GLAS
LETO XXI. ŠT. 44 (1008) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 10. NOVEMBRA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Priseljenci v Žavljah
“Cerkev mora
odgovarjati
samo svojemu
Gospodu”
   dločitev je bila moja. Svoje stališče
sem sicer zavzel v skladu z
dogovorom med škofijo in
pristojnimi oblastmi”. Tako je tržaški škof,
nadškof Giampaolo Crepaldi, med homilijo
na praznik sv. Justa v tržaški stolnici, 3.
novembra, dejal v zvezi z afero, ki jo je
sprožila novica, da bo tržaška škofija v
prostorih nekdanjega vrtca reda hčera
krščanske ljubezni (kanosijank) v Žavljah 
pri Miljah začasno imela v gosteh dvajset
priseljencev.
Priseljeniška tematika je namreč žgoča,
večkrat se razplamti zaradi površinske (in
včasih nepremišljene) obravnave le-te s strani
posameznikov in skupin na socialnih
omrežjih, pa tudi zaradi politične polarizacije
oziroma manipulacije, ki vnaša v družbo
raznovrstne skrbi zaradi lastnih interesov. 
Res je, da so priseljeniški sunki postali težko
obvladljiva socialna dinamika današnjega
časa, prav tako je res, da je politični odgovor
ustanov na to vprašanje nezadosten. Na to je
med drugim pred nedavnim opozoril papež
Frančišek, ko je po eni strani govoril o
krščanskem modelu sprejemanja sočloveka,
drugačnega in tujega, po drugi pa pozval k
odgovornemu ravnanju državno, evropsko in
mednarodno politiko, ki pa ni zmožna najti
ustreznega modela in skupnega jezika v zvezi
s to družbeno nujo.
/ str. 4
IG
“O
foto damj@n
  Odprtje novega sedeža občinske knjižnice
Kraj kulture in srečanj za
bogatitev razuma in duha
SOVODNJE 
  Sovodnjah
ob Soči so 5.
novembra
praznično odprli
novi sedež občinske
knjižnice v prostorih
obnovljene rojstne
hiše Petra Butkoviča
Domna (1888-
1953), duhovnika,
literarnega
ustvarjalca,
genialnega
ugankarja in
prefinjenega
izobraženca. / str. 3
V
www.noviglas.eu
Zahvalna nedelja v cerkvi sv. Justa v Trstu
  90-letnica škvadrističnega napada
V Trgovski dom naj 
se vrne življenje!
GORICA 
  ne 4. novembra so v
Trgovskem domu v Gorici
obudili spomin na isti
dan pred 90 leti, ko je
škvadristična tolpa vlomila v
palačo na Verdijevem korzu. To je
bila priložnost, da so ravnatelja
slovenske in italijanske mestne
knjižnice ter slovenski in
italijanski arhitekt predstavili
obnovitvena dela in nakazali
prihodnost znamenite
Fabianijeve stavbe. “Spomin je
pomemben”, je poudaril
Semolič, “pomembnejša pa je
vizija prihodnosti”. / str. 3
D
Svet okrog nas10. novembra 20162
Povejmo na glas
Tesnoba ob naravni katastrofi
UNHCR obeležuje drugo obletnico kampanje #IBelong
O izkoreninjenju fenomena
brezdržavljanstva
  o svetu že opažamo po-
memben napredek v boju
za izkoreninjenje brez dr -
žavljanstva, vendar pa nenehno
trajajoči konflikti tovrstne do-
sežke postavljajo pod vprašaj. Ob
drugi obletnici global-
ne kampanje #IBelong,
ki jo z namenom izko-
reninjenja tega pojava
vodi Agencija Zdru že -
nih narodov za begun-
ce (UNHCR), je Visoki
komisar ZN za begun-
ce, g. Filippo Grandi,
ponovno pozval med-
narodno skupnost, da
popravi krivice, s kate-
rimi se dnevno sooča
preko 10 milijonov lju-
di po celem svetu.
Od leta 2014, ko je
UNHCR začela kam-
panjo #IBelong s cil-
jem doseči izkoreninjenje feno-
mena brezdržavljanstva, pa do
danes je Konvencijo Združenih
narodov o brezdržavljanstvu
podpisalo deset novih držav. Po-
leg tega so države, kot so Slono-
koščena obala, Kirgizistan, Ma-
lezija in Tajska, naredile nekatere
pomembne korake, da so
zmanjšale število oseb brez
P državljanstva na svojih ozemljih.Tajska je v tem kontekstu pode-lila državljanstvo okoli 23.000
osebam, ki so bile pred tem pre-
ko tri in pol let brez državljan-
stva. V Keniji je vlada pred krat-
kim podelila državljanstva čla-
nom etnične manjšine Makon-
de, ki šteje okoli 6.000 ljudi. Nji-
hove korenine so v Mozambiku,
vendar v Keniji živijo že, odkar
je država postala neodvisna, to
je več kot pol desetletja.
Na nedavnem dogodku na se-
dežu Združenih narodov v Žene-
vi je Visoki komisar poudaril po-
vezavo med širjenjem konfliktov
in tveganjem, da osebe ostanejo
brez državljanstva, predvsem v
odnosu do otrok. Poročilo
UNHCR z naslovom “V iskanju
rešitev: Naslavljanje situacij oseb
brez državljanstva
na Bližnjem vzho-
du in v Severni
Afriki” kaže, da se
s takšnim tvegan-
jem še posebej
soočajo sirski
otroci. Ker sirski
zakoni prepove-
dujejo ženskam,
da svoje državljan-
stvo prenesejo na
otroka, in ker tre-
nutno ena četrti-
na vseh sirskih go-
spodinjstev deluje
v odsotnosti oče -
ta, obstaja velika
nevarnost, da bodo nekateri od
709.000 otrok, rojenih med voj-
no v izgonu, ostali brez držav -
ljanstva.
Visoki komisar je zato opozoril,
da so posledice za osebe brez
državljanstva, predvsem za otro-
ke, lahko akutne. “Nevidni je ti-
sta beseda, ki se najpogosteje pri-
pisuje osebam brez državljan-
stva”, je povedal g. Grandi. “Za
otroke in mladostnike brez
državljanstva pa ta nevidnost
lahko pomeni, da so izključeni
iz izobraževalnih procesov, mar-
ginalizirani na igriščih, ignorira-
ni v zdravstvenem sistemu, spre-
gledani, ko iščejo službo, ter
utišani, če podvomijo o svojem
statusu quo”.
V prihodnjem letu bo ena klju -
čnih aktivnosti kampanje #IBe-
long poziv državam, da iz nacio-
nalnih zakonodaj izvzamejo vse
vrste diskriminacije, vključno z
diskriminacijo na podlagi spola,
ter s tem preprečijo podobne si-
tuacije brezdržavljansta v pri-
hodnosti.
  b nedavnih potresih v srednji Italiji, ki
se nočejo in nočejo umiriti, smo prav-
zaprav ostali brez besed. Dejansko ni
bilo mogoče zaslediti odgovarjajočih komen-
tarjev, ki bi nas opogumili ali vsaj osmislili
splošno pretresenost in zaskrbljenost, le podat-
ki o žrtvah, o novem in novem rušenju in o
prizadetih ljudeh brez strehe nad glavo. In ni
čudno, da so peresa onemela, ob takšnem opu-
stošenju je možna le iskrena tiha misel na
brezštevilne družine, ki jim je narava spodko-
pala pot v prihodnost. Prav narava s svojo rušil-
no silo nas je potisnila ob zid, začutili smo ne-
moč ob njenem tako neusmiljenem udarcu, da
smo dan za dnem na videz brezčutno sprem-
ljali in še spremljamo dogajanja na vse bolj ob-
sežnem porušenem območju. Morda in zelo
verjetno bi se želeli, če bi živeli blizu krajev raz-
dejanja, pridružiti vsem tistim, ki so reševali
pokopane pod ruševinami in kasneje storili
vse, da je bilo za prizadete poskrbljeno toliko,
kolikor je bilo le mogoče. Vsi tisti pa, ki so bili
poklicani, da to storijo, so zares vsega občudo-
vanja vredni, službe vsakršne pomoči so ukre-
pale hitro in brezhibno, kar je delovalo pomir-
jujoče. Seveda pa ni moglo odpraviti tesnobe
vseh tistih, ki so se znašli v vrtincu naravne ka-
tastrofe, kakor tudi ne tistih oddaljenih, na ka-
tere so uničevalni dogodki delovali zastraševal-
no. Dvesto tisoč za bivanje onesposobljenih
hiš in poslopij, premiki zemeljskih gmot,
uničena umetniška dediščina, onesposobljene
šole, porušene verske stavbe, nenehno tresenje
in tudi bobnenje, predvsem pa tisoči in celo
desettisoči razseljeni in brez vsega, vsega tega
kot da ni mogoče dojeti in toliko manj zares in
dokončno sprejeti. Res, narava je v vsej svoji
celovitosti večja od nas, večja je od nas, ko nas
navdaja s svojimi nepopisnimi lepotami, in še
večja je, kadar se spremeni v uničevalno silo
in nimamo nikakršne možnosti, da bi se z njo
borili in jo pokorili. Kar lahko storimo, je le to,
da jo upoštevamo, da jo cenimo in gojimo z
njo lep odnos, da jo razumemo in smo do nje
uvidevni, da ji ne škodujemo in ne ogrožamo
njenega zdravja. S tem seveda ne bomo odpra-
vili razlogov za potresne pojave, se pa ob njih
nehote spomnimo, kako naši posegi v okolje
sicer spreminjajo naše življenje v nepravo in
že škodljivo smer in kako nas med drugim pod-
nebne spremembe udarjajo z vse bolj neugod-
nimi in tudi že uničujočimi posledicami. In če
se vrnemo na potres, na potres ne nazadnje ne-
daleč od nas, kaj naj storimo? Edini odgovor
je solidarnost, solidarnost na najrazličnejše
načine: da npr. z glasnim mnenjem podpiramo
največjo možno in še večjo družbeno pomoč
in pa da tudi sami prispevamo nekaj od svoje-
ga. Lahko se nam bo naš delež zdel preskro-
men, preneznaten in ničen, a lahko bo sprožil
deleže še mnogih drugih, kar bo pomagalo vsaj
eni družini, vsaj enemu učencu, pomagalo vsaj
enemu bolnemu. In to sploh ni malo, nikakor
ni malo in ne more biti malo. To je veliko, to
je zares veliko.
Janez Povše
O
  lada Furlanije Julijske
krajine je pripravila pre-
dlog zakona o spominu
na karnijske nosilke, to so žene,
ki so med prvo svetovno vojno
v Karniji nesebično pomagale
vojakom na fronti s prevažan-
jem hrane in streliva v slamna-
tih krušnjakih. Po predlogu, ki
ga je predstavil deželni odbor-
nik za kulturo Gianni Torrenti,
bi spomin na karnijske nosilke
V med drugim ohranjale poseb-na nagrada, štipendija in mu-zejska zbirka. Štipendijo bi raz-
pisali za univerzitetne študente
in dijake višjih srednjih šol v
Furlaniji Julijski krajini, med-
tem ko bi nagrado podeljevali
vsaki dve leti, in sicer ženskam,
ki jih odlikuje čut za solidar-
nost in mir. Stalna razstava pa
bi obogatila muzej prve svetov-
ne vojne v Timauu. V načrtu
sta tudi ureditev spo-
minskih poti in zagon
posebnih spletnih stra-
ni. Predsednica Furlani-
je Julijske krajine Debo-
ra Serracchiani pri tem
poudarja, da se ta zakon-
ski predlog odlično
umešča v obeleževanje 70.
obletnice nastanka Republike
Italije. Za primeren poklon kar-
nijskim nosilkam si že več let
prizadeva tudi nekdanja olim-
pijska prvakinja v teku na
smučeh in parlamentarka Ma-
nuela Di Centa, ki je doma iz
Karnije. O vladnem predlogu
bo v prihodnje razpravljal
deželni svet.
ARC/PV
Zakonski predlog
Štipendija in nagrada v
spomin na karnijske žene
Ko boste imeli v rokah to številko Novega
glasa, boste že vedeli, kdo je nova, novi
predsednik, predsednica Združenih držav
Amerike. Te besede pišemo v torek, 8. t. m.,
ko so v ZDA volitve. Eden od dveh, ki sta na
fotograf i j i ,  je.  Žal .  To napišemo brez
obotavljanja, ker sta tako Donald Trump kot
Hillary Clinton stara, presežena, predstavnika
najslabšega kapitala, že videna in že slišana,
predstavljata vse tisto, česar ne bi radi niti
videli, kaj šele, da bomo imeli enega od dveh
na čelu (za zdaj) še najbolj vplivne države na
svetu, tiste države, ki je vpletena v vse vojne,
kjerkoli že so, a obenem tudi tiste države, ki je
bila pred leti vzor demokracije in svobode, z
vsemi napakami vred, a vedno vzor. Obame
ne bomo pogrešali, ker si razen praznega
besedičenja in tega, da je bil prvi temnopolti
ameriški predsednik, ne moremo zapomniti
ničesar, kar bi ga odlikovalo.
Kapital torej, denar, ki je in hoče ostati sveta
vladar.
Pa vendar: pustimo se presenetiti. ZDA so že
večkrat presenetile, tega ne smemo pozabiti,
v dobrem seveda.
JUP
FOTOGRAFIJA TEDNA
Izidi občinskih volitev v Furlaniji Julijski krajini
Dve občini desni sredini, na
referendumih proti združitvi
  nna Maria Cisint je
nova županja občine
Tržič. Skupna
kandidatka zavezništva
sedmih desnosredinskih
list je v drugem krogu
županskih volitev prejela
6.642 glasov oz. 62,49%,
medtem ko je dozdajšnja
županja Silvia Altran,
kandidatka štirih list
leve sredine, dobila
3.897 glasov oz. 37,51%.
Volivci v Codroipu pa so
potrdili zaupanje
županu Fabiu
Marchettiju, ki je s 4.179
glasovi (54,17%)
premagal protikandidata
Alberta Soramela (3.535
glasov oz. 45,83%).
Zmagovalca so podpirale
štiri desnosredinske liste,
enako število list, a
levosredinskih, je stalo za
poražencem.
Tako v Codroipu kot v
Tržiču je bila volilna
udeležba malo nad
polovičnim pragom. V
Tržiču je svoj glas oddalo
A 51% upravičencev, vCodroipu dva odstotka več.Vzporedno z drugim
krogom županskih volitev
sta potekala tudi
posvetovalna referenduma
za združitev občin Humin
in Montenars ter Manzano
in San Giovanni al Natisone
(Sveti Janez na Rinži).
Edinole v Huminu se je
večina volilnih udeležencev
izrekla za združitev, in sicer
81%, v vseh preostalih
občinah pa je prevlado
nasprotovanje. V
Montenarsu so združitev
s Huminom zavrnili s
skoraj 69% nasprotnih
glasov. Združitev
Manzana in sosednje
občine med Nadižo in
reko Idrijo je zavrnilo
59% volivcev v Manzanu
in 69% volivcev v San
Giovanniju. V vseh
štirih občinah je bila
volilna udeležba manjša
od 50%, a za tovrstni
referendum ni
predviden noben prag
veljavnosti.
Ne glede na izid
posvetovalnega
referenduma ima glavno
pobudo pri združevanju
občin deželna vlada, ki
morebiten predlog o
združitvi pošlje v deželni
svet, ta pa ima zadnjo
besedo.
ARC/PV
Nabirka treh dobrodelnih društev za pomoč
srednji Italiji
Predsednica Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani in deželni
odbornik za civilno zaščito Paolo Panontin sta 31. oktobra v Vidmu
prejela dobrih 4.000 evrov, ki so jih za pomoč potresencem v srednji
Italiji nabrala tri neprofitna društva med septembrsko prireditvijo Friuli
d. o. c., Društvo pacientov s presajenim srcem - ACTI, konzorcij za
zaščito sira Montasio in društvo za pomoč otrokom La nostra famiglia,
so med gastronomsko prireditvijo, ki poteka konec poletja v središču
Furlanije, prepražili 190 kilogramov specialitete frico in jo prodali v
približno 800 porcijah. Izkupiček od prodaje so nato med krajšo
prireditvijo uradno predali deželni Civilni zaščiti, ki je od avgusta
soudeležena pri popotresni pomoči v osrednji Italiji. Darovalci so pri
tem poudarili, da solidarnost s potresenci je dolžnostno dejanje, saj
so tri društva prav tako večkrat deležna plemenitih gest. / ARC/PV
Solidarnost s potresenci
Anna Maria Cisint
Aktualno 10. novembra 2016 3
  Slovesno odprtje novega sedeža občinske knjižnice
Kraj kulture in srečanj za bogatitev
razuma in duha
SOVODNJE OB SOČI 
  lovesnost odprtja no-
ve občinske knjižnice
v Sovodnjah ob Soči
so v soboto, 5. novembra,
uvedli “vedoželjni in igrivi”
osnovnošolci s svojo lepo
himno, ki ji je besedilo na-
pisala Egle Frandolič, ugla-
sbila pa Ketty Tabai. Zanje
je bila priložnost posebno
praznična, saj je knjižnica
našla sedež v rojstni hiši Pe-
tra Butkoviča Domna, zna-
menitega vaščana, po kate-
rem je šola tudi poimeno-
vana.
Učenci osnovnih šol so, po-
leg malčkov iz vrtca, najbolj
zvesti obiskovalci knjižnice,
zato so imeli v soboto tudi
glavno besedo v kulturnem
programu, je povedala po-
vezovalka jutranjega slavja Moni-
ca Marusic. Oni so prihodnost tu-
di knjižnice, zato je gotovo želja
vseh, da bi tudi kot odrasli ne
opustili te lepe navade. Pod vod-
stvom učiteljice Egle so sovoden-
jski učenci predstavili in zapeli
nekaj Butkovičevih ugank, ki jih
je zanje uglasbila Jana Drassich,
zraven pa še odpeli bodrilno pe-
smico Bomo zmogli. Z ljudsko pe-
smijo Peričice, plesoma in s krajšo
recitacijo v vrhovskem narečju,
utrinkom z junijske zaključne pri-
reditve, so se izkazali učenci
osnovne šole Vrh Sv. Mihaela: v
prizorčkih, prežetih z iskrivimi
ljudskimi modrostmi, so obudili
čas, ki ostaja živ v izročilu. Kot je
povedala napovedovalka, so otro-
ci pripravili tudi posnetek dram-
ske uprizoritve: z njim so tekmo-
vali na natečaju Vsaka vas ima
svoj glas v organizaciji osnovne
šole iz Mute na slovenskem Ko-
roškem in se uvrstili med nagra-
jence natečaja.
Dolgo in zapleteno pot obnove
novega sedeža knjižnice, stavbe z
“izredno simbolno vrednostjo”,
in pomen pridobitve je v slo-
venščini in italijanščini orisala
županja Alenka Flo-
renin. Prostor, ki se
je v krajevni zgodo-
vini in zavesti Sovo-
denjcev zapisal kot
rojstni kraj Petra
Butkoviča Domna,
je “hram kulture,
znanja in druženja,
stičišče mladih in
starejših generacij”.
Butkovič ni bil le
priljubljen in
spoštovan župnik,
temveč tudi izo-
braženec širokih
obzorij, književnik in pesnik, pre-
vajal je iz dvanajstih jezikov, velja
za ustanovitelja slovenskega enig-
mističnega besedišča. Zato ni
čudno, da si je vsa občinska skup-
nost prizadevala za odkup njego-
S
ve hiše, ki naj bi postala kraj kul-
ture in srečanj. Odkup so ob kon-
cu prejšnjega stoletja sklenili
župan Igor Petejan, pokojni
podžupan Leopold Devetak in
odbornik Zdravko Kuštrin.
Občinski svet je s soglasnim skle-
pom odobril nakup 28.2.1999; po
najetju posojila za 70 milijonov
lir je bila 21.2.2000 podpisana ku-
poprodajna pogodba. V letu 2002
je občinska uprava skušala prido-
biti sredstva iz evropskih skladov
Obiettivo2/cilj2, žal neuspešno.
Leto kasneje je bil izpeljan “na-
tečaj idej” za preureditev objekta
v muzej, knjižnico, čitalnico in
razstavni prostor. Leta so mineva-
la, stavba je bila v vedno slabšem
stanju, nakar
se je ob kon-
cu prejšnjega
desetletja po-
javila fi-
nančna kri-
za, ki je
močno
okrnila sred-
stva za javna
dela, je pove-
dala županja.
Zato so se lo-
tili iskanja alternativnih fi-
nančnih virov. Leta 2010 so se z
načrtom arh. Federica Graziatija
prijavili na razpis iz evropskega
sklada za regionalni razvoj 2007-
2013, namenjen prenovi nepre-
mičninskega premoženja z
zgodovinsko, umetniško, kul-
turno, arheološko ali etno-an-
tropološko vrednostjo. Izpadli
so iz seznama financiranih ob-
jektov, z odv. Paolom Vizinti-
nom so vložili pritožbo na
Deželno upravno sodišče ter
po zaslugi vztrajnega in pre-
pričanega vodje tehničnega
urada Paola Nonina bili spet
vzeti v poštev. Ovir je bilo še
veliko, vse pa so uprava in
občinski uradi skupaj prema-
govali “v prepričanju, da gre za
edinstveno in zadnjo pri-
ložnost za preureditev tega kraja”.
Tega se še kako zavedajo danes,
ko je pridobivanje sredstev za ne-
premičnine skoraj ne-
mogoče. Zato je ta pod-
vig še posebej pri srcu
vsem, ki so bili zraven,
saj so se zanj “veliko
bolj namučili kot pri
javnem parku, kotalka-
lišču in drugih javnih
delih”, ki so jih ure-
sničili v zadnjih letih. Alenka Flo-
renin je ponosno povedala tudi
to, da so v celoti izplačali stroške
in ne plačujejo nobenega kredi-
ta.
Knjižnica razpolaga s tremi soba-
mi, četrta je namenjena občinske-
mu arhivu. Spodaj je sprejemni
prostor, v gornjem nadstropju so
uredili otroško-mladinsko sobo
in prostor, kjer je mogoče v miru
brati in študirati; potekale bodo
lahko tudi manjše prireditve. Vse-
bino knjižnice naj oblikujejo želje
občanov, “pomembno je, da se v
njej uresničuje poslanstvo, ki je
takim prostorom pisano na kožo:
utrjevanje bralne kulture, širjenje
obzorij, bogatitev razuma in du-
ha”. Med dvema sobama v prvem
nadstropju je posebno lepo ure-
jen spominski kotiček z ekspona-
ti, ki so pripadali Petru Butkoviču.
Gradivo so podarili prof. Marija
Češčut, ki je na domu hranila ma-
terial v pričakovanju na ta dan,
Ljubica Butkovič, ki je darovala
veliko fotografij in albumov, ter
Marko Rojc, ki je daroval dve But-
kovičevi likovni deli (bil je tudi iz-
jemen likovnik!). Stol in mizica
sta edina kosa pohištva, ki sta se
ohranila iz originalne hiše.
Županja se je zahvalila še drugim
zaslužnim sodelavcem in sogo-
vornikom, ne nazadnje Fundaciji
Goriške hranilnice, ki je prispeva-
la za notranjo opremo (v soboto
jo je zastopal arh. Giulio Valenti-
ni), kulturnemu društvu Sovod-
nje in župniku Renatu Podber-
siču. Prav na koncu se je za dra-
goceno “sodelovanje in občutlji-
vost” zahvalila še osebi, ki je v
zadnjih mesecih preživela največ
časa v obnovljeni stavbi: to je Mir-
jam Simčič, ki je v knjižnici zapo-
slena prek konvencije z Zadrugo
Goriška Mo-
horjeva. V
roke je vze-
la, očistila in
namestila
na police
devet od
skupnih tri-
najst tisoč
knjig. Sedaj
jo čaka še
popis knjig
iz zapuščine
župnika Voj-
ka Makuca.
Kljub obil-
nemu dežju,
ki je neu-
smiljeno pa-
dal in prisilil
številne prisotne, da so se na dvo-
rišču domačije na glavni sovo-
denjski cesti tiščali pod dežniki,
je bilo odkritje spominske plošče
Petru Butkoviču Domnu kratek,
a posebno slovesen trenutek.
Županja, ki je to storila skupno s
prof. Marijo Češčut, je namreč po-
vedala, da so mu ploščo pred de-
setletji obljubili že člani Akadem-
skega kluba iz Gorice, česar pa žal
niso izpolnili. Drug simbolno po-
memben dogodek je bil rez traku:
omenjenima damama se je pri-
družil vodja tehničnega urada
Paolo Nonino. Msgr. Podbersič je
izrazil željo, da bi “bogato delo ce-
lotne občine in gospe županje ter
vseh, ki so sodelovali pri projektu,
dobilo res prave razsežnosti”; po
branju odlomka iz pisma Ko-
lošanom in očenašu je blagoslo-
vil knjižnico, “da nas bo s svojim
duhovnim bogastvom vodila k
zemeljski in večni sreči”. Vsi nav-
zoči so si nato lahko ogledali pro-
store knjižnice, ki je odprta ob po-
nedeljkih in četrtkih med 10.30
in 13.30, popoldne pa ob torkih
in četrtkih med 16. in 18. uro, že
v jeseni pa ponuja res zanimiva
srečanja z avtorji. / DD
(več fotografij na www.noviglas.eu)
  Obletnica, načrti in provokacija
V Trgovski dom naj
se vrne življenje!
GORICA 
  rejšnji petek, 4. novembra,
je bila v večnamenski dvo-
rani Trgovskega doma v
Gorici na poseben način obe-
ležena 90. obletnica škvadri-
stičnega napada na Fabianijevo
palačo na Verdijevem korzu: slo-
venska ravnateljica Narodne in
študijske knjižnice Luisa Gergolet
ter italijanski ravnatelj mestne
državne knjižnice Marco Mena-
to, slovenski arhitekt Dimitri
Waltritsch in njegov italijanski
kolega Luigi Di Dato so skupno s
koordinatorjem komisije za
Trgovski dom Liviom Semoličem
ocenili prehojeno pot, predstavili
obnovitvena dela in nakazali pri-
hodnost znamenite goriške stav-
be, ki velja za pravi arhitektonski
biser. Korak za korakom, vedno
bolj se uresničuje obnovljeni
Trgovski dom, ki naj bo dom
vseh Goričanov, goriških kultur
in jezikov.
Spomin je pomemben, “za nas
in za Gorico na sploh pa je po-
membnejše, kako bo Trgovski
dom zaživel”, je zatrdil Semolič.
Spomin je spodbuda, da gleda-
mo naprej, pomembnejša pa je
vizija prihodnosti, sinergična
kulturna ponudba dveh knjižnic.
Kaj je pomenil Trgovski dom kot
cvetoče večnamensko središče,
“utripajoče srce goriške kulture
in gospodarstva” na začetku 20.
stoletja, in kaj se je zgodilo 4. no-
vembra 1926, je orisala Luisa
Gergolet. Na tisti dan pred 90 leti
je 200 škvadristov vlomilo v pa-
lačo, razdejalo prostore in uničilo
imovino. Na cesto so zmetali
knjige, dokumente in arhive, in-
strumente, omare, slike itd. ter
vse to zažgali. Gasilci so uničili
veliki napis “Trgovski dom” na
pročelju pod kupolo. Druga po-
membna obletnica, ki je bila
obeležena prejšnji teden, je 6. no-
vember 1946, dan, ko je bila po
nalogu Zavezniške vojaške upra-
ve kljub številnim protestom iz-
vedena prisilna deložacija slo-
venskih in italijanskih anti-
fašističnih ustanov, ki so se tja
vselile leto prej. Ljudski dom (ta-
krat se je imenoval tako) je bil
kmalu nato vpisan kot državna
lastnina, vanj so namestili držav-
ne urade. Komaj v 90. letih
prejšnjega stoletja je bilo mogoče
spet uvideti možnost, da bo
Trgovski dom tako ali drugače
vrnjen naši skupnosti. To predvi-
deva tudi zaščitni zakon št. 38 iz
leta 2001.
Menato je med drugim pripom-
nil, da poimenovanje dvorane
Petrarca ni najprimernejše: še
sam jo najraje imenuje Fabiani-
jeva dvorana, ki je pravzaprav
pravo gledališče. Gorica ni nik-
dar imela knjižnice, kjer bi se
ljudje lahko prosto sprehajali
med policami, brali in srečevali.
P Novi sedež v Trgovskem domu, vsamem središču mesta, in sožitjes Feiglovo knjižnico v takoj do-
stopnih prostorih bi morda po-
menila pomembno spremembo
za ljudi, ki že s ceste vidijo, kaj se
v stavbi dogaja. Upati je, da bi do
tega prišlo čim prej, morda čez
dobro leto. Menato je že govoril
s senatorko Fasiolo, ki se tudi zav-
zema za ta projekt. Lepo bi bilo,
ko bi knjižnici stopili v nove pro-
store, če že ne skupaj, vsaj ne
časovno oddaljena ena od druge.
Waltritsch je dejal, da je Trgovski
dom prepoznavna in priljubljena
goriška stavba z veliko simbolno
vrednostjo. Preveč časa je bil po-
zabljen preprosto zato, ker je bil
zaprt, nekaj se je končno premak-
nilo in počasi spet postaja del
našega vsakdana. Začeli so obna-
vljati Fabianijevo (!) dvorano, v
vogalnih prostorih bo našla se-
dež Feiglova knjižnica. Biti vpet
v tak projekt je za arhitekta velik
privilegij. Fabiani je bil zelo dal-
jnoviden, saj je zelo smotrno in
prožno razporedil notranje pro-
store, poleg tega je posebno po-
srečena izbira velikih oken, ki so
dejansko posebno sredstvo ko-
munikacije med ulico in tem, kar
se dogaja v notranjosti. Koncept
je torej zelo sodoben. Knjižnica
danes ni več temačno in zaprto
svetišče znanja, skladišče knjig;
knjižnica je danes dejavnost, dia-
log, izmenjava kulture in infor-
macij. Zato mora biti tudi pri-
vlačna, udobna in primerna zla-
sti za mlade. Di Dato, ki spremlja
delo za državno knjižnico, je po-
vedal, da je stavba kompleksna in
dobro odraža Fabianijevo oseb-
nost ter hkrati kompleksnost
našega prostora. V Fabianijevi
dvorani, ki so jo našli hudo
poškodovano, so doslej opravili
najnujnejša dela v pričakovanju
sredstev, da bi z deli nadaljevali.
Semolič je povzel, da bosta torej
knjižnici v pritličju, četrto nad-
stropje bo v kratkem izročeno
Glasbeni matici in Slovenskemu
centru za glasbeno vzgojo Emil
Komel. Prizadevajo si, da bi EZTS
našel primernejše prostore v dru-
gem nadstropju, kjer je še vedno
prisotno pravosodno mini-
strstvo; glede tega pričakujejo tu-
di politično podporo krajevnih
uprav.
Cilj je torej jasen in ambiciozen:
Trgovski dom naj postane veliko,
odprto in dostopno kulturno sre-
dišče, organsko povezano z me-
stom, namenjeno Goričanom, ki
naj v njej najdejo dom. Predvsem
pa naj bo uporaben in naj se vanj
vrne življenje. Semolič je med
drugim izrazil provokacijo in
hkrati željo, da bi se po 90 letih
na pročelje stavbe vrnil veliki na-
pis Trgovski dom. “Tudi na tem
bomo delali”! / DD
Kateri so bili prvi vtisi županje Alenke Florenin, potem ko je končno
kronala še ta podvig? “Najprej so to misli zadovoljstva in zadoščenja
ob opravljenem delu. Ni bilo lahko. Naleteli smo na veliko težav:
najprej zato, ker dolgo let nismo dobivali sredstev. Ko smo se nato
prijavili na razpis, smo nas niso uvrstili na seznam. Odločili smo se
za pritožbo, po zmagi pa bili spet uvrščeni na seznam, a začeli smo
z veliko zamudo, saj so evropski roki ostajali isti. Na deželi nam
nekaterih stvari niso priznali, veliko smo se dogovarjali, kako bi
zadeve uskladili. Nato smo skušali vse urediti v skladu s časom. Ni
bilo lahko. Veliko stvari je bilo treba prilagajati, spreminjati itd.
Imamo občutek oz. prevladuje prepričanje, da smo ujeli zadnji vlak.
Zaradi tega je današnji dogodek toliko pomembnejši, ker mislim,
da bi bilo v tem trenutku zelo težko računati na nova sredstva. Zato
je naše zadovoljstvo res veliko”.
Alenka Florenin: “Ujeli smo zadnji vlak”
Rez traku: prof. M. Češčut, P. Nonino in županja A. Florenin (foto dpd)
L. Di Dato, D. Waltritsch, L. Semolič, L. Gergolet in M. Menato
Msgr. R. Podbersič blagoslavlja
Levo vrhovski, desno sovodenjski osnovnošolci
Kristjani in družba10. novembra 20164
Razmišljanje ob Knjigi modrosti
Duše pravičnih 
so v Božji roki
  ožja beseda iz Knjige
modrosti pravi, da so
“duše pravičnih v Božji
roki”. Niso v človeških rokah.
Mnogi si predstavljajo, da so
življenja ljudi v njihovih ro-
kah: Tako mislijo celo starši
ali 'predstojniki', predvsem
pa vladarji in oblastniki, po-
polnoma pa so lastili življenja
totalitarni oblastniki. A žal se
še dogajajo podjarmljenje, iz-
koriščanje, zlorabljanje in
žrtvovanje otrok za sebične
namene staršev in drugih lju-
di, npr. splavi, detomori, po-
habljanje deklic, prostitucija
otrok obeh spolov, trgovina z
ljudmi, z begunci. Še vedno
si, kot nekoč, po svetu totali-
tarni tirani prilaščajo življen-
ja. Ob vseh žrtvovanjih
življenj se moramo vprašati,
zakaj smo še vedno družba, v
kateri so možne te zlorabe.
Bog, gospodar življenja, nam
je življenje podaril in nihče
nam ga ne bi smel vzeti.
Duše pravičnih pa so v Božji
roki. Tako so si samozvanci
med vojno in po vojni vzeli
pravico, da si lastijo življenja
naših ljudi. Oblastno so si pri-
svojili življenja drugih s cil-
jem, da bi totalno zavladali
nad vsemi življenji. Sicer se je
zdelo, da vladajo, a njihova
oblast je vendar krhka. So
kdaj pomislili, da bomo jav-
no govorili o njihovih
zločinih in javno oznanjali,
da so duše pravičnih v božji
B roki? “V očeh neumnih sezdijo mrtvi, njihov odhodvelja za polom in njihovo po-
tovanje proč od nas za
propad; toda oni so v
miru”. Vse bolj prihaja
v našo osebno in na-
rodno zavest, kako so
oni v miru, njihovi
domnevni gospodarji
oziroma heroji - pa si-
cer počasi, a vendar
vztrajno - tonejo v po-
zabo. Njih herojstvo
vse bolj dobiva prave
obrise tragične člo-
veške samovoljne
usodnosti. Duše pra-
vičnih množičnih po-
morov tujih in našega
holokavsta vstajajo
med nami kot duše, ki
se svetijo, medtem ko
na njihove rablje pada
temna usodnost nji-
hove hudobnosti ter
nečloveškega propada
in zablode.
Mučenci, pričevalci re-
snice in pravičnosti,
so branili življenja
drugih, svojcev in vse-
ga krščanskega
občestva pred samo-
voljno samopašnostjo zatiral-
cev slovenskega naroda. Upi-
rali so se krivici in nasilju nad
življenjem drugih, čeprav ni-
so bili gotovi zemeljske zma-
ge. Andrej Gosar je jasno po-
vedal revolucionarjema Ki-
driču in Vidmarju: “Vi boste
zmagali, a kljub temu ne
grem z vami”! Pravični so za-
stavili svoja življenja, ker je bi-
lo “njih upanje prežeto z ne-
smrtnostjo”. Zgodovina jim
daje prav, saj obsoja zločin-
skost totalitarizmov. V tem se
pravzaprav vsi strinjamo:
nihče si ne sme prisvajati
življenja drugih za svoje cilje.
A ko gre za konkretne zadeve,
ko se mora odločati vsak iz-
med nas za življenje ali za go-
spodovanje nad življenjem, se
zadeve zapletajo. Pred vsakim
izmed nas je namreč tudi da-
nes odločitev, ali smo pripra-
vljeni dati življenje za druge
ali pa si hočemo življenje po-
lastiti in gospodovati nad
drugimi. In ker to ni tako hi-
tro razvidno in ni lahko spre-
jeti, je pot pravičnih zahtev-
na, trnjeva in povezana s
križem. Pot nasilnežev pa je
hitra, a vodi v strahotne izgu-
be človeštva, v propad naro-
dov in njihovih kulturnih
vrednot, v teptanje človeko-
vih pravic in v dolgotrajno
opustošenje. Poglejmo samo
našo družbo in bomo razu-
meli, kako zahtevna in težka
je ta resnica.
Zato bitka za
življenje ni nikoli
hitro dobljena. V
vsakem izmed nas
se razodeva ločnica
med službo življen-
ju ter gospodovan-
jem nad svojim in
življenji drugih. Le
življenje, ki pade v
zemljo, obrodi sad,
medtem kot gospo-
dovalnost nad dru-
gimi pomeni izgu-
bo življenja. A pra-
vični se vse bolj
svetijo. Spoznati in
priznati si mora-
mo, da jih je treba
pokopati z oseb-
nim človeškim do-
stojanstvom in jim
vrniti onečaščeno
ime. Zasvetiti se
morajo tudi v
naših srcih, v naro-
du, da bomo vsi
dosegli mir in spra-
vo. To je povezano
tudi s priznanjem
lažnega herojstva
onih, ki so mislili, da gospo-
dujejo nad življenji. Le kdor
služi Bogu, se pravi, resnici,
pravičnosti in ljubezni, “bo
deležen milosti in usmiljen-
ja”. To je upanje pravičnih in
ostaja upanje nas vseh.
Janez Juhant
S 1. strani
Nadškof Crepaldi ...
  govoren je zato dogodek
glede prihoda skupine pri-
seljencev v Žavlje. Spo-
ročilo tamkajšnjega župnika na
spletnem socialnem omrežju, ki
je poškodbo na svojem vozilu
povezal z nezadovoljstvom kra-
janov glede namestitve skupine
migrantov v prostorih nekdanje-
ga vrtca, ni pripomoglo k pomi-
ritvi že itak nemirnih duhov.
Čeprav se je miljska županja
Marzi zavzela za odločitev
nadškofa Crepaldija, je dejan-
sko občutiti nasprotovanje
prebivalcev področja, med ka-
terimi so najbolj glasni poli-
tični predstavniki Severne lige
in nekatere skupine staršev, ki
so izrazili zaskrbljenost, ker je
struktura kanosijank blizu šol-
skega poslopja njihovih otrok.
Nasprotniki škofove poteze so
namreč že izrazili svoje sta-
lišče s protesti ravno na večer
prihoda skupine 18 priseljen-
cev, o čemer so mediji že po-
ročali. Nadaljnja medijska po-
ročanja in komentarji (tudi po
spletu) so zadevo, ki bi lahko
imela znosne posledice, prevesili
v afero, kateri je nadškof med ho-
milijo pri sv. Justu predhodno
dal jasen okvir.
“Laži, ki so bile glede tega
izrečene in napisane, so izraz
gnilobe, s katero tržaška Cerkev
in njen škof nimata kaj opraviti”,
je dejal. Izhajajoč iz besed papeža
Frančiška, ki je zapiranje vrat in
src pred piseljenci ožigosal za
nečloveško držo, je obenem sva-
ril politiko pred getoizacijo mi-
grantov, v primeru, da se ta feno-
men ne obvlada s pravšnjimi in-
Z tegracijskimi potezami, je posta-vil piko na i celotni zadevi. “Zžaveljskim župnikom, z ravnatel-
jem Karitas smo na nedavnem
sestanku sklenili, da nadaljuje-
mo svojo dolžnost v krščanskem
slogu v prepričanju, da je ta
najžlahtnejši način, s katerim iz-
kazujemo spoštovanje do naših
priseljeniških bratov in sester”.
Ta prizadevanja morajo vsekakor
sloneti na tihem delovanju, da-
leč od bombastičnih medijskih
izjav, od političnih pogojevanj
(“Cerkev mora odgovarjati samo
svojemu Gospodu”) in v soz-
vočju s člani krščanske skupno-
sti, zlasti ko nastopijo pastoralne
težave. Do trenutka, ko pišemo,
še ni videti jasnega razpleta za-
deve: ostajajo le škofove besede,
izrečene med homilijo, med ka-
tero je izrazil tudi zaskrbljenost
nad vse večjo širitvijo igralnic na
srečo bodisi v mestu bodisi na
slovenski strani meje. Odprtih
vprašanj v naši tržaški skupnosti
je namreč še in še …
Cerkveni in družbeni antislovar (28a)
C kot CESARSTVO (1)
  eprav sta tako Nova
Gorica kot Gorica
precej na obrobju, pa
to še ne pomeni, da ne bi
bili ti mali mesti kdaj tudi
“avantgardni” v čem. Tako
je izšla že druga izdaja
izredne knjige francoskega
zgodovinarja Michela De
Jaeghereja kar pri goriški
Libreria Editrice Goriziana,
ki obravnava zadnje
dni rimskega
imperija, kot
označuje tudi njen
naslov (Gli ultimi
giorni dell'Impero
Romano, LEG, 624
str., 34 evrov). Naj tu
povem še nekaj, kar
zgodovinarji in drugi
zgodovinski
navdušenci že vedo,
da založba LEG izdaja
res dobre
zgodovinske knjige,
še zlasti bi lahko
izpostavili tiste o
obeh svetovnih
vojnah. Ravno na dan
mojega nakupa knjige –
dobil sem ponatis le-te, saj
so prvotisk dobesedno
razgrabili! – so v knjigarni
omenjene goriške založbe
predstavljali knjigo o
tolminskem bojišču v 1.
svetovni vojni. Omenjena
knjiga o zadnjih dneh
rimskega cesarstva je sicer
izšla v Franciji pred dvema
letoma, za nas pa je
zanimiva tudi zato, ker je
sprožila pravi val prahu.
Zakaj? Četudi je zelo
Č umirjena in mestomaprecej “korektna”, pa DeJaeghere dokazuje nekaj
politično nekorektnih
dejstev propada rimskega
imperija, ki že sami posebej
pokažejo na določene
podobnosti s težavami časa,
v katerem živimo. Avtor ni
kar nekdo, saj je urednik
dvomesečnika Le Figaro
Histoire. A pojdimo na
razloge padca rimskega
imperija, kot jih navaja De
Jaeghere. Razlogi so štirje -
demografski padec je prvi;
da bi se z njim spopadli, so
pričeli pravo davčno gonjo,
kar je drugi razlog propada,
ki je privedel do tretjega,
namreč do uničenja
gospodarstva in ekonomije,
kar se je skušalo rešiti s
četrtim razlogom za propad
imperija, namreč z
množičnim priseljevanjem,
ki se ga pa niso niti
potrudili vladati in
obvladati. Ni torej težko
ugotoviti, zakaj so vzrojili
in se dvignili v Franciji.
Lahko so sicer že Rodney
Stark in tovariši pokazali,
da je teza Edwarda
Gibbona, da je za propad
imperija krivo krščanstvo, iz
trte izvita, težava je, da je
zdaj to zatrdil Francoz,
povrhu pa še urednik tako
ugledne revije. Kako le bi
lahko bilo krščanstvo vzrok
propada, ko pa je še dolgo
po vladanju cesarja
Konstantina predstavljalo
samo manjšinsko religijo,
tudi v 5. stoletju, ko je
zahodni del rimskega
cesarstva prenehal
obstajati, pa kristjanov ni
bilo niti deset odstotkov
prebivalstva – večina so bili
kristjani v vzhodnem delu,
ki pa je obstal še kar tisoč
let, tudi zato, ker so bili
njegovi branitelji kristjani.
Naš strokovnjak dokazuje
nasprotno, kako je vse
pričelo z demografskim
padcem. V močno
militaristični družbi so se
legionarji ob upokojitvi le
stežka privadili delavskim
razmeram, četudi bi se, bi
bili po zaslužku skoraj na
ravni služabnikov. Raje so
tako okrepili mestno
prebivalstvo, kateremu
seveda ni manjkalo
zastonjskih kruha in iger.
Že ob prelomu časov, torej
ob Kristusovem rojstvu,
niso več kaj prida veljale
stoične vrline, zlasti vrlini
podložnosti in zvestobe
državi. Elite so prve pričele
hedonizem, ki se je nato
hitro razširil, po tej
filozofiji oziroma načinu
razmišljanja (če lahko temu
rečemo “razmišljanje”) pa
so otroci velikanska ovira,
ne pa nekaj močno
zaželenega. Preko elit so se
razširile helenistične
navade, ki jih najdemo
nekoliko opisane, recimo v
svetopisemski knjigi
Makabejcev, kar je
pomenilo množično
kontracepcijo, priležništvo
in ločevanje zakoncev, kar
je cesarja Avgusta privedlo
celo do tega, da je izdal
zakone proti neporočenosti.
Ti zakoni so bili
neučinkoviti, ker se je
razširila še ena helenistična
zadeva, eksponentno je
namreč narasla
homoseksualnost. Posledice
vsega tega? V času Cezarja
je Rim štel milijon
prebivalcev, pod zadnjim
cesarjem Romulom
Avgustulom pa le še dvajset
tisoč. Isto tematiko
nadaljujemo še v enem
zapisu.
Andrej Vončina
Zgodovinar Michel De Jaeghere
Slovenska zamejska skavtska organizacija
Jesenski deželni
občni zbor
  nedeljo, 23. oktobra
2016, je bil v prostorih
Močnikovega doma v
Gorici deželni občni zbor Slo-
venske zamejske skavtske orga-
nizacije. Po molitvi in skavtski
pesmi sta zbranim voditeljem
Barbara Tehovnik (MEPI, koor-
dinatorka za skavte v Sloveniji)
in Neda Kajfež, predstavnica
Nacionalnega urada MEPI Slo-
venija predstavili program ME-
PI – Mednarodno priznanje za
mlade. Gre za svetovno prizna-
ni mladinski program, ki mla-
dim med 14. in 25. letom omo-
goča, da v svojem prostem
času, v okviru neformalnega
učenja, z aktivno udeležbo na
različnih področjih odkrijejo,
razvijejo in uresničijo svoje po-
tenciale.
Po sv. maši v cerkvi sv. Ivana, ki
jo je daroval g. Markežič in pri
kateri so skavti sodelovali s pet-
jem, je deželni občni zbor sto-
pil v živo. Po pozdravu in govo-
ru načelnikov, Dobrosrčne pan-
de in Veselega gamsa, so pred-
sedstvo prevzeli Neskončnogo-
voreči jelen (Matia Premolin),
Svinčejedni lev (Ivan Langella)
in Bistrooki gams (Simon Peter
Leban). Glavni točki na dnev-
nem redu sta bili pregled Me-
todološkega pravilnika za vejo
VV in pregled Programskega
dokumenta za vejo RP 2016-17.
Osnutek prvega je predstavila
poverjenica za metodo Zgovor-
na vidra (Alenka Cergol), ki
sprejema do decembra predlo-
ge za spremembe. Drugega pa
sta v imenu vodstva RP predsta-
V vila Energični galeb (LucijaTavčar) in Bistrooki gams (Si-mon Peter Leban). Po kosilu je
v cerkvi potekal svečan obred,
pri katerem je Mojca Briščik
prejela imenovanje.
Popoldne je zbrane skavtske vo-
ditelje obiskal njihov stari pri-
jatelj, p. Branko Cestnik, in
spregovoril o zanimivi temi –
Prihodnosti skavtske vzgoje.
Kdor namreč dela za vzgojo, de-
la za prihodnost. Katoliška vera
je “mlada” religija, povprečen
kristjan je po raziskavah revna,
temnopolta, tridesetletna žen-
ska, ki živi na južni polobli.
Navdih za temo je p. Cestnik
našel v knjigi Johna L. Allena
The future Church, v kateri so
izpostavljene težnje, ki bodo
oblikovale življenje kato-
ličanov, ki jih mi vzgajamo. V
knjigi jih je opisanih deset, in
sicer svetovna Cerkev, tradicija
ali evangelikanski katolicizem,
islam, sprememba demograf-
ske slike s staranjem in priselje-
vanjem, laik v cerkvi, biotehni-
ka, globalizacija, ekologija,
večpolarnost sveta in karizma-
tiki – najhitreje rastoči krščan-
ski slog. O vseh temah je stekel
zanimiv razgovor. Ob koncu se
je Branko Cestnik dotaknil še
okrožnice Laudato si ali Hval-
jen moj Gospod, prve tovrstne
papeške okrožnice, ki je naslo-
vljena na vse ljudi, saj je eku-
menska in medverska. Po pre-
davateljevih besedah bi lahko
ta bila “ideološki manifest za
skavte”.
Metka Šinigoj
Andrej Gosar

Goriška10. novembra 20166
Na razpolago spominska razglednica
Ob tako pomembnem dogodku, kot je bila postavitev prvega
spomenika v spomin slovenskim vojakom na soški fronti v
Doberdobu, so člani slovenskega filatelističnega kluba Lovrenc
Košir poskrbeli za izdajo posebne spominske razglednice in
osebne znamke. Na razglednici je prikazan spomenik sredi
parka v Doberdobu. Na osebni znamki, ki jo je po naročilu
kluba izdala Pošta Slovenije, pa je viden napis na spomeniku.
Poleg tega so člani filatelističnega kluba naročili pri Pošti
Slovenije tudi spominski žig, na katerem je poleg napisa na
spomeniku besedilo Doberdob / Odkritje spomenika /
slovenskim vojakom / v prvi svetovni vojni ter ime pošte, kjer
je žig na razpolago na pošti v Novi Gorici. Na novogoriški pošti
je v teh tednih tudi na ogled posebna priložnostna filatelistična
razstava, pobudnik katere je predsednik krožka Košir, Igor
Tuta. Razglednica z znamko in žigom je na razpolago
zainteresiranim tudi v uradu Kulturnega doma v Gorici in pri
članih filatelističnega kluba.
Doberdob
  godba o umo-
ru dr. Stanka
Vuka, soproge
Danice Tomažič in
ljubljanskega prijatel-
ja Draga Zajca že več
kot 70 let vznemirja
(ne samo) Primorce,
buri duhove in vzbu-
ja najrazličnejše in-
terpretacije. Krvave-
mu dogodku, do ka-
terega je prišlo 10.
marca 1944 v ulici
Rossetti v Trstu, je po-
svečena monografija,
ki je nedavno izšla iz-
pod peresa časnikarja
Martina Breclja pri
založbi Mladika. Gre
za publikacijo, v ka-
teri je avtor povzel in kritično
pretresel vse dosedanje teze in
na osnovi najnovejših izsled-
kov temeljite zgodovinske razi-
skave prišel do spoznanja, da je
zločin izvršila trojka Varno-
stno-obveščevalne službe OF.
Zajetno publikacijo z naslovom
Anatomija političnega zločina
so predstavili 27. oktobra na
Srečanju pod lipami v organi-
zaciji Kulturnega centra Lojze
Bratuž in krožka Anton Gre-
gorčič. Večer v komorni dvora-
ni KC Bratuž, ki ga je v imenu
založnika in soprireditelja po-
vezoval Sergij Pahor, je privabil
neobičajno veliko ljudi; precej
jih je bilo iz Mirna, kjer živijo
Vukovi sorodniki (eno izmed
njih, gospo Natalijo Pelikan
Vuk, je Pahor izrecno pozdra-
vil).
O zločinu sredi Trsta, ki je še
živo zasidran v našem narod-
nem telesu, in zgodovinskem
kontekstu sta na goriškem
večeru spregovorila dr. Mira
Cencič in dr. Egon Pelikan.
Cencičeva je s številnimi podat-
ki sintetično, in vendar izčrpno
predstavila odnos Komuni-
stične partije do narodno-
obrambnih organizacij na Pri-
morskem. Vprašanje je silno za-
pleteno, ker ima globoke kore-
nine, hkrati zelo dinamično in
spremenljivo. Spregovorila je o
dveh primorskih narodno-
obrambnih organizacijah, tajni
krščansko-socialni organizaciji
in TIGR-u, pa še o Komuni-
Z
stični partiji Slovenije, ki je bila
ustanovljena leta 1937 in je
želela združiti vse politične sile
v narodnem odporu. “Primorci
so bili navdušeni za upor, ho-
teli so rešiti svoje narodno
vprašanje. In dejansko so se
začenjali ustanavljati odbori
OF, fantje so odhajali - namesto
v italijansko vojsko - v gozdo-
ve”. V teh četah so bili povečini
narodnjaki liberalne in kato-
liške usmeritve, manjkalo je ko-
munistov. Največji problem vo-
diteljev upora, partije, je bil, ka-
ko se rešiti vpliva domoljubov,
članov in voditeljev tajnih pri-
morskih narodno-obrambnih
organizacij. Po Kidričevih na-
vodilih je bilo treba take, ki se
nočejo vključiti v OF, izločiti,
njihove organizacije pa uničiti.
TIGR je že izgubil svoje vod-
stvo, posamezniki so se
vključili v partizansko gibanje.
Drugače je bilo s tajno krščan-
sko organizacijo, ki je imela še
vedno svoje vodstvo - predv-
sem na Goriškem -, ker so nji-
hove zaprte voditelje nadome-
stili duhovniki. Ti so bili pa kri-
tični zaradi ateizma vodstva KP,
zaradi sodelovanja z Italijani in
zaradi metod, ki jih je upora-
bljala partija. Zato ji ni uspelo
pridobiti na svojo stran niti
enega duhovnika. Zato je Kar-
delj dal povelje, naj “likvidirajo
pripadnike te tolpe” in do-
kažejo, da so narodni izdajalci.
Tako so na Primorskem začele
padati ugledne osebnosti. Do-
mači vosovci so bili prepričani,
da se je treba Vuka znebiti, “ra-
zlogi za to se bodo že našli”... S
svojo priljubljenostjo in vpli-
vom na ljudi je bil močna oseb-
nost. In takih se je bilo treba
znebiti. To so sklenili še ob
koncu leta 1943, ko je on sedel
še v zaporu. Hoteli so se rešiti
možnih nasprotnikov revoluci-
je in komunizma, pa tudi
ustvarjati nasprotja, spravljati v
nasprotne tabore: ali v OF ali v
belo gardo. Tako sta postopoma
nastala dva tabora, dvoje misel-
nosti in “ta razdvajanja nas de-
lijo še danes”.
Brecelj je raziskal zločin “z
izredno natančnostjo in stro-
kovnostjo”, saj knjiga obsega
skoraj 300 strani. V prvem delu
predstavlja dogodek sam, kako
so ga opisali in raziskali polici-
sti in sodišča; v drugem delu
prizadevanja pristašev OF, da bi
naprtili zločin nasprotnikom
komunizma; v tretjem delu ra-
ziskuje in išče resnico. Pri tem
je uporabil 142 pisanih tekstov,
ogromno arhivskega gradiva v
Sloveniji, Rimu, Trstu in Gorici,
opravil deset pogovorov s svojci
in poznavalci dogajanja.
Skrbno je zbiral dejstva, jih pri-
merjal, iskal zveze, dokazoval,
opisoval in prišel do sklepov,
kdo so zločinci, zakaj je bil
zločin storjen, kdo ga je na-
ročil. Sklepi so sicer hipote-
tični, hkrati “pa praktično sko-
raj neovrgljivi”. Avtor je odgo-
voril na številna vprašanja o
tem zločinu, obenem je
prispeval k razumevanju
odnosa med revolucijo
in OF. Knjiga se bere kot
skrbno napisana krimi-
nalistična raziskava,
obenem pa tudi kot kri-
minalni roman. Avtorju
je zato dr.
Cencičeva
svetovala,
naj svojih
talentov ne
zakopa. Ob-
stajajo še
drugi pri-
meri, sorod-
ni tistemu,
ki se je pri-
petil na
Rossettijevi
ulici, ki ter-
jajo odgo-
vor.
Zgodovinar
dr. Egon Pe-
likan je
poudaril, da
knjiga pri-
naša za zgo-
dovinarja zanimiv metodološki
pristop, nekaj, kar še najbolj
spominja na dokazni postopek
v pravu brez neposrednega do-
kaza, a z dovolj posrednimi do-
kazi. Druga kvaliteta knjige je
širina v smislu, da se je avtor,
čeprav ni zgodovinar, zelo do-
bro poglobil v širši kontekst na-
rodno-osvobodilnega boja. Ta
je potekal med štirimi skrajno-
stmi: državljansko vojno, kola-
boracijo, narodno-osvobodil-
nim bojem in revolucijo. Ti
procesi se med sabo prekrivajo,
zato so stvari zapletene in težko
jih je enoznačno pojasniti. Sam
Pelikan je že pred leti menil, da
je za umorom v ul. Rossetti sta-
la Varnostno-obveščevalna
služba. Stanko Vuk “ni imel
spretnosti Engelberta Besednja-
ka, ki je bil neke vrsta 'politična
žival' in se je v vsaki politični
situaciji znal znajti”. Komunisti
so bili takrat prepričani, da je
mogoče tudi s sovjetskimi me-
todami vzpostaviti srečno in
demokratično družbo. To je
peljalo v logiko, ki je izključeva-
la vsako moralo in etiko ter jo
uokvirila v maksimo: “Kar je
dobro za revolucijo, je dobro na
sploh”. Politični nasprotniki se
tega niso zavedali; prav tako se
niso zavedali, da so likvidacije
za komuniste ena od legitim-
nih metod. “V tej logiki krščan-
ski socialci in duhovščina niso
imeli nobene šanse”. / DD
/ str. 16
Druga Pravljična urica v Feiglovi knjižnici  
Dobrosrčna ovčka Mili
  ljub neprijaznemu,
deževnemu popoldnevu
se je v ponedeljek, 24.
oktobra 2016, v mladinski sobi
Feiglove knjižnice v Gorici, v
kateri domuje nešteto očarljivih
zgodbic v privlačno ilustriranih
knjigah, zbralo krepko čez dvaj-
set predšolskih otrok. Sede na
blazinicah so čakali, kdaj se bo-
do kot z dotikom čarobne pa-
ličice znašli v neskončnem pra-
vljičnem svetu. V njem domuje
tudi ovčka Mili, radovedna in
“nevedna” kot oni, ki je izšla iz
fantazijskega peresa avtorice
Ragnhild Scamell. Samosvojo
ovčko Mili, ki se je odločila, da
bo kljub pozni jeseni šla v gozd,
je predstavila mlada Lucrezia
Bogaro, ki se z otroki zelo dobro
znajde, saj je bila na teh srečan-
K jih s pravljico že večkrat pre-pričljiva pravljičarka, pravza-prav igralka, kajti vselej je
odigrala pravljično vsebi-
no. Tudi tokrat je bilo ta-
ko. Da bi se otroci umirili,
so v njenih rokah zacin-
gljali zvončki – to je znak,
da se začenja pravljična
pripoved -, potem pa jih je
vprašala, ali vedo, v kate-
rem letnem času smo. Vsi
so vedeli, da ne morejo iti
več k morju se kopat in da
se morajo bolje obleči, ker
postaja mrzlo. A ovčka Mi-
li, v katero se je učinkovito
preobrazila Lucrezia, se te-
ga ni zavedala. Veselo je
skakljala po gozdu in predo-
brosrčno ponudila nekaj svoje
volne brundajočemu medvedu,
drobni taščici v praznem gnez-
decu in plašnemu zajčku pod
grmičem. In tako je ostala … go-
la. Zato jo je zazeblo, saj je
začelo snežiti in ni vedela, kam
bi se zatekla. Takrat pa je v dal-
javi videla svetlo lučko. Ko je
potrkala na vrata, ji je odprla
dobra ženica, ki je Milo pova-
bila v hišico, in ko je ta utrujena
zaspala, ji je spletla toplo maji-
co, iz volne seveda!
Pravljica je malčkom nežno po-
vedala, kdo nam daje dragoce-
no volno, da nas ogreje, ko nas
zebe, pa tudi prišepnila, naj ne
bodo pretirano radodarni – slo-
venski pregovor pravi:
dobrota je sirota! – in naj
zmeraj ubogajo mamico,
ko jih opozorja, naj si
oblečejo majico, šal …,
ker je poletje z žgočim
soncem le še lep spomin.
Potem ko so se mali cici-
bani Lucrezii s ploskan-
jem prisrčno zahvalili za
drobni gledališki užitek,
so se z mamicami ustavi-
li pri knjižničarki Marti-
ni, da bi si izposodili iz-
brano knjigo in se ob
pravljičnih junakih mar-
sikaj lepega naučili, kar
jim bo koristilo na življenjski
poti.
IK
In memoriam
Jožef  (Pepi) Crali
  red dobrim mesecem je
Pepi Kralj (tako smo ga
vsi poznali) praznoval de-
vetdeseti rojstni dan in so mu
ob tem lepem življenjskem
mejniku pevci
zapeli z
voščilom na
mnoga, zdrava
in vesela leta.
Pepi se je rodil v
Gorici 27. sep-
tembra 1926,
stanoval pa je v
Štandrežu, kjer
si je ustvaril
družino. Umrl je
1. novembra in
k večnemu
počitku smo ga
pospremili na goriško pokopa-
lišče, 3. novembra, kjer počiva
poleg svoje drage žene Almire
in prerano umrlega sina. Po-
grebno sveto mašo je daroval
domači župnik Karel Bolčina,
ki se je spomnil pokojnika kot
dobrega družinskega moža in
očeta, vedno do vseh prijazne-
ga in veselega značaja. Vsako
nedeljo je prihajal na kor do-
mače cerkve in s svojim tenor-
jem bogatil bogoslužje. Tudi ko
ga je bolezen priklenila na vo-
ziček, ni zamudil nobene svete
maše. Pepi se je odlično počutil
v družbi, saj je imel lep in pri-
jeten značaj. Rad je pripovedo-
P val svoje bogate življenjske iz-kušnje. Njegovo veselje do gla-sbe in petja je prišlo posebno
do izraza, ko je nategoval svojo
stalno spremljevalko harmoni-
ko in z njo razve-
seljeval druščino
ob raznih pri-
ložnostih. Ko je
kak domačin
praznoval, so se
oglasili tudi zvo-
ki njegove prilju-
bljene harmoni-
ke. Kot navdušen
pevec je bil zme-
raj prisoten pri
pevskih vajah.
Petnajst let je pel
v mešanem pev-
skem zboru Štandrež in se po-
sebno veselil vsakega pevskega
nastopa. Rad je poslušal razne
pevske nastope, predvsem v do-
mači cerkvi in v dvorani Anton
Gregorčič. V zahvalo za njegov
prispevek k pevski tradiciji v
Štandrežu so mu pevci najprej
peli med pogrebnim obredom
v domači cerkvi, nato pa še ob
odprtem grobu. Na orgle je pet-
je spremljal Silvan Zavadlav,
zbor pa je vodila Tiziana Zava-
dlav. Prosvetno društvo Štan-
drež, mešani pevski zbor in cer-
kveni pevci ga bodo ohranili v
lepem in hvaležnem spominu.
DP
ZVEZA 
SLOVENSKE 
KATOLIŠKE 
PROSVETE – GORICA
CECILIJANKA 2016
58. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske 
pokrajine ter Koroške in Slovenije
posvečena je pesniku in duhovniku 
SIMONU GREGORČIČU ob 110-letnici smrti
v nedeljo podelitev 1. nagrade “Mirko Špacapan”
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
sobota, 19. novembra 2016, ob 20.30
nedelja, 20. novembra 2016, ob 17. uri
Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, 
ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in 
Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice ter Zadružne banke Doberdob in Sovodnje 
v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij
Brecljeva Anatomija političnega zločina “pod lipami” 
Gre za negovanje skupnega
zgodovinskega spomina
Goriška 10. novembra 2016 7
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2016
Komedijske bodice na
račun pokvarjene družbe
  a sivo, z dežnimi kaplja-
mi orošeno nedeljo, 6.
novembra 2016, je bila v
prijetnem ozračju župnijske dvo-
rane Anton Gregorčič v Štan-
drežu na sporedu druga predsta-
va iz Abonmaja ljubiteljskih gle-
daliških skupin Štandrež 2016, ki
ga z nezmanjšano vnemo od l.
2000 prireja Prosvetno društvo
Štandrež. Zanj si prizadevajo
predvsem člani dramskega odse-
ka z izredno dejavnim Božidar-
jem Tabajem na čelu. Kljub sla-
bemu vremenu je bila dvorana
dobro zasedena.
H gostoljubnim Štandrežcem, ki
vedno poskrbijo, da se gostujoči
igralci dobro počutijo tudi po na-
stopu in da ne gredo s praznimi
želodci domov, je prišla v goste
gledališka skupina KUD Dolomiti
Dobrova, ki je na štandreškem
odru prikazala že vrsto res dobrih
predstav. Z njo ima štandreški
dramski odsek dolgoletne prija-
teljske vezi, ki se udejanjajo tudi
z vzajemnimi gostovanji. V režiji
v ljubiteljskih krogih znanega in
cenjenega režiserja Francija
Končana so nastopajoči uprizorili
komedijo Državni lopov, ki jo je
napisal Fadil Hadžić (1922-
2011), po rodu Bosanec. Komedi-
ja je njegova velika uspešnica, ki
biča korupcijo in lopovščine vseh
N vrst; te se zelo bujno razraščajo šeposebno v političnih krogih. Člo-veške slabosti se žal prenašajo iz
roda v rod in zato bodo zmeraj
tarča komediografov, ki jih upo-
rabljajo kot najboljše limanice,
na katere se kaj zlahka ujamejo
gledalci. Le-ti v hibah nastopa-
jočih likov zmeraj uzrejo vsaj ra-
hel odsev lastnih napak in se jim
seveda smejejo. Predstavo, ki se v
celoti dogaja v celici zapora, kar
je zelo jasno in nazorno prikazala
scenska podoba Boštjana Debela-
ka, so kot dobro uigran igralski
tercet uprizorili David Tehovnik,
Miha Prebil in Roman Černigoj.
S še posebno živahno in
sproščeno igro se je izkazal Prebil
kot Cmoki, navaden tat, ki se ve-
nomer vpleta v ljubezenska raz-
merja z ne ravno priporočljivimi
ženskami, a se izkaže kot bolj bi-
ster in v ljubezenskih razmerjih
mnogo manj naiven kot svetnik
na ministrstvu, ki slepo verjame
“kar precej lahki ženski”. Miha
Prebil se je vživel v paznika Joža,
ki ponosno opravlja svojo nalogo
in se, kot se pač žal dogaja, dru-
gačno vede do “navadnega” in
do “uglednega” zapornika - tudi
v ječi se boljše godi tistemu, ki
ima denar! -, v bistvu pa je do-
bričina. Najbolj negativen lik je
gotovo svetnik; kot na videz ugla-
jenega, poročenega moškega, ki
pa zlorablja svoj položaj in rad
skače čez plot, ga je dobro orisal
Roman Černigoj.
Spretno napisan, posodobljen
Hadžićev tekst v Končanovi režij-
ski zamisli imenitno odslikava
današnje razmere v slovenski
družbi, ki se je izvila iz sociali-
stičnih oz. komunističnih spon,
a zelo po svoje tolmači demokra-
cijo, privatizacijo … Gledalci so
uživali ob dobri igri nastopajočih
in zato je bil končni aplavz topel
in iskren.
Po predstavi je v župnijskem par-
ku pod pokritim prostorom, ki ga
uporabljajo za domači Praznik
špargljev, zelo prijetno zadišalo
po pečenem kostanju. Ob
bližnjem prazniku sv. Martina
prireditelji abonmajskega niza
ljubiteljskih gledaliških predstav
vsako leto poskrbijo, da se zvesti
abonenti po novembrskem gle-
dališkem srečanju zadržijo še ne-
kaj časa v prijateljskem klepetu
ob dobrotah zlate jeseni. Ob ko-
stanju jim vselej postrežejo tudi s
sladkim moštom, ki ga sicer sv.
Martin spremeni v vino, kot pra-
vi slovenski pregovor. Kot je že
tradicija, je bilo “sladko vince”
dar vinogradnika Silvana Pri-
možiča, ki je tudi sam dolgoleten
abonent tega posrečenega in
izredno dobro obiskanega gleda-
liškega abonmaja. Okusen ko-
stanj pa je bil dar Sergia Zavadla-
va, ki v svoji trgovini na ul. Trie-
ste v Gorici prodaja vse, kar je po-
trebno za vrtnarjenje, kmetovan-
je …
IK
Vsi sveti / Na goriškem pokopališču 
Poklon Lojzetu Bratužu,
svetli žrtvi
  b prazniku Vseh svetih
so predstavniki iz slo-
venskih kulturnih in po-
litičnih krogov počastili spomin
na padle v vojnah ali na vojne
žrtve s polaganjem vencev ob spo-
menikih in na pokopališčih. Po
ustaljeni navadi so se zbrali tudi
na goriškem pokopališču, da bi se
poklonili znanim osebnostim, ki
tam čakajo vstajenje in so s svojim
delovanjem zapustile trajne sledi
med goriškimi Slovenci. Med te-
mi tu počiva tudi glasbenik Lojze
Bratuž, kateremu je mlado
življenje pretrgala črna fašistična
roka. Ob njegovem grobu, ki ga
krasi Kraljev nagrobnik, je sprego-
vorila prof. Slavica Radinja. Njene
misli objavljamo v celoti.
O Pred skoraj osemdesetimi leti - 16.februarja bo namreč minilotočno 80 let, odkar je Lojze Bratuž
zapustil naš svet - je bilo ljudem
odvzeto to, da bi se svojemu pri-
jatelju, učitelju, zborovodji, kul-
turniku poklonili na dostojen
način. Njegovo truplo so v
mrtvašnico prenesli skrivaj po-
noči, samo pokopališče pa so za-
stražili. Tudi pokop je potekal skri-
vaj, v nočnih urah, primorski
ljudje pa so bili ob tem izredno
ogorčeni.
Ne bom podrobno opisovala nje-
govega življenja. Le kdo izmed
prisotnih ga ne pozna? Njegov lik
je pustil neizbrisen pečat. Že kot
otroci smo vsi slišali o tem, da so
mu fantje dan pred smrtjo zapeli
njegovo najljubšo pesem, Kra-
Obvestila
Zahvalna nedelja v Rupi bo 13.
novembra 2016 s sv. mašo ob 14.
uri. Po njej bo blagoslov kmečkih
pridelkov na društvenem prostoru.
Vabljeni!
Občinska knjižnica v Sovodnjah
bo od ponedeljka, 7. novembra, da -
lje imela naslednji urnik: pone de -
ljek 10.30-13.30, torek 16.00-
18.00, četrtek 10.30-13.30 in
16.00-18.00.
Društva Jadro, Tržič in ŽePZ iz
Ronk vabijo v soboto, 12. no vem -
bra, na martinovanje v Tomaju.
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič v sodelo -
va nju s stranko Slovenska skup -
nost vabita v četrtek, 17. novembra
2016, ob 20. uri na Srečanje pod
lipami na temo Kaj nam prinaša
ustavna reforma? O tem vprašanju
bodo razpravljali odvetnika Andrej
Berdon in Damijan Terpin ter
družbeni delavec Michele Coren.
Večer bo vodil časnikar Julijan
Čavdek. Srečanje bo v Kulturnem
centru Lojze Bratuž v Gorici, drev.
20. septembra 85.
Krožek Anton Gregorčič obvešča,
da bo redni občni zbor zasedal v
ponedeljek, 21. novembra 2016,
ob 20.30 v Gorici, drevored 20.
septembra 118.
Zveza slovenske katoliške
prosvete in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica obveščata,
da je skupni urad z novembrom
začel delovati s sledečim urnikom:
ponedeljek, torek, četrtek in petek
od 8. do 14. ure, ob sredah: od 8.
do 18. ure nepretrgoma.
Odbor sekcije prostovoljnih
krvodajalcev iz Sovodenj ob Soči
vabi na družabno kosilo v Selah na
Krasu v Osmici Pri Krčarju v
nedeljo, 27. novembra 2016. Pred
kosilom bomo imeli možnost
vodenega ogleda muzeja na Cerju.
Zbiranje ob 11. uri pred
spomenikom na Cerju. Vpisovanje
in plačilo bosta možna na sedežu
društva v Gabrjah ob petkih, od 17.
do 18. ure, do vključno 18.
novembra. Za dodatne informacije:
Paolo Braini (340/3423087),
Štefan Tomsič (328/3717328),
Vincenza Devetak
(329/4006925).
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno
tudi za pisarno. Info tel. 340
9248297.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informaci-
je na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št.
0481 532163 ali 0481 547569.
Čestitke
Med jesenskim cvetjem je drugega
novembra pokukal v svet droben
cvet, Tadej. S svojim prihodom je
neizmerno osrečil mamico Alenko,
očka Miloša, bratca Tomaža in
nonote Tatjano, Marilko in Danijela.
Ob tem lepem dogodku se z njimi
veselijo tete, strici, bratranci,
sestrične … in malčku želijo, da bi
srečno stopal skozi življenje.
Čestitkam se pridružujemo tudi vsi
pri Novem glasu.
Naš član odbora Miloš Čotar bo
odslej pestoval tudi drugorojenčka
Tadeja, ki se je pridružil
štiriletnemu bratcu Tomažu. Njemu
in Alenki iskreno čestitamo vsi iz
Kulturnega centra Lojze Bratuž in
jima želimo čim več nepozabnih
trenutkov v lepi družinici.
Draga Nadja! Prišel je dan, ko tudi
ti svoj 50. rojstni dan slaviš. Še
mnogo zdravih, srečnih let, da
uživala boš družino lepo tvojo. To
želimo ti iz srca vsi, ki te imamo
radi.
Sožalje
Ob smrti Pepija Cralija izražajo
globoko sožalje vsem domačim
Prosvetno društvo Štandrež,
mešani pevski zbor Štandrež in
štandreški cerkveni zbor.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 11.11. 2016 do 17.11.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it .
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 11. novembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Nedelja, 13. novembra, ob 21. uri
(vodi Ilaria Banchig): Okno v
Benečijo: oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 14. novembra (v studiu
Stefania Beretta): Le spomin...
Torek, 15. novembra (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 16. novembra (v studiu
Danilo Čotar): Pogled v dušo in
svet:  Mali  ponirek, poklicni
potapljač - Izbor melodij.
Četrtek, 17. novembra (v studiu
Andrej Baucon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
guljčke, in se
nato, kolikor se
da hitro, raz-
bežali, saj je bi-
lo njihovo
početje prepo-
vedano. Le ko-
mu se ob misli
na to ne stori
milo pri srcu?
Neka pradavna
žalost se naseli
v našo dušo, ko
se spomnimo
na njegova zad-
nja dva meseca
življenja, mese-
ca muk in
trpljenja.
“Rajni Lojze je
bil izredno
blag in živahen
fant. Nikomur
ni v svojem življenju prizadeval
niti najmanjše krivice. Vedno
smehljajoč, izredno domač,
otroško skromen in ognjeno živa-
hen je bil vzor učitelja in narod-
nega prosvetnega delavca”. S temi
besedami ga je pred osemdeseti-
mi leti označil argentinski časopis
Slovenski list.
Minilo je torej že skoraj osemde-
set let, pa vseeno boli. Boli pa za-
to, ker je bila njegova žrtev kri-
vična, nepravična, nerazumljiva,
skregana s kakršno koli idejo o
človečnosti. Njegova krivda se
nam ne zdi nikakršna krivda. Biti
Slovenec, se ne predati, ljubiti slo-
vensko besedo, slovensko pesem,
slovensko glasbo, skrbeti za slo-
venske cerkvene zbore.
Čas fašizma je človeškost zamen-
jal s popolnim razčlovečenjem,
čemur se slovenski človek ni po-
dredil. Vedno, v vsakem trenutku,
v vsaki situaciji je hotel ostati člo-
vek in ostati človek je za Slovenca
tedaj pomenilo, da ostane Slove-
nec.
Lojze Bratuž se je v osemdesetih
letih, odkar se je njegovo življenje
utrnilo, spremenil v simbol
trpljenja goriških Slovencev. On
je živa luč, je zgled, je vodilo, zato
ne dovolimo, da postane le pra-
zen simbol. Naj nas njegovo
trpljenje dokončno nauči, da se
takšno sovraštvo in tolikšno na-
silje nikakor ne smeta ponoviti.
Sicer bi bila njegova žrtev zaman.
V petek, 28. oktobra 2016, so v sejni dvorani Zadružne banke v Doberdobu podelili denarne
nagrade zaslužnim dijakom in študentom (dijakom, ki so opravili maturo z najvišjo oceno –
250 evrov, ali študentom, ki so končali magistrski študij s končno oceno vsaj 100/110 – 500
evrov), ki so člani (ali sinovi članov) banke. Nagrajenci so Philip Müller, Ivana Černic, Sofia
Marusic in Andrej Černic.
Slovensko stalno gledališče
ABONMAJSKA SEZONA ZA GORICO
OTVORITEV SEZONE IN KONEC ABONMAJSKE KAMPANJE
Anton Pavlovič Čehov
ČEŠNJEV VRT
režiser: Igor Pison
14. november, ob 20.30
Kulturni center Lojze Bratuž
z italijanskimi nadnapisi
vozni red brezplačnega avtobusa:
Doberdob, na trgu sv. Martina ob 19.35
Tržič, ul. San Polo pri bolnici ob 19.45
Štivan, pri križišču na avtobusni postaji ob 19.50
Jamlje, na vtobusni postaji ob 20.00
Gabrje, na autobusni postaji ob 20.10
Sovodnje, pri lekarni ob 20.15
nakup abonmajev: Kulturni dom, Gorica - ul. I. Brass 20, tel 0481 33288
vstopnice na dan dogodka: Kulturni center Lojze Bratuž - tel +39 0481 531445 
www.teaterssg.com
Foto DP
Kultura10. novembra 20168
  ri založbi Blodnjak je kot
tretja iz zbirke Nit izšla
knjiga Devetindevetdese-
ta kraljeva žena – ljudske pra-
vljice iz Nigerije, ki jih je
iz italijanščine prevedla
Špela Pahor. Ob izidu
knjige sem Špeli postavi-
la nekaj vprašanj.
Tanja Albreht: Pozdra-
vljena. Izšel je že tvoj
tretji prevod pravljic,
ki jih je zbirala Fran-
cesca Lazzarato. Po
brazilskih in filipin-
skih so tu še nigerij-
ske. Čestitke! Vse tri
knjige so izšle pri za-
ložbi Blodnjak. Si ti
poiskala njih ali je za-
ložba stopila v stik s
teboj?
ŠP: Pravljice sem preve-
dla že pred kar nekaj leti.
Najprej posamezne, po-
tem sem si rekla, zakaj
ne bi prevedla kar vseh
iz zbirke. Nato sem
začela iskati založbo, a se
sploh ni nihče odzval. Z
Bojanom Meserkom, ki ga je
predlagala Tea Štoka, pa sva se
hitro dogovorila, za kar sem mu
nadvse hvaležna. Prav tako tudi
Katarini Meserko in vsem sode-
lujočim.
Tanja Albreht: Spet se je zbra-
la ista ekipa, kot pri prvih
dveh knjigah. Ti kot prevajal-
ka, Laura Ličer kot ilustrator-
P ka in dr. Tea Štoka kot preva-jalka spremne besede. Kakoste začele sodelovati?
ŠP: Bojan in Katarina Meserko
iz založbe Blodnjak sta se z Lau-
ro srečala na umetniškem sej-
mu v Novem mestu. Tudi meni
so bile Laurine ilustracije všeč
in tako smo začeli sodelovati.
Tea Štoka pa je prostovoljno, ali
po domače rečeno, zastonj, pre-
vedla še poučna spremna bese-
dila.
Tanja Albreht: Nigerijske pra-
vljice so name naredile ve-
lik vtis, a imam občutek,
da so nekatere bolj na-
menjene odraslim kot
otrokom. Kaj meniš ti kot
izkušena pripovedovalka
pravljic?
ŠP: Pravijo, da so bile pra-
vljice prvotno namenjene
odraslim. Nekatere iz knji-
ge Devetindevetdeseta kraljeva
žena se mogoče nam zdijo res
bolj primerne za odrasle. So pa
seveda iz čisto drugačne kulture
in jih morda tam pripovedu-
jejo tudi otrokom? Tega ne
vem. Vseh iz zbirke ne bi pri-
povedovala majhnim otro-
kom, nekatere pa že. Pravljici
Lepa kraljeva hči recimo ma-
lo večji otroci radi prisluhne-
jo. Pa nekaterim drugim tu-
di. Za te pravljice je značilno,
da se včasih končajo kot
uganka. Sicer pa je med nji-
mi nekaj živalskih, pa
tudi rastline in duhovi
nastopajo v njih. Res je
to drugačen svet. A ljud-
je smo si povsod podob-
ni – imamo slabe in do-
bre lastnosti in povsod
ljudje najbolj cenijo lju-
bezen, iskrenost,
nežnost, svobodo. Rav-
no to je tudi čar preva-
janja (in) pravljic – vidiš,
kako bogat in raznolik je
ta svet, obenem pa, da je
ljubezen tista sila, ki pre-
maga tudi smrt.
Tanja Albreht: Do zdaj si
napisala in prevedla že
kar nekaj knjig, med nji-
mi Srečanja v Piranu 1,
2 in 3, Moja nona pripo-
veduje, Sanje oblačka
Edvarda, Nečimrno dre-
vo … Knjige tudi pred-
stavljaš bralcem. Te vese-
li pripovedovati o svojem de-
lu?
ŠP: Vedno imam tremo. Je pa
lepo podeliti zadovoljstvo ob
izidu knjige s tistimi, ki so pri
nastajanju knjige sodelovali. To
so, recimo pri Srečanjih v Pira-
nu, predvsem vsi pripovedoval-
ci življenjskih zgodb. Pri knji-
gah iz zbirke Nit pa mi je lepo,
ker lahko s pripovedovanjem
predstavim pravljice, ki jih tu še
ne poznamo. In Laurine ilustra-
cije jih čudovito dopolnjujejo.
Zdaj se pa zelo bojim, da bo tre-
ba sodelovati pri predstavitvi
knjige Biti vzgojitelji, ki sem jo
prevedla za založbo Novi svet.
Tanja Albreht: Vem, da pri-
poveduješ pravljice tudi
odraslim in ne le otrokom.
Kako pripoveduješ pravljice
najmlajšim in kako ostalim
poslušalcem?
ŠP: Skupinam najmlajših otrok,
  ajpomembnejši gledališki festi-
val na Slovenskem, Borštnikovo
srečanje, ki je že pridobil med-
narodne razsežnosti, je med 14. in 23.
oktobrom ponudil 70 umetniških do-
godkov, ki si jih je ogledalo 6000 ljudi.
Po mnenju umetniške direktorice festi-
vala Alje Predan je bil to najzahtevnejši
festival doslej. V gledališče so tokrat
spremenili tudi letališče, plesno dvora-
no in fitnes center. Tekmovalnih, po
vsebini raznolikih predstav na festivalu,
ki je letos stopil v 51. leto, je bilo enajst.
Take so bile, “ki na gledalčev obraz pri-
kličejo solze in smeh. In to je tisto, za
kar je vredno ustvarjati in uživati gleda-
lišče”, je dejala Predanova. Prihodnje le-
to bo festival namenjen tudi celoviti
predstavitvi opusa letos umrlega režiser-
ja Tomaža Pandurja. Član mednarodne
strokovne žirije Tomaž Gubenšek je med
drugim povedal, da letos: “Nismo bili
priča samo izmenjavi mnenj med gosti
in umetniki iz veliko različnih držav,
ampak predvsem tudi srečanju in kon-
frontaciji slovenskih gledališč med se-
boj. Ti dve sili ohranjata gledališki svet
živ, kritičen in prožen”. Med 11 tekmo-
valnimi predstavami je žirija izpostavila
še posebno tri: avtorski projekt Republi-
ka Slovenija Slovenskega mladinskega
gledališča in Zavoda Maska, ki je bil de-
ležen posebne Borštnikove nagrade za
angažirano gesto ob 25-letnici Slovenije.
Vsebinsko zelo aktualna je uprizoritev
Pred upokojitvijo Prešernovega gleda-
lišča Kranj, v kateri je režiserka Mateja
Koležnik “v polnem pokazala svoj izjem-
ni režijski talent” in si tako prislužila na-
grado za najboljšo režijo – Koležnikova
je slavila že lani s Heddo Gabler v izved-
bi Drame SNG Maribor.
Velika nagrada Festivala Borštnikovo
srečanje za najboljšo uprizoritev je šla
avtorskemu projektu Učene ženske po
motivih Molierovih Učenih žensk v
režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Sloven-
skega ljudskega gledališča Celje
in Mestnega gledališča Ptuj, “ker
je izjemno pomemben in rele-
vanten estetski in etični gleda-
liški dogodek, ki pogumno opo-
zarja na boleče točke današnjega
trenutka”. Borštnikovo nagrado
za dramaturško obdelavo tek-
stovnih predlog so prejeli Lotos
Vincenc Šparovec, Dragan Živa-
dinov, Mojca Kumerdej za dra-
maturško obdelavo tekstovne
predloge uprizoritve Projektant v
izvedbi Zavoda Delak “kritično,
a zato nič manj senzibilno narav-
nano besedilo odlikuje jasno sta-
lišče o pomenu ter medsebojnih
razmerjih intelektualizma, delav-
skega razreda, kapitalizma in an-
tropološkega vprašanja ženske”.
Borštnikovo nagrado za kostu-
mografijo je prejela Jelena Proković za
kostumografijo v uprizoritvi Peer Gynt
v izvedbi MGL in SSG Trst … kostumi “z
izčiščenostjo, barvno natančnostjo, s
kompozicijsko predrznostjo predstavlja-
jo sugestivno atmosfero in moč gyntov-
ske domišljije”.
Borštnikova nagrada za kolektivno av-
torsko idejo je pripadla kolektivni avtor-
ski ideji celostnega oblikovanja odmora
pri predstavi Kralj Ubu v izvedbi SNG
Drama Ljubljana: “Z odličnim izborom
glasbe, s subtilno osvetlitvijo in humor-
jem igralcev se odmor v predstavi ne-
pričakovano prevesi v pravo doživetje”.
Borštnikova nagrada za celostno vizual-
no podobo je nagradila kolektiv ustvar-
jalcev vizualne podobe uprizoritve Pred
upokojitvijo v izvedbi Prešernovega gle-
dališča Kranj. “Umetniška ekipa je spret-
no ustvarila scenski prostor nesrečnih
Bernhardovih likov z uprizoritvijo nji-
hovih notranjih strahov, klavstrofobije,
temačnostjo duše, sadizma, izpraznjeno-
sti.
Borštnikovo nagrado za mlado igralko si
delita Patrizia Jurinčič Finžgar za vlogo
Hane v uprizoritvi Dogodek v mestu Go-
gi v izvedbi SSG Trst in Glasbene matice
ter Liza Marija Grašič za vlogi Rose
Bernd v uprizoritvi Rose Bernd v izvedbi
SLG Celje in Henriete v uprizoritvi
Učene ženske po motivih Molierovih
Učenih žensk v izvedbi SLG Celje in Me-
stnega gledališča Ptuj. Štiri enakovredne
Borštnikove nagrade za igro pa so prejeli:
Pia Zemljič za vlogi Filaminte v uprizo-
ritvi Učene ženske po motivih Moliero-
vih Učenih žensk v izvedbi SLG Celje in
Mestnega gledališča Ptuj in Gospe
Flamm v uprizoritvi Rose Bernd v izved-
bi SLG Celje; Vesna Jevnikar za vlogo Ve-
re v uprizoritvi Pred upokojitvijo v iz-
vedbi PG Kranj; Jernej Šugman za vlogo
Ubuja v uprizoritvi Kralj Ubu v izvedbi
SNG Drama Ljubljana in Primož Pirnat
za vloge Masovnega moškega v uprizo-
ritvi Projektator v izvedbi Zavoda Delak
in Alaska, Dovrejskega starine, Vijuga,
Orientalske plesalke, Begriffenfeldta,
Potnika in Gumbarja v uprizoritvi Peer
Gynt v izvedbi Mestnega gledališča Lju-
bljanskega in SSG Trst.
Nagrado Društva gledaliških kritikov in
teatrologov Slovenije za najboljšo upri-
zoritev pretekle sezone (2015/2016) je
prejela predstava Rose Bernd Gerharda
Hauptmanna v režiji Mateje Koležnik in
izvedbi SLG Celje. “Z izčiščeno režijo, ja-
snimi dramaturškimi posegi, minimal-
no scenografijo in močnimi igralskimi
kreacijami Hauptmannovo naturali-
stično besedilo o
detomoru na šle-
zijskem podeželju
z odra zazveni iz-
jemno sodobno
in kritično”.
Borštnikov prstan
51. Borštnikovega
srečanja se od ne-
delje, 23. oktobra
2016, blešči na
prstu v Banjaluki
rojenega igralca
Dareta Valiča. V
intervjuju za
časnik Večer je
priznal, da “naj-
večjo pripadnost
čuti do svoje
družine, iz katere
je približno polo-
vica otrok in vnukov aktivnih v igralskih
vodah. Družina je največ, kar sem nare-
dil v svojem življenju. Moram pa reči, da
jo je moja žena držala skupaj, sam nikoli
nisem imel dovolj časa. Žena še zmeraj
to počne”. V intervjuju za Sobotno pri-
logo Dela je dejal tudi, da ga je “krivica
vedno bolela. Nikoli v življenju nisem
bil član nobene stranke, niti komuni-
stične partije ne, čeprav bi se takrat
splačalo. Bil sem levo usmerjen, čeprav
za Slovenijo več ne vem, kaj je levo in
kaj desno”. Ni mu pa vseeno, kdo mu
gospodari, predvsem pa je nasprotnik
vojske. Aktiven je bil tudi pri slovenski
osamosvojitvi. O svojem ustvarjalnem
delu ne rad govori. Razkril je le, da je
navdih za svoje like večkrat dobil v go-
stilni: kradel je njihove značajske poteze.
Seveda, rad je imel gledališče in mu je
žal, da ni več aktiven. Zelo vesel je bil ob
podelitvi prstana, saj je menil, da se de-
setletje po njegovi upokojitvi nihče več
ne spomni nanj! Gledalci se ga pa spo-
minjamo, in še kako!
Iva Koršič
N
ki pridejo z vzgojitel-
jicami na obisk v
knjižnico, pripovedu-
jem navadno s po-
močjo različnih lutk
ali igračk. Ostalim po-
slušalcem pa se
skušam prilagoditi.
Včasih mi pripovedo-
vanje uspe in sem
srečna, ko vidim, da
se poslušalci smejejo
ali da se je komu oro-
silo oko. Vedno pa ni-
sem tako razpo-
ložena. Nekaj pa je
odvisno tudi od odzi-
va poslušalcev. Če se
ne odzivajo, je težko.
Tanja Albreht: Lau-
ra Ličer je čudovita
ilustratorka. V nje-
nih ilustracijah
pravljice kar zaživi-
jo. Se veliko dogo-
varjata med nastajanjem
ilustracij ali dobiš v roke le
končni proizvod?
ŠP: Ja, Laura je pravi zaklad
domišljije. In kako lepo si
je zamislila tudi barvno
usklajenost te zbirke. Pri
brazilskih prevladuje zele-
na, ker so pač tam ogrom-
ni gozdovi, pragozd. Fili-
pinske so modre, ker je to
stotine otokov sredi morja.
In nigerijske oranžne, ker
je pač to vroča Afrika. Sicer
pa Laura dela samostojno.
Pošljem ji besedila in ona
naredi ilustracije. Nariše
tako, kot doživi zgodbo in
kakor jo vidi v domišljiji.
Je velik slikarski talent.
Tanja Albreht: Koliko časa
traja tak projekt, od prevo-
da do izida? Je v tem pro-
cesu veliko stresa ali delu-
jete bolj umirjeno?
ŠP: Vsak naredi svoj del. Midve
s Teo prevod, Laura ilustracije,
Katarina Meserko oblikuje, na-
redi prelom in postavitev. Pred
tem pa seveda tudi vse prebere,
lektorira, nato pa še po mailu
ali telefonu rešujeva kakšna
pravopisna in podobna
vprašanja. Vse je treba večkrat
prebrati, da potem ni napak.
No, kakšna se vseeno najde, ker
uide pozornemu očesu.
Tanja Albreht: Pa zadnje
vprašanje. Lahko pričakuje-
mo tudi kakšno tvojo avtor-
sko pravljico kdaj v prihod-
nosti?
ŠP: Tega pa ne vem.
Tanja Albreht: Hvala za po-
govor in veliko, veliko novih
uspehov!
ŠP: Hvala tebi, Tanja.
Pogovarjala se je
Tanja Albreht,
Mestna knjižnica Piran
Krakajoči papagaj - brazilske pripovedke
Mesečeva vila - filipinske pripovedke
Devetindevetdeseta kraljeva žena - nigerijske
pripovedke
Novo pri založbi Blodnjak
Nigerijske ljudske
pravljice
Najboljša uprizoritev Festivala Borštnikovo srečanje: avtorski
projekt Učene ženske (SLG Celje in Mestno gledališče Ptuj)
Maribor / 51. Borštnikovo srečanje: nagrade  
Letos je bil splošen
poudarek na srečanju
Dare Valič, dobitnik Borštnikovega prstana
Kultura 10. novembra 2016 9
  ecenzentu ali publicistu pisanje o
tem ali onem delu velikokrat na-
laga čut dolžnosti, zato se mu ne
more izogniti. Kot povsod tudi pri nas
obstajajo svete krave – avtorji, o katerih
je treba pisati, čeprav so izdali že celo
vrsto knjig, branje novega dela pa le po-
trjuje sume, da so ponovno zapisali tisto,
kar so že povedali, oziroma to, kar je že
itak splošno znano. Leitmotivom se
namreč nihče ne more izogniti...
Pravo veselje za recenzenta pa je v roke
vzeti, ga brati in pisati o delu, ki ga je iz-
dal mlad človek, še posebno, če ta veliko
obeta in prihaja iz recenzentove bližine.
Občutki so podobni tistim, ki jih ima
kmet ali vrtnar, ko mu iz zemlje pokuka
rastlina, ki je ne pričakuje in katere je za-
to še kako vesel. Rastlina, ki je tokrat
vzklila, se imenuje Akvamarin, podstat,
iz katere je pognala, pa je kraška zemlja.
Mlada avtorica Anjel Lavin iz Križa pri
Sežani se namreč letos jeseni bralcem od
blizu in daleč predstavlja že s svojim dru-
gim delom.
A pojdimo po vrsti. Da gre pri Anjel La-
vin zelo zares, je dokazala že v naj-
stniških letih. Knjižni prvenec Poti v pe-
sku je namreč objavila že leta 2012. Svoj
pisateljski talent je torej odkrila že zelo
zgodaj, saj je njeno prvo delo izšlo, ko ji
je bilo komaj šestnajst let. Največje za-
sluge za izid Poti v pesku, kot pravi avto-
rica, nosi njena učiteljica slovenščine na
Osnovni šoli Dutovlje, Svetlana Škrk Ko-
smač, delo pa je v knjižni obliki izšlo
predvsem s prizadevanjem tedanje in
donedavne ravnateljice omenjene šole,
Doris Orel.
Zanimivo je, da je Anjel Lavin obe knjigi
izdala v samozaložbi, kar je za mlado av-
torico prav gotovo zelo velik zalogaj,
predvsem s finančnega vidika. Morebit-
nih sponzorjev na straneh svojih del
namreč ne navaja, zadnja knjiga pa je le
doživela 'blagoslov' že uveljavljene
knjižne ustvarjalke Tanje Tuma, sicer
profesorice slovenskega in francoskega
jezika, ki v Ljubljani vodi lastno založbo.
Prav zaradi tega se samo od sebe poraja
vprašanje, zakaj se ta ni odločila za izda-
jo Akvamarina, saj bi z objavo prav go-
tovo zmanjšala finančno breme, ki ga
morata pri tem nositi mlada avtorica in
njena družina, pa še večjo opaznost ozi-
roma distribucijo bi tako zmogla zago-
toviti delu. Preden gremo k obravnavi
samega romana, naj zapišemo še, da so
ga septembra premierno predstavili v
Kosovelovi knjižnici v Sežani, za lekturo
(jezikovni pregled) besedila pa je po-
skrbela njena ravnateljica mag. Magda-
lena Svetina Terčon.
Akvamarin se nam od zunaj predstavlja
kot pisemska ovojnica, taka, kot so jih še
do nedavnega uporabljali za čezocean-
ska pisma, na kateri je ime romana zapi-
sano na prostoru za naslovnika, pošilja-
teljica pa je avtorica. Posnetek platnice
smo namenoma zasukali za devetdeset
stopinj v desno, da bi vse skupaj prišlo
bolje do izraza. Zavihek ovojnice na zad-
nji strani je prav tako zanimiv, a ga
našim bralcem žal ne moremo ponuditi,
saj ga delno zakriva evidenčna etiketa
Kosovelove knjižnice v Sežani, od koder
prihaja naš recenzijski izvod. Kljub
večkratnim prošnjam in obljubi oziro-
ma zagotovilu nam izvoda dela od avto-
rice, ki je tudi sama svoja založnica,
namreč ni uspelo dobiti. Napis pa vse-
kakor pravi takole: “To ni ljubezenska
zgodba. To je zgodba o iskanju ljubezni.
O globljem čustvenem dozorevanju,
iskanju smisla, sreče in ljubezni do
življenja”.
Vsebinsko je delo Akvamarin razdeljeno
na dvajset poglavij, ki so oštevilčena s
prav toliko vrstilnimi števniki, na koncu
knjige pa je Epilog. Za podobno razdeli-
tev se je Lavinova odločila v svojem
prvem delu, Poteh v pesku, a z razliko,
da je poglavja tam opremila tudi s
krajšimi naslovi. Avtorici gre
nedvomno priznati, da ima dar
tako za pisanje, še prej pa seve-
da za branje. Če bi prvega ne
premogla, bi njen jezik ne bil
tako izdelan in dovršen, kakor
je, v primeru pomanjkanja
drugega pa bi bila vsebina pre-
cej siromašnejša. Dejstvo, da je
mlada avtorica Kraševka, naj
nas seveda ne zavede, snov, te-
me, motivi, pa tudi dogajalni
prostor in čas bi lahko izbral
kdorkoli, ki se količkaj spozna
na evropskega človeka in nje-
govo zgodovino preteklega sto-
letja.
Snov je torej zgodovinska, avtorica pa si
jo marsikje razlaga malce po svoje. Do-
gajalni čas je namreč druga svetovna voj-
na, in sicer od leta 1941 do 1945. Pripo-
ved se začne v severni Italiji, v kraju, ki
nam je vsem znan kot Vicenza, v bese-
dilu pa nastopa kot Vicenzia. Tudi poda-
janje zgodovinskih dogodkov je nekoli-
ko prirejeno potrebam naracije. Glavni
junak in njegova družina sta namreč po-
lovično angleškega izvora in se v času
najhujšega divjanja odločita, da
bosta zapustila Mussolinijevo Ita-
lijo, ki je v tistem obdobju na naj-
večji bojni nogi zoper “reakcio-
narne in plutokratske demokraci-
je” Evrope, torej tudi proti
Združenemu kraljestvu. Njihova
pot se zdi zelo enostavna, kot bi v
tistem času na stari celini ne ob-
stajale nikakršne prepreke pri po-
tovanju ali taborišča za državljane
sovražnih držav, ki se pravočasno
niso umaknili v domovino. Če je
šlo za beg ali ilegalno pot preko
polovice Evrope, torej severne Ita-
lije, nevtralne Švice in od Nemcev
zasedene Francije ter prečkanje
Rokavskega preliva, bi ga avtorica lahko
natančneje opisala, saj ji izhodišč za na-
peto dogajanje zagotovo ne bi zmanjka-
lo.
Žarišče avtoričine pripovedi, ki zgodo-
vinsko snov torej uporablja le kot časov-
ni okvir zgodbe, je postavljeno drugam.
Kot nam hoče Anjel Lavin povedati v
motu, ki smo ga omenili že prej, gre za
zgodbo o iskanju ljubezni. Glavni pro-
tagonist Stefan, sin iz italijansko-an-
gleškega mešanega zakona, se znajde v
primežu druge svetovne vojne. Najbolj
krvavi dogodki, kot sta, denimo, zavez-
niško izkrcanje v Normandiji in prodi-
ranje proti osrčju Hitlerjeve Nemčije, ga
močno zaznamujejo, tako da travme, ki
jih je doživel ob izgubi marsikaterega to-
variša, zaznava še mnogo kasneje in se
jih ne more do kraja znebiti. Kot proti-
pol krutosti vojne se kaže njegova ljube-
zen do Arabelle, ki ji piše (a ne pošilja)
pisma že od samega začetka dela. Vsako
poglavje namreč uvaja pismo v ležečem
tisku, tovrstna (samo) korespondenca pa
traja dobro leto dni, in sicer od junija
1944 do oktobra 1945, ko se zgodba tudi
razplete. A ljubezen žal ni srečna in pro-
tagonist zato nadomestek zanjo išče v
pijači, ki ga seveda spelje na kriva pota.
Protagonist v burnem vojnem in povoj-
nem obdobju doživi marsikaj. Brata ubi-
jejo fašisti zaradi protirežimskega delo-
vanja, oče pade v boju, preostali del
družine pa ugonobijo zavezniške bombe
v Milanu. Za ljubeznijo in glasbeno ka-
riero se odpravi v Združene države Ame-
rike, kjer se mu življenje v začetku “ame-
rican dreama” začenja kar
precej nasmihati, svoje-
vrsten zasuk pa dogajanje
doživi po srečanju z Arabel-
lo, ki še zdaleč ni tako, kot
bi si ga protagonist želel. Kot
smo že dejali, gre odtlej nje-
gova pot namreč še samo
navzdol. Tudi v Akvamari-
nu se namreč do kraja ude-
janji binom “eros – tana-
tos”, ki ga poznamo že od
antičnih časov.
Roman Akvamarin je poln
psihološke refleksije, kar je
njegovo pravo bistvo, pa tu-
di bogastvo. Sodeč po nje-
nem dosedanjem delu, mlada avtorica
obeta še zelo veliko, zato naj kar po-
gumno stopa po poti uveljavitve. Predv-
sem pa ji želimo, da bi za svoje nasled-
nje, po vrsti že tretje delo končno le
našla založnika, ki bi olajšal njen napor.
Pisci naj se namreč ukvarjajo z ustvar-
janjem, za vse ostalo pa naj poskrbijo
drugi, predvsem založbe in njihovi
uredniki.
Primož Sturman
R
Ljubljana / Prvo državno tekmovanje Mateja Hubada  
Na zborovodskem tekmovanju
slavila Petra Grassi
  a 1. državnem tekmovanju Mateja
Hubada za slovenske zborovodje
Zvok mojih rok, ki se je v nedeljo
končalo v Ljubljani, si je naziv najboljše mla-
de zborovodkinje zagotovila Petra Grassi, di-
plomantka tržaškega
konservatorija in magi-
strica zborovskega dirigi-
ranja. Za nagrado je do-
bila koncert z Zborom
Slovenske filharmonije v
prihodnji sezoni.
Prvo državno tekmovan-
je za slovenske zboro-
vodje je potekalo prejšnji
konec tedna v Slovenski
filharmoniji v organiza-
ciji Akademije za glasbo
Univerze v Ljubljani, Slo-
venske filharmonije in
Javnega sklada RS za kul-
turne dejavnosti (JSKD).
Na njem se je pomerilo
12 izbranih mladih zbo-
rovodij, starih do 35 let.
Ocenjevala jih je mednarodna žirija v sestavi
predsednice Karmine Šilec ter članov Tomi-
slava Fačinija (Hrvaška), Marka Hribernika,
Urše Lah in Holgerja Specka (Nemčija). V fi-
nale je uvrstila tri zborovodkinje. Ob zma-
govalki Petri Grassi je drugo mesto prisodila
Alenki Podpečan in tretje mesto Moniki Fe-
le.
Petra Grassi, ki je za nagrado prejela koncert
z Zborom Slovenske filharmonije v sezoni
2017/18, je diplomirala iz klavirja in glasbe-
ne pedagogike na Konservatoriju v Trstu,
kjer je študirala tudi kompozicijo, ter magi-
strirala iz zborovskega dirigiranja na Konser-
vatoriju v Trentu. Lani je prejela prvo nagra-
do na tekmovanju za zborovske dirigente Le
mani in suono v Arezzu in nagrado za najm-
lajšega finalista v finalu ter na mednarod-
nem tekmovanju za mlade zborovske diri-
gente Europa cantat v Turinu prejela tretjo
nagrado in posebno nagrado publike.
Z DPZ Kraški slavček je na mednarodnih tek-
movanjih v Olomocu, Lodi, Bad Ischlu, Ri-
miniju in v Benetkah prejela prve nagrade
ter nagrado za najboljšega dirigenta. Ude-
ležila se je mojstrskih tečajev s priznanimi
dirigenti, kot so Gary Graden, Nicole Corti,
Javier Busto, Bruno Boterf, Bo Holten in Ge-
org Grun.
Trenutno poje v Coro giovanile italiano,
skupini Ut - insieme vocale consonante in v
profesionalnem kvartetu La rosa dei venti.
Dirigira vokalni skupini Vikra, vodi otroške
zbore in poučuje na Glasbeni matici Marij
Kogoj v Trstu.
Mateja Černic pa se je uvrstila v polfinale,
žirija pa ji je podelila posebno nagrado za
najbolj dosledno branje notnih zapisov.
Prvo zborovodsko tekmovanje v Sloveniji je
dobilo ime po Mateju Hubadu, slovenskem
zborovodji in ustanovitelju Glasbene matice
Ljubljana ter njene glasbene šole, predhod-
nice današnjega konservatorija in Akademije
za glasbo v Ljubljani.
N
Anjel Lavin
Drugo knjižno delo mlade Anjel Lavin
Akvamarin
JEZIKOVNICAVladka Tucovič
Od Čehova do Matičetova in Saharova
V novi rubriki, ki smo jo poimenovali Jezikovnica in v
kateri se bomo ukvarjali z jezikovnimi temami, bomo
skušali najti odgovore na tista vprašanja v zvezi z jezi-
kom, s katerimi se srečujemo vsak dan in vedno znova,
pa tudi na kaj takega, na kar smo že pozabili, čeprav smo
se o tem učili v šoli. Vsekakor ne bomo kovali novih be-
sed, čeprav bi nas besedna igra v neologizmu, kakršen je
naš naslov – Jezikovnica, lahko zapeljala tudi k čemu ta-
kemu. Ne, bolj se bomo ukvarjali s tistimi besednimi po-
gruntavščinami, ki na zeljniku marsikoga, ki govori in
piše slovensko, zrastejo zelo pogosto, pa niso knjižne oz.
pravilne ali ustrezne. Takšen je npr. zapis v naprej name-
sto pravilnega vnaprej ali zamenjava med glagoloma
opravičiti in upravičiti (npr. opravičimo se z opra-
vičilom, upravičimo pa nastanek česa, torej je tisto upra-
vičeno, ne opravičeno). Kdor dela (ali piše in govori),
pač dela tudi napake, to je jasno. S temi zapisi
vam bomo skušali pomagati, da jih bo čim
manj. Veseli bomo tudi vaših vprašanj, posre-
dujete nam jih lahko na elektronski naslov:
vladka. tucovic@fhs. upr. si, tako boste sou-
stvarili rubriko, ki jo boste z veseljem spremlja-
li.
V prvi Jezikovnici se bomo posvetili rabi priim-
kov Čehov in Saharov. Prvega smo izbrali, ker
je prva letošnja premiera v Slovenskem stal-
nem gledališču v Trstu prav njegova drama
Češnjev vrt, drugega pa, ker je v medijih odme-
vala novica, da je Evropski parlament pred
kratkim podelil letošnjo nagrado za svobodo misli, ki se
imenuje po tem ruskem fiziku in borcu za človekove pra-
vice. Zakaj imamo pri ruskih priimkih težave, ko jih mo-
ramo sklanjati ali iz njih tvoriti svojilni pridevnik? Čisto
preprost razlog je za to: ker se razlikujejo od prevladu-
jočih priimkov med Slovenci. Po drugi strani je res, da
poznamo taka poimenovanja, ki so svojilni pridevniki, iz
lokalnega okolja, npr. kraška hišna imena: Lukov, Pep-
cov, Peračev – tudi priimek našega znanega etnologa in
folklorista Milka Matičetova iz Koprive na Krasu je hišno
ime.
Menda najpogostejši slovenski priimek Novak bomo
sklanjali kot običajni samostalnik moškega spola (Nova-
ka, Novaku, Novaka, pri Novaku, z Novakom), svojilni
pridevnik pa bomo tvorili tako, da bomo priimku Novak
dodali obrazilo -ov, torej Novakov. Kaj pa storiti pri
priimku, ki obrazilo -ov vsebuje že v imenovalniku, kot
je ravno Čehov? Bomo dodali še eno obrazilo -ov (Čeho-
vov), da bomo s podvajanjem zveneli kot pokvarjena
plošča? Seveda ne. Pomagali si bomo s Slovenskim pra-
vopisom iz leta 2001, ki je dostopen tako v knjižni kot
spletni obliki, in to z njegovim slovarskim delom, v kate-
rem bomo zaradi pogostnosti dramatikovega priimka
naleteli celo na njegovo slovarsko geslo: “Čéhov -a m,
oseb. i. |ruski pisatelj in dramatik|: drame ~a”. Iz pravo-
pisnega slovarja torej izvemo dvoje: da se priimek Čehov,
čeprav je v osnovi pridevnik (Čehov sin oz. sin Čeha),
sklanja kot vsak drugi samostalnik moškega spola oz. po-
samostaljeni pridevnik, da torej v rodilniku dobi končni-
co -a (Čehova, Čehovu, Čehova, pri Čehovu, s Čeho-
vom). Svojilnost izražamo tako, da zamenjamo vrstni
red: dramski opus Čehova, številne drame Čehova, gle-
dališke uprizoritve Čehova in tudi – ženski liki Čehova.
Naslov razstave v tržaškem Kulturnem domu, ki spremlja
prvo premiero – Vrt sanj. Čehove ženske – bi bil torej
slovnično pravilen: Vrt sanj. Ženske Čehova. Obstaja
namreč tudi priimek Čeh in Čehove ženske bi bile nje-
gove.
Prav zato, ker se pri takih priimkih svojilnost ne izraža z
običajnim svojilnim pridevnikom, se nagrada, poimeno-
vana po Andreju Dimitrijeviču Saharovu, ne imenuje Sa-
harova nagrada, pač pa nagrada Saharova, čeprav imamo
na drugi strani Nobelovo, Prešernovo, Jenkovo, Peterli-
novo … nagrado. Obrnjen besedni red je tudi takrat, ko
se v poimenovanju nagrade pojavi še ime, ne le priimek,
kot je nagrada Vaclava Havla za človekove pravice ali na-
grada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico.
Da se beseda nagrada piše z malo začetnico, bo nemara
marsikaterega bralca začudilo, vendar o veliki začetnici
več v naslednji Jezikovnici.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fa-
kultete za humanistične študije Univerze na Primorskem
(Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje.
Petra Grassi
Tržaška10. novembra 201610
Izšel je pesniški prvenec Marije Kostnapfel
Predstavitev pesniškega prvenca Marije Kostnapfel z naslovom
Pesmi bo v petek, 11. novembra, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem
središču. Avtorico in zbirko bosta predstavili Marija Pirjevec in
Magda Jevnikar.
Spremno besedo je zbirki na pi -
sala Marija Pirjevec.
Pesmi Marije Kostnapfel so ne -
kon vencionalne pesmi z osebno
suverenim slogom, lirski utrinki,
iz katerih izhaja občutek tesnobe
in negotovosti, brezizhodnosti,
osamelosti, praznine in bolečine
izgubljenega. Pesnica se zaveda,
da pot nazaj ni več mogoča,
ostaja ji le spomin, ki se lahko
uresniči samo v pesmi. Tesnoba,
ki jo pesnica začuti,  je na
trenutke tako močna, da se tudi njena pesniška govorica skrči do
skrajnosti, da meji skoraj na molk.
V Pesmih, ki je avtoričin literarni
prvenec, gre za “poezijo nihili sti -
čne streznitve skrajne vrste, za
izvrženost iz vseh nekdanjih var -
nostnih stanj, tako eksistencialnih
kot poetičnih pa tudi jezikovnih”,
piše v spremni besedi Marija
Pirjevec.
Marija Kostnapfel (Trst, 1959) se
je po diplomi iz slovenščine na
Fakulteti za tuje jezike Univerze v
Vidmu je zaposlila kot profesorica
slovenščine in zgodovine na
Trgovskem tehniškem zavodu
Žige Zoisa v Gorici. Več let je tudi
pou čevala slovenski jezik na
Peda goški fakulteti tržaške
univerze.
Objavljala je predvsem poezijo (v revijah Sodobnost, Zaliv, Nova
revija, Mladika) in strokovne zapise iz slovenske književnosti
(diplomsko nalogo o Francetu Balantiču so prevedli v nemščino in
objavili pri založbi Rudolfa Trofenika v Münchnu; v reviji Münchener
Zeitschrift fur Balkankunde je objavila članek o še nepoznanem
pismu F. M. Appendinija Matiji Čopu).
Novo srečanje Slovenščine z empatijo
V petek, 28. oktobra, je bilo v dvorani Krožka za družbena
vprašanja Virgil Šček četrto srečanje Slovenščine z empatijo.
Srečanja potekajo dvojezično. Izhodišča za razmišljanje so bila
travmatična doživetja naših prednikov v obdobju fašižma.
Udeleženci so radi odprli knjigo spominov na izkušnje svojih
prednikov. Prof. Elena Cerkvenič, pobudnica srečanj, nam je
povedala, da je v dvorani neko mlado dekle s Sardinije predstavilo
povest Borisa Pahorja, ki jo je svojčas zelo presunila. Na srečanju
je bil tokrat prisoten tudi politični pripadnik skrajne desnice. “Bila
sem v skrbeh, ker je takoj začel biti polemičen in se je razburjal,
ko sta imeli besedo dve udeleženki”, nam je povedala prof.
Cerkveničeva. Neka gospa je zaupala prisotnim, da je živela v hiši,
v kateri je stanoval Gaetano Colotti, zloglasni fašistični rabelj, ki je
v času druge svetovne vojne izvajal nasilje nad Slovenci.
“Neki gospod, ki je doživel grozodejstva Colottijeve tolpe, mi je
podaril svojo knjigo z naslovom Diario di una vita all’ombra della
cortina di ferro. Avtor je inženir Jordan Zahar iz Boršta. Knjigo so
objavili letos v Trstu. Publikacijo, ki vsebuje kopico mukotrpnih
pričevanj, je mogoče najti na spletu”, je povedala prof.
Cerkveničeva. Na srečanju v ul. Gallina so spregovorili tudi psiholog
Danilo Sedmak, poleg njega tudi prof. Samo Pahor in psihiater
Lorenzo Toresini. Govorili sta tudi profesorica Luisa Fazzini, ki je
poučevala italijanščino in leposlovne predmete na tržaškem
italijanskem klasičnem liceju Dante Alighieri, in dr. Mirta Čok.
FJK-Bavarska: nov sporazum na področju
znanosti in raziskav
Sporazum, ki sta ga 25. oktobra v Bazovici sklenila
znanstvenoraziskovalna konzorcija CERIC in SHARE, je nov dokaz,
da FJK in Bavarska krepita medregijske odnose. Podpisnici sta
znanstvenoraziskovalni ustanovi s sedežem v tržaškem
Sinhrotronu in v Münchnu; obe sta v evropski mreži konzorcijev za
raziskovalno infrastrukturo (ERIC). “Današnji sporazum je
pomemben rezultat dogovora, ki smo ga v začetku maja sklenili z
bavarskim glavarjem Horstom Seehoferjem o sodelovanju na več
področjih”, je dejala predsednica FJK Debora Serracchiani, ki je
bila navzoča ob podpisu. Direktorica CERIC, Slovenka Jana Kolar,
in namestnik direktorja SHARE, Guglielmo Weber, sta med krajšo
predstavitvijo dejala, da se veselita krepitve sodelovanja, ki je sicer
že utečeno. Odslej pa si bosta konzorcija z večjo vnemo izmenjevala
informacije in izkušnje ter družno iskala najbolj donosne vire
financiranja. “Dogovor je konkreten primer sodelovanja med
svetovoma znanosti in gospodarstva”, je dejala Kolarjeva. Njen
kolega iz bavarskega konzorcija pa je ocenil, da gre za “poseben
dan, saj sta se srečali dve znanosti, materialna in človeška”. To
izjavo je lažje razumeti ob poznavanju delovanja dveh inštitutov.
CERIC je kratica za Central European Research Infrastructure
Consortium, za čimer se skriva nudenje infrastrukture za raziskave
na področju materialov. Ustanova z mednarodnimi razpisi ponuja
raziskovalcem prost dostop do znanstvenih instrumentov v več
evropskih državah. SHARE pa je kratično poimenovanje za Survey
of Health, Ageing and Retirement in Europe, kar pomeni, da gre za
konzorcij, ki išče odgovore na vprašanja, ki so povezana z zdravjem,
staranjem in pokojninskimi razmerji. / ARC/PV
Kratke Svetoletna hvaležnica pri sv. Justu
Krščanski odnos do Boga
temelji na hvaležnosti
  nedeljo, 6. novembra
2016, je bila v katedrali sv.
Justa v Trstu vsakoletna
maša hvaležnica, ki je obenem že
tradicionalno srečanje sloven-
skih vernikov s škofom. Pred sv.
mašo je bilo tudi simbolično sve-
toletno romanje openskega deka-
nata (ki združuje vse Slovence
tržaške škofije) v stolnico. Verni-
ki so se v lepem številu zato zbrali
že pol ure pred začetkom sv.
maše na trgu pred cerkvijo. Vre-
me je bilo romarjem prizaneslji-
vo, saj je ravno o pravem času
prenehalo deževati. Za trenutek
se je pokazalo celo sonce. Na trgu
pred cerkvijo je škofov vikar za
slovenske vernike msgr. Tone Be-
denčič vodil svetoletne molitve,
vključno z litanijami vseh svetni-
kov, nato so škof, duhovniki in
verniki ob petju in molitvi v spre-
vodu vstopili v stolnico skozi sve-
ta vrata.
V cerkvi se je tako zbralo kar lepo
število vernikov (najbrž več kot
V
zadnja leta) s svojimi duhovniki,
redovniki in redovnicami. Kot
običajno so se hvaležnice pol-
noštevilno udeležili in pri njej ak-
tivno sodelovali tudi skavtinje in
skavti ter narodne noše. Pel je
združeni zbor Zveze cerkvenih
pevskih zborov, tokrat pod vod-
stvo Alenke Cergol, pri orglah je
bil Tomaž Simčič. Peli so tudi
skavtinje in skavti.
Kot vsa leta so domači kmetoval-
ci k mašni daritvi prinesli svoje
simbolične darove, “sad zemlje
in dela človeških rok”, saj je maša
hvaležnica v prvi vrsti namenje-
na zahvali za pridelke, ki jih člo-
veku nudi zemlja. Ob tem pa ima
hvaležnica tudi širši, simbolični
pomen, saj hoče biti zahvala člo-
veka Bogu za vse darove, ki jih je
v preteklem delovnem letu prejel
iz njegovih rok, tako materialne
kot duhovne.
Na to se je v svoji homiliji navezal
tudi tržaški nadškof msgr. Giam-
paolo Crepaldi, ko je poudaril, da
krščanski odnos do Boga temelji
na hvaležnosti. To še posebej vel-
ja za odnos do stvarstva, do na-
rave. Tržaški nadpastir je opozoril
na dve skrajnosti, pred katerimi
se mora kristjan varovati. Prva
skrajnost je mišljenje, po katerem
je človek absolutni gospodar na-
rave. To seveda ne drži in posle-
dice neomejene človekove samo-
pašnosti so onesnaževanje,
izčrpavanje zemeljskega bogastva
itd. Druga skrajnost pa je maliko-
vanje narave, po katerem je na-
rava nekakšno božanstvo, katere-
mu naj se človek podredi. Tudi ta
skrajnost je škodljiva, je dejal škof
ter na koncu prisotne vernike po-
vabil k molitvi, k zaupanju v
Božje usmiljenje ter k zatekanju
k Božji Materi Mariji.
Hvaležnica se je končala s slove-
sno Zahvalno pesmijo, škofovim
blagoslovom ter še s himno Ma-
teri Mariji – pesmijo Marija skoz'
življenje.
Pevci in skavti so se po maši usta-
vili na družabnem srečanju v Ma-
rijinem domu v ul. Risorta.
žč
DSI / V gosteh Jože Možina
O začetkih medvojnega
razkola na Slovenskem
  ovinar, zgodovinar in av-
tor odmevnih dokumen-
tarnih filmov, s katerimi
je prejel mednarodna priznanja,
Jože Možina, je na rednem pone-
deljkovem večeru Društva sloven-
skih izobražencev predstavil No-
va spoznanja o začetkih medvoj-
nega razkola na Slovenskem, te-
mo svoje doktorske disertacije.
Kot je uvodno dejal, je treba raz-
pravljati o teh temah, saj le z od-
krivanjem resnice lahko iščemo
pomiritev. Tako je predstavil ob-
dobje od leta 1941 do spomladi
1942, ki velja kot sveti gral zgodo-
vinopisja v 20. stoletju, saj prinaša
s sabo nujno politizacijo zaradi
okoliščin. Odgovore na vprašanja
lahko iščemo v številnih arhivih,
še posebno je bogato partizansko
in VOS-ovsko gradivo, saj so Boris
Kidrič, Matija Maček in Edvard
Kardelj pisali tako tedenska kot
mesečna poročila. Novost pred-
stavlja arhiv Stražarjev, študentske
katoliške organizacije, ki so imeli
svojo obveščevalno službo.
V letih 1944 in 1945 so razbili ve-
liko bunkerjev in našli originalne
N dokumente, na primer dopiso-vanje med Zdenko Kidrič in Ed-vardom Kardeljem. Ko je bil
Možina na obisku pri znancu, je
slučajno naletel na te dokumente,
ki so jih po naključju odkopali, saj
so bili 45 let skriti v aluminijastih
posodah za mleko. Ob takih do-
kumentih se moramo vprašati,
kakšno resnico prinašajo, ne pa
komu škodijo, je bil jasen preda-
vatelj.
Leta 1941 je bila Ljubljanska po-
krajina razkosana in pod različni-
mi okupatorji. Na začetku so
prišli Italijani in niso ničesar spre-
minjali, razen tega, da so uvedli
italijanski jezik, saj so skušali
ustvariti čim boljši vtis. Ljubljana
je takrat štela okrog 80 tisoč pre-
bivalcev, iz Gorenjske in Štajerske
pa je pribežalo tja 20 tisoč begun-
cev, ki so našli pomoč med du-
hovniki na podeželju. Italijanski
okupator se je do beguncev vedel
blagohotno. Ko je 22. junija 1941
Hitler napadel Sovjetsko zvezo, je
prišlo povelje Kominterne za boj
za narodno osvoboditev. Partija se
je odločila za oborožen upor in
septembra 1941 se je proglasila za
edinega predstavnika slovenskega
naroda. Vsi ostali so postali so-
vražniki.
Prvi primeri oboroženega proti-
partizanskega upora segajo v leto
1942. Ljudje so se uprli na lokalni
ravni, samoiniciativno. Partizan-
ska stran je namreč načrtovala,
kako bo prevzela oblast na terenu
z ustrahovanjem ljudi, in je na-
merno povzročala sovraštvo med
vaščani. Politkomisar Fric Novak
je s Kardeljem načrtoval taktiko
strahu: kako ustvariti strah pred
partizanom, ki mora postati živ
hudič.
Jože Možina je analiziral vse krute
dogodke: od umora Lamberta
Ehrlicha do umora župana na Sv.
Vidu, umorov, rekvizicij in
groženj na Bloški planoti, umor
dvoletnih do šestnajstletnih otrok
leta 1942. Partizani so imeli veli-
ko moč, ker so pregnali velepose-
stnike in nato zemljo delili lju-
dem.
Jože Možina je med predavanjem
razkril, koliko smrti je bilo pov-
zročenih od aprila 1941 do spom-
ladi 1942, da je več žrtev padlo
pod partizansko roko; partizansko
nasilje nad civilnim prebival-
stvom je bilo veliko: “Težko govo-
rimo o državljanski vojni, ker gre
samo za eno stran. Komunistična
stran je naredila 34-krat več žrtev
v primerjavi s protipartizansko
stranjo”.
Metka Šinigoj
  ončne, morske, kraške,
otroške podobe in spomi-
ni, oviti v poezijo, prozo in
glasbo, so sestavljali poklon
osemdesetemu rojstnemu dne-
vu Prešernovega nagrajenca Mi-
roslava Košute. Priložnost za iz-
vedbo umetniškega spleta poe-
tičnih in čustvenih vtisov je bil
zadnji večer 37. Festivala sodob-
ne glasbe Kogojevi dnevi, ki je
bil po tradiciji v Trstu. Prosvet-
no društvo Soča je zaupalo
večer Glasbeni matici, Sloven-
sko stalno gledališče pa je dalo
na razpolago veliko dvorano
Kulturnega doma. Sočasnost
S drugih, pomembnih glasbenihin umetniških dogodkov jezmanjšala število gledalcev,
kdor pa se je odločil za ta večer,
ni ostal razočaran.
Spored so oblikovali priljubljeni
tržaški umetniki: sam slavljenec
Miroslav Košuta, violinist Črto-
mir Šiškovič in igralka Nikla Pe-
truška Panizon, z njimi pa še
harfistka Simona Mallozzi.
Rdeča nit je nevidno povezovala
branje in igranje. Zato se je kon-
cert pričel s skladbo Slavček
Henrija Vieuxtempsa, saj je
ubrano “petje” tudi značilnost
tankočutnega pesnika. Morje je
stalnica v Košutovi pesmi, zato
je Šiškovič izbral iz obširnega
opusa Giuseppeja Tartinija So-
nato za violino solo, ki je na-
stala po motivu “Senti lo ma-
re”. Epicedion Lojzeta Lebiča
pa je z mračno noto obarval
spomin na vojne čase, med-
tem ko je Tedeschijeva Elegija za
violino in harfo čustveno sledi-
la branju poezije o Trstu, ki je
verjetno eden najlepših pe-
sniških portretov tega mesta. S
Fantazijo na temo opere Faust
Charlesa Gounoda se je večer
končal v plesnem ritmu, ki je
barvito uvedel v sklepne besede
in vtise sporeda, v katerem so
avtobiografske vsebine, branje
recitatorke, igranje glasbenikov
enotno vodili v isto smer intim-
ne, življenjske pripovedi.
Šiškovič se bo kmalu vrnil v
tržaško gledališče v vlogi umet-
niškega vodje novega niza pril-
jubljenih nedeljskih matinej, ki
se bodo pričele 20. novembra s
koncertom Celjskega komorne-
ga godalnega orkestra. Do mar-
ca se bodo zvrstili še decembrski
koncert Vokalnega ansambla La
Rosa dei Venti, koncert Godal-
nega kvarteta Dissonance iz Lju-
bljane, duo Lattanzi-Pisanu (tol-
kala-flavta) in še nastop izbra-
nih učencev Glasbene matice.
PAL
Ob zadnjem večeru 37. Festivala Kogojevi dnevi  
Poklon Miroslavu Košuti
v Kulturnem domu
Foto damj@n
Foto damj@n
Tržaška 10. novembra 2016 11
Obvestila
Radijski oder ob svoji 70-letnici prireja
v četrtek, 10. novembra 2016, ob 17. u -
ri v veliki dvorani Narodnega doma v Tr -
 stu simpozij o radijski igri. Po simpo ziju
bo nagrajevanje zmagovalcev nate ča ja
za radijsko igro, ki ga je Radijski oder
letos razpisal.
Mednarodno združenje delavnice
mo litve in življenja vabi na uvodno sre -
ča nje Učimo se moliti, da se bomo nau -
či li živeti, v petek, 11. novembra, ob 17.
uri v Marijinem domu ul. Risorta 3 v Tr -
stu. Info na tel. 3403864889.
Založba Mladika v sodelovanju s Sla vi -
stičnim društvom Trst-Gorica-Videm vabi
v petek, 11. novembra, ob 18. uri na
pred stavitev pesniškega prvenca Marije
Kostnapfel “Pesmi”. Avtorico in njeno
zbir ko bosta predstavili prof. Ma rija Pir -
jevec in prof. Magda Jevnikar. Sre čanje
bo v Tržaškem knjižnem sredi šču.
Gledališki vrtiljak vabi v nedeljo, 13.
novembra, na predstavo ŽABJI KRALJ v
izvedbi Slovenskega odra iz Trsta. Pr va
predstava bo na sporedu ob 16. uri,
druga ob 17.30. V dvorani Marijinega
doma pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27.
Društvo slovenskih izobražencev in
Knjižnica Dušana Černeta sporočata,
da je Razstava arhivskih fotografij o
slovenskih beguncih v Avstriji po letu
1945, ki jo je pripravila Rafaelova druž -
ba iz Ljubljane, na ogled v mali dvo rani
Slovenske prosvete v I. nadstropju v ul.
Donizetti 3 do 21. novembra, in si cer od
ponedeljka do petka med 9. in 17. uro.
Delavnica gledališke pedagogike za
učitelje, vzgojitelje in mentorje bo 18.
decembra v Finžgarjevem domu na Op -
či nah. Informacije: Slovenska pro -
sveta 040370846 al i  www.
slovenskaprosveta.org
Darovi
Za rojansko glasilo Med nami daruje
Iza Arban 10 evrov.
Na misijonsko nedeljo so verniki pri
Novem Svetem Antonu nabrali 170
evrov za slovenske misijone.
Misijonski krožek Rojan je prejel: za
slo venske misijonarje: Marjana Babnik
10 evrov, s. Valentina Rupnik 20 evrov,
Va lentina Rupnik Miušek 20 evrov, ver ni -
ki v cerkvi Novega sv. Antona so na mi si -
jonsko nedeljo nabrali 170 evrov, žup ni ja
Mačkolje je na misijonsko ne de ljo zbra la
1.925 evrov; za misijon p. Er nesta Sak -
side – Brazilija: Š. S. 10 ev rov; za p. Ja ne -
za Mesca - Mada gaskar: N. N. 10 evrov. 
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Gabrovec in Telesca na obisku sedeža SSPPS
Delo, težave, pomen 
in pričakovanja
  a pobudo deželnega svetni-
ka Slovenske skupnosti
Igorja Gabrovca je pred
kratkim deželna odbornica za zdrav-
je Maria Sandra Telesca obiskala se-
dež Slovenske socio-psiho-pedago -
ške službe (SSPPS). Po ogledu prosto -
rov, ki so že pet let “za ča sno” na raz-
polago slovenskemu od delku na se-
dežu 2. tržaškega zdrav stvenega o -
krožja pri Sv. Jakobu, sta se deželna
predstavnika zaustavila v daljšem
pogovoru z uslu ž benci deželne usta-
nove in vodjo oddelka, dr. Danielo
Vidoni. Vidonijeva je uvodoma po-
dala izčrpno sliko o delovanju SSPPS
in nakazala vse bolj pereče težave, s
katerimi se sooča. V prvi vrsti je iz-
postavila nujno potrebo po okrepitvi
dodeljenih uslužbencev SSPPS. Ob
upoštevanju dejstva, da je to edina
služba, ki nudi socio-psiho-peda-
goške usluge v slovenskem jeziku od
Doline do Devina, je razumljivo, da
je zdaj osebje povsem nezadostno. K
temu je treba dodati še stisko s pro-
stori. Vidonijeva je sicer povedala, da
se slovenska SSPPS odlično ujema z
N italijansko in da je sodelovanje zelokoristno, saj oboji radi drug druge-mu priskočijo na pomoč. Dejstvo pa
je, da je pomanjkanje delovnih učil-
nic stvarna težava, ki pogojuje kako-
vostno nadaljevanje dela.
Deželni svetnik SSk Gabrovec, ki
težave SSPPS spremlja še iz časov
Tondove uprave, se je odbornici zah-
valil za razpoložljivost in spomnil na
politične obveze, ki jih je na to temo
sprejela deželna vlada ob različnih
priložnostih. Gabrovec je tudi opo-
zoril na poseben pomen, ki ga ima
SSPPS, saj je namenjena mladim in
staršem, za katere je uporaba mate-
rinega jezika bistvenega pomena, če
pripomore k učinkovitejšemu stiku
in soočanju s potrebami posamezni-
kov. Predstavnik SSk je tudi spomnil,
da bi bilo treba razširiti to delovanje
na ostali del ozemlja, kjer živimo
Slovenci, se pravi na Goriško in Vi-
demsko.
Odbornica Telesca je prisotne u služ -
bence z zanimanjem spraše vala po-
drobnosti njihovega dela in najpo-
gostejše težave, s katerimi se so očajo.
Iz pričevanj osebja SSPPS so prišli na
dan še dodatni vidiki delovnega
vsakdana, podčrtan pa je bil tudi po-
men dveh dodatnih strokovnih fi-
gur, ki bi dopolnile delo SSPPS, in si-
cer socialnega delavca in pediatra, s
katerima slovenski oddelek ne raz-
polaga.
Gabrovec je ob koncu dejal, da je tre-
ba čim prej imenovati odgovornega
poslovodjo slovenske SSPPS. To bo
omogočilo vrnitev pred leti odvzete
samostojnosti oddelka, nato pa ra ču -
najo na kadrovske okrepitve, na do-
delitev bolj dosegljivega sedeža za
občane, ki živijo na o b ronkih mesta,
in na širitev storitev socio-psiho-pe-
dagoške službe na ves naselitveni pro -
stor slovenske narodne skupnosti v
FJK. Posebej je Gabrovec znova izpo-
stavil, da bi pri SSPPS moral delovati
tudi slovenski otroški zdravnik; prav
to pogrešajo slovenske družine in že
dalj časa pričakujejo, da se bo njihova
želja uresničila. Odbornica Telesca se
je ob koncu sestanka obvezala, da bo
zadevo temeljito preverila in v naj-
krajšem času ponudila prve odgovore
na nakazana vprašanja.
Mladinski zbor Vesela pomlad
Lepa izkušnja v avstrijski
prestolnici
  vstrijsko prestolnico bodo
kmalu krasile lučke in bar-
ve tradicionalnih adven-
tnih sejmov, pevke mladinskega
zbora Vesela pomlad pa so že
pred tem našle poseben razlog
za obisk dunajskih znamenito-
sti. Bogato glasbeno ponudbo
mesta je pred kratkim dopol-
nil namreč zborovski festival,
ki spada v mednarodno mrežo
glasbenih festivalov MRF, ka-
terih namen je povezovati žel-
jo po pevskih izkušnjah s turi-
stičnimi doživetji. Festivala se
je udeležilo deset zborov v ra-
zličnih zasedbah; prišli so iz
Poljske, Irske, Estonije, Šved-
ske, Argentine, Italije in
Turčije. Zbor Vesela pomlad je
pod vodstvom Andreje Štucin
Cergol zapel najprej v zname-
niti minoritski cerkvi, potem
še v dvorani Ehrbar Saal, v ne-
posredni bližini Secesijske hiše.
Minoritska cerkev je znana kot
cerkev Italijanov, ker je nastala v
srednjem veku za italijanske
frančiškanske menihe, ki jih je
vojvoda Leopold Babenberški po-
vabil na Dunaj, da bi lahko usta-
novili prvo celico minoritskega
reda na Dunaju. Palača Ehrbar
(danes sedež konservatorija) pa je
nastala za izdelovalca klavirjev,
po katerem nosi ime: v bogato
okrašeni dvorani palače, ki
ohranja sugestiven star pridih, so
igrale glasbene osebnosti, kot An-
ton Rubinstein, Johannes
Brahms ali Gustav Mahler.
Zborovodkinja je za daljši koncer-
tni spored izbrala program, ki je
v prvi polovici predstavljal vrsto
skladb slovenskih avtorjev, med
katerimi sta izvor zbora poudarila
znamenita Tržačana Ignacij Ota
(s priredbo ljudske Komar se je
A oženu) in Pavle Merku' (s prired-bo ljudske Čarni kus), a ni poza-bila niti na mlajše primorske
mojstre z izvedbo skladbe Andre-
ja Makorja (Za dva groša fantazi-
je). V razgibanem drugem delu
sporeda pa so zazveneli mehiški
plesni ritmi in radostni afriški du-
hovni pesmi. Na obeh nastopih
je bil zbor Vesela pomlad deležen
posebno navdušenega sprejema
občinstva, ki je nagradil petje z
dolgim ploskanjem in vzkliki, na
poseben način po živahnih, me-
stoma s koreografijo obogatenih
izvedbah posvetnih skladb. Pevke
so zapele a cappella, a tudi z in-
strumentalno spremljavo, za ka-
tero sta poskrbela redna sodelav-
ca zbora: pianistka Alenka Cergol
in tolkalist Lorenzo Dari.
Zbor Vesela pomlad je v zadnjih
letih solidno oblikoval in utrdil
svojo pevsko identiteto, kar omo-
goča redno načrtovanje gosto-
vanj, študijskih vikendov, zani-
mivih umetniških in izobraževal-
nih izkušenj. Zborovodkinja An-
dreja Štucin je premišljeno izbra-
la tudi to gostovanje, ki na pose-
ben način ustreza značilnostim
zbora: “Starostni razpon skupine
ni tako homogen, da bi lahko
ustrezal pravilnikom zborovskih
tekmovanj: ko bi se želele prija-
viti na kakšno tekmovanje, bi se
morale odločiti za nastop v
okrnjeni zasedbi, saj bi morale
nekatere pevke ostati doma zara-
di previsoke ali prenizke starosti.
Zato tekmovanja za zdaj ne pri-
dejo v poštev. To ne pomeni, da
ne obstajajo druge
možnosti, da bi se pevke
soočile z drugimi zbori
in da bi pridobile drago-
cene izkušnje v spodbud-
nem mednarodnem
okolju. Tudi festivali lah-
ko učinkovito krepijo
motivacijo pevcev in jih
vabijo, da se seznanijo z
večjimi programskimi iz-
zivi, kot je bilo tudi v tem
primeru. V primerjavi z
lansko izkušnjo na zbo-
rovskem festivalu v Saler-
nu je zbor tokrat nastopil
z zahtevnejšim progra-
mom, saj so se medtem glasovi
razvili. Barva zvoka se pri taki sta-
rosti hitro spreminja. Na Dunaju
so pevke zapele suvereno, spre-
jem publike pa jih je dodatno
spodbudil, da so se maksimalno
potrudile za lep dosežek. Tak
aplavz sploh ni bil samoumeven,
saj smo nastopile pred publiko,
ki nas sploh ne pozna in zato ni
ploskala, da bi nas podpirala ne
glede na kakovost izvedb, temveč
iz pristnega navdušenja. V zad-
njih letih so pevke vložile veliko
truda v doseganje večje
sproščenosti, zato je prav, da pre-
verijo in predstavijo sadove svo-
jega dela širšemu občinstvu”.
Poleg petja je zbor s svojimi
spremljevalci izpeljal tudi inten-
ziven turistični program, ki je
vključeval vse glavne znamenito-
sti prestolnice, od znamenite ce-
sarjeve zimske palače, stolnice
svetega Štefana, Figarove hiše, v
kateri je Mozart preživel naj-
srečnejše obdobje svoje skladatel-
jske kariere, Avguštinske cerkve,
zabavišča Prater, palače Belvede-
re, Schönbrunna, vse do poseb-
nosti, kot so Hundertwasserjeve
zgradbe, slikovita zgodovinska
tržnica Naschmarkt ali skladišče
s pohištvom Habsburžanov. Ude-
leženci gostovanja so se seznanili
tudi z navadami Dunajčanov, ku-
linaričnimi navadami, a tudi z
zdajšnjim položajem države, ki
čaka na novega predsednika.
Zborovodkinja pa je našla čas tu-
di za obogatitev svoje notne zbir-
ke: “Izbrali smo Dunaj, ker gre tu-
di za širitev kulturnih obzorij”, je
povedala Štucinova. “Ob nasto-
pih smo namreč imeli čas za
ogled kulturnih znamenitosti
mesta, s posebnim poudarkom
na skladateljih, ki so tu živeli in
delovali v različnih stoletjih. Zato
sem posebno zadovoljna, da so
pevke in spremljevalci spoznali
mesto s pomočjo vodičke, a tudi
muzikologinje, kar pomeni, da so
doživeli ogled mesta iz zelo
poučne in za glasbenika posebno
zanimive perspektive. Tudi turi-
stični oz. družabni del gostovanja
je namreč zelo pomemben, saj
pevke krepijo medsebojno pove-
zanost in delijo nepozabne iz-
kušnje, ki jim bodo pomagale tu-
di pri uspešni uresničitvi mnogih
projektov in ciljev, ki jih imamo
pred sabo”.
Prvi večji projekt mladinskega
zbora Vesela pomlad bo na vrsti
v naslednjem mesecu, ko se bo
4. decembra uresničila prva eta-
pa multimedijskega dogodka
Naš planet v pesmi in besedi, ki
je nastal s pomočjo deželnih
sredstev in v povezavi z ekološko
ozaveščenim švedskim zborov-
skim projektom Earth Choir
2016. Skupaj z zboroma Igo Gru-
den in Bodeča Neža, s sodelo-
vanjem članov mladinske dram-
ske skupine Tamara Petaros in
društva FotoTrst80, bodo pevke
Vesele pomladi pod režijskim
vodstvom Manice Maver prota-
gonistke vsebinsko in vizualno
nenavadnega dogodka, ki bo v
zimskem vrtu vile Sartorio v
Trstu in bo zaradi omejenega
števila sedežev dostopen le z va-
bilom.
PAL
  o govorimo o Radij-
skem odru, takoj po-
mislimo na radijski
medij in radijske igre, ki
smo jih lahko v zadnjih se-
demdesetih letih slišali po
valovih Radia Trst A. In
vendar člani Radijskega
odra ne nastopajo samo pred radijskimi
mikrofoni, ampak se vsaj enkrat na leto
preselijo tudi na odrske deske. Od nekdaj
nastopa Radijski oder v gledaliških pred-
stavah pod imenom Slovenski oder. Zad-
nja leta se posveča še posebno gledališkim
produkcijam, ki so
namenjene mladini
in otrokom. Poseb-
nost gledališkega
nastopanja Sloven-
skega odra je tudi ta,
da navadno igrajo
otroške vloge res
otroci oz. mlajši
igralci (ne kot na-
vadno v teatru, kjer mlajše like ponazarja-
jo bolj zreli igralci). Tako na odru zaživi
res prijetna predstava. Mlajši igralci imajo
tako odlično priložnost, da se od starejših
izvajalcev, bolj izkušenih in veščih odrske-
ga nastopanja, neposredno marsikaj
naučijo.
Skrb za najmlajše je pred devetnajstimi leti
spodbudila Radijski oder, da je začel prire-
jati abonma Gledališki vrtiljak. Gre za niz
sedmih odrskih ali lutkovnih
predstav, ki ga Radijski oder or-
ganizira v sodelovanju s Slo-
vensko prosveto in so namen-
jene družinam z otroki, zato so
tudi družinski abonmaji zelo
ugodni in z velikim popustom.
Predstava, ki jo bo v nedeljo,
13. novembra 2016, zaigral
Slovenski oder, bo že tretja
predstava letošnjega programa. To bo upri-
zoritev znane pravljice bratov Grimm Žab-
ji kralj. Gre za praizvedbo te predstave, saj
jo je prav v ta namen priredila Lučka Susič,
ki igro tudi režira. Kot navadno
bo igralski ansambel pester: ob
odraslih igralcih, ki bosta zai-
grala kralja (Mitja
Petaros) in varuško
(Helena Pertot), bo-
do nastopili še mla-
di izvajalci: kralje-
vič Žarko, ki bo tudi upravljal
žabjo lutko (Boštjan Petaros),
dvorni služabnik (Nejc Kra-
vos), princeska Otilija (Lara Be-
arzi) in tri dvorjanice: Lara, Ma-
ra in Sara (ki jih bodo poose-
bljale Vida Petaros, Neža Peta-
ros in Katarina Polojaz). Vsi
mlajši nastopajoči so se v pre-
teklih letih učili odrskega na-
stopanja tudi na Mali gledališki
šoli Matejke Peterlin, ki jo vsa-
ko leto za najmlajše prireja Radijski oder.
Z zvočnimi efekti in glasbo, ki jo je izvirno
za to predstavo napisal in snemal Aljoša
Saksida, se bo ukvarjal Erik Geletti, med-
tem ko bo z odrskimi lučmi ravnal Danijel
Radetti. Scenografija pa je trud likovnice
Magde Samec.
Pravljica je napisana tako, da je za vse oku-
se, predstava je torej primerna za vse
občinstvo, čeprav je prvenstveno namen-
jena otrokom, a tudi odrasli gledalci bodo
lahko prišli na svoj
račun, saj je dovolj
razgibana in pestra, da
ni priložnosti za dol-
gočasje. Kot vsaka pra-
vljica, ima tudi ta
končno pozitivno
sporočilo, ki velja za
vse, male in velike.
Vabljeni torej v nedel-
jo, 13. novembra
2016, v prostore Mari-
jinega doma pri Sv.
Ivanu v Trstu, v ulici
Brandesia 27, ko bosta
na sporedu dve pred-
stavi, ob 16.00 uri in
ob 17.30 (že dolgo sta predvideni dve iz-
meni, saj se vsako leto na Gledališki vrtil-
jak prijavi veliko število obiskovalcev, tako
da bi bila dvorana pretesna za eno samo
predstavo). Pravljica o Žabjem kralju je lah-
ko še vedno aktualna in njena sporočilnost
je zelo primerna tudi za naše čase.
MAP
K 70 let Radijskega odra / V nedeljo nova premieraZaživela bo pravljica
Žabji kralj
Izseljenci / Aktualno10. novembra 201612
  Zarja je praznovala 100 let
Še je živa želja po ohranitvi
slovenstva
CLEVELAND 
  ed rojaki v Clevelandu je bilo v nedeljo, 30.
oktobra 2016, veselo. Najstarejši slovenski
pevski zbor v mestu (in tudi najstarejši slo-
venski pevski zbor izven Slovenije, kot se sami predsta-
vljajo) - Zarja je namreč praznoval visok jubilej: 100.
obletnico prepevanja. Mešani zbor, ki zdaj šteje 15 čla-
nov, ima bogato zgodovino. Ustanovljen kot moški
zbor leta 1916, je že 1920 v svoje vrste sprejel prvo žen-
sko. Zadnja leta zbor izvaja dva nastopa letno: koncert
jeseni ter pevsko igro, to je nekakšen muzikal s sloven-
sko ljudsko pesmijo ter tematsko avtorsko igro spom-
ladi. Pred leti pa je bil spekter nastopov še širši, tako so
leta 1928 na primer iz-
vedli svojo prvo opero
Turjaška Rozamunda.
Na tokratnem jubilej-
nem koncertu, popol-
dne, kot je to navada v
ZDA, so v Slovenskem
narodnem domu “Re-
cher” (poimenovanem
po ulici, na kateri stoji)
v Euclidu, to je vzhodno
predmestje Clevelanda,
pripravili pester reperto-
ar: koncert so začeli s
Planinsko Antona Foer-
sterja ter nadaljevali s
šopkom slovenskih na-
rodnih in umetnih, ob
njem pa uvrstili še
Straussovo Ob modri
Donavi. Prvi vrhunec
večera je bila Slakova pe-
sem Visoko nad oblaki,
s katero so se nastopa-
joči spomnili Slovenije
ter še posebej svojega zadnjega skupnega obiska in kon-
certne turneje leta 1987 (pred tem so bili v Sloveniji
prvič ob svoji 50. obletnici leta 1966, nato pa še 1972,
1976 in 1987).
Nastopu Zarje so sledili glasbeni pozdravi vseh sloven-
skih pevskih zborov v Clevelandu, nastopili so: Gla-
sbena matica, Korotan, Fantje na vasi in Mi smo mi.
Dejanje, ki se danes zdi samoumevna in logična pri-
jazna gesta, bi bilo še ne tako dolgo od tega nepredsta-
vljivo. Tudi rojake v Clevelandu so namreč dolga dese-
tletja razdvajala politična razhajanja. Glasbena matica
(do 1940 imenovana Samostojna Zarja) se je v 30. letih
prejšnjega stoletja odcepila od Zarje, ki je veljala za so-
cialistično usmerjeno, in se podala na svojo pot. Koro-
tan so po prihodu v novo deželo ustanovili povojni po-
litični begunci, saj so jim bila vrata v oba zbora zaprta.
Fantje na vasi je moški sestav, ki je nastal iz druge ge-
neracije povojnih beguncev, Mi smo mi pa še dve de-
setletji mlajši moški sestav, ki so ga ustanovili večinoma
sinovi pevcev Fantov na vasi. A s tem, ko se je slovenska
skupnost v Clevelandu postopoma krušila, so se tudi
različne skupine vse bolj zbliževale. Ideološke razprtije
so danes zgodovina, skupnost diha enotno, se medse-
bojno podpira ter skupaj prizadeva za preživetje in raz-
voj slovenstva. Ta proces bi bilo preveč suhoparno, pre-
prosto označiti z “asimilacijo”, obstaja namreč cela ko-
pica razlogov, da je takšen razvoj neizogiben – številni
se zaradi študija in služb selijo v druge dele države, ob
napornih delovnih ritmih je tudi za tiste v Clevelandu
težko vzporedno delovati še v takšnih strukturah, so-
dobna tehnologija nas vse bolj drži doma...
Vsak izmed gostujočih zborov je zapel kratek program,
temu pa je sledil drugi vrhunec večera: skupni nastop
vseh zborov: zapeli so Avsenikovo Slovenija, od kod le-
pote tvoje ter Slakovo Ej, prijatelj in marsikomu orosili
oko. Popoldne se je nadaljevalo s plesom z ansamblom
Patty C and the Guys, mlado skupino, ki igra “cleve-
land style polko” - torej po vzoru kralja ameriške polke
Frankyja Yankovica - in postaja v zadnjih letih ena naj-
bolj priljubljenih v tej zvrsti. Omeniti velja, da je Patty
tudi ena izmed pevk v zboru Zarja.
Čeprav ima Zarja zelo pestro sestavo – člani so stari od
poznih 20 let do čez 90 let -, je potrebno povedati, da
je prihodnost zbora negotova. Med pripravami na ju-
bilejni koncert se je kakšen član tudi vprašal, ali je to
morda njihov zadnji koncert. Kljub veliki požrtvoval-
nosti dirigenta ter umetniškega vodje Douglasa Elersi-
cha in članov, še posebej mladih – mladi pevci so se sa-
moiniciativno vključili tudi v sobotno šolo za odrasle
pri sv. Vidu, da bi se naučili slovenskega jezika –, je dej-
stvo, da je nove člane težko privabljati. Za zdaj se le
šepeta tudi o ponovni združitvi z Glasbeno matico. V
primeru negativnega razpleta (v katerega pa vendarle
ne gre verjeti, saj je želja po druženju in prepevanju še
velika) bi to ne bil prvi slovenski zbor v Clevelandu, ki
bi ugasnil. Že pred leti se je razpustil Jadran, pa tudi
otroški zborček Slavček.
A vendarle ne velja biti pesimist. Slovenska skupnost v
Clevelandu se brez dvoma spreminja, tako kot se spre-
minjata ves svet in družba. A čeprav se slovenski jezik
pospešeno umika angleščini ter je vedno bolj reali-
stična, bolj kot vsak konec tedna le občasna aktivnost
rojakov v slovenskih organizacijah, človeka ob obisku
še vedno navdušujejo vsa narodna zavest, ponos, nav-
dušenje in energija, ki Slovence v “ameriški Ljubljani”
navdajajo ter hranijo njihovo željo po ohranitvi lastne
narodne identitete in korenin. Prihodnost slovenske
skupnosti bo zagotovo drugačna od preteklosti, a to še
ne pomeni, da je ne bo.
Dejan Valentinčič
M
  eustavljiv klic pravljic, v katerih se vselej
najdejo drobci življenjske modrosti, je v
petek, 21. oktobra 2016, priklical v veliko
dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž naše
osnovnošolce, od drugega do petega razreda, abo-
nente Velikega polžka. Na prvi letošnji njim na-
menjeni predstavi jim je Goriški vrtiljak, ki ga je
letos 20. leto organiziral Kulturni center Lojze Bra-
tuž v sodelovanju s Slovenskim narodnim gleda-
liščem Nova Gorica in obema ravnateljstvoma
Večstopenjskih šol iz Gorice in Doberdoba – pred-
stave so v jutranjih urah kot del oz. dopolnitev
učnega programa -, ponudil v vpogled predstavo
Zlata ptica. Uprizoritev, stkano iz znanih sloven-
skih ljudskih pravljic, Zlata ptica in Zlato jabolko,
v dramatizaciji in priredbi Mirjam Sedmak in Žige
Sedmaka, ki je poskrbel tudi za tekočo in razgibano
režijo, je na oder postavilo Šentjakobsko gledališče,
najstarejše ljubiteljsko gledališče
na Slovenskem. Predstava je bila
premierno uprizorjena 25. no-
vembra 2012 in ohranja vso
svojo svežino, tudi zaradi so-
dobno zasnovane scenografije,
ki je zelo “ekološka”. Ajda Pri-
možič si je namreč jablano, na
kateri visijo zlata jabolka, in gozd, v katerem
razbojniki ugrabijo starejša trdosrčna kraljeva
sinova, zamislila in uresničila z odpadnim
materialom tako domiselno, da je učinek res
dober. Bojan Vister pa je protagoniste oblekel
v stilne kostume in si pri tem hudomušno
privoščil malce otročje muhastega kralja, saj
mu je na glavo dal nič kaj kraljevsko “krono”.
Kot v vseh dobrih ljudskih pravljicah je tudi
v tej dobrota bogato poplačana, zloba pa kaznova-
na. Bahava in neprijazna starejša kraljeva sina ne
privoščita koščka kruha lačnemu medvedu in zato
se jima slabo godi, ker padeta v roke razbojnikom
in skoraj končata na vislicah. Z njih ju reši najm-
lajši, nabolj uslužen in dobrotljiv kraljevi sin, ki
mu medved pokaže pot do zlate ptice, ki rajsko po-
je, do morske deklice in najbolj iskrivega konja.
Nehvaležna in pohlepna brata ga pretepeta in
vržeta v jarek, da bi se polastila ptice. Na pol mrtve-
ga ga reši hvaležni medved. Ko se kraljevič vrne na
domači dvor, kralj spozna hudobijo starejših sinov
in postavi najmlajšega na svoje mesto … starejša
dva pa vzame … tema. Iz pravljične pripovedi otro-
ci zlahka izluščijo poučno poanto, saj na preprost
in zelo razumljiv način spoznajo slabosti in vrline,
ki spremljajo človeški rod in se večno ponavljajo,
saj se človek neštetokrat znajde na razpotju med
dobrim in zlom. Otroci so zelo lepo spremljali
pravljico, tudi zaradi izvrstne igre nastopajočih,
od katerih po učinkovitosti in izrazitosti izstopa
Bojan Vister v dvojni vlogi kralja in medveda
(Bojan Vister je na 55. Linhartovem srečanju v
Postojni prejel visoko priznanje Javnega sklada
Republike Slovenije za kulturne dejavnosti na
področju ljubiteljske gledališke dejavnosti za l.
2015 kot neutrudni dolgoletni član Šentjakob-
skega gledališča, igralec, kostumograf in inspi-
cient ter nekdanji predsednik društva). Ob kon-
cu so učenci in učitelji z živahnim ploskanjem
izrazili svoje navdušenje nad predstavo. Pred
ogledom le-te pa so prav tako veselo zaploskali
Tomažu Čaudku, Christopherju Cozzesu, Kri-
stel Kovic, Alessiu Moviu, Eriku Petrisu in Da-
nielu Piccirillu, učencem 3. r. OŠ Peter Butko-
vič Domen iz Sovodenj ob Soči, ustvarjalcem ri-
sbice, vrtiljaka s polžki, ki je prejela prvo nagrado
na likovnem natečaju za naslovnico programskega
kartončka abonmaja Velikega polžka; tega je raz-
pisal Kulturni center Lojze Bratuž ob 20-letnici Go-
riškega vrtiljaka. K sebi na oder je nagrajence po-
vabila predstavnica KCLB Tamara Kosič, ki je tudi
spomnila otroke, kako se je treba vesti v gledališču.
IK
N
Prizor iz predstave Zlata ptica
  den najbolj strašljivih slovenskih priimkov je
gotovo Volk. Nastal je na različnih krajih, zato
si vsi Volki še zdaleč niso v sorodu. So si pa
lahko v sorodu Volki in Vovki ter Volki in Volčiči. Tu
je še priimek Vovko, medtem ko so Vuk, Vučič in
Vukovič verjetno priseljeni priimki.
Volk je ena najpametnejših živali. Lovi v tropu, v ka-
terem vladajo posebni “socialni” odnosi. Je pogu-
men, spreten in krvoločen. V slovenščini uporablja-
mo izraze: jesti kot volk, tuliti kot volk, krvoločen
kot volk, biti volk na denar, grabežljiv kot volk. Ne
moremo tudi mimo znamenitega latinskega reka
Človek človeku volk (Homo homini lupus).
Priimek Volk je dobil človek, ki je bil divjega, napa-
dalnega značaja. Možno pa je tudi, da so tak priimek
ljudje dali kakemu posebej prestrašenemu človeku.
Priimki so namreč nasta-
jali velikokrat tudi iz iro-
nije. Možno je tudi, da je
tak priimek dobil nekdo,
ki je bil vedno lačen, to-
rej lakotnik ali lačen kot
volk. Ali požrešen.
A tu je še ena razlaga.
Volko je tudi starosloven-
sko in slovansko osebno
ime. Tako kot Vuk, Milo-
vuk, Wolfgang, Likurg ali Vrkaman v drugih evrop-
skih jezikih. Danes Volka sicer ne najdemo več, še
vedno pa najdemo nekaj desetin moških z imenom
Vuk. To pomeni, da je neki Volko dal svoje ime svo-
jim potomcem za priimek. Kot Rudolf, Franko ali
Marko. Za to razlago bi se
še posebej nagibali pri
priimku Vovko in Volčič.
Če se kdo sprašuje, ali je
morebiti kaka povezava
med nemško besedo Volk
(ki jo izgovarjamo “folk” in
pomeni ljudstvo ali v slen-
gu folk) in slovenskim Vol-
kom, naj povemo, da je ni.
Pa čeprav je nemški volk -
swagen nekoč izdeloval av-
to z imenom lupo, po vol-
ku v italijanščini. Priimek Volk je kvečjemu podoben
nemškemu Wolfu – v preteklosti se je namreč včasih
zgodilo, da so priimek spremenili, prevedli. Sicer pa
je volk zelo stara beseda z indoevropskimi korenina-
mi. Tudi v mitologiji poznamo volkodlake, ki so sicer
bolj prisotni na severu Evrope, verjetno pa so nastali
zaradi ljudi in bojevnikov, ki so se odeli v volčjo kožo.
Znan primer iz zgodovine so tudi velites, revni rimski
vojaki, ki si niso mogli privoščiti oklepov in so zato
nosili volčje glave. V slovenski mitologiji pa bolj po-
gosto najdemo pasjeglavce (psoglavce).
Na Vipavskem imamo tako Volke kot Vovke in
Volčiče. Volk in Vovk sta dejansko različna zapisa
povsem istega priim-
ka. Ponekod se je
uveljavila ena, dru-
god pa druga ra-
zličica. Najdemo jih
v več gnezdih, ki so
nekatera med seboj
povezana, druga pa ne. Bolj zapleteno je vprašanje,
kakšna povezava je med Volčiči in Volki.
Ko se je določen priimek zelo razširil, je velikokrat
določena rodbinska veja privzela nov priimek. To so
bili velikokrat dvojni ali pa tudi samo malce preo-
blikovani priimki. V Dobravljah tako najdemo okoli
leta 1700 oba priimka. Ker je ohranjenih
podatkov premalo, težko potrdimo, da
gre za isto rodbino, ki se je razdelila na
podlagi dveh priimkov. Precej znakov pa
kaže, da je verjetno bilo tako. V Dobravlje
so Volki in Volčiči prišli v drugi polovici
17. stoletja. Po vsej verjetnosti so prišli iz
takratnega Sv. Križa (današnjega Vipav-
skega Križa) ali Ceste. Sicer pa najdemo
priimek Volčič v Selu že leta 1637, ko se
je rodil Jurij, sin Matije Vol čiča. Precej ver-
jetno je Jurij leta 1680 dobil hčer Marijo,
vendar ne moremo biti gotovi, da gre za istega Jurija
Volčiča. Žal, takrat duhovniki v matične knjige niso
vpisali vseh krstov, ob vpisih pa velikokrat niso ome-
nili kraja. Zato je raziskovanje oteženo.
V kamenjski župniji je priimek Volk prvič omenjen
leta 1652, ko je bila Katarina, soproga Tomaža Volka,
krstna botra Mihaelu Rustji. Pred tremi stoletji so v
župniji živele tri družine Volčič – verjetno v Selu in
Dobravljah. Zapise najdemo v mnogih različicah:
Volziz, Volziz, Voucig, Voucizh, Vouzih, Vouziz, Vou-
zizh, Vozig, Voziz, Vuouciz,
Vuzhig, Vuzig, Vuzigh, Vu-
ziz, Vuoucig, Uoucig. Ženske
oblike priimka so zelo redke.
Našli smo naslednji ženski:
Magdalena Wouzichia, Mar-
gareta Vouziza. Za priimek
Volk je različic precej manj:
Uuch, Volk, Vouc, Vouk.
Čeprav se danes priimek
piše in izgovarja z L, Volčič,
pa so včasih te priimke izgo-
varjali z V. To dokazujejo
najstarejši zapisi, med katerimi ni niti enega Volčiča,
ampak samo Vovčiči in Voučiči.
Priimek Volk je v Sloveniji na 147. mestu po pogo-
stnosti in ga nosi 1057 ljudi. Še več, 1226 pa je Vov-
kov, kar pomeni 113. mesto. Priimek Vovko ima 213,
Volčič pa 155. Tu je še 21 Volčev in 93 Voljčev, ki sta
samo slovenska priimka. V Italiji je še dodatnih 157
Volkov, 123 Vovkov in 56 Volčičev. Naštejmo še iz-
vorno neslovenske različice: Vuk (769), Vukovič
(109), Vuković (799), Vučič (27) in Vučić (87). Po
vsem svetu živi 90.000 ljudi s priimkom Volk (tretji-
na v Rusiji) in 40.000 s priimkom Vovk (več kot pol
v Ukrajini).
E
VIPAVSKI PRIIMKI (16)
VOLK
Franc Volk iz Dobravelj, zapis iz kamenjske krstne knjige iz leta 1741, ki
jo hrani Škofijski arhiv v Kopru.
V urbarju iz l. 1766 najdemo v Dobravljah Franca Volčiča, ki je precej verjetno ista oseba
kot Franc Volk na sosednji sliki. A dokazali tega še nismo, saj bo rodoslovna raziskava
terjala več dni. Lepo ohranjeni urbar je v župnijskem arhivu v Kamnjah.
Tino
 M
a
m
ić
V krstni knjigi župnije Sv. Križ najdemo leta 1798 na
Cesti 29 družino Andreja in Marjete Volk. Knjigo
hrani Škofijski arhiv Koper.
Člani Zarje leta 1941
  Abonma Veliki polžek
Dobrosrčnost obilno
poplačana!
GORIŠKI VRTILJAK 
Slovenija 10. novembra 2016 13
   aj bo letošnja jesen pri-
ložnost, da se izprašamo,
kdo smo, kaj želimo biti,
da si postavimo lestvico vrednot in po-
pravimo, kar je bilo doslej narobe. Če ni-
mamo jasno obliko-
vanega sistema vred-
not, nas življenje pre-
metava sem in tja, hi-
tro podležemo skuš -
njavam pohlepa,
se bičnosti in hlastan-
ja za materialnimi
vrednotami”. Te misli
je zapisala Manica Fe-
renc v novi številki
Praznične družine,
publikacije, ki jo ob -
časno izdaja Založba
tednika Dru žina. Pri
tem sta zelo skladna z
razmišljanjem Mani-
ce Ferenc, ene izmed
urednic Praznične
družine, tudi intervju
z Ivo Dimic, poslanko
Nove Slovenije-Kr -
ščanskih demokratov
in matere petih otrok, in z Igorjem Ari-
hom, ustanoviteljem in direktorjem
oglaševalske Agencije Arih.
Poslanka Iva Dimic je navedla in utemel-
jila svoje poglede skoraj na vsa vprašanja,
aktualna v Sloveniji. Pravi, da je bila za-
konodaja v obdobju desne vlade, to je v
letih 2004 do 2008, naklonjena velikim
družinam. Politika je bila tedaj naravna-
na pozitivno, na spoštovanje rojstev, člo-
veka, čutil se je blagoslov v družbi in
državi. Tudi v temeljnem programu No-
ve Slovenije-Krščanskih demokratov
imamo zapisano, da spoštujemo člove-
kovo življenje od spočetja do naravne
smrti. In tega spoštovanja nam je pri-
manjkovalo že takrat, in ga primanjkuje
tudi zdaj. Ko je razmišljala o rev šči ni, je
dejala, “da so
najbolj tve gana
kategorija še
vedno starejše
samske žen ske,
ki živijo na po-
deželju. Te so
ostale doma,
skrbele za dru ži -
ne, kmetije, de-
lale na polju,
moški pa so od -
šli v tovarne ali
se kako drugače
zaposlili. Ogro -
žene starejše
samske ženske
niso mogle pri-
spevati v pokoj-
ninski sklad, ker
niso imele de-
narja. Najhujše
jih je prizadela t.
i. Svetlikova reforma iz leta 2011, ki jim
je odvzela še tistih borih 167 evrov kme -
čke pokojnine. To je bilo popolno po-
nižanje šestnajst tisoč kmečkih žensk v
Sloveniji.
Iva Dimic je v intervjuju za Praznično
družino poudarila tudi tisto, kar je v nje-
nem življenju in v političnem in poslan-
skem delovanju najpomembnejše. “Od-
kar sem v javnosti in politiki, moram
reči, da sem svojo vero in odnos z Bogom
še poglobila”, je bila odločna.
Igor Arih pa je v pogovoru za Praznično
družino obravnaval predvsem komuni-
ciranje v sodobnem svetu. Po njegovem
je komunikacija tudi v času spleta vul-
garna. “Za vse, ki jih je kriza pahnila v
dvome, imam enostaven nasvet, vrnite
se h koreninam. Vrnite se k Jezusu, saj je
on neskončen vir navdiha. Treba je delati
na dolgi rok. Kristjanov ni malo. Vera bo
vedno bolj zaželjena. Verjamem, da po-
novno prihaja čas, ko bo bitka za duše
bolj pomembna kot pa bitka za denar.
Zdaj žal velika večina poslovnežev, zapo-
slenih v medijih, in tudi novinarjev, dela
zgolj za kapital, so v njegovi funkciji”.
Bliža pa se sicer zelo pomemben dogo-
dek v Državnem zboru, ki bo obravnaval
t. i. interpelacijo, to je pritožbo zoper de-
lovanje in odgovornost vlade. To bo že
štirideseta interpelacija zoper celotno
vlado ali posamezne ministre v zgodovi-
ni našega parlamenta. Skoraj vse je v po-
stopek vložila SDS, stranka, ki jo vodi Ja-
nez Janša. Na obeh straneh se na bli ž nje
soočanje skrbno pripravljajo. Priča kujejo
tudi, da se bosta v Državnem zboru prvič
polemično soočila, to je spopadla, pred-
sednik vlade Miro Cerar in predsednik
SDS, Janez Janša.
Javna občila v Sloveniji veliko in podrob-
no obravnavajo področja, ki se nanašajo
na politiko in zdajšnje razmere v državi.
Tako so poročali, da naj bi se število žrtev
povojnih pobojev v Hudi Jami pri
Laškem povečalo na okoli 5.000. O mo-
rišču v Hudi Jami so posneli tudi krajši
film, ki ga predvajajo na Hr va škem. Me-
diji nadalje objavljajo razna imena in
možnosti kandidatov na volitvah novega
predsednika države. Te bodo naslednje
leto. Največ možnosti za izvolitev naj bi
imel sedanji predsednik, Borut Pahor.
Vendar še ne vedo, ali bo za vrhunsko
predstavniško funkcijo v dr ža vi kandidi-
ral kot neodvisni kandidat ali pa bo na-
stopal na listi Socialnih demokratov.
Dolgo vračanje v normalnost tak je na-
slov komentarja, ki ga je v tedniku De-
mokracija objavil dr. Primož Lampič, do-
cent na oddelku za umetnostno zgodo-
vino filozofske fakultete v Ljubljani in
kustos za fotografijo Arhitekturnega mu-
zeja v Ljubljani. V svojem razmišljanju
opozarja, “da smo Slovenke in Slovenci
več kot sedemdeset let bili žrtev inten-
zivne srbohrvatizacije, kot stranpoti v na-
rodovem razvoju, od tega pa smo 45 let
vztrajali še v ideološki slepi ulici komu-
nizma. Nedvomno vsakdo med nami še
čuti in opaža te vzorce, ki hromijo in
tlačijo Slovenijo tudi danes, 25 let po osa-
mosvojitvi. Vrniti se moramo torej v nor-
malnost, ki jo pozna ves razviti svet. Mo-
ramo se začeti zavedati sebe in svoje
osebne odgovornosti za spremembe. Po-
litični prostor v Sloveniji se je odprl in
zato se nam med pogovorom ni treba več
skrivoma ozirati naokrog”.
Nekdanji dolgoletni zunanji minister dr.
Dimitrij Rupel je v tedniku Demokracija
objavil kolumno z naslovom Volitve v
ZDA, kaj pa pri nas? Po njegovem je, kar
zadeva ameriško-slovenske odnose, več
težav na slovenski kot pa na ameriški
strani. Pravi, da je izvedel, da je predsed-
nik vlade Miro Cerar nedavno odklonil
obisk Washingtona oziroma ZDA in
srečanje s predsednikom Obamo ali nje-
govim naslednikom. Obisk in srečanje
bi pripravil Ameriški judovski odbor. Hil-
lary Clinton je kot kandidatka za pred-
sednico ZDA dobra za Slovenijo, ker jo
poznamo in ker ona pozna nas. Po drugi
strani je kandidat za novega predsednika
ZDA, Donald Trump, poročen s Sloven-
ko, - ki se je nekoč resda izdajala za Av-
strijko - in zato uživa posebno prednost.
Sicer za dobre slovensko-ameriške odno-
se mora več storiti Slovenija kot pa ZDA.
Zaradi aktualnosti in pomembnosti
predsedniških volitev v ZDA dodajam tu-
di oceno tega dogodka, kot jo navaja od-
govorni urednik tedenskega magazina
Reporter, Silvester Šurla. Prepričan je, “da
kdorkoli bo na koncu zmagal, Clintono-
va ali Trump, bo zmagala demokracija in
ne bo konec sveta. ZDA niso samo vodil-
na super sila, so še vedno tudi najbolj
svobodna in demokratična država. Ame-
riški predsednik ima sicer šifre za izstre-
litev jedrskih raket, nima pa absolutne
oblasti in dosmrtnega mandata.
Pripomba pisca: Pri obravnavi volitev
predsednika ZDA še nisem vedel, kdo je
bil izvoljen, kar pa naj bi bilo ob izidu
nove številke Novega glasa že znano.
Dodajam še mnenje, ki ga je v časniku
Delo zapisal znani zdravnik, kirurg on-
kolog, dr. Erik Brecelj. Opozoril je, “da
Slovenija ni tako revna država, da bi mo-
rali zdravniki in bolniki prenašati to, kar
se dogaja v našem zdravstvu”.
Marijan Drobež
“N
  impozij o slovenski književnosti v
Italiji in Avstriji v priredbi Sloven-
ske matice v Ljubljani je ena takih
priložnosti, za katero profesorju sloven-
skega jezika in književnosti ter zgodo-
vine in državljanske vzgoje, kakršen
sem tudi sam, v službi odobrijo prost
dan oziroma izobraževanje. Še toliko
bolj, če na srečanju nastopajo ugledna
imena, kakršna so, denimo, Marija Pir-
jevec, Miroslav Košuta, Marko Kravos,
Tatjana Rojc, Miran Košuta in Veronika
Brecelj, če se omejim samo na “naše”.
Drugi del srečanja je bil namreč namen-
jen slovenski književnosti v Avstriji, o
njej pa so spregovorili le trije predava-
telji proti šestim iz Italije.
Matica spada namreč med najelitnejše
(čeprav sam te besede ne maram) usta-
nove na področju slovenske kulture, saj
se lahko pohvali s tradicijo, ki sega pol-
drugo stoletje nazaj. Pred dvema letoma
je njeno vodstvo tudi podpisanega po-
vabilo med svoje člane, ponudbo pa
sem z veseljem sprejel, čeprav to nalaga
nekaj obveznosti. Najbolj zahtevna od
vseh je ta, da mora član vsako leto pri-
spevati petdeset evrov v proračun
“hiše”, v zameno za to pa po ugodni ce-
ni dobi nekaj knjižnih izdaj, ki so izšle
pri Matici.
Kot član SM redno prejemam vabila na
srečanja, ki pa se jih v večernih urah v
uro vožnje oddaljeni Ljubljani precej
težko udeležujem. Srečanje o naši
književnosti pa je bila seveda odlična
priložnost, da sem ta hram kulture še
enkrat obiskal. Preden grem k sami
obravnavi simpozija, naj nanizam še
nekaj podatkov o tej ustanovi. Do pred
kratkim jo je vodil pisatelj Drago Jančar,
ki se je upokojil, njegovo funkcijo pa sta
prevzela dr. Milček Komelj in gospa Kat-
ja Kleindienst, ki po svojih močeh kri-
jeta tudi zadolžitve glavnega urednika
in tajnika, ki ju je Jančar opravljal.
Še pred dvema letoma, ko sem bil tudi
sam prisoten na občnem zboru društva,
so odgovorni opozarjali, da bi lahko SM
zaprl svoja vrata zaradi grozečega nepre-
mičninskega zakona, ki ga je želela uve-
sti vlada Alenke Bratušek. Tokratne no-
vice pa so bile nekoliko spodbudnejše.
Janez Stergar je namreč v odmoru med
obema deloma simpozija dejal, da se z
ministrom Tonetom Peršakom dogo-
varjajo o tem, da bi Državni zbor spre-
jel Zakon o Slovenski matici, ki bi ji
omogočil sistematsko financiranje in
tako rešil njen obstoj.
Vsebino simpozija bom le nakazal, saj
bodo prispevki nastopajočih predvido-
ma objavljeni v namenskem zborniku.
Kot je bilo pričakovati, se je večina pre-
davateljev osredotočila na slovenske
avtorje, ki so ustvarjali v Italiji v prete-
klosti, začenši z Borisom Pahorjem in
Alojzom Rebulo, ki jih je Marija Pirje-
vec obravnavala skupno z Ivanko Her-
gold, ki v slovenski prozi v Italiji pred-
stavlja prelom. Vsebinsko najbolj pro-
doren od vseh pa je bil zagotovo poseg
pesnika Miroslava Košute, ki je zbra-
nim nalil čistega vina. “Nekoč smo bra-
nili slovenstvo na njegovih okopih, to-
rej v zamejstvu, danes pa tvegamo, da
bomo morali v središču Ljubljane de-
monstrirati za to, da se slovenski jezik
ohrani na slovenskih univerzah”, je bil
zgovoren pesnik. Zamejstvu je napove-
dal počasno hiranje oziroma propad, ja-
sno pa je povedal, da naše prihodnosti
ne morejo predstavljati starejši avtorji,
kakršna sta Boris Pahor in Alojz Rebula.
Njegov pesniški kolega Marko Kravos,
ki je vodil prvi del
srečanja, se je zau-
stavil na svojih so-
potnikih, medtem
ko je Tatjana Rojc
svoj poseg uglasila
nekoliko bolj filo-
zofsko.
Miran Košuta se je v svojem referatu do-
taknil knjižne produkcije Slovencev v
Italiji in njihovih stikov z založbami iz
matične domovine, podpisanemu pa se
je zdel še najbolj od vseh prodoren na-
stop stanovske kolegice Veronike Bre-
celj, sicer profesorice zgodovine in filo-
zofije na Znanstvenem liceju Franceta
Prešerna v Trstu, ki je spregovorila o per-
cepciji slovenske književnosti med mla-
dimi. Vse več dijakov je namreč nave-
zanih na elektronske medije in jih je za-
to vedno težje prepričati, da je branje
knjig dobrina. S poplavo sodobne teh-
nike tako nastajajo digitalne generacije,
ki so v marsičem obubožane. Brecljevi
ne morem drugega kakor pritrditi, saj
se tudi meni v šolskem okolju dogaja
podobno.
Upad znanja slovenskega jezika namreč
ni novost. Težava, na katero marsikdo
opozarja, pa je, da se slovenščina za
marsikoga začne s prihodom in konča
z odhodom iz šole oziroma tedaj, ko pri
pisanju domačih nalog in učenju od-
prejo in nato zaprejo knjigo ali zvezek.
V dobrih starih časih bi seveda dijaku
priporočili, naj čim več bere, seveda nje-
mu primerne vsebine. Obstaja pa še
druga možnost, ki je povezana z upora-
bo novih tehnologij in, če vzamemo v
pretres pozitivne vidike le-teh, ni niti
tako slaba.
V mojih časih je bilo namreč treba slo-
var hoditi iskat v zbornico ali knjižnico,
vedno se je našel izgovor, da je knjiga
predebela in pretežka, da o tem, da bi
jo kdo izven kroga posvečenih sloveni-
stov ali slovenofilov kupil, sploh ne go-
vorimo. Mladi (in manj mladi) pa danes
uporabljamo pametne telefone, ki ima-
jo dostop do interneta. Nič nas ne torej
stane, da poiščemo spletno stran fran.
si, ki je spletišče več slovenskih slovarjev
in pravopisa in ki je, z izjemo le enega,
brezplačna.
Družbena omrežja so v zadnjem dese-
tletju popolnoma spremenila način ko-
munikacije. Kot smo zapisali poprej, je
večina znanstvenikov in sociologov pre-
pričana, da škodijo medosebni komu-
nikaciji. Sam o tem nimam izdelanega
mnenja, saj družbena omrežja, predv-
sem Facebook, uporabljam tudi sam, in
to ne le v zasebnem življenju. Na šol-
skem zavodu, na katerem sem zaposlen,
smo namreč s sodelavci zasnovali Face-
book stran, saj šola krvavo potrebuje
novih vpisov in eden od načinov, da
mlade pritegnemo, je tudi ta, da spre-
govorimo na njihov način oziroma v
njihovem jeziku. Ne nazadnje pa ute-
gnejo biti vsi elektronski pripomočki,
čeprav so na sociološki ravni po mnen-
ju marsikoga škodljivi, koristni vsaj na
jezikovni. Tudi če se postavimo na gla-
vo, jih ljudje in predvsem mladi ne bo-
do nehali uporabljati, zato skušajmo
imeti od njih čim večje koristi. Sam sem
svojim dijakom večkrat svetoval, naj si
za jezik svojega mobilnega telefona na-
stavijo slovenščino, isto naj naredijo s
svojimi vmesniki družbenih omrežij in
tako dalje. Vsaj tako se bo slovenščina v
njihovem življenju pojavljala tudi kje
drugje kot samo v šoli oziroma pri pi-
sanju domačih nalog in popoldanskih
pripravah na razna preverjanja.
Primož Sturman
S
Premier Miro Cerar domnevno zavrnil povabilo za obisk ZDA in srečanje s predsednikom Obamo
V Državnem zboru kmalu soočenje med
vlado in opozicijo SDS in Janeza Janše
Slovenska matica / Simpozij o slovenski književnosti v Italiji in Avstriji
Beseda je tekla tudi o upadanju
znanja slovenščine
Marija Pirjevec (foto damj@n)Tatjana Rojc (foto IG)Miroslav Košuta (foto damj@n)
Iva Dimic
Dr. Erik Brecelj
Aktualno10. novembra 201614
NATUROPATSKI NASVETI (131)Erika Brajnik
PLJUČNA OBOLENJA 
V NATUROPATIJI
Pljuča so tesno povezana z delovanjem – dihan-
jem. Ko se rodimo, najprej zadihamo! Zato so
pljuča tesno povezana z življenjem oziroma je
dihanje sinonim za življenje. Ko je otrok v tre-
buhu, pljuč ne uporablja, otrok leži v vodi – pla-
centi, kjer mu ni treba
skrbeti za življenje, vsa
hranila pridejo sama skozi
popkovino, njemu ni tre-
ba delati ničesar.
Ko se otrok rodi, pa nasto-
pi prehod v nov svet,
otrok preide iz sveta vode
v svet zraka in seveda akci-
je – dihanja! Ko se otrok
rodi, najprej zadiha, z di-
hanjem izkazuje življenje,
dejanje dihanja lahko po-
vezujemo z voljo in željo
po življenju. Vdih lahko
povezujemo z življenjem, izdih pa s smrtjo, ven-
dar sta za nas oba dela dihanja pomembna. To
je prvi cikel, ki ga otrok usvoji in dojame – cikel
dihanja. S procesom dihanja otrok dojame prvo
in najpomembnejšo nasprotje: življenje ali
smrt.
Lahko si zamislimo, da se pljuča nahajajo med
dvema poloma, in sicer med življenjem (vdih)
in smrtjo (izdih). Pljuča človeku nakazujejo
prvo izbiro, ki ni samo tako ekstremistična, na-
kazujejo nam tudi izbiro načina življenja. V flo-
riterapiji povezujemo pljuča s samopodobo; če
dihamo s polnimi pljuči in smo zdravi, pomeni,
da smo zadovoljni sami s seboj, da se cenimo,
da so izpolnjena vsa naša pričakovanja, ki jih
imamo do življenja, in da pravilno izpolnjuje-
mo svoje poslanstvo. Če pa smo bolni, imamo
težave z dihanjem, naše dihanje je plitvo, hro-
peče, kratko, bo-
leče, prisoten je
kašelj, dušenje, ka-
tar, veliko vzdihu-
jemo ali hlipamo.
Vse to so znaki de-
ficita pljuč, pome-
ni, da doživljamo
stres, da sta naša
samopodoba in
življenjska energija
slabi, da ni empati-
je do sočloveka
oziroma imamo
občutek, da drugi
upravljajo z našim življenjem. Bachova cvetna
esenca, povezana z deficitom pljuč, je Mustard.
Ko se otrok rodi, se pljuča razprejo in napolnijo
z zrakom, kar predstavlja prvi vdih, ki je za otro-
ka zelo boleč. Otrok joče, z jokom pa krepi
pljuča. Pri tem mu lahko pomagamo s trepljan-
jem po hrbtu med lopaticama, s čimer krepimo
pljuča, ki so se ob rojstvu šele razprla.
/ dalje
www.saeka.si
Prva številka mladinske revije Galeb v šolskem letu 2016 /2017
Odslej tudi Galebovo
“spletno gnezdo”!
  etošnja septembrska števil-
ka Galeba, mladinske revi-
je, ki izhaja v Trstu, tudi s
finančno pomočjo Urada Vlade
Republike Slovenije za Slovence
v zamejstvu in po svetu, prinaša
pomembno novost. Odslej si
bodo njegovi bralci lahko tudi
na spletu ogledovali svoje likov-
ne prispevke in si izmenjavali
izkušnje in ideje, pa tudi reševa-
li Galebove vaje, namenjene
predvsem jezikovnemu boga-
tenju. K ogledu spletne strani
www. galeb. it jih vabi Galeb na
hrbtni strani prve številke. Ta je
pestra in bogata s prispevki. V
njej je takoj opazna večja pozor-
nost do najmlajših bralcev, ka-
terim so namenjene dopolnje-
vanke, uganke in razne naloge,
tudi za take otroke, ki ne obvla-
dajo dobro slovenskega jezika.
Med otroki, pa tudi žal med
odraslimi, je besedišče zmeraj
bolj skromno. Zato so te vaje
zelo dobrodošle, kakor je tudi
marsikatera rubrika, npr. Vaja
dela mojstra. Tokrat opozarja
tudi, kako je treba v klopeh pra-
vilno sedeti in pri tem paziti na
držo hrbtenice, pa tudi kako je
treba pravilno držati med prsti
svinčnik, barvice … Zelo koristne
so tudi vaje za okrepitev motori-
ke prstov z gnetenjem plastelina,
slanega testa … Maša Ogrizek in
Tanja Komadina sta si izmislili
Zgodbe o pohištvu; otroci bodo
izvedeli, da obstajajo poleg mize,
pri kateri jemo, še pisalna miza,
ki je v stoletjih večkrat menjala
svojo obliko in videz, pa kakšne
so bile nekoč šolske klopi … Večji
Galebovi bralci bodo tudi letos
uživali ob branju zgodb v nadal-
jevanjih in si ob njih nabirali
točke za bralno značko. Take so
npr. Sama doma, pripoved o de-
klici Katji, v družini katere se je
naselila žalost, ker je oče izgubil
službo in denarja je zmeraj manj.
Bridka zgodba, ki se v resnici po-
gosto dogaja tudi po slovenskih
družinah. Piše jo Evelina Umek,
L ilustrira pa Živa Pahor. Maja Fur-man v družbi ilustratorke IvaneSoban bo s svojo pripovedjo Toto
in dedek vodila zvedave male
bralce v čudovite, nepoznane
kraje … Koko Dajsa pa je prota-
gonistka “živalske” zgodbice
Maše Ogrizek in ilustratorja Mi-
he Ha, ki sta zabavala bralce s
stripi Ko-ko Krišna. Nergaška Ko-
ko Dajsa, ki si je v prvem nadal-
jevanju zlomila nožico, je prav-
zaprav Krišnina teta … Helena Jo-
vanovič je avtorica nadaljevanke
Vse najboljše, Peter! o malem Pe-
tru, ki mu je očka za rojstni dan
kupil kužka. Peter mu je dal ime
Teri. Vsebino v likovno obliko
odeva v razpoznavnih barvah in
tehniki Štefan Turk. Darinka Ko-
bal si je izmislila deželo Šušulan-
dijo in jo postavila med korenine
mogočnega hrasta. V tej čudežni
deželi živi škratek Šušu, ki ima
krilca in lahko vse vidi in sliši …
Milan Petek Levokov piše Zgod-
bo štorklje Julke: bogata mož in
žena sta odklonila novorojenčka,
ki jima ga je prinesla štorklja …
Kdor se rad ozira v zgodovino, bo
užival ob rubriki Jasne Merku’ K
muzam na obisk. Vse bo izvedel
o teh modricah, navdihovalkah
umetnikov. Fantiček Kajtimar in
deklica Genija bosta spremljala
otroke na ogled muzejev. Marjeta
Zorec ob čudovitih
ilustracijah Katerine
Kalc bo razkrivala
Skrivno življenje
živali. Tokrat sta kar
na štirih straneh mor-
ski konjiček in njegov
podmorski svet. Kla-
risa Jovanovič, z ilu-
stratorjem Štefanom
Turkom ostaja zvesta
kuhinji in bo ponuja-
la Lahke jedi za lačne
oči. Prvi so na krožni-
ku bučkini ocvrtki.
Darinka Kobal, ki ji
ob strani stoji ilustra-
torka Ivana Soban,
bo na Galebovih stra-
neh spet obravnavala
Soimenjake. V sep-
tembrski številki na-
vaja dvojico: veščo ali
nočnega metulja - vi-
ličarja in viličarja -
vozilo za prenos bremen.
Na Galebove strani sta se ustvar-
jalno kot vedno vrnila tudi med-
ved in miška, ki se gresta olim-
pijskih iger. Privlačen strip
spremljajo naloge. Kdor ljubi pe-
smice, se bo zaustavil ob verzih
Jureta Jakoba, ki hudomušno pri-
poveduje o žabji telovadbi; zele-
ne žabice je prikazala Anja Jerčič
Jakob. Barbara Gregorič Gorenc
v svoji pesmici Oblak in ptica zna
v skopih verzih stkati ljubko
zgodbo o prijateljstvu med gale-
bom in oblakom. Živa Pahor je
upodobila to prečudno prijatel-
jsko zvezo.
Kot je razvidno, ponuja Galeb pi-
sano paleto vsebin za otroke ra-
zličnih starosti; njegove pri-
vlačne ilustracije kar vabijo k pre-
listavanju prve številke, ki šteje
51 strani.
IK
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 8. novembra, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (39) Mariza Perat
NAPOVEDANI ČUDEŽ
Ob poslovilnih besedah, ki jih nebeška Gospa izre-
kla, je razprla dlani, “da je njihova svetloba odse-
vala na soncu”, kot piše Lucija, “in medtem ko se
je dvigala, se je odsev te svetlobe na soncu še naprej
odbijal”. Tedaj je Lucija zaklicala:
“Glejte, sonce”!
In takrat je množica bila priča čudovitemu nebe-
snemu pojavu, ki ga nista mogla razložiti noben
zvezdoslovec in nobena astronomska postaja.
Dež je nenadoma prenehal in pokazalo se je ja-
sno nebo. Ob Lucijinem vzkliku so se oči vseh
uprle proti nebu. Zagledali so sonce, ki je bilo vi-
deti kot okrogla srebrna plošča, v katero so vsi brez
težav gledali. Sonce se je z bliskovito naglico
vrtelo okrog svoje osi kot ognjeno kolo in na vse
strani izžarevalo soj rumenih, zelenih, rdečih,
modrih, vijoličastih žarkov ter z njimi obarvalo
množico in okolico. Nato se je sonce za hip ustavi-
lo, potem pa se je znova zavrtelo in na vse strani
sipalo svoje mavrične žarke. Spet se je za trenutek
ustavilo, zatem pa tretjič prikazalo svojo čudovito
igro in na množico kar naprej sipalo še lepše, še
bolj živopisane žarke. Sonce je na nebu rajalo!
Ljudje so očarani strmeli v lepoto, ki se je nudila
njihovim očem. Takrat pa se je
zgodilo nekaj, kar je vse prisotne
spravilo v grozo. Sonce se je ne-
nadoma kot odtrgalo z neba in
drvelo proti ljudem. Iz množice,
otrple od strahu, se je iztrgal krik
groze. Ljudje so poklekali v blato
in glasno molili kesanje.
Končno se je sonce vrnilo na svo-
je mesto, ljudje pa so z največjim
presenečenjem ugotovili, da so
se blatna tla popolnoma po-
sušila, prav tako so se posušile
njihove, popolnoma premočene
obleke.
Čudež, ki ga mnogi imenujejo “čudež stoletja”, je
nebeška Mati že mesece poprej napovedala in se je
točno ob napovedanem času tudi zgodil. Nobena
astronomska postaja ni tega pojava predvidela in
nobena astronomska veda ga ni znala razložiti. Po-
jav, ki je trajal približno deset minut, je svoj višek
dosegel v trenutku, ko se je sonce spustilo z neba
in se nato spet vrnilo na svoje mesto, kar je v na-
sprotju z vsemi naravnimi zakoni in ga lahko izvrši
samo Nekdo, ki je Gospodar teh zakonov in jih to-
rej lahko spreminja, kot hoče.
Dnevnik “O Seculo”, ki je izhajal v Lizboni in je
Cerkvi bil vse prej kot naklonjen, je 15. oktobra
1917 na prvi strani, poleg fotografije treh vidcev,
objavil tudi članek z naslovom “Kako je sonce
opoldne plesalo v Fatimi”. Avtor članka je glavni
urednik dnevnika Avelino de Almeida, ki je z
mnogimi drugimi časnikarji 13. oktobra 1917 bil
prisoten v Fatimi.
Kaj pa vidci?
Medtem ko je množica bila priča sončnemu
čudežu, so Lucija, Frančišek in Hijacinta imeli
drugo, čisto posebno videnje. Lucija v Četrtih
Spominih piše:
“Takoj, ko je Božja Mati izginila v neizmernih ne-
besnih daljavah, smo ob soncu zagledali sv. Jožefa
z Detetom Jezusom ter našo Gospo v beli obleki,
ogrnjeno s sinjim plaščem. Zdelo se je, da sv. Jožef
in Dete Jezus s kretnjami roke v obliki križa bla-
goslavljata svet. Ko je to videnje izginilo, sem
kmalu zatem videla našega Gospoda in Mater
Božjo, ki se mi je zdela Žalostna Mati Božja. Zdelo
se je, da naš Gospod na enak način blagoslavlja
svet, kot poprej sveti Jožef. To videnje je izginilo
in zdelo se mi je, da znova vidim našo Gospo, to-
krat kot Karmelsko Mater Božjo.
DOBA PO PRIKAZOVANJIH
Romarji so v vedno večjem številu
prihajali v Fatimo. Kljub temu pa je
cerkvena oblast do fatimskih do-
godkov še naprej ostala nezaupna,
in to kljub izčrpnemu poročilu že
omenjenega bogoslovnega profe-
sorja in kanonika dr. Manuela For-
migaa, ki je vidce zaslišal.
Dne 5. avgusta 1920 je obnovljeno
leirijsko škofijo prevzel msgr. Jose'
Alves Carreia de Silva. Omenjena ško-
fija je bila namreč leta 1883 ukin-
jena, leta 1918 pa jo je papež Be-
nedikt XV. spet vzpostavil.
Leirijski škof je v začetku v zvezi s fatimskimi do-
godki imel precej pomislekov, vendar je nad stal-
nim naraščanjem števila romarjev, ki so prihajali v
Irijsko globel, svoje mnenje polagoma spremenil.
K temu so mnogo pripomogli tudi njegovi pogo-
vori s profesorjem Formigaom. Dne 3. maja 1922
je tako msgr. Carreia imenoval komisijo, katere na-
loga je bila preiskati verodostojnost fatimskih do-
godkov. Komisijo je sestavljalo osem članov. Kot
piše p. Ludovik Ceglar, so to bili: generalni vikar
Joäo (Ivan) Quaresma, profesor Formigao iz Liz-
bone, dva semeniška profesorja, in sicer dr. Manuel
Marques dos Santos kot branilec vere ter Manuel
Pereira kot notar. Ob teh so bili še štirje župniki,
med temi tudi fatimski.
/ dalje
O Seculo z vidci
Urednik Avelino 
de Almeida
Množica ob sončnem čudežu
Ilustracija: Štefan Turk
Aktualno 10. novembra 2016 15
  kve s svojimi barvitimi hišami,
kot jih vidiš z glavne ceste... pri-
zor iz pravljice. Zdi se, da se potok
in ulice stekajo na glavni trg in da je tam
konec vseh poti. Pred cerkvijo je na novo
tlakovano parkirišče in lepo urejena, tla-
kovana ploščad z mlado, nežno in krhko
lipo. Le nekaj let je staro to drevo; nado-
mestilo je častitljivo predhodnico, ki jo je
izrula in odnesla povodenj. Nekoč bo zra-
slo in se razkošatilo čez trg kot ponosni
simbol prastarih časov in slovenske pre-
teklosti te lepe alpske vasice.
Cerkev sv. Filipa in Jakoba je ena izmed
nastarejših v vsej Kanalski dolini. Med po-
plavo je bila skoraj popolnoma uničena,
obnova pa se je končala - bila je to zadnja
na novo zgrajena stavba v vasi - šele 31.
avgusta 2008. Prvi žegen, se pravi vaško
veselico z mašo v cerkvi, so vaščani lahko
priredili šele naslednje poletje.
Arheološke najdbe sicer pričajo, da je
prvotna struktura cerkve s poslikanim
prezbiterijem in današnjemu podobnim,
čokatim zvonikom, nastala nekje v
osmem stoletju. Leta 1668 so cerkev
razširili, dodali eno stransko ladjo, še en
vhod ter stransko kapelico, posvečeno sv.
Sebastijanu. V letih 1929 in 1930 naj bi
po načrtu goriškega arhitekta Bariča cer-
kev skoraj v celoti porušili in zgradili na
novo. Načrtovano je bilo tudi rušenje sta-
rega gotskega zvonika, ki pa ga je na srečo
rešil poseg Zavoda za spomeniško varstvo.
Poplavi iz leta 2003 sta sledili temeljita in
resna prenova cerkve ter ponovna posta-
vitev uničenega gotskega zvonika. Še prej
so bili ojačeni vsi nosilni temelji in zem-
ljišče, na katerem sloni zgradba. Za pre-
novo zvonika je največ prispevala dežela
Veneto, ki je darovala kar milijon evrov.
Ukljansko cerkev si je seveda vredno ogle-
dati, a pri tem ne smemo pozabiti, da je
pot, ki se za pokopališčem strmo vzpenja
v skalnato pobočje, dolga in polna zani-
mivih ciljev. Odločila sem se, da bom pi-
sala o planinah nad Ukvami ravno zaradi
te, očem skrite, na samem začetku neko-
liko prestrme in na prvi po-
gled neprijazne poti. Pa za-
radi deklice, ki je odrasla in
zdaj obupano išče travnike,
na katerih je letala za
zajčki. In ne nazadnje zara-
di te tesne, enkratne pove-
zanosti med Ukvami,
Ukljani in temi prelepimi
planinami, ki so dolga leta
in vse do danes dajale čisto
poseben utrip življenju te
gorske vasice. Kot je že ne-
kaj let po svojem prihodu
v vas zapisal Mario Gariup,
je bila navezanost Uklja-
nov na planine tako
močna, da bi do pred nekaj
leti lahko govorili o dvoj-
nih Ukvah. Zimo so namreč prebivalci
preživljali v dolini, v strnjenem naselju
ob potoku, že v začetku junija pa so se s
kravami, svinjami in celo kurami
množično selili na planine. S seboj so pel-
jali kar nekaj svojega imetja, na voz so
morali naložiti tudi perjad, ki ni mogla
hoditi za čredami. Na pašnikih Koka in
Lepega vrha so vaščani ostali do pozne je-
seni, po navadi tja do konca septembra
ali oktobra, Ukve pa so bile edina vas, ki
je na svojih planinah, točneje na pla-
nini Ravna, dala zgraditi tudi šolo.
Postavili so jo konec 19. stoletja, učni
jezik je bil seveda nemščina, delovala
pa je do prve svetovne vojne. Na pla-
nini so imeli vaščani tudi kapelico,
kar pa ni bila samo značilnost Ukev, am-
pak celotne Karnije. Šole pa na pašnikih
ni imel nihče, nobena vas ni bila tako
močno navezana na planinsko življenje
in nobeno naselje Kanalske doline se po-
leti ni tako izpraznilo, kot so se Ukve.
Večina prebivalstva je poletja preživljala
na planinah tja do osemdesetih let
prejšnjega stoletja, veliko pa jih je bilo, ki
so tam, kljub mrazu in snegu, ostali tudi
čez zimo. In še danes je na planinah
življenje, ki se nadaljuje do pozne jeseni,
celo do tedaj, ko sneg pobeli gore ter pre-
krije ozko, strmo in v času pozebe nevar-
no cesto.
Nekoč je bilo na pašnikih Koka in Lepega
vrha na stotine glav živine. Za krave so
nekoliko nižje, v stajah, skrbeli gospodarji
sami, ki so živino tudi molzli in izdelovali
sir. Teleta in junice pa so odšli s pastirjem
v visokogorje. Pastirjev je bilo zadnja de-
setletja vse manj. Nekoč so za planšarja
radi šli domači, neoženjeni fantje, pozne-
je pa so morali Ukljani sezonske delavce
iskati daleč naokrog po Karniji, najraje pa
so zaposlovali pastirje iz Rezije in Ne-
diških dolin.
Kljub številnim težavam, mladim, ki
odhajajo, vaščanom, ki jih je iz leta v leto
manj, in živini, ki ne prinaša več omembe
vrednega dobička, v novi ukljanski mle-
karni ob cesti, ki povezuje Trbiž s Tabljo,
še vedno diši po siru in svežih mlečnih
izdelkih. V prodajalni se kar tre avstrijskih
turistov, ki poleg sirarskih dobrot kupuje-
jo še vina, gubance in te-
stenine. Objekt so zgradili,
potem ko so sredi šestdese-
tih let zaprli staro vaško
mlekarno, ki je dolga sto-
letja obratovala v prostorih
zdajšnjega kulturnega do-
ma. V njej znajo prodajalke
marsikaj povedati o živini,
ki se pase na pobočjih Le-
pega vrha, pa o tem, kako
je bilo v preteklosti, ko je
bilo goveda veliko več in je
bilo pomemben vir do-
hodka, pa čeprav so do-
mačini morali delati še v
bližnjih rudnikih in tovar-
nah. Ukljani so še vedno
ponosni na nekatere sira-
ske izdelke, ki jih drugod ne najdeš. To sta
sveži sir, ki zori v platnu, in ukljanska
“mocarela”, ki jo izdelujejo sami po po-
sebnem receptu in je povsem drugačnega
okusa in vonja od tistih, ki jih najdeš v
trgovinah in so dokaj podobne brezo-
blični plastični masi.
No, ravno v mlekarni na robu vasi sva z
možem kupila kruh in sir, ko sva se prvič
podala po stopinjah deklice z zajčkom. Ko
sva se vozila mimo strmih ovinkov na ro-
bu ozkega, prepadnega grabna, ki ga je v
pobočje vklesal potok Ukva, sem se
spraševala, ali bom sploh še lahko prepoz-
nala tiste travnike, tista prostrana pobočja,
kjer sem kot otrok zaslutila neskončnost
in veličino gora. Cesta naju vodi navzgor
po pobočju, prepadi so pod nami, smreke
se s koreninami oklepajo skal, kot bi se
bale, da jih bo prvo deževje odneslo v do-
lino. Dejansko se je to že velikokrat zgo-
dilo, ne nazadnje letošnjo pomlad, ko sta
veter in led izrula obsežen del gozda, cesta
pa je bila več dni zaprta. Tako stroga, tako
divja in neprehodna je narava, da si skoraj
ne morem predstavljati, da je to pot, ki
pelje v objem tistih modro zelenih nebes,
ki so se mi, kot otroku, tako močno zako-
reninile v srcu. Voziva se, strmini ni videti
konca, nekje onstran doline, proti vzho-
du, se počasi odpira pogled na skalnate
velikane, ki ponosno kraljujejo onstran
Bele. Julijci... najlepši, najbolj ponosni.
Svet, ki ostane vsem tistim, ki se le
površno vozijo po prometnicah Kanalske
doline, povsem nepoznan. Svet za tiste,
ki jim ni žal časa za pot v gore. Svet za vse
tiste, ki še iščejo tihe samotne poti, ki še
gredo po stezah do neba, ki še ljubijo
vrhove, kjer se spajata zelena in modra.
Do nebes nad Ukvami lahko prideš samo
po strmem vzponu. Z avtom ali najbolje
peš, saj ozko asfaltirano cesto večkrat
prečka steza, ki pelje iz vasi v hribe. Stara
bližnjica za vzpon na planine. Kepo imam
v grlu, ko se peljeva z možem navzgor,
nekje v meni se prebuja deklica, ki je le-
tala po senožeti za zajčki in je pozneje,
doma, v petem nadstropju sivega bloka,
sanjala o planinah nad Ukvami in prebi-
rala knjigo o Heidi. Zdaj grem za spomini
in predvsem za hrepenenjem, ki mu ne
znam kljubovati. Za hrepenenjem po go-
rah. In po tišini.
/ dalje
Suzi Pertot
U
Pogled na ekipe nežnejšega spola 
Zalet in naša ženska
odbojka danes
  dbojka, nekoč narav-
na izbira za naša de-
kleta. Bilo je veliko
ekip, včasih tudi reprezen-
tančnih (Meblo, Friulexport,
Govolley in druge zgodbe), v
drugih obdobjih pa lokal-pa-
triotska konkurenca med
društvi. Naši klubi so imeli šte-
vilke (veliko odbojkaric) in
igrali so na dobri ravni. Danes
so razmere drugačne. Ne raz-
polagamo z natančnimi podat-
ki o odstotku na primer
višješolk, ki se sploh ne ukvar-
jajo s športom. Ob bežni oceni
pa bi trdili, da jih je veliko.
Druge se odločajo za rekreativ-
no gibalno aktivnost (fitness,
pilates, aerobika, drugi tečaji),
ki ne zahteva neke neodložljive
obveznosti, kakršna pa je ned-
vomno nastopanje z ekipo v or-
ganiziranem tekmovanju. Tu je
tudi konkurenca drugih špor-
tov, kulture, glasbe itd., aktual-
ni pa so tudi italijanski klubi,
saj ni več samo po sebi umev-
no, da Slovenke igrajo v sloven-
skih društvih.
Rezultat je letošnji Zalet. Nava-
jamo pa ga kot pozitivno noto,
nikakor ne kot negativen rezul-
tat skupka zgoraj omenjenih
dejavnikov. Obisk domače tek-
me članske vrste v novem do-
mu pri Briščikih (letos za prvo
ekipo skrbi Športno društvo
Kontovel, ki je pri tej režiji po-
leti prejelo štafetno palico od
Sloge) ponuja kar nekaj iz-
točnic za razmišljanje.
Trener je letos izkušeni Mitja
Kušar s Koprskega, človek, ki
zelo dobro pozna razmere v igri
pod mrežo v zamejstvu. Od Ja-
smina Čuturiča, ki je presedlal
k fantom Sloge Tabor, je pode-
doval še dodatno pomlajeno
igralsko zasedbo. Dejansko so
to mlada dekleta (od 17. do 22.
leta, z nekaterimi izjemami
navzgor in navzdol), ki se želijo
z odbojko ukvarjati resno in so
pripravljene trenirati trikrat do
štirikrat tedensko. C liga ni ne-
ko strašno prvenstvo, je pa naj-
višje deželno tekmovanje in na
drugi strani mreže stojijo pogo-
sto predvsem mnogo bolj iz-
kušene nasprotnice. Zato čaka
letos zaletovke trnova pot ob-
stanku naproti, perspektiva pa
je menda svetla. Ekipa je zelo
mlada, in če se bodo dekleta tu-
di v prihodnje obnesla kot ko-
lektiv, lahko postanejo uspešna
generacija. Lani so se kalile ob
nekaterih preverjenih starejših
soigralkah, letos pa morajo pla-
vati same. In osnova je že dokaj
vzpodbudna. Zalet je že doka-
zal, da lahko igra z marsikate-
rim tekmecem v ligi povsem
enakovredno, na lestvici je že
prebil led, da navedemo samo
primer iz statistike (ki nekaj po-
ve), pa ni od muh, dejstvo, da
so po več kot 20 točk na posa-
mezni tekmi v teh prvih krogih
dosegle Nina Kovačič (letnik
2000), Veronika Feri (1999) in
Sharon Costantini (1996). Tudi
zanimanje s strani občinstva je
precejšnje, pokroviteljev pa jim
še ni uspelo privabiti.
Za člansko vrsto je tu tudi ves
mladinski pogon, nekaj postav
na ravni prve divizije (z mladi-
mi in manj mladimi igralkami)
ter dejavnost po posameznih
matičnih klubih, ki novačijo in
vzgajajo najmlajše. Skratka, de-
la je veliko, projekt Zalet pa
spremljamo (in ga še bomo)
pozorno in z odobravanjem. O
goriški Mavrici pa kdaj drugič.
HC
O   ot reden obiskovalec miljske občinskeknjižnice sem prijetno presenečen dobilob vhodu, med policami s knjižnimi no-
vostmi, cel stolp, namenjen novim slovenskim
knjigam. Kot me je poučil ravnatelj knjižnice Ni-
cola Soia, gre za darilo Osrednje knjižnice Srečka
Vilharja iz Kopra, ki je obdarila še druge obmejne
knjižnice na naši strani. Lepo je bilo videti v no-
vih sodobnih prostorih knjižnice, ki so jo odprli
aprila, na vidnem mestu par ducatov povsem
svežih knjig iz slovenskega in zamejskega prosto-
ra.
Denimo biografski roman
Vesne Miller Cavazza o
našem znanem igralcu ali
Vonj po morju Bruna Vol-
pija Lisjaka. Med zahtev-
nejšimi publikacijami, dvo-
jezično izdajo Barok na Go-
riškem / Il Barocco nel Go-
riziano, ali, če smo pri dvo-
jezičnih delih, lepo dvo-
stransko izdajo Bevkovega
Kaplana - Cappellana Mar-
tina Čedermaca čedajske
založbe Dom, s predgovo-
rom Borisa Pahorja in itali-
janskim prevodom Ezia
Martina oz. stripom v slo-
venskem narečju beneške-
ga ilustratorja Morena To-
masetiga, ki je gostoval le-
tos poleti na skupinski raz-
stavi ARTE&VINO v Mil-
jah.
Med bestselerji je Čarovni-
kov vajenec Evalda Flisarja
(deseta izdaja!) in Cefuri
Raus! Feccia del Sud via da qui Gorana Vojnovića,
v italijanskem prevodu Patrizie Raveggi. Med av-
toricami bi omenil Nojevo pero Lelje Rehar San-
cin in pomorske prigode Moj svet sredi oceana
Jasne Tute, ki je bila na obisku pri miljskih Slo-
vencih. Med aktualnimi naslovi bi izpostavil
vzburljivo Anatomijo političnega zločina Martina
Breclja, dvojezični spominski spis Zorana - Albina
Sosiča Moj oče Viktor Sosič, Vojak Avstro-Ogrske-
ga cesarstva. Borisa Pahorja so Rdeči trikotniki,
delo o političnih deportirancih v nemških lager-
jih, ki je najprej
izšlo v italijanščini
in ga je poslovenila
soavtorica Tatjana
Rojc, njegovi dnev-
niški zapisi V ime-
nu dialoga (2005-
2016). Potem so še
uspešnici Dušana Jelinčiča Biseri pod snegom in
Umor pod K2 ter najnovejši prevodi Kosovela.
Bralci mi bodo oprostili naštevanje, a je res nekaj
posebnega, da imaš vso to prelestnost na
razpolago v večinoma italijanski knjižnici.
Na koncu bi omenil še najnovejši antološki
izbor pesnika Aleksija Pregarca Trst in nje-
gove krošnje - Trieste e le sue fronde, s pre-
vodi Jolke Milič in Darje Betocchi. Knjigo
bo predstavila pisateljica Vilma Purič, sku-
paj z avtorjem, v Občinski knjižnici E. Gu-
glia v Miljah, v torek, 15. novembra, ob
18.30, kot je povedala
miljska občinska od-
bornica za stike s slo-
vensko narodnostno
skupnostjo Mirna Vio-
la, ki je dala pobudo za
srečanje ob 80-letnici avtor-
jevega rojstva. Za uvod v Mla-
dikino antologijo je poskrbe-
la Pregarčeva sovaščanka,
Ricmanjka Irena Žerjal. Pravi
užitek bo za miljsko občin-
stvo prisluhniti stihom v
obeh jezikih, ki jih bo reciti-
ral sam avtor, Trubadur sve-
tovljanskih pesniških občutij
iz Brega.
Letos izvoljena slovenska od-
bornica, ki je odgovorna še
za bilanco, spremlja s poseb-
no pozornostjo občinske de-
javnosti v prid manjšini. V tej
vlogi je potrdila voljo miljske
občinske uprave, da bi prišli
do okrepitve slovenske pre-
vajalske službe, ki sicer že ob-
staja pri uradu za stike z javnostjo, in tudi do nove
osebe za slovenski oddelek v knjižnici. To nam
dovoljuje širše razmišljanje.
Nova knjižnica E. Guglia je s svojimi sodobnimi
čitalnicami in učilnicami na dveh nadstropjih, z
dotacijo preko 21.500 knjig, četrtino od teh po-
svečenih otroški in mladinski literaturi, in s 1.800
DVD-ji, od letošnjega odprtja zelo povečala krog
odjemalcev. V samem aprilu je bilo 122 novih
vpisov: 68 odraslih in 54 mlajših (do 14 let) in
težnja rasti se je nadaljevala za 40 - 60 novih čla-
nov vsak mesec. Število izposojenih knjig se je
tako rekoč podvojilo, od januarskih 652 do 1.137
v aprilu in preko tisoč mesečno do rekordnih
1.238 v avgustu. Ravno tako so tudi obiski v
knjižnici poskočili od 1.029 v januarju na preko
dvatisoč mesečno med aprilom in junijem ter se
ustalili na preko 1.800 v naslednjih mesecih.
Investicija v nove prostore, v obogatitev storitev
in osebja se torej obrestuje. Vsi napisi v novi
knjižnici so dvojezični, osrednja mladinska dvo-
rana je poimenovana po Kiljanu Ferlugi, a
pravšnja bi bila tudi nadaljnja
naložba v krepitev slovenske-
ga oddelka, ki zdaj šteje okrog
400 knjig; desetino tega pred-
stavljajo zemljevidi in turi-
stične publikacije, ki so zani-
mive tudi za večinske občane.
To bi sicer veljalo tudi za dru-
ge občinske in javne knjižnice
na Tržaškem in Goriškem, ki
predstavljajo velik razvojni
potencial. Kljub temu da de-
lujejo na dvojezičnem ob-
močju, imajo podhranjene
knjižne sklade in nezadostne ali neobstoječe
knjižničarske službe v slovenščini. V to bi se mo-
rale zamisliti pristojne uprave, dolgoročno
načrtovati in vlagati, saj ob rednih dotacijah ob-
stajajo dodatni državni in deželni finančni viri
(npr. zakoni o manjšinah), ki bi lahko služili te-
mu. In tu ne mislim samo na dvojezične občinske
knjižnice, ampak na vse javne knjižnice terito-
rialnega in rajonskega obsega, ki obstajajo ali bi
se lahko še odprle v nekaterih območjih, denimo
na Krasu in v mestu. Ko danes razmišljamo o
skupnih medobčinskih službah pri prevajanju,
tehničnih storitvah ipd., bi lahko uspelo tudi na
področju knjižničarstva.
Končujem z Miljami. Knjižnice danes še najraje
obiskujejo šolska mladina in študenti, poleg vseh
ostalih rednih uporabnikov. Pred kratkim sem
bil priča malemu “zgodovinskemu” dogodku. V
prostih učilnicah knjižnice večkrat slišim mlade
učence, ki ponavljajo razne šolske predmete, ma-
tematiko, angleščino, nemščino itd. No, tokrat
se je sramežljiv miljski prvošolček “pogumno”
učil novih besed, kot “slovanski jeziki”, “naro-
di”... Bil je učenec slovenščine, ki jo že tretje leto
poučujejo kot drugi tuji jezik v okviru rednega
kurikularnega pouka na nižji srednji šoli v Miljah.
Mislim, da je to druga šola (po tisti v Rocolu - Me-
lari) v tržaški pokrajini, ki ima to urejeno. Lepo
bi bilo, ko bi se tudi knjižnice lahko še bolje in
bogateje opremile tudi za takšne nove kulturne
potrebe, ki se le porajajo na našem koncu.
Davorin Devetak
K
15. novembra srečanje s poezijo Aleksija Pregarca 
Nove slovenske knjige v
občinski knjižnici v Miljah
Pridejo leta, ko greš za spomini ...
Planine nad Ukvami (3)
Aleksij Pregarc
Goriška / Beneška10. novembra 201616
  Anatomija političnega zločina
Gre za negovanje
skupnega ...
S 6. STRANI 
  uk se je po izpustitvi iz za-
pora znašel v povsem no-
vi situaciji in se pripravljal
na odhod v partizane: “Priti iz za-
pora in razlagati komunistom, da
nameravaš postati primorski Koc-
bek, da nameravaš organizirati
krščanske socialce kot svojo poli-
tično skupino, to je bilo v tistih
okoliščinah samomor”. Posamez-
niki so stopali v OF, največji pro-
blem je predstavljala t. i. primor-
ska sredina, še posebno na Go-
riškem; imela je namreč jasen
ideološki profil. Partija je bila ves
čas na tekočem o tem,
kaj mislijo Stanko Vuk
in ostali, je dejal Pelikan.
Vsa korespondenca
krščanskih socialcev,
primorske sredine, z
Beogradom “je bila ves
čas 'spremljana' od ene
najožjih sorodnic Stan-
ka Vuka”, prepisovana
in sporočana Varno-
stno-obveščevalni
službi. Partijske lovke so
zelo dobro znale ločeva-
ti tudi sosede in družine
ter te ločitve uporabljati
v lastne namene. Ne-
srečni Vuk je bil ob
vrnitvi domov na začet-
ku leta 1944 pravzaprav “obsojen
na smrt” z več strani. Domobran-
ci bi si želeli njegove likvidacije,
saj se je odpravljal v OF; komuni-
ste je skrbel, ker je bil kot ljudski
voditelj nevaren; namen stopiti v
OF bi bil tudi za Nemce dovolj,
da bi ga odpeljali v Rižarno, Da-
chau ali kam drugam; italijanski
predstavniki salojskih oblasti so
prav tako imeli interes, da se ne
pridruži osvobodilni fronti. Isto
je veljalo za t. i. plavo gardo, črno
roko in še za koga, vključno z
osebnimi računi itd.
Martin Brecelj je s posrednim do-
kazovanjem prišel do točke, ko je
dokazal, da je Vuka, ženo in Zajca
likvidiral VOS. To je “zelo v skla-
du z naravo stalinistične partije in
stalinističnih metod”. Logika
VOS-a je bila povsod enaka, skraj-
ni ukrep je bila likvidacija, če je
ogrožena usmeritev k revoluciji,
v katero so komunisti verjeli.
“Danes vemo, da s totalitarnimi
metodami ni mogoče zgraditi
srečne in demokratične družbe,
kaj šele takega stanja, kakršnega
si je predstavljal Marx v svojih raz-
pravah in idejah”. Leta 1943-1944
pa je “med temi verniki” veljalo
prepričanje, da je za dosego tega
cilja legitimen tudi uboj... Partija
je Vuka prikazala kot pristaša OF
in se obenem rešila njegovih
načrtov, ki bi jih s krščanskimi so-
cialci realiziral znotraj OF.
“Analiza dosega točko, ko je o na-
ročnikih in storilcih zelo težko še
dvomiti”. Pika sicer še vedno ni
postavljena, kronski dokaz še ved-
no manjka. “Domnevam, da se
bo našel zdaj, ko je avtor pokazal,
kje je potrebno iskati in na kaj biti
pozorni”. Morda bodo to prstni
V odtisi, ki so še vedno spravljenina tržaški kvesturi, ali šifriranadepeša, ki še vedno čaka, da jo
kdo razvozla.
Brecelj je med drugim povedal,
da ga je ta “zgodba” vedno živo
zanimala, saj je tudi sam izšel iz
političnih krogov, v katerih je
svoj čas deloval Stanko Vuk. V
študentskih letih je namreč sode-
loval s tednikom Novi list, ki ga
je ustanovil svak Stanka Vuka in
nekdanji voditelj krščanskih so-
cialcev na Primorskem, Engelbert
Besednjak; list je nato dolgo ure-
jeval avtorjev stric (in naš prvi od-
govorni urednik) dr. Drago Le-
giša. Za Novi list je pisal tudi Mar-
ko Vuk, Stankov nečak, s katerim
je Brecelj prijateljeval. V tem kro-
gu, v katerem so bili še pisatelj
Franc Jeza in drugi, so se večkrat
pogovarjali tudi o trojnem
zločinu. V tistih časih “je v glav-
nem prevladovalo stališče, da so
zločin verjetno zakrivili nasprot-
niki Osvobodilne fronte, torej
četniki ali domobranci”. Izho-
dišče za raziskavo pa mu je dal
prof. Jože Pirjevec, ki je postavil
na glavo te razlage: leta 2009 je v
neki italijanski knjigi o fojbah
presenetil s tezo, da so umor na
Rossettijevi ulici zagrešili sloven-
ski komunisti iz vrst OF. “Pir-
jevčeve ugotovitve so šle mimo
precej neopaženo v naši javno-
sti”, zato je ob 70-letnici, leta
2014, Brecelj hotel opozoriti na to
tezo in napisal daljši članek v Pri-
morskem dnevniku. Tako si je ne-
nadejano in nepričakovano odprl
pot do anonimne pričevalke, ki
mu je potrdila Pirjevčevo tezo in
zraven razkrila, da je bil eden iz-
med morilcev Albert Gruden iz
Šempolaja. Drug članek, ki je
povzemal tudi omenjeno
pričevanje in dodatna razkritja, je
naletel na veliko zanimanje, pa
tudi na skepso in polemike “ver-
jetno tudi zato, ker prelomne
ugotovitve niso bile dovolj
razčlenjene in utemeljene”. Tako
je nastala knjiga, “ki skuša zapol-
niti vrzel”. Raziskava je zahtevala
veliko dela in časa, je dejal avtor;
z njo se je ukvarjal več kot leto
dni. Raziskovanje v arhivih je pre-
cej zamudno opravilo: v ljubljan-
skem arhivu je bil več desetkrat,
zaslišal je vse ljudi, za katere je iz-
vedel, da bi imeli kako informa-
cijo, začenši s sorodniki žrtev.
Preučil je tudi obsežno literaturo
o dogodku, saj, je dejal, sam ni
zgodovinar, a je “po sili razmer
postal vršilec dolžnosti zgodovi-
narja”. S pomočjo sodelavcev je
zbral kar precej tudi novih podat-
kov in virov, na tej osnovi je kri-
tično pretresel znane razlage tra-
gičnega dogodka, pa tudi razvil
svojo rekonstrukcijo. Prišel je do
ugotovitve, da je zločin delo VOS-
a Osvobodilne fronte, ki je bila
“udarna pest” Komunistične par-
tije. Našel je poročila vosovskih
obveščevalcev, ki so “navdahnili”
ta zločin, in odkril vrsto indicev,
dokazov, dejstev, pričevanj, ki do-
kaj zanesljivo kažejo, kdo je sesta-
vljal morilsko trojko, pa tudi, v
katerem krogu ljudi je prišlo do
odločitve. Gotovo je bil glavna
tarča likvidacije Stanko Vuk, je
podčrtal. Slovenski komunisti so
se menda bali, da bi resnično po-
stal 'primorski Kocbek'. Vuk je
bil v resnici politično ambiciozen
človek. Zato so se komunisti bali,
da bi lahko načel monopol, ki so
ga imeli nad narodno-osvobodil-
nim gibanjem na Primorskem.
Kot vedo ljubitelji detektivk,
včasih tudi na prvi pogled nepo-
membna podrobnost lahko po-
maga rešiti tudi še tako zagonetne
primere. Brecelj je zbral precej ta-
kih podrobnosti, ki se tudi ujema-
jo in iz katerih se lahko precej za-
nesljivo sestavi slika krvavega do-
godka. Postavljeni smo pred
vprašanje, kaj se je pravzaprav do-
gajalo med drugo svetovno vojno
na Primorskem in sploh na Slo-
venskem. Gotovo se je bil boj
med okupatorjem in uporniki z
vsemi vmesnimi niansami itd.,
toda nesporno je tudi, da je parti-
ja sprožila revolucijo in da se je za
prevzem oblasti posluževala vseh
sredstev, tudi likvidacij. “To so go-
tovo trpke resnice, zlasti na Pri-
morskem”. Brecljeva želja je, da
bi tema ne vzbujala sovražne osti.
Imamo pravico in dolžnost, da
čim bolj popolno poznamo svojo
preteklost, saj je to ključnega po-
mena za mirno sožitje bodisi zno-
traj naše narodne skupnosti kot
tudi v odnosih s pripadniki dru-
gih narodov. Razumljivo je, da tu-
di pri zgodovinskem raziskovanju
obstajajo različni pogledi, toda
postati mora nekaj povsem nor-
malnega, da se kjub temu znamo
o teh stvareh pogovarjati in sode-
lovati pri iskanju resnice, saj ko-
nec koncev gre za negovanje
skupnega zgodovinskega spomi-
na.
“So ljudje, ki se še danes bojijo,
da bi preveč povedali”, je dejal Pa-
hor. Avtor je potrdil, da je pri ra-
ziskovanju naletel tudi na
molčečnost ljudi, ki niso hoteli
spregovoriti o tistih dogodkih.
Doživel je celo, da je neko
družino, pri kateri je našel po-
membne informacije, nato obi-
skal “človek starega režima in jo
ustrahoval”. To se ni zgodilo v
mejah nekdanje socialistične re-
publike Slovenije oz. Jugoslavije,
temveč v Italiji …
  Posvet “Želja po dvo in trijezičnem šolstvu v videmski pokrajini”
Modeli in rešitve za pouk
slovenščine v Kanalski dolini
NABORJET 
  spešen model dvoje-
zičnega šolskega pola v
Špetru je že zdavnaj v
javnosti vzbudil javno debato o
podobnih rešitvah tudi drugod
v videmski pokrajini. Beseda o
dvo in večjezičnem šolstvu je na
institucional-
ni ravni tekla
že v zvezi z Re-
zijo in Tersko
dolino, pa tu-
di s Kanalsko
dolino, kjer bi
večjezičnost
poleg slo-
venščine in
italijanščine
vključevala še
nemščino. To
je bila rdeča
nit posveta, ki
ga je v petek,
4. novembra,
priredilo
združenje
Don Mario
Cernet v sodelovanju z združen-
jem Don Evgen Blanchini. Do-
poldanski posvet je bil sklican v
Beneški palači v Naborjetu. Ude-
ležila se ga je vrsta govornikov,
ki je predstavila specifike in ra-
zlične realnosti, v katerih deluje
večjezično šolstvo ali pouk v
manjšinskih jezikih.
Besedo so najprej prevzeli orga-
nizatorji. Po uvodnem pozdravu
odbornice občine Naborjet-
Ovčja vas Marise Piussi, ki je
poudarila pomembnost trije-
zičnega šolstva pri odpiranju
vrat strpnosti, je prva spregovo-
rila predsednica združenja Don
Mario Cernet Anna Wedam. De-
jala je, da mladi doma govori
čedalje manj slovensko in da je
zato šola še kako potrebna. Pro-
blem v Kanalski dolini pa je ta,
da se slovenski jezik na trbiški
šoli poučuje samo eno uro te-
densko, kar je odločno premalo.
Pa ne samo to. V letošnjem šol-
skem letu je moralo finančno
breme za izpeljavo slovenskega
pouka nase prevzeti prav
združenje Don Mario Cernet,
čeprav naj bi to ne spadalo med
društvene pristojnosti. “Brez fi-
nančnega kritja bi pouk v slo-
venščini povsem odpadel”, je ob
robu posveta še povedala Weda-
mova, “zato smo se odločili, da
bomo sami pokrili to vrzel. Na
tem mestu pa pogrešam pravšnji
pristop javnih uprav in institucij,
posebej dežele in urada za Slo-
vence v zamejstvu in po svetu”.
Rudi Barthalot iz društva Planika
je predstavil zgodovinski razvoj
prizadevanj za večjezično šol-
stvo. Ob tem je tudi sam pouda-
ril potrebo po sistemski rešitvi te-
ga vprašanja, ki ga morajo nase
prevzeti javne ustanove in ne
društva. Spomnil se je, kako sta
župnik Mario Gariup in kulturni
delavec Salvatore Venosi prva
učila v zasebni šoli v popoldan-
skih urah leta 1993. Po spletu
prizadevanj se je nato uveljavil
pouk slovenskega jezika. Občina
Naborjet – Ovčja vas je že v času
župana Alessandra Omana bila
pripravljena vložiti sredstva za
pouk slovenščine, leta 2010 pa je
za obdobje 5 let temu projektu s
25 tisoč evri pomagala tam-
kajšnja gorska skupnost.
O možnosti večjezičnega šolstva
v Kanalski dolini je spregovoril
tudi Antonio Pasquariello, rav-
natelj trbiške šole, kjer se izvaja
slovenski pouk. Dejal je, da je cilj
U šole doseči večjezičnost, pačeprav je znanje posameznih je-zikov na različnih ravneh. Gre za
to, da dobijo učenci in dijaki pri
poznavanju treh jezikov tudi čim
več kompetenc. Učitelj oziroma
profesor mora biti pri tem “bri-
coleur”: s sestavnimi deli mora
zgraditi “končni izdelek” - to so
prej omenjene kompetence. Sli-
ko Kanalske doline je zaokrožil
Alfredo Sandrini, zastopnik
nemško govoreče skupnosti in
združenja Kanaltaler Kulturve-
rein. Ob poudarku, da je trije-
zična šola nujnost v Kanalski do-
lini, je še povlekel vzporednico s
problemi slovenske narodne
skupnosti: tudi sami namenjajo
večji del svoje finančne dotacije
za omogočanje pouka nemščine
v Klužah, Ukvah, Žabnicah in na
Trbižu. Prvi del posveta je sklenil
podpredsednik deželnega sveta
Igor Gabrovec, ki je izpostavil
“perfidnost” 6. odstavka 12. čle-
na zaščitnega zakona, po kate-
rem se lahko v občinah videm-
ske pokrajine, ki so vključene v
seznam zaščitnega zakona, usta-
navljajo nove dvojezične držav-
ne šole, ki pa ne smejo prinesti
novih stroškov za državni pro-
račun. To, po Gabrovčevem
mnenju, preprosto ni mogoče.
Drugi del posveta je bil namen-
jen nazornemu prikazu drugih
večjezičnih šolskih modelov in
pričevanjem, kako delujejo ti šol-
ski modeli. Nekdanja ravnatelji-
ca špetrske dvojezične šole je pri-
kazala “zgodbo o uspehu” v Špe-
tru. Začetek leta 1984 je bil skro-
men, po 30 letih pa je učencev
tam skoraj 300. Oba jezika, slo-
venščina in italijanščina, sta v
Špetru učna jezika po modelu
ena oseba, en jezik. Posamezni
učitelj uči torej ali v slovenščini
ali v italijanščini, ne pa v obeh
jezikih. Raba jezika je v tem pri-
meru povezana s spoznavanjem
predmetnosti. Odkar imajo v
Špetru nižjo srednjo šolo, je še
sklenila Grudnova, je usvajanje
slovenščine in nivo znanja jezika
pri učencih in dijakih čedalje
višji. Pri tem pa je izjemno po-
membno, da je slovenščina vse-
skozi prisotna in ne samo po eno
uro na teden.
Stanje šolstva na Južnem Tirol-
skem je predstavil nekdanji rav-
natelj Luis Thomas Prader, ki je
podčrtal, da ima tamkajšnja
močna nemška skupnost šole
vseh stopenj z nemškim učnim
jezikom, tako kot velja pri nas v
goriški in tržaški pokrajini. Ob
tem je naglasil, da si oni težko
zamišljajo dvo ali trijezično šol-
stvo, ker povezujejo jezik s poj-
mom čustvenosti. “Jezik, v kate-
rem poučuje učitelj oziroma pro-
fesor”, je sklenil Prader, “mora
biti njegov materni jezik”. La-
dinci, ki so precej manjša skup-
nost (skupno šteje kakih 30 tisoč
ljudi), imajo seveda drugačen
model. Pouk ladinščine je na ob-
močju, na katerem živi ladinska
skupnost, omejen na nekaj ur te-
densko. Roland Verra z ladinske-
ga šolskega skrbništva je poja-
snil, da je ladinščina pravzaprav
spremljevalni jezik ob nemščini
in italijanščini. Poseben pogled
na večjezično šolstvo je nazadnje
podal še Miha Vrbinc, šolski
nadzornik za slovenščino na av-
strijskem Koroškem. Predstavil je
projekt Kugyjevih razredov, ki se
je razvil v šolskem letu
1999/2000 in po katerem je do
danes maturiralo več kot 200 di-
jakov. Gre za program na sloven-
ski gimnaziji v Celovcu, ki pred-
videva pouk v treh regionalnih
jezikih (slovenščini, nemščini in
italijanščini) ter v nadregional-
nem jeziku (angleščini). S tem se
lahko po Vrbinčevih besedah vsi
Kugyjevi dijaki veliko bolje pre-
mikajo in zaposlujejo na ob-
močju tromeje, hkrati je to po
njegovih besedah tudi dodana
vrednost za samo območje.
O jezikovnih iniciativah na Ko-
roškem je spregovorila Martina
Piko, ki je predstavila projekt
Krščanske kulturne zveze iz Ce-
lovca na področju jezikovnega
poznavanja slovenščine za najm-
lajše. Igor Jelen je predstavil re-
alnost učnih ur slovenščine za
otroke, ki obiskujejo tečaj v Vid-
mu, spregovoril pa je tudi zastop-
nik staršev iz Kanalske doline in
predstavil svojo izkušnjo šolanja
otrok, ki zajema ustanove v vseh
treh državah na tromeji.
kil
V likovni galeriji Ars na Travniku v Gorici bo v soboto, 12.
novembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Grafični listi
in slike (Grafiche e pitture), na kateri se bodo predstavili člani
terapevtske skupnosti La Tempesta Onlus iz Gorice. Na razstavi
bodo na ogled dela pacientov omenjene skupnosti; nastala so
v umetniškem ateljeju, ki ga vodita likovnika Luciano de
Gironcoli in Salvatore Puddu. Razstava bo odprta do sobote,
10. decembra, ogled je možen po urniku Katoliške knjigarne.
Projekt je finančno podprla Fundacija Carigo.
Gorica / Razstava v galeriji ArsOtroške izrazne oblike, svet najmlajših v svojih različnih pramenih,
petje in gledališke postavitve za malčke bodo v ospredju večera,
ki ga SKD Hrast prireja v soboto, 12. novembra, ob 20. uri v župnijski
dvorani v Doberdobu. “Igrarija čarovnija”, tako bo ime večeru, bo
otroški okvir, ki pa je lahko, v drugačni obliki, primeren tudi za
odrasle. Večer bo posvečen doberdobski kulturni delavki Franki
Ferletič ob 25. obletnici smrti. Večer bosta med drugimi oblikovala
tudi otroški pevski zbor Veseljaki pod vodstvom Lucie Lavrenčič
in mala dramska skupina domačega društva Hrast, ki pripravlja
miklavževanja in druge odrske postavitve za najmlajše.
Doberdob / Spomin na Franko Ferletič
Trbiški občinski svetnik Paolo Molinari in moderator Igor Jelen (foto L. Lister)
foto dpd