se bo avgust poslavljal, v deželo pa bo prihajal po jeseni dišeč september, vam bo tokrat resnično všeč. V naravi boste v teh dneh spet našli nekdanji mir. Znali si boste vzeti čas zase in za svoje telo, s tem pa se bo umirila tudi duša. Pa čeprav veste, da bo na delovnem mestu v naslednjih dneh veliko dela in zelo napeto, vam nič ne bo težko. Edina težava zna biti manjša zdravstvena težava, ki jo boste končno odpravili v nekaj naslednjih dneh. Če ne čisto, pa bodo vidni in občutni prvi znaki izboljšanja. Bolj skrbelo vas bo v teh dneh dejstvo, da se je vaš partner v zadnjem času zelo spremenil. Na bolje. In to se zelo pozna v vajinem odnosu, ki bo v naslednjih dneh zavidanja vreden. Povedala si bosta tudi tisto, kar sta dolgo držala
v sebi. Občutek bo osvobajajoč, odličen. Zaupanje pa bo spet dobilo krila.
Vodnar od 21. l.do 19.2.
Zadovoljni in spočiti boste zakorakali jeseni nasproti. V teh dneh, ki so še vedno poletni, ste res lahko zadovoljni, saj bo odziv na vaše delo več kot pozitiven. To vas bo celo malo presenetilo, saj pohval sploh niste več vajeni. Resnici na ljubo jih niti ne pričakujete. Tokrat pa jih boste deležni tudi iz tistih smeri, ki vam doslej niso kazale prav nobene naklonjenosti. Vse to bo ustvarjalnost v vas še okrepilo, še več boste delali. In to dobro. Tudi zato, ker vam bo postalo jasno, kaj je poleg vašega dela še veliko vredno. Vse skupaj pa se bo kmalu odrazilo tudi na finančnem področju, saj se bo stanje iz meseca v mesec še popravljalo. S partnerjem bosta začela kovati nove načrte za prihodnost. V njih bosta na prvem mestu prav vidva. Ko bosta na glas povedala, kaj načrtujeta, bosta marsikoga prijetno presenetila. Tudi najbližje.
" - Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Pred vami je še nekaj razgibanih in napornih dni. Skoraj čisto vse, kar se bo dogajalo okoli vas, vam bo jemalo duševni mir, saj skorajda nič ne bo tako, kot si želite. Spoznali boste, kako dolge so lahko noči, saj boste veliko bedeli. Tega niste vajeni, zato boste kmalu čutili tudi telesno izčrpanost. Kje je vzrok vašemu počutju ne veste. Čeprav slutite, kaj delate narobe. Poskusite si pomagati s povsem naravnimi metodami, če ne bo šlo, pa nikar ne oklevajte z obiskom pri zdravniku. Še bolj pa vam bo pomagal popoln odklop v prostem času. V službi bo namreč še nekaj dni precej napeto. Čeprav ste tega vajeni, vam tokrat ne bo dobro sedlo. Težave na zasebnem in delovnem področju bodo začele bledeti šele v sredo. Kot kaže, bo potem veliko bolje. In to hitro.
Zvonkinemu delu so se šmarški liščniki poklonili na spominski slovesnosti.
Člani Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki so za sezono 2013/2014 na odrske deske postavili Partljičevo delo Nasvidenje nad zvezdami. Predstava je do sedaj doživela kar nekaj ponovitev, na zadnjem gostovanju - prejšnji torek na Poletnih gledaliških večerih v Kopru - pa je »pokopališka komedija« ostala neodigrana in za vedno končana. Sredi predstave je na-
mreč omagalo srce dolgoletni članici gledališča, 71-letni Zvonki Peršič. Odrske deske so ji pomenile življenje, morje destinacijo, na katero se je odpravljala v kratkem in kjer si je napolnila »baterije« z vedrino in dobro voljo, ki ju je znala prenašati na druge.
Kulturni dejavnosti v kraju je bila izjemno predana skoraj pol stoletja, saj je delovala na nepoklicni kultur-
ni sceni že pred ustanovitvijo omenjenega gledališča leta 1976. Ustvarila je več kot 20 nepozabnih vlog -od beračice, kurbe, uglajene dame, kokete, naivke, navihanke ... Še posebej je gledalcem ostala v spominu njena interpretacija Šternfeldovke v Linhartovi Županovi Micki.
Ni bila samo igralka. Izjemno vestno je skrbela domala za vse, kar je v nepoklicnem gledališču treba
postoriti: od luči, glasbe do scene, prevozov, organizacije tako in drugače ... Bila je Zvonka za vse. Izdatno je pomagala tudi mlademu rodu šmarških gledališčnikov, saj je »mlademu kozolcu« (otroški skupini gledališča) stala ob strani z dragoceno tehnično pomočjo in bogatimi odrskimi izkušnjami. Sledi svojega dela je pustila tudi v obrti ter na športnem področju v kraju. Za svoje vsestransko delo je leta 2009 prejela tudi plaketo Občine Šmartno ob Paki.
Kozolčani, nekateri drugi šmar-ški kulturni zanesenjaki, prijatelji, znanci so se poklonili njenemu spomini na priložnostni slovesnosti v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki pred tednom dni. Na svojstven, njim lasten način. Bila si in ostajaš glavna igralka, so ji sporočili in ji hkrati obljubili, da bo ostala v njihovih srcih, dokler tudi ta ne omagajo. Ogenj, ki ga je prižigala in delila z njimi, ne bo ugasnil, saj ga bodo predali naprej. Od nje so se na slovesnosti poslovili z besedami: Na svidenje nad zvezdami, Zvonka.
■ tp
Zgodilo se je ...
od 29. avgusta do 4. septembra
29. avgusta 1956 sta Velenje in velenjski premogovnik obiskala tedanja visoka jugoslovanska politika Edvard Kardelj in Franc Leskošek - Luka; 29. avgusta 2001 je na evropskem atletskem prvenstvu specialne olimpijade v madžarskem Debrecenu varovanec VDC Ježek iz Velenja Sebasti-jan Zupanc osvojil srebrno medaljo v teku na 800 metrov; nova občina Šoštanj, ki je nastala avgusta leta 1955 iz bivših občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, je obsegala 19.233 ha in imela 18.311 prebivalcev; v industriji je bilo zaposlenih 5763 ljudi, v kmetijstvu pa 4905; Občinski ljudski odbor je štel 40 odbornikov, imel pa je še 11 različnih svetov, v katerih
je bilo 84 članov; v upravnem aparatu občine je bilo skupaj s krajevnima uradoma v Velenju in Šmartnem ob Paki zaposlenih 35 uslužbencev; 30. avgusta 1963 je Velenje že tretjič obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite Hruščova in njegove soproge Nine; temeljni kamen za novo osnovno šolo v Velenju, ki se danes imenuje Osnovna šola Miha Pintar Toledo, je 31. avgusta 1953 položil predsednik Ljudskega odbora Mestne občine Velenje Franc Hudobreznik; 1. septembra 1977 se je začel pouk na novi osnovni šoli v Velenju, ki jo je sicer uradno odprl Franc Leskošek - Luka še-
Požar v Galvaniki (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
le 6. oktobra; šola se je najprej imenovala IV. osnovna šola, nato osnovna šola Veljka Vlaho-vica, danes pa se ta šola imenuje osnovna šola Livada; 2. septembra 1956 so v Velenju nadaljevali regulacijo reke Pake, ki so jo začeli regulirati leto pred tem; o tem dogodku so v mariborskem Večeru zapisali naslednje: »Več tisoč Velenjča-nov je začelo regulirati Pako.
Začetek del so proslavili prav slovesno. Prvo lopato je zasadil predsednik šoštanjske občine tovariš Franc Podvratnik. Ob začetku del je bil tudi velik miting, na katerem so sodelovale tudi sekcije velenjske Svobode«;
1 v nedeljo, 3. septembra 2000, je hud požar popolnoma uničil obrat Galvanike velenjskega Gorenja.
■ Damijan Kljajič

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite. Postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50
r
I Ples K Sod
Plesni studio N
www.plesnistudio-n.si
H Plesna pripravnica 1 - 3 (3-5 let) Sodobni in jazz ples - začetni in nadaljevalni (6-20 let)
BPilates začetni in nadaljevalni Ples za odrasle in jazz začetni za srednješolce
►	VPIS bo v četrtek 28.8.2014
►	od 17. do 19. ure v dvorani £ Gaudeamus (steklena stavba £ za gimnazijo Velenje), ter
k od 3. do 13.9. v času pouka.
'■ 393 563
JMftC^PJfcl \V7ir\i BrigitaBučar s.p.,Prožinska vas 57, Štore
Hfl I IS ^T^B Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov
■ n«nv www.streha-metalko.si Streho zo več generQcij^^^l||Ti04l622f385
NOVOST 555
Izjemna ugodna strešna kTitina^ od slemena do žleba v^nem^kosu.
VARNA VOŽNJA LJUBEČNA
voznik začetnik izbris točk^-*
i
Marko Hriberšek Kidričeva cesta 2b | Velenje
031 594 451
* šola vožnje A, B, C kategorije
A ^ ™
■
CENTÏH YrtkNE
www.zsam-celje.si * 031 618 926
Naš čas, 21. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
20
TV SPORED
28. avgusta 2014
Četrtek, 28. avgusta
Petek, 29. avgusta
TV SLO T TV SLO T
07.05	Kultura, ponov.
07.10	Odmevi, ponov.
08.00	Dojenček, ris.
08.05	Adi v človeškem telesu, ris.
08.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.15	Sončni mlin, ris.
08.20	Larina zvezdica, ris.
08.25	Gospodič Jakob, ris.
08.30	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
08.35	Medvedek, ris.
08.40	Svet živali, ris.
08.45	Minuta v muzeju, ponov.
08.50	Metka in Zverinko Zver, ris.
08.55	Štef in jaz, ris.
09.00	Glasbila, Marimba, ris.
09.05	Male sive celice, ponov.
09.45	Dolga pot domov, dok. film
10.25	Mont Everest, dok. film
11.55	O živalih in ljudeh, tv Maribor
12.20	Na vrtu, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Ko črte govorijo, dok. film
14.35	Slovenci v Italiji
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Sončni mlin, ris.
15.50	Adi v morju, ris.
15.55	Vse o Rozi, ris.
16.05	Firbcologi, odd. za otroke
16.30	Jirka in bele miši, irgani film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Naše trgovine, naše življenje, dok. odd.
18.10	Kako živijo slovenski gradovi:
Turjak
18.35	Svet živali, ris.
18.40	Bacek Jon, ris,
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Vohunka, 2/2
21.35	Aplavzi! - Eroika
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Gora Fudži, čuješ serenado?, dok.
portret
23.50	Dnevnik, ponov.
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Infokanal
TV SLO T
07.00	Otroški kanal
08.35	Zabavni kanal
14.10	Točka, glasb. odd.
15.00	Evropski magazin
15.25	Slovenski vodni krog: Martuljek
16.20	Mostovi Hidak
16.50	Dolgi pohod v svobodo, 1/3
18.00	Veslanje, sp, posn. iz Amsterdama
19.00	Judo, sp, posn. iz Čeljabinska
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Atletika - miting diamantne lige,
prenos iz Zuericha
22.00	Terri, am. film
23.40	Moja družina (XI.), 7/9
00.10	Točka, glas. oddaja
01.00	Zabavni kanal
pop
06.00	Mufki, ris.
06.10	Balonar Oskar, ris.
06.25	Spuži Kvadratnik, ris.
06.50	Knjiga čarovnij, ris.
07.15	Lego Chima, ris.
07.40	Pingvini z Madagaskarja, ris.
08.10	Hotel 13, nan.
08.25	Tv prodaja
08.40	Queen Latifah show, am. ser.
09.35	Tv prodaja
09.50	Želim te ljubiti, nan.
10.45	Tv prodaja
11.00	Sila, nan.
11.55	Tv prodaja
12.10	Vrtinec življenja, nan.
13.00	Sence ljubezni, nan.
14.00	Zmenki milijonarjev, am. ser.
14.55	Queen Latifah show, am. ser.
15.50	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Ljubezen in druge droge, am. film
22.05	24ur zvečer
22.35	Po sinovi sledi, am. nan.
23.30	Rizzoli in Isles, amer. nan.
00.25	Mafijska zdravnica, nan.
01.15	Na terapiji, slov.nan.
01.45	24ur zvečer
02.45	Zvoki noči
©
07.00	Kultura
07.05	Odmevi
08.00	Dojenček, ris.
08.05	Adi v človeškem telesu,ris.
08.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
08.15	Pozabljeni igrači, ris.
08.20	Larina zvezdica, ris.
08.25	Gospodič Jakob, ris.
08.30	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
08.35	Medvedek, ris.
08.40	Svet živali, ris.
08.45	Minuta v muzeju, ponov.
08.50	Metka in Zverinko Zver, ris.
08.55	Štef in jaz, ris.
09.00	Glasbila, ritem, ris.
09.05	Firbcologi, odd. za otroke
09.25	Življenje kot v filmu, 3/3
10.05	Megabiti energije, dok. odd.
10.40	Planet opičjih ljudi, 2/2
12.00	Bela celina: Antarktika, potopis
13.00	Dnevnik, vreme, šport
14.00	Polnočni klub: Preteklost v nas
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Mali kralj, ris.
15.55	Gregor in dinozavri, ris.
16.10	Ciak Junior: Sestrska ljubezen,
igrani film
16.25	Moja soba: Jan
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Sam Sebastian: Šesti čut
17.40	Mežanka, gospa Ivanka
18.35	Mili in Moti, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Števerjan 2014, 1. del
21.25	Med valovi, tv Koper
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub: Ljubiteljska kultura
00.15	Dnevnik , ponoviev
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
TV SLO T
07.00	Otroški kanal
08.30	Zabavni kanal
10.50	Točka, glasb. odd.
11.35	Iz noči klavirjev, pianist Danijel
Brecelj
12.40	Prisluhnimo tišini
13.20	Slovenski magazin
13.40	Mira Marko, dok. portret
14.40	Pričevalci, Pavlina Ulrich
Dobovšek
16.25	Mostovi Hidak
16.50	Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.
17.20	Judo, sp, posn. iz Čeljabinska
18.05	Veslanje, sp, posn. iz Amsterdama
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Maov kult osebnosti, dok. odd.
20.55	Da, gospod premier: Kriza na
srečanju na vrhu, 1/6
21.30	Trst je naš!, igrani film
22.00	Neustrašni Aballay, špan. film
23.35	Točka, glasb. odd.
00.25	Zabavni kanal
pop
06.00	Mufki, ris.
06.10	Balonar Oskar, ris.
06.30	Neobičajna šola, ris.
07.40	Lego Chima, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.25	Tv prodaja
08.40	Queen Latifah show, am. ser.
09.35	Tv prodaja
09.50	Želim te ljubiti, nan.
10.45	Tv prodaja
11.00	Sila, nan.
11.55	Tv prodaja
12.10	Vrtinec življenja, nan.
13.05	Sence ljubezni, nan.
14.00	Zmenki milijonarjev, am. ser.
14.55	Queen Latifah show, am. ser.
15.50	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Traktor, ljubezen in rock>n>roll,
slovesnki film
22.00	24ur zvečer
22.30	Po sinovi sledi, nan.
23.05	Eurojackpot
23.10	Po sinovi sledi, nad. nan.
23.25	Na terapiji, nan.
23.55	Škandalozno pero, am. film
02.15	24ur, ponov.
03.15	Zvoki noči
08.55 Napovedujemo
09.00	Čas za nas - Mladi za Veleje:
Predstavitev MC Velenje 09.45 Ustvarjalne iskrice (56): Poživimo
kermaični lonček
10:10	Pop corn: San Di Ego, Magrateja
11.15	Na obisku ... pri Francu Žerdonerju 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Videospot dneva
12.40	Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo
18.30	Regionalne novice 18.35 Mojca in medvedek Jaka: Škratek
copatek, kam si se skril?
19.15	Ustvarjalne iskrice (49): Opomnik
19.30	Videospot dneva
19.35	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice:
Nacionalni parki ZDA
21.00	Regionalne novice
21.05	Naj viža: Modrijani, Črna mačka
22.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
22.40	Čudesa Kitajske
23.10	Videospot dneva
23.15	Pohodne in kolesarske poti
23.30	Videostrani, obvestila
©
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja Regionalne novice 1
-	na današnji dan, jutranje novice
-	jutranji gosti 10.00 Oglasi
10.05 Mojca in medvedek Jaka: Škratek
copatek, kam si se skril? 10.45 Naj viža: Modrijani, Črna mačka 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Miš maš: Kako so nastala jezera v
Šaleški dolini 19.35 Ustvarjalne iskrice (51): blazinica
za bucike 19.50 Videospotdneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Koncert Zorana Predina 22.55 Kuhinjica
23.15 Kako prepoznati možgansko kap 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
Sobota, 30. avgusta	
TV SLO r	
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	S soncem v očeh: Kraja
07.15	Zgodbe iz Školjke: Bine
07.35	Fračji dol, ris. nan.
08.00	Hura za Hopka, ris. nan.
08.25	Za devetimi gorami, pravljica
08.35	Studio Kriškraš: Sladkanje
09.05	Ribič Pepe, ponov.
09.25	V boju s časom, 9/13
09.55	Male sive celice, tv kviz
10.35	Infodrom
10.45	Ciciban poje in pleše, 1. del
12.15	Mladi Leonardo, 22/26
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Tednik
14.25	Prava ideja!
14.50	Med valovi, tv Koper
15.15	Alpe, Donava, Jadran
15.50	Vdih drugega, dok. odd.
16.25	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Dolgi pohod v svobodo, 2/3
18.30	Ozare
18.40	Vse o Rozi, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Zlati časi, špan. film
21.55	Na poljih Flandrije, 8/10
22.50	Poročila, vreme, šport
23.25	Ura (I.), 1/6
00.20	Ozare
00.25	Dnevnik, ponov.
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
Nedelja, 31. avgusta
Ponedeljek,
Torek,
1. septembra ■ 2. septembra
Sreda, 3. septembra
07.00	Oto čira čara
07.01	Chuggington, ris.
07.10	Rori, dirkalnik, ris.
07.20	Tika taka, ris.
07.35	Dežna kapljica, ris.
08.00	Doktor Glavca, ris.
08.10	Perla, ris.
08.35	Winx klub, ris.
09.00	Pod košem, ris.
09.25	Lego Chima, ris.
09.50	Samuraj, ris.
10.15	Hotel 13, nan.
10.30	Izziv smrti, ang. film
12.25	Na trdnih tleh, am. nan.
13.20	Tv prodaja
13.35	Fantje mojega življenja, am. film
16.05	Mišji lov, am. film
17.55	Čista desetka, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Neustavljiv, am. film
21.50	Vbogajme, am. film
23.35	Ostanki dneva, ang. film
02.10	24ur, ponov.
03.10	Zvoki noči
©
TVSLOr TVSLOT TVSLOT TVSLOT
TV SLO T
10.00 Slovenci v Italiji 11.25 Polnočni klub: Ljubiteljska kultura 12.45 Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.
13.25 Veslanje, sp, vjključ. v prenos iz
Amsterdama 15.10 Sreča v nesreči, špan. film 16.35 Košarka - sp, Avstralija :
Slovenija, prenos z Gran Canarie 19.45 !HOLA! špan. pozdrav: Španija v
47 minutah 20.45 Košarka - sp, ZDA : Finska,
prenos iz Bilbaa 23.45 Med valovi 00.15 Zabavni kanal
pop
07.00	Ziv žav
sledi	Mali kralj, ris.
07.05	Nanigugu, ris.
07.10	Svet živali, ris.
07.15	Trala trali, ris.
07.20	Viki Vijak: Nočna svetilka
07.25	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.35	Vse o Rozi, ris.
07.45	Zivalski čira čara, ris.
07.50	Larina zvezdica, ris.
08.00	Svetovalka Hana, ris.
08.10	Mucika, ris.
08.25	Mili in Moli, ris.
08.35	Adi v človeškem telesu: Zakaj
stojim pokonci
08.40	Zoran in Zarko, ris.
08.50	Knjiga o džungli, ris.
09.00	Pokukajmo na Zemljo: Kirgizija, ris.
09.05	Franček spet v šoli, ris. film
09.50	Luka, reševalni čoln, ris.
09.55	Pujsa Pepa, ris.
10.00	Pim in Pom, ris.
10.05	Hura za Hopka, ris. nan.
10.30	Minuta v muzeju, ponov.
10.35	Kapitan Sabljezobi, 24/26
10.50	Sledi: Majda Marija Souček
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Koper
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Števerjan 2014, 1. del
14.55	Ljudje podeželja: Pariški piščanci,
dok. ser.
15.15	Gube, anim. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Frane Milčinski Ježek, 1. del
18.15	100 Ježkovih let - Misijon dobre
volje, 1. del
18.40	Mucika, ris.
18.55	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Vonj dežja na Balkanu, 10/14
20.55	Intervju
21.50	Poročila, vreme, šport
22.15	Dnevnik nekega naroda, 7/8
23.05	Alpe, Donava, Jadran
23.35	Dnevnik, ponov.
00.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.55	Infokanal
TV SLO T
08.50	Alpe, Donava, Jadran
09.30	Turbulenca
10.00	Ugriznimo znanost: Avtonomni avto
10.25	Glasbena matineja
13.20	Košarka, sp, Argentina - Hrvaška, prenos
15.05	Veslanje, sp, finale, posn.
16.45	Košarka, sp, Slovenija : Mehika,
prenos
19.50	Zrebanje Lota
20.00	Glasbeni večer, Koncert v Veronski
Areni 2014, 2/2
20.50	Košarka, sp, Turčija : ZDA, prenos
23.45	Judo, sp, posn.
00.30	Zabavni kanal
pop
08.55 Napovedujemo
09.00 Miš maš: Kako so nastala jezera v
Šaleški dolini? 09.55 Oglasi
10.00 Ustvarjalne iskrice: Šopek iz
gumbov 10.25 Trije prašički 10.50 Popotniške razglednice:
Nacionalni parki ZDA 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Mojca in medvedek Jaka: Škratek
copatek, kam si se skril? 19.15 Mura Raba TV 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.10 Vurberk 214 22.15 Skrbimo za zdravje:
Alzeheimerjeva bolezen 23.15 Amsterdam 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
07.00	OTO čira čara
07.01	Chuggington, ris.
07.00	Rori, dirkalnik, ris.
07.20	Tika taka, ris.
07.35	Dežna kapljica, ris.
08.00	Doktor Glavca, ris.
08.10	Perla, ris.
08.35	Winx klub, ris.
09.00	Pod košem, ris.
09.25	Pingvini z Madagaskarja, ris.
09.50	Lego Chima, ris.
10.15	Samuraj, ris.
10.45	Hotel 13, nan.
11.00	Nogometni pasji prvak, am. film
12.40	Tv prodaja
12.55	Na trdnih tleh, nan.
13.50	Princeska, kanad. ser.
14.20	Neustavljiv, am. film
16.10	Flipper, am. film
17.55	Čista desetka, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Talisman, am. film
21.55	Umor princese Diane, am. film
23.45	Semenj ničevosti, am. film
02.20	24ur zvečer
03.20	Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA
08.55 Napovedujemo
09.00 Miš maš: Ali je srednji vek res
tako temačen? 09.40 Ustvarjalne iskrice: Pikapolonica 10.00 2227. VTV magazin 10.25 Kultura
10.30 Pogovor z brigadirjem mag.
Viktorjem Krajncem 11.30 Koncert Zorana Predina 13.20 Kuhinjica 14.10 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Čas za nas - Mladi za Veleje:
Predstavitev MC Velenje 19.15 Pop corn: San Di Ego, Magrateja 20.15 Vabimo k ogledu 20.20 Jutranji pogovori 21.05 Naj viža: Modrijani, Črna mačka 22.25 Kmetijski razgledi 22.55 Na obisku: Pri Francu Žerdonerju 23.55 Videostrani, obvestila
06.15 06.30 06.55 07.00 07.08
Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.40 Obzorja duha 11.15 Pogled na ... figurine Kitajcev 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Polnočni klub: Ljubiteljska kultura 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ljudje podeželja: Sicilijanske
pomaranče 15.55 Zdravnik Matej, ris. nan. 16.20 Studio Kriškraš: Sladkanje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Duhovni utrip: Kamp društva
»Vesela novica« 17.40 Pogled na ... Prešernov spomenik
v Ljubljani 18.00 Opus: 40 let umetniškega dela v Solkanu in zbirka Slovneskega okteta v Solkanu 18.30 Trala trali, ris. 18.40 Knjiga o džungli, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi
23.05 Opus: 40 let umetniškega dela
Igorja Švare 23.35 Koncert ob odprtju 29. slov. glasb. dnevov posvečen 80-letnici skladat. Božidarja Kosa in Lojzeta Lebiča
00.50 Duhovni utrip: Kamp društva
»Vesela novica« 01.05 Dnevnik, ponov. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal
TV SLO T
07.00	Otroški kanal
sledi	Dojenček, ris.
07.05	Adi v človeškem telesu: Zakaj me boli, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Sončni mlin, ris.
07.20	Roli Poli Oli, ris.
07.25	Larina zvezdica, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris.
07.55	Minuta v muzeju: Poslikan knjižni ovitek
08.00	Štef in jaz: Vožnja, ris.
08.05	Infodrom, poletje 2014
08.10	Moja soba- Jan
08.30	Enajsta šola, ponov.
09.30	Zabavni kanal
10.30	Dobro jutro
12.55	Točka, glasb. odd.
14.30	Med valovi, odd.
15.00	Blejski forum, prenos
17.00	Dober dan, Koroška
17.30	Intervju
18.20	Judo - sp, posn. iz Čeljabinska
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Vzhodnoberlinska saga (I.), Konec
dneva, 6/6
21.00	Košarka - sp, Brazilija : Španija,
prenos
00.15	Točka, glasb. odd.
01.00	Zabavni kanal
pop
06.00 Kultura
Franček, ris. Lego Chima, ris. Hitri prstki, ang. ser. Hotel 13, nan.
Otroške težave: Prehrana, ang. odd. Tv prodaja
Queen Latifah show, am. ser. 09.45 TŽvelpimrodteajljaubiti, nan.
10.40 Tv prodaja Sila, nan. Tv prodaja
Vrtinec življenja, nan. Talisman, am. film Queen Latifah show, am. ser. 15.50 Želim te ljubiti, nan. 16.45 Sila, nan. 24ur popoldne Sila, nan.
Vrtinec življenja, nan. 24ur vreme 24ur
Gostilna išče šefa 24ur zvečer
Nepremagljiv dvojec, nan. Rizzoli in Isles, am. nan. Mafijska zdravnica, am. nan. Na terapiji, nan. 01.15 24ur, pon. 02.15 Zvoki noči
06.25 06.50 07.10 07.25 08.20 08.35 09.30
10.55 11.50 12.05 13.00 14.55
17. 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.30 22.00 22.55 23.50 00.45
©
08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja Regionalne novice 1
-	na današnji dan, jutranje novice
-	prometno poročilo,
-	jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Oglasi
10.35 Popotniške razglednice:
Nacionalni parki ZDA 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Tehnik za
logistiko, skladiščnik, viličarist (30) 18:30 Regionalne novice 18.35 Oglasi
18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z.vami: Janko Kos, župan
Občine Žalec 21.00 Regionalne novice 21.05 Vurberk 214, posn. 2. dela fest. 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.40	Duhovni utrip
10.55	Ljudje evproskih mest: Maribor
11.50	Sledi
12.15	Opus: 40 let umetniškega dela
|gorja Švare
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha: Stiska mladih
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Ljudje podeželja: Ekokmetijstvo na
Siciliji
16.00	Musti, ris.
16.05	Larina zvezdica, ris.
16.15	Maks in Rubi, ris.
16.25	Ribič Pepe
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Posebna ponudba, izob. odd.
17.55	Globus
18.30	Trala trali, ris.
18.35	Luka, ris.
18.40	Pujsa Pepa, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Paradiž (II.), 8/8
21.00	Bolezen - prodajna uspešnica,
dok. odd.
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus, ponov.
23.35	Pričevalci: Zdenka Virant Jan
00.30	Posebna ponudba
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal 07.00 Dojenček, ris. 07.05 Adi v človeškem telesu: Zakaj
moram jesti, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Sončni mlin, ris. 07.20 Roli Poli Oli, ris. 07.25 Larina zvezdica, ris. 07.35 Gospodič Jakob, ris. 07.40 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.50 Svet živali, ris. 07.55 Minuta v muzeju: Pladenj z astrološkim vzorcem, ponov. 08.00 Štef in jaz, ris. 08.05 Studio Kriškraš, ponov. 08.30 Za devetimi gorami: Revna
deklica in kralj Matjaž, pravljica 08.40 Zgodbe iz školjke: Bine, ponov. Zabavni kanal Dobro jutro Točka, glasb. odd. Sam Sebastian: Šesti čut
11.15 14.10 15.35 16.00 16.45
19.15 19.30
22.15 23.45 00.35 Zabavni kanal
Mostovi Hidak Košarka, sp, Litva - Avstralija, prenos
Žrebanje Astra
Košarka, sp, Koreja - Slovenija, prenos
Pršut, pršut, špan. film Točka, glasb. odd.
pop
06.00	Mufki, ris.
06.05	Odkrivajmo svet, ris.
06.25	Žabec in prijatelji, ris.
06.35	Rori, dirkalnik, ris.
06.45	Franček, ris.
07.10	Hitri prstki, ang. ser.
07.30	Nespečnost, ang. odd.
08.30	Tv prodaja
08.45	Queen Latifah show, am. ser.
09.35	Tv prodaja
09.50	Želim te ljubiti, nan.
10.45	Tv prodaja
11.00	Sila, nan.
11.55	Tv prodaja
12.10	Vrtinec življenja, nan.
13.05	Lepo je biti sosed, nan.
14.00	Nepremagljivi dvojec, nan.
14.55	Queen Latifah show, am. ser.
15.50	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nad. nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Trdoglavci, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Nepremagljivi dvojec, nan.
23.20	Rizzoli in Isles, am. nan.
00.15 Mafijska zdravnica, nan.
01.10 01.40 02.40
terapiji, nan. 24ur
Zvoki noči
©
08.55 Nap 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja Regionalne novice 1
-	na današnji dan, jutranje novice
-	prometno poročilo
-	jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Oglasi
10.35 Župan z vami: Janko Kos, župan
Občine Žalec 11.35 Vurberk 214, posn. 2. dela fest. 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Poštar 18.40 Oglasi
18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2228. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Dotiki gora: Vajnež 20.45 To bo moj poklic: Inženir
elektrotehnike, Inženir strojništva 21.15 Skrbimo za zdravje: Bolezni žil 22.15 Iz oddaje dobro jutro 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Posebna ponudba
11.00	Odiseja 5200 - Kolo, ki je zavrtelo svet
11.55	Bolezen - prodajna uspešnica,
dok. odd.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.20	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Ljudje podeželja: Grški žlahtni
žafran, dok. ser.
16.00	Veliki malčki, ris.
16.05	Male sive celice, tv kviz
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Točka preloma
18.30	Trala trali, ris.
18.30	Zivalski čira čara, ris.
18.35	Bacek Jon, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Lov, danski film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Točka preloma
23.35	Turbulenca, svet. odd.
00.05	Dnevnik, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Infokanal
TV SLO T
07.00 sledi 07.05
Otroški program Dojenček, ris.
Adi v človeškem telesu: Zakaj mi srce bije, ris.
Pokukajmo na Zemljo, ris. Sončni mlin, ris. Roli Poli Oli, ris. 07.25 Larina zvezdica, ris. 07.35 Gospodič Jakob, ris.
Kuhanje? Otročje lahko!, ris. Medvedek, ris. Svet živali, ris. Minuta v muzeju, ris. Štef in jaz, ris. Ribič Pepe Vetrnica: Lenivec S soncem v očeh, ris. Vetrnica: na brezi Prvak, igrani film Zabavni kanal Dobro jutro
lasb. odd. O živalih in ljudeh, tv Maribor Na vrtu, tv Maribor Slovenci po svetu: dr. Zvone Žigon Legende velikega in malega ekrana - Frane Milčinski Ježek 100 Ježkovih let -
07.10 07.15 07.20
07.40 07.45 07.50 07.55
08.20 08.25 08.40 08.45 09.00 10.15 12.30 Točka 13.40 14.05 14.40 15.20
16.20
16.45 Košarka - sp, Slovenija : Angola,
prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sagrada - čudež stvaritve, švic. dok. odd.
21.00 Košarka - sp, Španija : Francija,
prenos 00.15 Točka, glasb. odd. 01.00 Zabavni kanal
pop
06.00	Mufki, ris.
06.05	Odkrivajmo svet, ris.
06.25	Žabec in prijatelji, ris.
06.40	Rori, dirkalnik, ris.
06.50	Franček, ris.
07.15	Hitri prstki, ang. ser.
07.35	Lepi je biti sosed, nan.
08.30	Tv prodaja
08.45	Queen Latifah show, am. ser.
14.00 14.55 15.50 16.45 17.00 17.10
09.55 Želim te ljubiti, nan. 10.50 Tv prodaja 11.05 Sila, nan. 12.00 Tv prodaja 12.15 Vrtinec življenja, nan. 13.10 Lepo je biti sosed, nan. Nepremagljivi dvojec, nan. Queen Latifah show, am. ser. Želim te ljubiti, nan. Sila, nan. 24ur popoldne Sila, nad. 17.55 Vrtinec življenja, nan. 18.55 24ur vreme 24ur
Gostilna išče šefa Gasilci v Chicagu, nan. 24ur zvečer
Nepremagljivi dvojec, nan. Rizzoli in Isles, amer. nan. Mafijska zdravnica, am. nan. Na terapiji, nan. 24ur, ponov.
19.00 20.00 21.00 21.55 22.25 23.20 00.15 01.10 01.40 02.40 Zvoki noči
©
08.55 Na
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
Regionalne novice 1
-	na današnji dan, jutranje novice
-	jutranji gosti 10.30	Oglasi
10.35 2228. VTV magazin
10.55 Kultura, informativna oddaja
11.00	Skrbimo za zdravje: Bolezni žil
12.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.20	Videospot dneva
12.25 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00	Peter Klepec, gledališka predstava
18.40	Regionalne novice
18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami: Slavko Vetrih,
župan Občine Vitanje
21.00	Regionalne novice 21.05 Pop corn: Noxire, Elvis Jackson 22.05 Pohodne in kolesarske potri 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Videospotdneva
23.50	Videostrani, obvestila
Naš čas, 28. 8. 2014, barve: CM K, stran 11
28. avgusta 2014
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
MORRISSEY, Di: Kamor te vleče srce
od - Odrasli / 821-311.2 -Družbeni romani
Avstralska pisateljica Di Morris-sey je pri nas že znana po zelo brani knjigi Barra Creek. Med nami je njena nova uspešnica, Kamor te vleče srce, v kateri spremljamo življenjsko pot mlade Queenie. Que-enie Hanlon je prikupna, odločna in polna življenjske energije. Uživa v življenju v divji avstralski naravi in na mogočnem posestvu Tingulli. Ravno na njen enaindvajseti rojstni dan se začnejo v njeno srečno, mirno življenje zgrinjati mračni in hudi trenutki. Težke preizkušnje na njeni mladi življenjski poti. Quee-nie ima kljub nesrečnim dogodkom in bratovim ljubosumnim spletkam dovolj moči, da z vztrajnostjo in odločnostjo uresniči svoje sanje in sanje njenih ljubečih staršev. Obdrži Tingullo, kraj, kamor jo vleče srce.
MACUH, Bojan:
Počitniška
pustolovščina
ml - Mladina / M -Leposlovne knjige od 13. leta dalje
Slovenski pisatelj Bojan Macuh, znan tudi kot učitelj, ravnatelj, predavatelj, publicist ... je napisal hitro, napeto počitniško zgodbo, v kateri nastopajo mulci in mulčice, učenci čisto običajne slovenske osnovne šole. Domisliti se morajo, kaj bodo delali med počitnicami, da bo čas počasi tekel in bo čim bolj zanimivo. Kmalu se zapletejo v na videz nedolžno pustolovščino. A ugotovijo, da gre zares in da so opazovali čisto prave mafijske kriminalce, ki jim grozijo. Znajdejo se v zelo resnih težavah, za katere vedo, da jih ne bodo mogli sami razrešiti. Razburljiva počitniška pustolovščina se, s pomočjo odraslih in policije, srečno konča. Druščina tako lahko preostanek letošnjih drugačnih počitnic preživi v miru.
PETEK Levokov, Milan: Maček Ferdo in skriti zaklad
ml - Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta
jateljev. Skupaj s svojo lastnico Metko pri kateri domuje in svojimi prijatelji mu uspe najti ukradeno dragoceno ogrlico, tako da postanejo živali največji junaki, o katerih je natisnjen velik članek v mestnem časopisu. Ferdo tudi z lahkoto premaga zmaja, ki rad nagaja otrokom in ga pripravi do tega, da postane prijazen in da se z otroki lepo igra. V cirkusu pa Ferdo s čarovniško palico izvaja nenavadne čarovnije, pomaga cirkuškim živalim, da so zadovoljne in da izvajajo drugačne, nove trike in vragolije.
AMATO, Mary: Kitara za dva
od - Odrasli / 821-311.2 -Družbeni romani
V knjigi o mačku Ferdu so zbrane tri zabavne zgodbe, ki bodo gotovo navdušile vse, ki imajo radi živali in dogodivščine. Ferdo je velik tigrasti maček, ki je zelo pogumen in ima veliko mačjih, podganjih, pasjih pri-
Srednješolca Lyla in Tripp sta si zelo različna, povezuje in združi ju ljubezen do glasbe. Lyla živi sama z očetom, je zelo pridna, marljiva in priljubljena učenka, ki čudovito igra čelo. Ne oče in ne najboljša prijateljica pa ne vesta, da ni zadovoljna in srečna. Postaja vse bolj zaprta in odmaknjena. Tripp pa živi sam z mamo in je zelo rad sam, zaklene se v svojo sobo in igra kitaro. Mama ne razume, kako je lahko njen sin tako nedružaben. Na začetku šolskega leta mu zapleni kitaro in Trippu se zdi, da tega preprosto ne bo preživel in z mamo sploh ne govori. Srečujeta se in si delita glasbeno učilnico na šoli. Počasi se med njima splete trdno prijateljstvo, saj ugotovita, da imata podobne interese, skrivnosti in sanje. Drug drugega vedno bolj razumeta in se spodbujata v glasbenem ustvarjanju.
MYATT, Claudia: Gremo jadrat!
ml - Mladina / 797 - Vodni športi
Knjiga je nadvse primerna za vse mlade bralce, željne spoznavanja jadranja. S kratkimi in preprostimi razlagami, dopolnjenimi s slikovitimi ilustracijami in praktičnimi nasveti, mladi v knjigi spoznavajo najprej začetne korake jadranja. Če jih pritegne in želijo izvedeti kaj več, nadaljujejo z bolj zahtevnimi namigi, na koncu pa je dodan še jadralski slovarček in uporabne spletne strani za vse navdušence za ta šport, ki so v jadranju že naredili prve korake in poznajo njegove čare.
■ Pripravila: Edita P. Š.
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 28. avgusta
7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku - Menserola počitnice
8.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu
Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Vila Mojca
Otroško mesto 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir: Razmigajte svoje možgane 16.00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan za študijske programe in predstavitev e-študija na LU Velenje 19.00 Vila Bianca
Slavnostna seja ob 40-letnici KS Staro Velenje 21.00 Terasa Kluba eMCe plac
Koncert oOo, Chain of fools in Punčke (17. festival Kunigunda) 21.00 Sončni park
Straš!!!, pripovedovanje pripovedk in anekdot (17. festival Kunigunda)
Petek, 29. avgusta
7.00 Kotalkališče v Sončnem parku in Vodni center ZOO station v avtokampu Jezero Kralji v Sončnem parku - Menserola počitnice 8.00 Središče mesta Kramarski sejem 8.00 ob TRC Jezero in ob mestnem stadionu
Športni tabor Zmaga Kuštrina za osnovnošolce 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Vila Mojca
Otroško mesto 17.00 Skate park pred Rdečo dvorano Blade session (17. festival Kunigunda) 19.00 Stari trg v Starem Velenju
Večer dalmatinske in starogradske glasbe 20.00 Havana bar
Poletje v Havana baru - Coctail party 20.30 Promenada
Eksperimentalno gledališče (17. festival Kunigunda) 21.00 Terasa Kluba eMCe plac
Koncert Nervecell (Dubaj), God hate code (Avstrija) in Cordura (Velenje)
Sobota, 30. avgusta
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 8.00 Središče mesta Kramarski sejem 9.00 Stari trg v Starem Velenju
Praznik krajevne skupnosti Staro Velenje 10.00 Staro Velenje
Plesna predstava Naše mesto - z odra na ulico (17. festival Kunigunda) 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Predstava Glavko in Zbrk - zgodba o princu z imenom Vito in strašnem Lunožerju (30. PKP)
15.00 Igrišče ob Mestnem stadionu Košarkarski turnir trojk: 6. odprto prvenstvo Kunigunda 4102 (17. festival Kunigunda) 16.00 Vila Mojca
Ta veseli dan, otroški živ-žav 21.00 Terasa Kluba eMCe plac
Koncert Brickwall Brigade (SRB), DJ Sunny Sun (HR), Nikus Pokus in Felis Catus (17. festival Kunigunda)
Nedelja, 31. avgusta
7.00 Ob Škalskem jezeru
Ribiško tekmovanje za carja in
carico ribiške družine Velenje 19.00 Vila Bianca
Koncert Iztoka Mlakarja (30. PKP)
Ponedeljek, 1. septembra
9.00 Hotel Paka
10. svetovni kongres o divjem prašiču 10.00 in 15.00
Ljudska univerza Velenje Predstavitev osnovne šole za odrasle in vpis 14.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center, središče mladih in otrok 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Bridge turnir: Razmigajte svoje možgane 20.00 Kino Velenje
Film. gledališče, akc. drama Globina
Torek, 2. september
9.00 Hotel Paka Velenje
10. mednarodni kongres o divjem prašiču 12.00 Muzej Velenje
Odprtje razstave del Sonje Hrastnik Jančič Iz oči v oči 17.00 MIC, velika predavalnica
Informativni dan za odrasle 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige zGODBE Velenja
Sreda, 3. septembra
9.00 Hotel Paka
10. svetovni kongres o divjem prašiču
20.00 pred Domom kulture Velenje
Koncert skupine Čompe ob zaključku 30. Poletnih kulturnih prireditev
ŠOŠTANJ
Četrtek, 28. avgusta
19.30 - 22.00
Muzej usnjarstva na Slovenskem Poletni filmski večeri 2014
Petek, 29. avgusta
09.30 - 13.00 Zbirno mesto pred hotelom Vesna v Topolšici
Poletna filmska večera
Šoštanj - V Šoštanju, v domu kulture, se danes (28. avgusta, obakrat ob 19.30) začenjata Poletna filmska festivala, ki ju prirejata Muzej usnjarstva na Slovenskem in studio Mozaik. Oba večera - tako danes kot jutri -bodo na ogled projekcije filmov ter filmskih in video zapisov o Šoštanju in Šaleški dolini. Vstop je prost.
■ mkp
KINO VELENJE • SPORED
PLACANCI 3
The Expendables 3 (ZDA) Akcijska pustolovščina, triler, 106 minut
Režija: Patrick Hughes Igrajo: Sylvester Stallone, Jason Statham, Jet Li, Antonio Banderas, Wesley Snipes, Mel Gibson, Dolph Lundgren, Harrison Ford, Arnold Schwarzenegger, idr.
Petek, 29. 8., ob 19.00 Sobota, 30. 8., ob 21.00 Nedelja, 31. 8., ob 18.00
Barney Ross, Lee Christmas in preostali del vojnih veteranov z imenom Plačanci se morajo v tretjem delu akcijske avanture soočiti z brutalnim preprodajalcem orožja Conradom Stonebanksom, ki je skupaj z Barne-yem v osnovi Plačance ustanovil, za tem pa prestopil na nasprotnikovo stran.
REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 4 EUR)
LEDENO
KRALJESTVO 3D
Frozen (ZDA)
Animirana družinska komična pustolovščina, 85minut Režija: Chris Buck, Jennifer Lee Slovenski glasovi: Tanja Ravljen, Klara Šmuc, Alenka Kozolc Greguric/ Nuška Drašček Rojko, Klemen Slako-
nja, Jernej Kuntner, Niko Goršič, Maša Tiselj, Lija Pečnikar, Gašper Jarni, idr.
Sobota, 30. 8., ob 19.00 Nedelja, 31. 8., ob 16.00 - otroška matineja
Ustvarjalci zabavne animacije Zlatolaska so pripravili nepozabno zimsko pustolovsko zgodbo o kraljičnah Ani in Elsi. Slednja premore čarovno moč ustvarjanja snežnih metežev, toda ko se njena magija nekega dne ponesreči, celotno kraljestvo ogrne v večni sneg in led. Dvolični grof, ki se želi polastiti prestola, ljudi naščuva proti kraljični, zato se njena sestra skupaj z izkušenim hribolazcem, zabavnim jelenom in čudaškim snežakom poda na neverjetno reševalno akcijo, polno nepričakovanih nevarnosti in kaotične snežne zabave.
Zlati globus 2014 za najboljši animirani film, 2 nominaciji za oskarja 2014 (za animirani film in za pesem) 3D PREDSTAVA (cena vstopnice 4 EUR + očala za 3D 1 EUR) 3D OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 3 EUR + očala za 3D 1 EUR)
ZULU
Zulu (Francija, Južna Afrika) Kriminalka, drama, triler, 110 minut Režija: Jérôme Salle Igrajo: Orlando Bloom, Forest Whita-ker, Tanya van Graan, Natasha Loring, Sven Ruygrok, idr.
Petek, 29. 8., ob 21.00 Sobota, 30. 8., ob 23.00 Nedelja, 31. 8., ob 20.15
Policaja Ali Sokhela in Brian Epkeen preizkujeta masaker med aparthaidom v Južni Afriki, ki se je zgodil, ko je prišla na trg in postala dosegljiva nova prepovedana droga. REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 4 EUR)
GLOBINA
Djupi (Islandija) Akcijska drama, 95 minut Režija: Baltasar Kormakur Igrajo: Olafur Darri Olafsson, Stefan Hallur Stefansson, Johann G. Johan-nsson, idr.
Ponedeljek, 1. 9., ob 20.00 - filmsko gledališče
Film, posnet po resničnih dogodkih, pripoveduje o islandskem ribiču, ki je leta 1984 čudežno preživel brodolom in zaradi svoje osupljive zmage nad naravo postal narodni heroj, simbol islandske vzdržljivosti, pa tudi velika znanstvena uganka. Neke mrzle marčevske noči leta 1984 nekaj kilometrov od obale Vestman-skih otokov potone ribiška ladja. Preživi le en član posadke. Po šestih urah plavanja po ledenem oceanu doseže obalo, nato pa mora do domače vasi prehoditi še veliko polje lave. Čeprav
Plavanje v bazenu
19.30 - 22:00
Muzej usnjarstva na Slovenskem Poletni filmski večeri 2014
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 28. avgusta
7.00 - 15.30
Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom za otroke
9.00 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Šmartno ob Paki Tečaj rolanja za otroke
Petek, 29. avgusta
7.00 - 15.30
Mladinski center Šmartno ob Paki Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom za otroke
9.00 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Šmartno ob Paki Tečaj rolanja za otroke
20.00 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru
Koncert Fešta banda - pričetek Pozno poletnega festivala 2014 Mladinskega centra Šmartno ob Paki
Sobota, 30. avgusta
X Izlet TDŠ z vlakom v Škofjo Loko
CITYCENTER Celje
Četrtek, 28. 8., od 14.00 -19.00, Biotržnica Petek, 29. 8., od 14.00 Kmečka tržnica
Nedelja, 31. 8., ob 11.00 Pravljične urice: Če bi mi dali kovanec Vsak dan vabljeni na KARTING na vrhnje parkirišče! Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki .
Doge v Slovenj Gradcu
Slovenski klub za nemške doge organizira v soboto, 30. avgusta, od 9.30 dalje, na letališču v Slovenj Gradcu 3. SloDDC specialno razstavo nemških dog. Vstop na prireditev je prost.
Na tekmovanju pričakujejo več kot 80 nemških dog iz osmih evropskih držav, ki se bodo potegovale za prestižne naslove klubskih prvakov v posameznih razredih.
Lunine mene
1
se okoli njega mesece in mesece vrti truma mednarodnih strokovnjakov, ki vsi po vrsti vztrajajo, da brez nekakšnega posebnega daru tovrstne preizkušnje ne bi preživel nihče, se zdi, da je tihi in umirjeni ribič kljub vsemu le običajen človek z neuničljivo voljo po preživetju.
Nominacija za nagrado nordijskega sveta 2013, Islandski kandidat za tujejezičnega oskarja 2013 - ožji izbor, 11 nagrad Islandske filmske in televizijske akademije, med drugim za najboljši film, najboljšega režiserja in igralca, Toronto 2012, Solun 2012, Mar del Plata 2012, Göteborg 2013, Tokio 2013. S podporo Ministrstva za kulturo!
FILMSKO GLEDALIŠČE (cena vstopnice 4 EUR)
Naslednji vikend, od 5. 9. do 8. 9. napovedujemo
plesno romantično avanturo ODPLEŠI SVOJE SANJE: ZDRUŽENE MOČI, družinsko komedijo NIKEC NA POČITNICAH (tudi Pikin kino), akcijski ZF triler LUCY, animirani film v 3D KAKO IZURITI SVOJEGA ZMAJA 2 (Pikin kino) ter v Filmskem gledališču, v ponedeljek, 8. 9., ob 20.00, dramo DVA DNEVA, ENA NOČ.
■
Naš čas, 21. 8. 2014, barve: CM K, stran 14
22
OBVESCEVALEC
28. avgusta 2014
Nagradna križanka Pekarna Vodončnik
POLET,
LET (REDKO)
KLJUČAVNICA, KI SE OBESI, ŽABICA
KRATEK, REZEK ZVOK OB PRELOMU
ČAS STARIH GRKOV IN RIMLJANOV
NIKOLAJ OGAREV
«S
V
VOZLASTA PISAVA PRI INKIH
BOLEZEN NOHTNEGA LEŽIŠČA
MORSKA ŽIVAL S KLEŠCl
RELIGIJA, VERSTVO
CERKVENI ZBOR
N
RABELJ (KNJIŽ.)
H
UREJENOST
HITER LJUDSKI PLES
OŽINA NA MALAKI
IZDELOVALEC OMAR
IVO RAIČ
NARAVA, ČUD
NOGOMETNI STADION V NIŠU
RASTIR, KI SE NENEHNO SELI
ŽULJ, OTIŠČAr NEC
VPREŽNI DROG KMEČ. VOZA
LADO VAVPETIč
NAJVEČJI OTOK V JADRANSK. MORJU
MESTO V BAČKI, OB TISI, VOJVODINA
RDEČKAST KALCEDON, MINERAL
TOVARNA ZDRAVIL V
NOVEM MESTU
Peter Vodončnik, s. p. Paka Pri Velenju 43, Velenje Tel: 03 5865 000 E-mail: pekarna@siol.net www.vodončnik.si
Pekarna Vodončnik je družinsko podjetje, ki obratuje že od leta 1990. Izdelujejo več vrst kruha, peciva in domačih piškotov. Posebnost pekarne je, da so vsi pekovski izdelki narejeni po domačih receptih, brez škodljivih aditivov, konzervansov in umetnih barvil. Njihovi pekovski mojstri še vedno več kot 90 odstotkov izdelkov oblikujejo ročno.
Izdelki Pekarne Vodončnik so na voljo v domači prodajalni in kavarni v Paki pri Velenju, ter trgovinah na širšem območju Šaleške in Savinjske doline. Pred nedavnim so v Mislinji, natančneje v centru Lopan, odprli novo poslovalnico--Kavarna in pekarna Mislinja, kjer vam poleg odličnega kruha in peciva ponudijo tudi izvrstno kavo Illy.
Delovni čas prodajalne in kavarne v Paki pri Velenju:
pon-sob 5.30 do 22.00 ned 07.00 do 13.00 Delovni čas Kavarna in pekarna Mislinja:
pon-sob 06.00 do 22.00 ned 07.00 do13.00
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Pekarna Vodončnik«, najkasneje do ponedeljka 8. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Pozabljeni kotički mesta?
Prejšnji teden nas je poklicala naša bralka in povedala, da se na travniku za bloki na Tomšičevi cesti, ki se stika z nekdanjim skladiščem ERE, zgodovina ponavlja. Že pred dvema letoma so okoliški prebivalci opazili, da kosilnica nanj zaide bolj redko. Ko smo na to opozorili v našem tedniku, je bilo stanje takoj boljše. Letos pa je bil prejšnji teden travnik spet močno zaraščen. »Od spomladi na njem nismo videli kosilnice. Trava je zelo visoka, ljudje vanjo odmetujeajo smeti, bojimo pa se tudi, koliko živali se bo razmnožilo na travniku, ki je tik ob železniški progi, vrtcu in stanovanjskih
Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas, 14. avgusta 2014 so:
•	Nejc Mežnar, Selo 10, 3320 Velenje
•	Janja Grubelnik, Kidričeva 5, 3320 Velenje
•	Sabina Kumer, Matije Gubca 5, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
Dobesedno sredi mesta, sicer očem rahlo skrit travnik ob nekdanjem Erinem skladišču, do sredine prejšnjega tedna ni občutil kosilnice. So preprosto pozabili nanj?
blokih. Okoli tirov so v teh dneh kosili, travnik pa je ostal zaraščen,« nam je povedala gospa, ki živi na Tomšičevi cesti. Poklicali smo na MO Velenje, kjer so nam povedali, da naj bi šlo za občinsko zemljo in da je za košnjo zadolžen koncesionar, s katerim sicer nimajo težav. Niso vedeli, da travnik ni pokošen. Da je točno takšen, kot ga je opisala bralka, smo se prepričali tudi sami. In ob tem razmišljali, da se zgodovina verjetno ponavlja tudi zato, ker je travnik očem (tudi koncesionaiju) precej skrit.
■ bš
nftísnciüviuíüLi
Po končani srednji šoli nadaljujete izobraževanje?
Pridružite se nam v naših višješolskih programih. Skupaj z vami ustvarjamo znanja po visokih standardih za življenje in delo.
ft *
* i'
s z,
: .11
- t
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 28. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 29. avgusta
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 30. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30
Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 31. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 1. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 2. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 3. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 18. avgusta do 24. avgusta niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 18. avgusta do 24. avgusta (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
S 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Naš čas, 28. 8. 2014, barve: CM K, stran 11
28. avgusta 2014
OBVESCEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
nudimI
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
CNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
45-LETNI, prijazen, izigran moški želi spoznati iskreno partnerico brez otrok. Gsm: 041 240 403
NEPREMIČNINE
PRODAM ali oddam v najem hišo z 1200 m2 zemljišča. Je 1 km iz Velenja. Gsm: 031 627 160 PRODAM ali oddam v najem kmetijo 7,5 ha v Podkraju z možnostjo nakupa pet gradbeno komunalno urejenih parcel. Samo resne ponudbe na gsm: 051 227 123
PRODAMO 1,75 ha kmetijskih
mali OGLASI
zemljišč na Ponikvi pri Žalcu. V naravi so parcele njive, travnik in deloma pašnik. Dostop po asfaltni cesti. Cena po dogovoru. Kontaktna oseba: Vrtnik Zofka tel. 03 572 00 82 ali Krulec Jože 03 572 81 10 3-SOBNO stanovanje, na mirni legi v centru Velenja, luksuzno obnovljeno, prodamo. Cena po dogovoru. Gsm:
040	132 727
PRIDELKI
KROMPIR dezire in okrogle bale prodam. Gsm: 051 388 874 HLODOVINO za drva prodam. Možna dostava. Bukev 45 evr/m3, hrast 40 evr/m3. Gsm: 041 786 136, Marko VEČJE količine sliv (stanely), zelo primerne za predelavo (kompoti, marmelada, džem, sušenje in žganjekuho). Nudimo možnost kupčevega obiranja. Ugodna cena. Gsm: 041 464 156 ali
041	403 273
DOMAČ fižol češnjevec, letošnji, v zrnju, prodajajo na kmetiji Prislan. Gsm: 031 265 805 BUKOVA drva, cepljena na 1 m in hlode prodam. Gsm: 031 553 732 REFOŠK, rose, savinon in muškat - klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671
JABOLČNIK, račja jajca, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
fživAu
PRODAJA nesnic v nedeljo, 31. 8., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 876 12 02 ali gsm: 041 442 162 KRAVO simentalko, drugega teleta, brejo 6 mesecev, prodam. Gsm: 031 640 369
TELIČKA, sivorjavega, starega 14 dni, prodam. Tel: 03 5893 578 DVA bikca, čb, stara 10 dni prodam. Gsm: 041 776 450. PUJSKE in odojke, težke od 25 - 30 kg, prodam. Gsm: 031 542 798 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje, prodam. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372
RAZNO
PVC kad, 500 l in sod iz nerjaveče pločevine, 300 l, prodam. Gsm: 070 250 817
KOSILNICO buharco z obračalnikom in molzni stroj vitrex (v odličnem stanju) prodam. Gsm: 041 325 158 DOMA narejeno prikolico iz debelo-stenskega železa, nosilnost 3 t ali 4 m3 z dvojnimi kolesi, zelo lahka, prodam za 660 evrov. Gsm: 031 628 417 STRGALNIK - sadni mlin, 3-fazni, leseno ogrodje, prodam. Gsm: 041 714 485
MLIN za sadje prodam. Možna dostava. Gsm: 041 818 899 - popoldne
C
VEGATEL
Poslovna IP telefonija
www.megatel.si • prodaja@megatel
03 777 00 77
nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje
ZAHVALA
Naša draga, ljubeča, skrbna, neverjetna, lepa, prečudovita ... Oma! Bila si nam vse, imamo te zelo radi! Veselimo se dneva, ko se zopet srečamo!
ALOJZIJA SUSEC
19. 6. 1924 - 17. 8. 2014
Hvala pogrebni službi Usar, župniji sv. Marije, sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ...
Pogrešamo te hčerki Biba in Olga, sinovi Boris, Branko in Marjan z družinami,
vnuki, pravnuki, prapravnuki
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Poslovni prostor na odlični lokaciji ob glavni cesti Vele-nje-Šoštanj , za storitve v Velenju na Foitovi, 171 m2, pritličje, leto izgradnje 1970. Cena 155.000 evr .
4-sobno prostorno stanovanje, Kardeljev trg, Velenje, takoj vseljivo, velikost 88 m2, 8/12 nad., leto izgradnje 1984 ugodno prodamo. Cena 78.000 evr.
DEŽURSTVA
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
bkarnavlinje
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
bobozdravstvo
(Zasebna zobna ordinacija, Efenkova 61, Velenje od 8. do 12. ure). 30. 8. in 31. 8. - Ivan Janežič, dr. dent. med.
Seterinašoštanj
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas Ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
ponedeljek, sreda, petek 7.30 - 9.00 torek, četrtek 12.00 - 14.00 Delovni čas Ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek 7.30 - 18.00 sobota 8.00 - 12.00
F l\ K C X I\1 JLULJU* i/Ji IUJI
več na
www.habit.si
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice
Pravi naslov za uspešno reklamn!
GIBANJE PREBIVALSTVA
898 17 50
Upravna enota Velenje
POROKEl
Podlesek Jernej, Velenje, Kavče 36 a in Lampret Martina, Velenje, Jenkova cesta 19.
ismrt|
Pogorevc Darinka, roj. 1960, Velenje, Stantetova ulica 7; Kragolnik Lidija, roj. 1944, Velenje, Cesta Františka Foita 4; Vede Ludovik, roj. 1932, Šoštanj, Florjan 1; Laščak Marica, Roj. 1962, Celje, Ulica V. Prekomor-
ske Brigade 17; Sušec Alojzija, Roj. 1924, Velenje, Ljubljanska cesta 57 a; Gros Anton, Roj. 1940, Slovenj Gradec, Maistrova ulica 1; Pražni-kar Frančiška, roj. 1937, Prebold, Matke 26; Hamler Franc, roj. 1948, Mislinja, Dovže 43; Grudnik Marjeta, roj. 1937, Velenje, Škale 61a; Vovk Ivan, roj. 1924, Mozirje, Brezje 42; Moličnik Lucija, roj. 1933, Luče, Krnica 16; Dešman Alojz, roj. 1929, Ljubno, Savina 58; Felicijan Bernard, roj. 1928, Velenje, Cesta Františka Foita 2.
Razum nam pravi, da je odrešitev. Srce pa ne razume in boli.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babica in prababica
ANICA CIGLAR
1. 7. 1938 - 15. 8. 2014
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, sveče in tolažilne besede slovesa. Hvala gospodu župniku Ivanu Napretu za lep govor in opravljen obred, domačim pevcem za zapete žalostinke, pogrebcem in govornici gospe Kolenc ter pogrebni službi Usar. Posebna zahvala negovalki iz centra Velenje za pomoč na domu gospe Olgi Grobelnik in Bolnišnici Celje za lajšanje njene bolezni. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči otroci Julijana, Ana, Majda, Zvonko, Angela in Olga z družinami; 12 vnukov in 11 pravnukov.
Je čas, ki nikoli ne mine. Na svidenje med zvezdami...
ZAHVALA
draga mami, babi, teta in prijateljica
ZVONKA PERSIC
Ob slovesu drage mame, tete, babice in prijateljice se iskreno zahvaljujemo vsem članom Kulturnega društva Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki, sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na poti med zvezde. Hvala za sočutje, cvetje in sveče ter darovane svete maše. Hvala pevcem, obema govornikoma za tople besede in gospodu župniku za obred. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani.
Vsi tvoji
Naš čas, 17. 7. 2014, barve: 
CM K, stran 24
»Športalo« 200 počitnikarjev
Športna zveza Velenje tudi letos s pomočjo športnih klubov mladim pripravila pestre dnevne tabore - Želijo si še večjo udeležbo
Velenje, 22. avgusta - Tudi letos je Športna zveza Velenje med počitnicami poskrbela, da otrokom, ki radi »športajo«, ni bilo dolgčas. Že 12. po vrsti so pripravili športne ta-
bore Zmaga Koštrina, zadnji dnevi	Katja Geršak, so letos dnevne špor-
se za udeležence - ta teden jih je	tne tabore pripravili prva dva in za-
več kot 40 - pravkar iztekajo.	dnja dva tedna počitnic, ko je do-
Kot nam je povedala strokovna	ma največ osnovnošolcev. »Čeprav
sodelavka Športne zveze Velenje	nam je letos v obeh terminih naga-
Če je deževalo, so mladi trenirali v beli dvorani ali pa pod velikim šotorom pri Velenjskem
jezeru. Zmotili smo jih pri streljanju z zračno puško.
Katja Geršak
jalo vreme, so naši mladi udeleženci več kot zadovoljni. Obakrat smo tabore pripravili na dveh lokacijah, pri mestnem stadionu in beli dvorani. Poskrbeli smo, da smo se lahko v deževnih dneh umaknili na suho in vseeno veliko rekreirali. Naši vaditelji so iz številnih velenjskih športnih klubov, zato so mladim predstavili veliko različnih športov, obenem pa poskrbeli, da so imeli varno in prijetno varstvo v času, ko so bili njihovi starši v službah,« je dodala. Prejšnji teden so imeli več kot 30, ta teden več kot 40 udeležencev. A bi jih lahko bilo tudi veliko več. »Zelo se trudimo, da v naše aktivnosti privabimo čim več mladih. Starši tedensko odštejejo 25 evrov, sprašujemo pa se, ali bi bila udeležba kaj večja, če bi bile te brezplačne. V Ve-
Tilen Švajger
lenju imamo okoli 2.300 osnovnošolcev, mi pa čez poletje vključimo nekaj več kot 200 otrok,« izvemo. A podobne težave imajo tudi drugi organizatorji počitniških dejavnosti. Očitno so mladi raje doma, za računalniki in pred televizorji.
Tisti, ki so se v minulih dneh odločili za obisk dnevnih taborov Zmaga Koštrina, pa so bili več kot zadovoljni. Tilen Švajger, ki bo kmalu drugošolec, nam je povedal: »Vse dni 'športamo', vsak dan igramo tenis. Trenutno streljamo z zračno puško, sam pa sem zelo užival tudi v rolkanju. Treniram nogomet in se že veselim, da ga bomo igrali tudi na taboru. Ko bom velik, si želim biti nogometaš. Počitnice so hitro minile, bil sem tudi na morju. A mi je v športnem taboru lepše, saj
Urška Sevčnikar
imam tudi dobro družbo.«
Urša Sevčnikar je športni tabor obiskovala že lani. In ker ji je bilo všeč, se je skupaj s sestro vrnila tudi letos. »Zelo rada imam šport, zato odločitev ni bila težka. Najraje imam odbojko, tenis in atletiko. Treniram odbojko, atletiko sem žal opustila, bom pa v novem šolskem letu začela trenirati še košarko. Ko bom velika, želim biti športnica. Letos zelo uživam tudi na plesnih vajah, ki smo jih imeli najprej v Ga-lactici, sedaj pa jih imamo v Rdeči dvorani. Učiteljica je super, najbolj všeč pa mi je ples s pištolo.« Tudi Urši so letošnje počitnice čisto prehitro minile. Morda tudi zato, ker se je potrudila, da so bile aktivne.
■ Bojana Špegel
V Šoštanj prihaja Bicy
Občina bo kupila deset koles in za začetek uredila dve mesti za izposojo - Ker so želeli združljiv sistem z velenjskim, so se povezali z MIC
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 22. avgusta - Šoštanjča-ni in Velenjčani si bodo že to jesen lahko vzajemno v sistemu Bicy izposojali mestna kolesa. Ali drugače, kolo si boste lahko izposodili v Velenju, vrnili pa v Šoštanju in obratno.
Bicy je avtomatiziran sistem brezplačne izposoje mestnih koles, ki so ga v Velenju uvedli septembra 2012 z nekaj postajami in nekaj kolesi. Zaradi velikega zanimanja
Mestna kolesa v Šoštanju že to jesen: pogodbo sta podpisala župan Darko Menih in direktor ŠCV Ivan Kotnik.
uporabnikov pa so sistem širili z novimi postajami.
Zdaj se mu bodo pridružili v Šoštanju. Navezali so stik z Medpod-jetniškim izobraževalnim centrom Velenje, kjer so projekt brezplačne izposoje mestnih koles izdelali za Velenje. »Povezovanje je pomembno in to je ena od oblik tega povezovanja,« je ob podpisu pogodbe v petek dopoldne v vili Mayer v Šoštanju dejal župan Darko Menih. Zato so tudi izbrali sistem, ki bo kompatibilen z velenjskim. Postavili bodo dve postaji, eno v Tre-sirmirjevem parku, eno pa na Trgu svobode. Prostora bo za deset koles, na vsaki od postaj za pet. Načrtujejo, da bodo projekt nadgradili tako, da bodo kasneje vključili tudi Topolšico.
Projekt je vreden 65.000 evrov, plčan bo iz proračuna Občine Šoštanj.
V sitem Bicy so vključena kolesa slovenskega izdelovalca Krpan, za uporabo koles pa je potrebna le osebna registracija.
V Starem Velenjü tudi talenti
Velenje, 28. avgusta - V Starem Velenje bodo od danes do sobote praznovali. Z več dogodki bodo obeležili 40-letnico krajevne skupnosti. Praznovanje bodo začeli danes ob 17. uri, ko bodo v zaselku Straža ob Partizanski cesti predali namenu letošnjo največjo pridobitev - novo kanalizacijo in obnovljeno cesto. V kulturnem programu bosta nastopila pevka Sanja Poljšak Pesan in pianist Gregor Krajnc. Jutri bodo v Starem trgu pripravili Dalmatinski večer, na katerem bo vokalno-instrumentalna skupina zapela več dalmatinskih in starograjskih pesmi, krajanom pa bodo postregli z morskimi dobrotami. V soboto popoldne bo v Starem trgu potekala največja rokodelska tržnica letos. Začela se bo 15. uri. Ob 17.30 bodo na trgu pripravili svečano bogoslužje, po njej bo nastopila Godba na pihala Univerze za 3. življenjsko obdobje Velenje. Ob 18.30 bodo začeli prireditev Velenje ima talent, za katero še zbirajo prijave. Vabijo vse, ki bi se radi predstavili z glasbeno, humoristično ali kakšno drugačno točko, da se jim pridružijo. Večer bodo končali z »Elvis Presley showom« in splošno zabavo.
■ bš

Tod mimo je šel tudi škof Martin Slomšek
Na 1200 m visokem Tolstem vrhu so posvetili kapelico sv. Roku
Bele vode, 17. avgusta - Na Tolstem vrhu nad Belimi Vodami, na poti od Slemena do Smrekovca, se je zbrala množica ljudi, pretežno domačinov iz KS Bele Vode ter nekateri povabljeni gostje, da so doživeli posvetitev nove kapelice, zavetniku romarjev ter gozdarjev sv. Roku. Dan po prazniku tega svetnika je znani gozdar, kmet, podpredsednik Društva lastnikov gozdov Šaleške doline Janko Mazej »Senovr-šnik« iz Belih Vod, skupaj s sokraja-ni organiziral slovesnost z blagoslovom nove kapelice na mestu, kjer je včasih stalo zelo staro znamenje. Kot je bilo slišati, so kmetiji Seno-
vršnik iz Belih Vod po vojni nacionalizirali tudi del gozdnih površin, kjer je svoj čas stala že opustošena kapela, o kateri seje vedelo bore malo. V tem času je le še propadala, zato so se Maze-jevi po vrnitvi gozda, -vrh katerega je stalo obeležje, namenili zgraditi gozdno cesto za spravilo lesa ter ob njej ponovno urediti kapelico. To so naredili letos poleti, ko so poleg Mazeja poprijeli za delo
Blagoslov nove kapelice je pospremila množica krajanov Belih Vod ter nekaterih drugih. Nova kapelica bo
poslej nosila ime zavetnika romarjev in gozdarjev sv. Roka.
sokrajani Andrej Lenko, Franc Stropnik, Zdravko Ate-lšek ter gradbeni sodelavci. Postavitev sakralnega pomnika z novo vsebino v spomin na hude čase je utemeljen z obstojem ustnih in pisnih virov, da je tod okrog svoj
čas razsajala kuga, ki je umorila več deset domačinov. Prav lahko, da je imela uničena kapelica tesno povezavo s takratnimi dogodki. Po kratkem nagovoru investitorja kapelice sta blagoslov opravila šoštanjski dekan Jože Pribožič ter njegov pomočnik, kaplan Marko Rakun. Do-
brim željam ob izgradnji kapelice z naslikano podobo sv. Roka na notranji steni sta se z besedami zahvale in čestitk pridružila tudi predsednica krajevne skupnosti Bele Vode Anica Pudgar ter župan Občine Šoštanj Darko Menih. Kot je ob blagoslovu povedal dekan Pribožič,
je ta pot in od zdaj dalje še krščansko obeležje, pomembna tudi zaradi obiska škofa Martina Slomška, ki je nekoč prišel v Zavodnje na birmo po njej.
■ Jože Miklavc