ja vsak dan ^ in praznikov, nedelj Mlied daily escept Saturdajra. Sundays and Holidajrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' -V Uredniški in upravniiki prostori: 10S7 South Lawndale Ave. Office of PubtlcaUon: S69T South Lawndsle Avo. Telephone, Rockw«U 4804 i^to-vear XXXV. Cena lista je $6.00 JSTcitS i1 SLSV^S. CHICAGO. ILL. ČETRTEK. M. APRILA (APRIL tl). 1M3 Subscriptlon $Q.OO Y.arly ŠTEV.—NUMBER «4 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for ift aeetion 1103, Act ol Oct 1. 1017. authorised on June 4, 1918. Osiščni odpor v Tuniziji se krha pod udarci zaveznikov Prva britska armada začela prodirati proti Tebourbi, osiščni vojaški bazi v Tuniziji. Ameriške čete zasedle strategične hribe pri Sidi Nsiru.—Moskva nazpanila obnovo bitk na južni strani Leningrada. Radio Berlin priznal izgubo Novgoroda, nemške vojaške baze.—Ameriški letalci napadli japonske parnike.—Cungking ponovil obdolžitve, da Japonci uporabljajo strupene pline v operacijah proti kitajskim četam h Vi tli tk Zavezniški stan. Tunlslja. 28. |r.—Zavezniške čete prodirajo ©rej na ozemlju na vzhodni rani Medjez-el-Baba kljub od-jru s strani osiščne oborožene jle. Dospele so do točke, ki je jdaljena samo 21 milj od Tuni-glavnega mesta Tunizije. Ameriške čete so okupirale udaljnja dva hriba pri Mateu-m, kjer se odpira pot do Jefna, Djebel Azzaga in Djebel Aja-reda. Vest iz glavnega stana gene- pla Eisenhowerja pravi, da so eriške leteče trdnjave napad-italijansko letališče pri Vil-idru, Sardinija. Bombe so crušile mnogo objektov in za-itile velike požare. Zavezniški stan. Tunlslja. 28. .-Prva britska armada je lekoračila reko Madjerdo in drla na ozemlje, ki je oddalje-samo šest milj od Tebourbe, ne vojaške baze. Na jugu v akciji angleški ln franco-tanki pri Pont-du-Fahsu, r se odpMd pot do ravnine W TulifiToflfi? gtdVrttfff" ftiestffih \iBixije. Vojaški krogi trdijo, da pride ločilna bitka za kontrolo Tu-aje v prihodnjih 48 urah. Pr-oddelki britske armade so od-iljeni samo 20 milj od Tuniz i. ogražajo obrežno cesto, ki ija Pont-du-Fahs s Tunizom. Na severu so v akciji ameri-čete pod poveljstvom gene-ila halonu. Glavna ameriška je /brana na ozemlju med iteurjem in Bizerto, glavno nusko mornarično bazo. Ame-čete m) okupirale stratege hribe pri Sidi Nsiru. Poročila s fronte se glase, da britska arms»cja kontrolira hribe na vzhodni strani re-Medjerde v daljavi petnaj-M milj. Te je zasedla po ostri »'ki z nemškimi oklopnimi koprni, v kateri so slednje izgu-He nadaljnjih 45 tankov. Vprašanje je, kako dolgo se S 06iična ±>ila upirala za vezni-Črta, ki jo drži ta sila, je b a prebita v več krajih. Mož-J<. da se bo borila do izčr-pja. Doslej se ni pokazalo še znamenje, da se bo ge-*ri)i Jui ;. n von Arnim umakni fltl dru«.; bojno črto med Tu-rWT1 »» Uuerto brez boja. ViH.j,. zavezniških čet na P*1™ | »dpirajo bojna leUla z •^''ininaLjem osiščnih pozi-1 ^ letečo trdnjave so v "j i h baz v Tuniziji in bombardirale '1: ko bazo ki se na-■ patino od Rima. apr.—Bitke med i so se po odmoru bnovile na fronti in^rada, se glasi »lo iz Moskve. Po-bitk je v sredini dom in Novgoro-Volkov. n jc priznal, da so i Novgorod, nem-»to milj južno-M ing rada. Moskva r'ia okupacije te 'v prodirajo proti 'inarični bazi ob 'ju. 42 milj za ped-1 Prve čete so že d mest js. * unike, objsvljen ra K Osišče pozdravlja prelom Nov uspeh nacijske propagande Bern. Švica. 28. apr. — Iz po-ročilr ki so prišla v nevtralno Švico iz glavnih mest osišča, je razvidno, da je nastalo veliko veselje v Nemčiji po naznanilu, da je sovjetska Rusija pretrgala diplomatične odnošaje z ubežno poljsko vlado v Londonu. Rim se je pridružil nemškethu zboru v izražanju zadovoljstvs nad incidentom, ki ga smatra za triumf nacijske propagande. Rimski list Giornale d'ItaUa piše, da je prelom med Rusijo in poljsko vlado dokaz o konfliktu med zavezniki "pred končanjem vojne." Berlinski dopisnik švicarskega lista Die Tat citira izjavo komentatorja nemškega zunanjega urada, da konflikt med Poljsko ln Rusijo dokazuje, da Velika Britanija in Amerika sta brez moči napram sovjetom. "Kaj morejo druge države pričakovati, ako zavezniki ne morejo danes pregovoriti Rusije, naj obvaruje Združene narode pred sramoto v interesu skupnosti," je komentar. List Tribune de Geneve trdi, da je prelom, ki je sledil nem-Kitajd so ponovno obdolžili ^^ T>bdotetHnm, dn so Rusi danes zjutraj, pravi, da so Rusi zdrobili nemški pehotni bataljon na smolenski fronti. Ruski letalci so v akciji nad vso fronto, ki se razteza od Leningrada na severu do province Kuban na jugu. Dvanajst nemških letal so razbili z napadom na letališče v provinci Kuban. Ruska bojna ladja je napadla in potopila nemški transport na Črnem morju v bližini krimskega obrežja. Zavezniški stan, Avstralija. 28. apr.—Ameriški in avstralski letalci so napadli japonske ladje in parnike v bližini Aroeskih otokov. Bombe so potopile eden parnik, dva pa poškodovale, Drugi roji letal so bombardirali japonske vojaške baze na Novi Gvineji in otoku TJimor. Čungking, Kitajska. 28. apr.— Tu so priznali, da so Japonci okupirali mesto Linhsien v severnem delu province Honan in izvojevali nove uspehe v operacijah proti kitajski oboroženi sili v provinci Šansi. Japonce, da uporabljajo strupene pline v operacijah proti kitajskim četam v provinci Šansi. To je že druga kitajska ohdolži-tev, da Japonci uporabljajo strupene pline. Washlngton, D. C.. 28. apr.— Ameriški letalci so izvršili trinajst napadov na japonske pozicije na otoku Kiski v Aleutski grupi pri Alaski v zadnjih dveh dneh, poroča mornarični department. V tem mesecu so izvršili že 129 napadov na te pozicije. Bombniki tipa Liberator so bombardirali otok Attu na skrajnem zapadnem koncu Aleutske otoške grupe. Rezultat bombardiranja ni znan. Velika ameriška pomoč Rusiji Dotok orožja vseh vrst se povečal Nekje v Persljl, 28. apr.—Dotok ameriških letal, tankov in motornih vozil, ki prihaja sem, ae je povečal v zadnjih tednih. Parniki dovažajo orožje v luke Perzijskega zaliva in Kaspiške-ga morja, iz katerih gre po per zijskem koridorju v Rusijo. Dasi je transportacija poveza na s potežkočami, dobivs Rusija ogromne količine orožja iz Amerike. Prevoz preko morja in kopnega iz Amerike v Rusijo traja 88 dni, če gre vse po sreči. Ameriški mornsrji ln delavci, udeleženi v transportscijl orož js, vrše ogromno delo. Ameriška letala, kl prihsjajo v Rusijo, so izročena ruskim letalcem, ki jih odpeljejo ns fronte. Zavezniške izgube na morju razkrite poklali dešet tisoč poljskih častnikov, eden največjih uspehov nacijske propagande in diplomacije. Finska odobrava eksekucijo letalcev Ameriški uradni krogi razkačeni Washlngion. D. Cm 28. apr.— Finska radiopostaja je oddala poročilo, objavljeno v listu, ki ga kontrolira vlada, ki odobrava eksekucije ameriških letalcev, ki so pred enim letom nspadll Tokio in druga japonska mests, Oddaja poročila s sankcijo fin-ske vlsde je tazkačila ameriške uradne kroge. V tej vidijo dokaz, da se Finska ni zvezala z Nemčijo po naključju, temveč namenoma, dasi je v zadnjih dneh podvojila napore za vzdr-žitev diplomatičnih odnošajev z Ameriko. Očitno je, da Finska odprto podpirs Japonsko, ne samo Nemčijo in Italijo, v vojni proti Združenim nsrodom. Finski rsdio je citiral poročilo, katero j* objavil list Ajsn Suun-ta. "Ameriška vlada je izjavila, da si pridržuje pravico kasnovs-njs onih Japoncev, ki so odgovorni zs eksekucijo ameriških letalcev," pravi ta list. "Japonska jc pojasnila, zakaj so bili le-talci ustreljeni. letalci so metali bombe na civiliste in kazen, ki jih je zsdela, je upravlčens. Pozsbiti ne smemo, da mednarodno pravo prepoveduje pobijanje t" oboroženih civilistov. Amerika bl izrekla slično kazen krit ao Jo Japonci, če bf sovražni letalci pobijsli civiliste in bi jih po dejsnju ujela." Nemci kaznovali Washington, D. C. * italijanske delavce Mornsrični department je na-1"«"/ znanil, da so osiščne podmornice potopile zavezniške parnike, katerih ton*ža je znašala okrog milijon ton, lansko leto. Department je zanikal poročilo Trumanovega odseka, da so zavezniške Izgube znašale 12 000,-000 ton. Lond'-n. 2* apr —Radijsko ročilo lz Moskve pravi, da so Nemci poslali dvesto ttalijenskJh delsvcev. ki so zastevkali v letalski tovarni v bližini Braun-schweiga, na rusko fronto. Delavci so zAstartali v znak pro-testa ko je bil njihov spel zs poljski vodi-TELJI OBISKALI churchilla Anglija skuša izravnati spor med Poljsko in Rušijo SIKORSKI ZADRZAL ODGOVOR London. 28. apT.V-P r e m i e r VVinston Churchill je storil korake za izravnavo konflikta med poljsko ubežno vlado in sovjetsko Rusijo potem, ko je Moskva naznanila prelom jdlplomatlčnlh odnošajev s to vlsdo. General Vladislav Sikorski, predsednik poljske vlsds, ln Edvard Ra-czynskl, poljski zunanji minister, sta se oglasils v Churchillo-vem uradu. Konference, na kateri je bila razprava o izravnavi spora, se je udeležil tudi zunanji'minister Anthony Eden. Člani poljskega kabineta so prej odobrili Izjavo z odgovorom Molotovu, sovjetskemu zunanje-mu komlsaiju, ki je v noti obdolžil poljsko vlad

*fiajo zavezniške parnike na Atlantiku, pod kontrolo v prihodnjih štirih aH šestih mesecih. K ing Je govoril na konvenciji Ameriške trgovske zbornice. SvedBki naciji izzvali bitke Htockholm, Švedska, 28. apr. —Nacijem naklonjeni elemont-je sii provocirali bitke v Upsa-lu In Vaesteraasu, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Naciji so rszpe^avsli letake s protižidov-Sko pt opegsndo. Policijo jo bila pozvana v akcijo v obeh meotih. PROSVETA the enlightenment »___ GLASILO OI LASTimiA SLO VOSKE HABODME PODPpSJff JEDMOTE OMM al aad publishod tor aa lete. 03 00 sa pol ut«. f l M aa četrt letai aa STJO aa oslo loto. 00.71 aa pol leta* aa limiltPi » „ moat for tbo Uniiod Stalo« (exoept Chicago) aad P«v 7**r. Chicaga aod Clcoro fTJS par t*"« foMlga SOJO pav r*"- ^ nlEi (čvtiee. ,------ 114.) ao mojo pošiljatelju la v »lučaju. še JepvUošll •gr Vili Mi bo poems. otcM wlll bo br»*w Jfselov aa m kav Um stik s Ustoai PROSVETA 2017*00 So. Levndale Avo« Chicago. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS and^imsolUiM 1 Other to saadov ealr •nT*lop«. >1M Datum v oklepaju na primer (April 10), 1043), pole« valega imena na naslovu pomeni, da vam Jo s tem datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi___ Združeni narodi dobili razpoko Spor med vladama Poljske ln SovjeUke unije je prišel do viška ta teden, ko so sovjeti pretrgali diplomstične stike s Poljsko. Komunisti in njihovi sopotniki povsod enostavpo pravijo, da je vss krlvds ns strsni Poljakov, poljski nacionalisti in njihovi burbonski somišljeniki povsod pa prav tako enostavno pravijo, da je vsa krivda na Stalinovi strani. s Zadeva seveda ni tako enostavna. Krivda je na obeh straneh. Na kateri strsni je več krivde, danes ni važno—bo pa zelo važno po vojni. Danes Je važno to, da se sovjetsko-poljski spor vrši v tem momentu za oslovo senco. Dejstvo je, ki je Uko ns dUni, kakor je solnce na nebu, da je vsa Poljska s spornim ozemljem vred in z velikim kosom zapsdne Rusije še vedno pod Hitlerjevo peto—in toliko čass, dokler ni Hitlerjeva železne peU uničena in Poljska z okupiranim delom Rusije vred svobodns, je vsak prepir za novo ruako-poljako mejo brez pomena in služi le doktorju Kljukcu v Berlinu. Tem si msnejo roke . .. Kljub Umu trejo spor že dalj čass. Prav za prav je spor med Rusijo ln Poljsko že stara zgodovinsks stvar. Najobilnejše čtivo v poljski litersturi so romani (Slnkievič), ki opisuje vojne z Rusi. Zs čsss poljskih krsljev so Poljaki domlnireli vso Ukrajino in Belo Rusijo, nato se je jeziček na tehtnici premaknil ln ruski carji so domtnirsll vso Poljsko, kolikor je i?l bilo pod Nemčijo in Avstrijo. Tsko je šlo stoletja in nič čudnega ni, če Poljeki ne poznajo ruskega braUtva in da Rusi in Ukrsjinci zaničujejo Poljake. Na dnu vsegs Je bil verski spor: Poljski katoliki, Rusi in Ukrajinci pa pravoslsvni; U bedasti spor je bil z obeh strani najbolj podžigam Poljski režim, ki je pred vojno ljubimkal s Hitlerjem lz strahu pred sovjeti, je s Hitlerjevo okupacijo Poljske izginil. Denašnja poljska vlada v Londonu je koalicija vseh zmernih strank, tudi demokratov in socialistov; zadnji so proti Umu, da bi se Poljaki zdaj prepirali s SUlinom zaradi meje, kajti Hitler mora biti prej premagsn, predno je kakšna meja mogoča, ampak večine v poljski vlsdi je nestrpna in misli, da Poljaki ne bodo mirno spali, če jim Moskvs že zdsj ne zajamči sUre meje. Poleg Ugs so še druga sporna vprsšsnjs, na primer zaradi poljskih ujetnikov, ki so jih sovjcUke čete zajele, ko ao v septembru 1939 po pedcu Poljske zesedle ukrajinski in beloruski del poljske republike. Glede teh ujetnikov aoglsše poljika vlede s trditvijo necljske propagande, da so Jih sovjeti v velikem številu likvidirali, postrelill, nasprotno pa trdi Muskvs, da so Nemci postrelili 10,000 Poljekov v Smolensku, kjer so Jih zajeli z okupacijo tega mesta v jeseni 1941. Vprsšsnjs glede ujetnikov ne bo rešil nihče, dokler ne bodo Nemci lzgnsnl iz zapsdne Rusije in Poljske in dokler ne izvede prelsksve nevtrslns komisijs. Res ps je to, kar priznava SUlin sam, ds je sovjeUki režim po zasedbi ukrsjinskega in beloruskega deU Poljske rszglssU Umošnjc prebivalce za sovjetske držsvljsne, kar je bil erbitreričen in semopešen akt. Na Umelju tega čina so sovjeti tudi ustrelili dva poljsko-židovska socialista, češ da sta bila sovjeUke državljana, kar faktično nisU bila nikdar, pač pa le begunca v Rusiji. Niti med vojno, ki je prizadjsls Rusiji toliko krivic in škode, se nl mogel sUri SUlin strpeti in je prlzadjal poljskim socialistom to gorostaano krivico. Amerika in Anglija imaU zdaj nalogo, da posredujete med sovjeti ln poljsko begunsko vlado. Ns vssk nsčln je trebs U spor poravnati, kolikor se more ublažiti, dokler ne bo zmaga dosežene. Združeni narodi ne smejo trpeti med seboj spors, ki ga bo tolovaj-sku nacifašlstična propaganda izrabljsla in zabijala še večjo zago-zdn nesloge med zavezniki. T d naj velja tudi za sovjetsko-srbski spor v Jugoslaviji. Ce gledamo na sovjeUko-poljskl spor s stališča demokracije, nl nobenih težav, kuko naj bo rešen. Kakor upravičeno pravimo, da Italijani nimajo nobene pravice dominirati primorskih Slovencev ln Hrvstov in kakor nimajo te pravice Nemci na Koroškem, niti Madžari v Prekmurju, tako nimajo tudi Poljaki pravice dominirati Ukrajincev, lielorusov ln Litvlncev, kskor nlmsjo Ukrsjinci in Rusi nobene pravice dortmiTratl Poljakov — niti pod pretvezo kakšnih totalitarskih "plebiscitov" ne, Poljska komunistična propaganda, ki Ima svoj center v Moskvi, zelo hujska Poljake proti njihovi vladi, kakor na drugI strani huj-*ka jugoslovanska komunistična propaganda v Istem središču pro-ti Jugoslovanski vladi ln dela razkol v Jugoslaviji. AU to početje povspešuje slogo med zavezniki? —. V Moskvi se naheje nekakšen "vseslovenski odbor", kateri ns-prestano apelira na Slovane vsega sveU, posebno na Slovane Severni tn Juini Ameriki, zs solidarnost v vojnem naporu za pre-maganje in uničenje narifašiktičnega barbarstva. To je dobro. Ampak aovjeUka vlade. k» vzdriuje U "vseslovenski odbor" (domala vsi člani tega odbor* »o najprej komunisti in potem še le Slovani) za SVOJO propu usodo |n v interesu SVOJE zunanje p« litikf. ne t>a v Interesu poutmeznlh slovanskih narodov, bl mo-j »sla biti bolj tolerantna nauiuin Poljakom, ki so tudi Slovsnl, ka kor tudi napram Srbom, k« so tudi Slovani—ako le hoče poudarjati SLOVANSKO politiko, drugače je njena sedanja slovanske politika zgolj sleparija. Res Je. da je večina v sedanji poljski vladi v Londonu (nacionalisti) srboriU in postopa nedemokratično — rea pa je tudi to. da Je sovjetska vlada v celoti selo netolerantna ln protidemokratlčna v svojem postopanju e Ppljaki, kakor tudi s svojim vmešavanjem V notranjo zadeve v Jugoslaviji. abora Cleveland. — Dolga zima je minilaln zopet je tu pomled zelena« čas, ki razveseli stare in mlade. SUrčeft kome j pričakuje .spomladanskega solnca, ds si zopet ogreje svoje onemogle ude. Kaj pa mladina? Kakor hitro se malo ogreje, že jih vidite, kako so veseli in se igrajo svoje različne igre. Pa tud* Pt4~ ce so se zopet vrnili iz gorkih krajev in prepevajo svoje pesmi, kot bi se učile skozi vso zimo. In učili so se tudi otroci Mle-dinskega pevskega zbora na Wa-terloo Rd. skozi vso zimo za pomladanski koncert, ki ga priredijo 2. meje s petjem in igro v SDD. Petje je pod vodstvom Louise SemeU, ljubitelje mladine, igra pe pod vodstvom Stebla-ja, ki je aam izvrsten igralec in je pripravljen pomagat, kjer ga potrebujejo. Mladina vas uljudno vabi, da pridlU na njih koncert. S tem jim pomagate, da nadaljujejo s poukom. Vi sUrši pa se potrudite in povabite svoje sosede in prijaUlje, da gotovo pridejo, da bo dvorana polna, ker za igralce kot zbor je največje plačilo * za njih čas in trud. Po koncertu bo ples. Igral bo Peconov orkester. Na svidenje v nedeljo ob treh popoldne v dvorani Slovenskega delavskega doma ne Weterloo rd. Jerrr Pike. Olas Is Minnesota Chiaholm, Mina. — Kar čudno se mi vidi, da se nihče ne o-glasi iz Chisholma, da bi poročal tukajšnje zanimivosti, kajti naša naselbina je precej veliko mesto nk Messsba Rangu. Tukaj je veliko Slovencev ln Jugoslovanov, toda izgleda kot da bi spali spanje Kralja Matjaža. Torej bom jaz malo poročal, kako se nsm godi v tej deželi sibirski, kjer imamo 13 mesecev zime in samo tri mesece poletje. / Ksr se tiče naših drušUv, se še povoljno gibljejo in napredujejo. In tudi naša unija CIO je kar stoprocentna. Dobili smo vse, ksr smo iskali. Za začetek je Jako dobro. Kar1 se tiče žele-zorudne industrije, je v Minneso-tl vse orgenlzirano pod CIO. Sedaj je važno to, da držimo sto-procentno, ksjti le v organizaciji Je moč. '. Sedaj smo dobili "back pay" od 13. julija 1942 do 31. marca 1943, od prvega aprila naprej pa delamo pod novo lestvico, kl določa pet centov in pol* več na uro kot amo Imeli prej. Mogoče okolščine nanesejo, da bomo prisiljeni vprašati še za mnogo več. Vreme imamo bolj muhasto, pa bo že šlo. Sedaj p* apeliram na naše Slovence in Jugoalovane v tem kra ju, da se gotovo udeležite pri hodnje seje naše akcije za pomoč revežem v ubogi sUri domovini po tej vojni. Seja se vrši v nedeljo, 2. meja ob dveh popoldne v City Halli. Prošeni ste vsi, da ae polnošUvilno udeležite. (Pri šlo prepozno za tednik—ured.) Frank Rupardek. 110. BarbUbeve kolona Cleveland.—Ali že veste, de se hoče Šabec norčevati lz Prosvete? V svojem uvodniku v Ena-kppravnoati z dne 13. aprila Je Zkpisal to-le: Ker se je Dsvles Izrazil zs čsss dolgega Hitlerjevega molka, da je popolnoma na mestu dvom. da jo Hitler sploh še pri življenju. Sabec pravi, da zato Prosvets ameši Daviesa (Veste Hitler je molčal in molči tudi urednik Prosvete, Sebec pe kešljs ns pobudo naše metropole. Urednik Enakopravnosti na, le kašlja, aaj ao kašljall že tudi drugI pred njim suh kašelj.) | Joseph t)aviee — a la poor Joeeph' We knew him well kot ju naka Misije lz Moskve*. Pe tu di ubot>i Šabec, kl dalje pravi da urednik ProeveU noče dati Eav nobenega krediU Ruaiji. olikor nam je znano, Ji je urednik PnisveU dal kredit a tem. da je glanovel, da ae de iz blagajne SNPJ za rusko pomoč. Mi smo gotovi o tem. Sedaj pa naj Šebec pove, kje je on glasoval, da ee de pomoč Rusiji. Koliko je prispevala domača metropolska organizacija za rusko vojno pomoč? In ker pravi v evojem uvodniku, da so celo slo ven. ki duhovniki dali kredit Huoiji (on misli Trunka in Zakrajška), bi mi radi vedeli, koliko so deU v gotovini njih organizacije za rusko pomoč. Kredit brez ifceša" pri nas ni vojna pomoči Enakopravnost se ponaša, da je "0eUyski list", ampak mi vemo, kako včasih spremeni tudi svoje "pročelje", kar se deUvstvs tiče. In spremenili so ga tudi nekateri izmed onih, ki so bili uredniki E. We sre sure about that! Dne 15. aprila paje Šabec 11-cemersko zapisal v svojem u-vodniku: "Morda bomo celo dočakali dan, ko se bo pričelo zavedati svojih deUvskih časnikarskih dolžnosti celo glasilo Slovenske narodne podporne jedno-U". Tako 'torej pišejo ljudje, ki se obračajo po vetru! Tukaj torej lahko spoznate či-Utelji, od »kod prihaja to dreza-nje, češ, da se čiUtelji Prosvete ne strinjajo s tem in Um. Bo že menda Uko kot je rekel ongavi Janez: Neki urednik ni dobil bakšiša od neke vlade, ki ga rada ne de in ga rajši sama ima, poUm pa lop po njej! Taka je U stvar. Potem pa se dobe oni, ki kimajo uredniku "domačega" lista . . . Danes je 20. aprila in sem čital v opoldanskem odmoru Prosveto. To-le mi ne gre v glavo, zakaj se naš Jakovich Uko jezi. Tudi ne morem zapopasti, kako je on volil Normana Thomasa, ker pri zadnjih predsedniških volitvah ni bil na glasovnici v O-hiu, dasi smo nekateri sUri so-drugi napenjali vse sile, da dobimo 300,0d0 podpisov zanj. Pri prejšnjih volitvah, ko je bil Tho-nas na glasovnici tudi v naši državi, pa Jonkovich še ni bil državljan. Ne vem, čemu bi se mož jezil na tega dopisnika, če je poročal, kar so poročali listi v Clevelandu, da je po 34 letih bivanja v Uj deželi postal državljan, kar ; e vendar častno za človeka. In ;udi Lausche zdaj dobi en glas več. Če sem jaz glaaoval zanj, mi ni zameriti, ker Ukrat nisem bil član nobene politične stranke. Vse drugače pa je 8 človekom, ki je pri delavski stranki, poUnt pa gre in agitira za demokrate, češ, vaak socialist bi moral glasovati za demokraUke-ga župana! Smešno, kaj ne? In zakaj bi se ne smejali, če čitamo tako propagando po aodrugu, kl je loja-en član delavske stranke. "Kon-fuzija!" — bi rekel čikaški Vidmar. Volilec brez stranke lahko voli, kar hoče. Za atrankarje so pa pravila, katerih se mora držati. Dokler je bil U dopisnik član stranke, je to upošteval kot da je pribito na deski. In ako bl bila imeU socialistična stranka kandidata za župana pri zad njih volitvah, bl bil on dobil moj glas, ki gs posedujem pri volit-vsh že zadnjih 28 let. Vse drugo bi lahko razdrobili na koščke. Yes. namigovanje. Piši mi, kdaj U lahko obiščem, da te osebno popeljem do onega, ki mi je rekel: Enakopravnost je bila prva. Ves, IU show you — dokaz. Vsaka zapisana beseda je dokaz! S čim in s kom se U dopisnik strinja, kar se tiče naših v stari domovini? S tem, s čimer bi se moral strinjsti vsak Slovenec, to je, da osUne njihovo, kar je bilo njihovo in tudi naše, ko smo se Um nahajali. Ce so kakšni partizani ali katera koli druga stranka hoUU imeti spremembo vUde, je bilo časa celih 25 fc t, pa naj bi bila komunistična, demokratična (orjunaika ' je iUk bila) aU katera koli. Sedaj pa je treba najprej iztirati sovražnika z ozemlja. Namesto tega se naj Um prepirajo, kdo bo vladal, ozemlje imajo pa drugi zasedeno! Zopet smešno; kaj ne? Nekoč so bili poklicani v Wa-shington Slovenci, Hrvatje in Srbi, ker sU se zadnja dva naroda prepiraU v Ameriki — in se menda še prepiraU.' Vladni organi niso imeli pritižb proti Slovencem. Takrat jih niso imeli, ampak danes je drugače. Me-tropolski Slovenci so se pričeli prepiraU pod vodstvom Enakopravnosti, ker bi rad njen "chief editor" dobil nekakšno vodstvo nad oboževalci Uko zvanih partizanov, ki so po njegovih poročilih že pobili deset divizij sovražnika na zasedenem ozemlju bivše Jugoslavije. Potem' pa čitamo poročilo U nited Pressa, da so četniki pod vodstvom Mihajloviča pripravljeni na napad osišča, ko bodo zavezniki invadirali Balkan. Da lje Mihajlovič zanikuje poročila, ki prihajajo od sčvjetov in sploh od komunistov. Dalje pravi Mi hajlovič, da bi bil samomor, pričeti boj proti velikanski premoči sovražnika« ker je četniška armada brez leUlstva, brez tankov, brez drugega Užkega orožja in brez potrebščin. To poročilo je poslal John A. Parris, ki se mora tudi vzeti za merodajno. Meni se zdi, da se bo lahko zgodilo to, da bodo naši Slovenci še enkrat poklicani v Wa-sh ing ton in vprašani: "Zakaj se pa vi sedaj prepiraU?" In lahko je, da jim povedo, naj se naj-prvo brigajo za državo, čije dr žavljani so, ker za Rusijo se bodo že . pobrigali Rusi in v Wa shingtonu. Združene države so po "lend-leasu" poslale Ruaiji do prvega marca 1943 raznega vojnega ma teriala v vrednosti $1,825,600,000 Da so v Washingtonu izdali te številke, je radi tega, ker bi radovedneži radi- znali, če Ameri ka res pomaga Rusiji. Mi smo Čitali, da je lani poslala eno tretjino izdelanih Unkov, vojnih letal in drugega, kar je bilo za o-premljenje več divizij rdeče armade. Rečeno je bilo, da so ruski letalci zelo navdušeni za a -meriška letala tipa "Airecobra" in napadalne bombarje A-20. Toliko za danes. Frank Barbič. Sin Jih presenetil ElUabeth. N. J. — Danes smo vse matere enake. Noč in dan mislimo'na svoje sinove, pa na, spimo ali bdimo. Tako je mene naš sin Johnny presenetil v spanju. Ob tretji uri ponoči sem ga zaslišala, ko me je ogovoril "Halo, mamo!" Pogledam ga kot v sanjah in vidim, da je on Vpraša, kje sU oče in Franky Povem mu, da oba delata ponoči. Takoj sem vstala. Vpraša me, če hočem videti njegovo diplo- Naple v bUŠInl Gefoo. Tunlalja. kjer eo eo edrašlle saveanlško silo. mo, ki jo je dobil v vojaški šoli. Izučen je kot "second class petty officer—meUl smith". Vprašala sem ga, kam bo zdaj poslan. Odgovoril je, de ne ve. Cez osem dni je odšel nazaj v Norfolk, Va., kjer bodo poslani naprej na tor-pedno ladjo ali čoln proti sovražniku. / Rekel je, da jč pri mornarici videl film "Chetniks". Dejal je, da jugoslovanski četniki delajo dobro in da so hvale vredni. Ce jih ameriška vlada kaže vojakom po taboriščih, potem mora Že biti dober film. V Norfolku, Va., kjer služi moj sin, je ena največjih mornariških baz v deželi. Ta teden predvajajo U film — Četnike — tudi v našem mestu. V listih smo videli, da se ljudje zelo zanimajo za ta film in čakajo v dolgih vrsUh pred gledališčem. Žele videti Jugoslovane, ki so edini narod na svetu, ki so se po okupaciji dežele posUvili z orožjem po robu hudodelcu Mussoliniju in divjaku Hitlerju. Borijo se kot gerilci že blizu dve leti in se hrabro branijo pred največjo silo v zgodovini. Na filmu je vjdeti generala Mihajloviča, njegovo ženo in dvoje otrok. Tukaj rojeni ljudje ga zelo pohvalijo in pravijo, če bi bilo več takih v Evropi, bi nacifašisti ne prelivali krvi v devetnajstih deželah. Hitler je imel za svoj 54-letni rojstni dan dobro "počastitev" strani angleških in ameriških bombnikov, ki so meUli bombe na nemška mesta. Tudi na sam Berlin. Pred nami je Velika noč in zelena pomlad. Letos pomlad zelo počasi prihaja v deželo, kajti je še mrzlo. Ponekod pada sneg, tukaj pa Uko mrzel veUr brije, da je najlepše na toplem, Agnes Paaerlch. Nekoliko komentarja Zadnjič sem nekoliko komentiral toUliUrski odjok Paula McNutU, načelnika vojne komisije za delovne sile, s katerim je .zamrznil" pri delu okrog 27,-000,000 delavcev v vojnih industrijah. Zdaj vlada žanje velik vihar protestov od organiziranega delavstva, kot tudi od delodajalcev. Z drugo fazo domače fronte, to je glede usUljenja cen in plač, ni nič bolje. Plače industrijskih delavcev 80 seveda "ustaljene" in od zadnjega Roo-seveltovega dekreta proti inflaciji ni dovoljeno skoraj nobeno zvišanje tudi slabo plačanim delavcem, kaUrih je še na milijone v deželi. Teorija zadnjega dekreta proti zvišanju plač je, da morajo biti tudi slabe plače zamrznjene na sedanji točki za "duration". Torej "status quo na vsej mezdni črti! Drugi odlok — teh je bilo že na koše — pa se tiče "ustalje-nja" ali "zamrznenja" cen življenskih potrebščin, ampak tukaj ima vlada manj sreče kakor pa pri "zamrznenju" plač. Posebno cene živeža se nič ne zmenijo za razne vladne ukrepe, ali bolje izjave, ki niso nič drugega kot pobožne želje ali celo metanje peska v oči. In tako cene stalno plezajo kvišku. In tudi nl čudno. V kongresu in tudi na splošno v oficielncm Washingtonu prevladuje mišljenje, kakor poročajo nekateri reporterji in kritiki, naj si vsaka ekonomsko skupina a is Jemo delavstva — pomaga s profitarstvom — kolikor si more na račun vojno. Zato tudi nič ne slišimo, da bi se v Washingtonu bavili s kakšnim ukrepom za omejitev ali "zamrznenje" profi-tarstva. Kongres je šel še dalj in preklical RoosevelUnto odredbo, e katero je lani znižal mastne plače industrijskih magnatov na borih $67.200—po plačilu dohodninskega davka na $25,000 letno. Argument je bil, da je bil predsednikov ukrep "razreden", ker je omejeval le plače, ne pa drugih dohodkov —* profitov — posameznika. In namesto da bi kongres omejil proflte, ns primer tako kot je storiU avstrsl-ska vlada, ki je omejila vse pro-Iflte na štiri odstotke za "duration", je pa preklical omenjeni predsednikov ukrep! Golo zgražanje proti temu nič nr pomeni, dokler bodo volilu pošiljali take "ljudske zastopnike" v VVashlngton in na druga vladna mesU. Največji hromeč in Uko rekoč k j i ČETRTEK, 29. APt>n, brezpravna para v tej ^ delavstvo, največja eko^ skupina v deželi, ki * haja v vedno večjem ,n šem precepu, iz katere** Z ni izhoda. Plače ao ne 'zamrznjeno" je zdajt delo, cene potrebščinam m zajo kvišku. Razni unij* Ulji seveda protestirajo testirajo vehementVo kaj in Um, toda niki.r VVashingtonu se ne zme^J njihove proteste ali pl^ Birokratom in mogočnem psč znano, da si delavstvo more pomagati in da je na sa no najbolj lojalen in JJ element v deželi. Pomagati si ne more, kei današnjih razmerah ne more vajati svoje ekonomske n*, sUvke, politično pa ni orgW rano, da bi imelo svoje res ne zastopnike na 0d^0V0r vladnih mestih. Kolikor je "newdealovcev" v WashingtQ so večinoma slekli svoj refo ski in delovnemu ljudstvu klonjeni plašč ter se udin vplivnim zastopnikom velekj tala, ki so danes na čelu mogočnega vladnega apar katerega seveda usmerjajo in rabljajo v prvi vrsti v intei svojih mogočnih korporacij s • Taka je približno današnja tuacija, kolikor se tiče-ma človeka, ki postaja bolj in brezpraven, velekapital, z kimi in reakcionarnimi farm vred, pa je postal kralj in j< deželo kot je ni jezdil od ( lidgeve dobe. Niti pod Hoa jem ni imel toliko oblasti bil toliko zasidran v vladi ko danes. Toda vsaku sila protisilo. Logične posledice vsega so, da so iz vrst organizirat delavstva zadnje čase zopet čeli prihajati glasovi, ki bn jo na strune neodvisne polit delavske akcije. V ta nami v Pennsylvaniji prihodnji m vrši veliko zborovanje zasto kov krajevnih unij CIO in A pričakujejo, da se bo tega zb vanja udeležilo okrog 1500 skih zastopnikov. Nekaj sli ga se kuha tudi v Michig kjer se je detroitski svet že izrekel za neodvisno polit akcijo. Čas je že, da se zdrami o nizirano delavstvo po vseh žavah širom dežele, se zd s- progresivno Farmarsko u ki je zastopnica malih in njevelikih farmarjev, ter or| žira lastno politično gibanje pride do tega po vseh drža delavstvo ne bo tako brezp no v Wa8hingtonu, po drii legislaturah in občinskih mestnih zbornicah kot je di kajti lahko bo postavilo in lilo lepo število svojih zasto kov na odgovorna vladna n* Da svojo lastno politično o nizacijo krvavo potrebuje, je kaz Umu veliki precep, v k rem se danes nahaja. Unije Uke so danes skoraj brez kajti danes vlada faktično loča mezde, delovni čas in tudi druge delovne pogoje primer McNutt z "camrznenj delavcev, ne samo mezd in In ker vlada postaja večji faktor pri odločanju danjega življenja ljudstva, sebno pa "malega človeka ali bodo sigurno unije pr« ne nastopiti organizirano ti* politični areni v svrho protr-je delavcev in samih sebe. tega ne store, se bodo ob ka vojne znašle v razsulu, kajti lavstvo bo izgubilo zaupanje nje, ker mu z golo ekonoa silo danes ne morejo dmu magatl ali pa sploh nkfM Umu je tekoči pol»ža) ^ rudarske unije UMW. ki * vsej pretkanosti in «P°«*j J. L. Lewisa najbrže ne bo gla lzvojevati nobem-na *vm plač, dasi ao premojiarji na črti upravičeni d«> Vt Anton SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA UdaJ. evojo pnbllkadJ. * posebno llat Prosvete u ter potrebno agUecUo ^ društev In člane!*« 1* gendo evoJIk IdeJ. J^l ne aa propagando drug« pomik orgaal^U. £-genlsecije Ime glasilo. Torej ln nasnanila drugih organisacU Ui ^ se ae pošiljajo Ust« ^ četrtek. 29. APRILA Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov PROSVETA VESTI IZ SLOVENIJE ■ n iz Bazovice od 15. janu-»zvirnem beoe^) ^Iško vojno sodišče je ob-JSfS smrt Erjavca Avgusta ndice na dosmrtno jeco pa Evca Josipa, Erjavca Alojzija iz Oslice; Zajca Vineen- Luieščeva.prifitični in Kut- J*a Alojzija iz Krškega poto- Zaradi kršitve predpisov o Ui in preskrbi je bilo v me-L decembru 1942 obsojenih * st0 ljubljanskih trgovcev obrtnikov na razne denarne ni od 500 do 5000 lir. • g v koncentracijskem taborišču je umrl dr. Ivan Rudolf, odvet- ^ v Konjicah.^ Po najnovejših poročilih je v jjanskih koncentracijskih ta-»rišcih vsega nad 30,000 Slo-ncev. Večino tvorijo Slovenci Ljubljanske pokrajine, v zad-ijem času pa so ponovno odved-mnogo Slovencev tudi iz Ju-jjske Krajine. V svojem govoru v Gorici—o iterem smo svoječasno že po- Bpli-jc Mussolini tudi dejal, bo znala Italija iztrebiti Slo-ce, če bi druga sredstva od-pvedala. Tega dela njegovega ivora listi niso objavili. Sedaj {leda, da se je Musso premi-L Vzrok: Polom v Libiji. V V ... — ci porazili italijanska čete v Južni Srbiji London, 19. aprila (UP). — So-etski informacijski urad v idonu poroča danes, da so ju- Klovanski gerilci zavzeli nazaj Tej krajev in očistili ves bi-Jjski okraj v južni Srbiji. Bit-so trajale dva dni. V bližini mesta Cajnice so ge-i baje prizadeli ogromne iz- Bbc italijanski diviziji, zaplenili njeno oskrbo in velik del lojne opreme. Gerilske skupina naraščajo Angleški list "Reynolds News" rinaša v svoji številki z dne 28. arca članek svojega posebnega fcpisnika z naslovom 'Jugoslo-gerilci so dobili 40,000 no- ih hrvaških pristašev'. V član- piše med drugim: Dru^a obletnica jugoslovanske irodne vstaje je prinesla vče-j vest o naglem naraščanju ge- »kega gibanja in jugoslovan- P vojaških sil v Bosni in na kaškem. V enem srezu — tr-Ivcst agenture Tass iz Ženeve He zapustilo 40,000 mož svoje "nove 7. namenom, da se pritožijo gerilcem. Ta podatek liznava kvizlinška oblast usta-■mna. Ivetc oslsča in ustašl izvajajo paske represalije v vaseh, ka-|>h moško prebivalstvo se je Idružilo gerilcem; več ko 11 P1' 1 i so /e porušili in zaž-Jlt Velik del prebivalstva me-l^pKt upa v Bosni je zapustil hiše in vstopil v vrste geto v. Vsled tega je nemško lepo bombardiralo in poruši-psto pri čemer je bila ubl-IMovira preostalih ljudi.. Jhpovelje Nemcev izvaja kvi-u taška policija masov-W vseh mestih na Hr-t oba poročajo, da ^ k«, 33,000 moških, r '"'»jših ljudi od 26 do vrhovni stan zdaj nastanjen v Kragujevcu. V tamošnjih trgovinah ni najti ničesar, niti ne koščka papirja. Gospodarsko življenje v Kragujevcu je popolnoma zastalo in mrtvo. Promet na železnicah je skoraj ustavljen; tvornice za orožje stoje, tako da so vsi delavci brezposelni in nimajo nobenega zaslužka več. V . . . — BOJI V JUGOSLAVIJI Poročilo United Information Office (Dne 22. aprila 1943.) Boji v Jugoslaviji so zdaj osredotočeni na tri glavna bojišča: v jugozapadni Bosni in Hercegovini, v Papuk planinah v Slavoniji in v Sloveniji prav. do ljubljanskega distrikta. v' Osišče skrbi pred vsem za to, da mu gerilci ne pretrgajo važnih prometnih prog; iz uradnih jugoslovanskih virov poročajo, da se bijejo v zadnjem času najhujši boji v okolici mesta Konjic v Hercegovini. Gerilci so oblegali to mesto Štiri dni; osišče je uporabljalo v obrambi letala-strmoglavce, top~ ništvo ln oklopne vozove. Članki nemških poročevalcev z bojišča so bili tiskani v nemškem dnevniku, izhajajočem na Hrvaškem "Deutsche Zeitung in Kroatien". Iz teh nemških poročil sledi, da so gerilci uporabljali tudi težje topove in celo zasedli ves južni del mesta. Nemška letala-str-moglavci so spuščala s padobra-ni hrano in municijo "na ozki pas ozemlja, ki se je še nahajal v rokah braniteljev",- Poročilo govori o gručah nemških letal, ki so prihajala jata za jato in končno po štiridnevnih bojih tudi prisilila gerllce, da se zopet umaknejo. Londonski radio o nemških neuspehih v Bosni London, 23. aprila (Radiopre-jemna služba). — Govornik londonskega radia poroča, da sc jugoslovanski partizani v Bosni še vedno uspešno bore proti okupatorju. Zavzeli so štiri mesta in uničili vse štiri italijanske posadke ter ob tej priliki zaplenili velike količine orodja in municije. Več sto italijanskih in nemških vojakov je poginilo v teh*bitkah. Nemci pošiljajo ojačenja v Bolgarijo. Bolgarska vlada je izdala ostre ukrepe proti vsem onim bolgarskim državljanom, ki so naklonjeni Rusom. V Rumuniji se zopet vrše množične aretacije oseb, obtoženih protinemškega delovanja. ' V...- VESTI IZ LONDONSKEGA RADIA Govor IUJe Juklča London, 23. aprila (Radiopre-jemna služba). — O priliki velikonočnih praznikov je Ilija Ju-kič govoril preko londonskega radia narodom v domovini: Velika nedelja, ki nas sporni nja na vstajenje, vodi naše misli tudi k tragediji našega naroda — tudi naš narod so razpeli na križ. Tudi naš narod bo sopet vstal. Naše popolno zaupanje v to vstajenje je naša edina tolažba. * V dobi svojega najstrašnejšega trpljenja prizadeva naš narod težke izgube sovražniku človeštva; za ceno največjih Žrtev se hrabro upira in brani svoja o-gnjišČa. Zavezniške armade bodo vdrle v Evropo in osvobodile vse tlačene narode ter jim pomagale, da si Izberejo svoje lastne vlade po svoji volji. Evropski narodi bodo sami odločevali o svoji u-sodi. Naši zavezniki so vsi prepričani, da bodo Srbi, Hrvati in Slovenci izkoristili svoje suvereno pravo in si ustvarili novo Ju-goslsvljo z zdravim političnim, socialnim in gospodarskim redom. Reorganizacija Evrope po njenem osvobojen ju se bo vršila najbrže postopoma. V prvi fazi bo dovršeno razoroženje sovražnikov in kaznovanje vojnih zločincev, a osvobojeni narodi bodo dobivaj pomoč za obnovitev svojega gospodarstva. Ta prva faza bo morda trajala več let in šele ko bo končana, se bodo začela pogajanja mirovne konference. Tak bo približno postopek politične in gospodarske reorganizacije, za katero se že zdaj vrše pripravna dela; Svet bo organiziran tako, da bodo za vse veke onemogočeni mračni pojavi, kakor sta nacizem in fašizem. SHOOT STAAIGHT Wlth Our Boys! BUY WAR I0N0S TO IN ONO Insk. V . . . — I Napadi na želesnlce pn j V | V U-liu U^-r,;, , lik | m b Up, t* l:: t ie r v Ib K easniška agentura •'"»nesla dne 29. marca '•"Injega meseca so ki gerilci porušili 51 l"*'a j. zadnjo na pro- »rajevo. Na progi 'gujevae ie bil vržen Ki vojaški vlak. V " gerilci ubili na- pis ZORA je otoja-'Miki od 16 rrtarca " ''dije, katerega je igarskl vojak po '»eev, u»"da je bolgarski Piše Zvonko A. Novak Se strinja s mojim mnenjem. -—Pred kakimi osmimi tedni ali tako nekako sem v tej koloni poskusil na podlagi znanih dejstev dokazati, zakaj je prišlo do nesrečnega spora med generalom Mihajlovičem in jugoslovanskimi partizani, ne da bi še iz daleka hotel s tem služiti kakršnikoli polemiki med našimi uredniki. Zato naj to pot poudarim, da prinašam uredniški članek 'Light on Yugoslavia' iz tukajšnjega dnevnika "The Chi-cago Sun" edinole iz dveh nagibov. Deloma storim to zato, ker mislim, da je prav, če se čita-teljstvo tega največjega slovenskega lista seznani z mnenjem, ki ga ima omenjeni list o Ml-hajloviču in Jugoslovanskih partizanih, dtftoma pa zato, ker vidim, da se pisec Sunovega članka v bistvu docela strinja z mojimi zakiiučki glede skrajno škodljivega razmerja med vojnim ministrom ubežne Jugoslo-vsnske vlade in partizani. Sunor uredniški Članek z naslovom 'Light on Vugo»lavia' se glasi v prevodu takole: "Poročilo, ki ga je general Mihajlovič pred kratkim poslal no-vični družbi The United Press* in ki taji v njem, da bi delal roko v roki z nemško ali laško vlado, jc vznemirljiv dokument. Srbski general pravi, da bi bil pravcati samomor, če bi »e njegovi četniki zagnali v kako večjo ofenzivo, preden dobijo od zaveznikov vojne potrebščine, pa misli počakati, dokler ne pride do zavezniškega vpada, 'kajti mi moramo biti v takem položaju. da bomo mogli hkrati napasti svoje notranje in zunanje sovražnike'. "Ko omenja Mihajlovič '»voj" notranje sovražnike', more imeti v mislih le jugoslovanske partizane, ki se sedaj dejansko bojujejo zoper Hitlerjeve in Mus-solinijeve sile, pa Hrvate ln Albance, ki jih je včasih že napa-del. Z drugimi besedami povedano, zamisel MihsjloviČevega odpora proti osišču je to, da se zdaj vzdržuje bojevanja, dobi ameriško in angleško vojno opravo ter potem s to sprsvl celo deželo pod svojo oblast. "Več kakor leto dni ni bilo nobenih poročil o kakem Mihaj-lovlčevem bojnem delovanju proti osišču, med tem ko je neprenehoma prihajalo vse polno vesti o bojnih operacijah Nemcev, Italijanov in Mihajloviča samega proti partizanom. Mihajlovič pove novični družbi 'The United Press', 'da se v Bosni boji proti številnim sovrsžni-kom nadaljujejo, čeprav nam delajo sovražniki v deželi sami veliko ovir v tistem bojevsnju'. To Je naravnost porazno priznanje. Bosna je bila do meseca januarja popolnoma v partizanskih rokah. Nacijske čete so tamkaj odprle ofenzivo proti partizanom in po nemških poročilih so bili ti pognani proti Hercegovini, kjer Je Mihajlovičeva trdnjava. Ce ae Mihajlovič bojuje proti 'številnim sovražnikom* v Bosni, kal drugega more delati kakor pomagati Nemcem pri uničevanju partizanov? "Partizane zametujejo kot komuniste Kdo se zmeni za to, kaj so. Bo ju jejo ae proti nacijem. ko se nihče drugi ne. Večinoma prihajajo is kmečkih krajev, kjer pripada devet desetin prebivalstva srbski poljedelski in ssmostojni demokratski stranki. Ti ljudje črtijo nrbeko kraljev-sko rodbino, kateri služi Mihajlovič in s< želijo demokrsdjo. Skrajni čas >e že, da dobimo kaj več jasnosti glede jugoslovanskih razmer, če ne, bo prva reč, ki se je zavemo, to, da bodo Združene države ustrelile prav takšnega diplomitiičnega kozla, kakor so ga v Severni Afriki— a to pa še ob veliko nevarnejših okolščinah." Jaz sem v svojem pisanju o Mihajloviču ln j>artizanih rekel, da je jugoslovanski narod obrnil Mihajloviču hrbet, čim se je vest o njegovem imenovanju za vojnega ministra brezglave jugoslovanske vlade v Londonu raznesla tn razvedela po deželi. Pisec Sunovega članka, navedenega v prevodu zgoraj, pove to sicer malo drugače, a v bistvu je isto, kar sem jaz zatrdil v svojem pisanju o tem prednjetu, kakor sem to pqvedal v prejšnjem odstavku. In to je zadosti. To je vse. Zadeva obleke aa stari kral. —Pred nedavnim se je med nami sprožila vse hvale vredna misel. Reklo se je, da bl bilo dobro, če bi se začelo med nami gibanje za pripravljanje pono-šene obleke vsake vrste našim ljudem onkraj morja v pomoč, kamor naj bl šla skupno takoj po vojni čez lužo., Tldaj se je Ukoj začutilo dokaj zanimanj za to stvar. Sedaj pa se mi zdi, da je žal tista lepa misel popolnoma zaspala. Morda pa samo zadremala. Upajmo, da je temu vsaj tako. Zbirati staro obleko ter jo pripravljati za rojake, ki jim bo po tej grozni vojni ostalo edinole golo življenje v izmučenih in do kosti izsušenih telesih, je človekoljubno in plemenito delo, ki bi se nikakor ne etnelo pustiti v nemar. Napak je ssmo to, da se je ideja sprožila in potem cela stvar prepustila ljudem samim, ne da bl se poskusilo organiziranje takšdega gibanja; ali brez organiziranja ne gre nobena taka reč in če hočemo, da je izdatna, jo moramo organizirati pravilno. Slovenska sekcija Jugoslovaa-skega pomožnega odbora pobira med našimi ljudmi denarne prispevke za gmotno pomoč našemi* narodu v stari domovini, za pomoč, ki pojde tjakaj, čim bodo razmere to dopuščale. Gmotna pomoč bo tudi obleka, vrhnja in spodnja, klobuki in obutev. In še kako potrebna! AH bi morda ne bilo pametno, Če bl se naš pomožni odbor oklenil tiste sprožene misli ter orgsnizirsl gibanje tudi v ta namen. Po mojem mnenju spada to tudi v njegovo področje. DovMallca«—Stvarna, pošteni kritika je ustvarjajoča in koristna v vsaki stvari in ta)(o sevedn tudi v vaškem narodnem gibanju. Saj ni vendar nihče nezmotljiv in tudi vodatvo takega podjetja ne. Ampak če se kritika opira na trditve, ki naravnost bijejo resnici v obrsz, nI več stvsrna, ni več poštena. Taka kritika je razdiralna, škodljiva ln vaega obžalovanja vredna. , Prereorganizaclju srednje Evrope t (V londonskem listu "Cecho-slovšk" - je objavil minister Milan Grol dne &. marca naslednji članek:) Ves svet gleda proti srednji Evropi, katere pojem je v geografskem kakor političnem pogledu Še nejasen—kakor da je jeziček na tehtnici, ki bo pokazal pogoje ravnovesja. Samovoljni ln posebni način, po katerem so Nemci pred 25 leti uporabljali to označbo, ko so mu dajali vsebino in smer nasprotno ciljem naših današnjih zaveznikov, nam razodeva nerealnost ln meglenost tega Imena, a tudi nevarnost, da ga uporabljamo na svoj poseben način in samovoljno, kakor oni, Pri razmotrivanju naših zunanjih problemov na Balkanu ln v Donavski kotlini bom delil obstoječe načrte v pozitivne in negativne in začel z onimi projekti, ki jih smatram zu negativne, Nekateri Iščejo rešitev problema v formulah, ki w> na prvi pogled videti preproste, skoro avtomatične in dovršene, ki pa so votle in sedaj zaradi psiho-logičnih ln moralnih vplivov na javno mišljenje tudi nevarne. fta smemo pozabljati živega zanimanja ljudstva zu idejo rekonstrukcije Evrope in vsega sveta; v svetu, ki je ogromno Irpel, se je rodilo to zanimanje, a splošno hrepenenje zu blagostanjem in obljube velikih '*a-vezniških voditeljev so ga poglobile. Zdaj pa se nahajumo pred dvema juko težkimu Izpitoma, katera^omo morali položiti. Zavezniške velesile bodo morale polagati Izpit konstruktivne sposobnosti, dočim bo morala demokracija—naša razvojna demokracija, ki jo imenujejo tudi meščansko—bo morala skozi izpit smisla za stvarnost ln realnost. Povsod govore o nekakšnem novem svetu ln za ustvarjanje tega sveta zahtevajo Žrtev, kl skoro presegajo človeške moči. Dovolite mi, da na kratko iz-jovimf mislim, ds sptdh nI bolj učinkovite projsagonde ekstrem-nih in celo anarhističnih idej, nego bl bilo priznanje s strsni demokracije, da ne zna napraviti nič boljšega in večjegu od zo-petne obnovitve Habsburžanov v našem letu 194.1! Zelo blizu ali pa celo sorodna tej habsburški komblnaeiji, puhli in prazni ln brez vsskega pozitivnega elements, Je projekt neke katoliške države. Ta kombinacija vsebuje eno misel ali na žalost samo eno: katoliško zavednost. Ta zavednost je spoštovanja vredna, toda tudi katoliki sami jo odklanjajo kot nezadosten element za uravnove-šenje interesov in kljub vsej svoji duševni sili za zedinjenjc duš. Avstrija, kateri dajejo v tej novi katoliški državi premoč, je že prej enkrat nosila to apostolsko zastavo na nemškem ozemlju, a ml vemo, s kakšnimi uspehi. Kar se tiče moje (tomo^ine, v njej Slovenci zares vzor hO katolikov, toda tudi oni nočejo ničcaar slišati o tej katoliški državi. Na neki konferenci (u v Oxfordu so sami razložili in ob-Jasni I i, kakšne izkušnje so imeli od te katoliške solidarnosti Oni ne pričskujejo od nemških in italijanskih katolikov nobenega povračila za trpljenje, katerega V * 4 1 #1% - v, ■ * 11 sa »^ rS' 1 » /iv ? ^ * jrm ' fpr iv* ' "SH f K t Š . * *»j Slika kaše ranjene ameriške vojaka v "laieči ambulanct" Japonski vojni eletnikl v v Ješ nem Sel« PaeftMka. prenašajo. Cehi, ki movajo biti v vseh kombinucijali, tiftočlh se srednje Evrope, najvažnejši ln neobhodno potrebni kontstruk-tlvnl element, tudi odločno od-odklanjajo to katoilško državo. Z Avstrijci, Bavarci in Madžari, ki vedno teže sa Nemci, bi postala taka katoliška država pred-straža nemštva, kateri bi bili oproščeni vsi nemški grehi in ki bi povrh tega še brez vojne osvojila Čehoslovaško in tako ojače» na ter s strani demokracije blagoslovljena ln podpirana, mogla uspešno dovršiti nemško prodiranje v Donavsko kotlino, na Balkan ln na Sredozemsko morje. Tsks katoliška federacija seveda računa na to, da bo odtrgala Hrvate ln Slovence od Jugoslavije. Tako da bl se to delo konstrukcije moralo začeti najprej s dcstrukcijo. Nsa Srbov, to jo jasno, ne vabijo v to kombinacijo in nas avtomatično pehajo onkraj klerikalne fronte v pravoslavne kombinacije. Ne bom s«,poglabljal v analizo vseh pdsiedlc, knjtl popolnoma dovolj jo, da poudarim naslednje: ta rešitev bl pomenila razdelitev Donavske kotline in prepad, ki bi bil še bolj globok nego do zdaj, Ako bi sploh kakšna kombinacija razbila Evropo, potem bl bila to pač katoliška kombinacija, ki nI prav nič manj zastarela ln preživela kukor kombinacija Habsburžanov. A zdaj imajo še neki »tretji projekt. Vem, da bom tudi tukaj naletel na protivna mišljenja, toda povedati moram, da se mi zde ravno tako nereulne te meglene ideje o nekakšni agrarni skupnosti, ki naj bl se v fantastičnem obsegu razprostirala od Baltiškega pa do Egejskega morja. V vsej evropski zgodovini se takšna vertikalna linija od Baltika do Egejskegs morjs še ni nikdar pojavila kot hrbtenica neke naravne skupnosti—niti v kulturnem ali političnem, niti v gosjjodarskem pogledu. Cilj take skupnosti na poljedelski osnovi bi mogel biti, ds zsščiti interese istovetnih sil pa vsaj podobnih agrarnih krajev; v našem slučaju predpogoji za to ne obstojajo, Gospodarsko življenje-tega brezobličnega, polzkega telesa, ki se izgublja v samih neskladnostih, bi bilo nemogoče, kt/ mu manjkajo organski faktorji živega ln za življenje spodobnega »istema. Tak konglomerat ne bl reševal problemov, temveč bi Jih kopičil In grmadli. V političnem smislu pa je ta kombinacija že v naprej d iskre-ditirana zaradi negativnih ciljev, katere jI pripiaujejo. Namigavanja o tako/vimem ("sanitarnem kordonu" — ideje, katero so si izmislili nacisti in fašisti—eo vzbudila nezaupanje Sovjetske unije, tsko ds bi vsaka preka kombinacija—ki bi presekala Kvropo nanesla zmoto, vzbujala nezaupanje In onemogočala obenem kompromis med Rusi in Poljaki in kar bi bilo še bolj nevarno, sporazum med Kusi in Angleži, brez katerega v Evropi sploh nI mogoče napraviti ničesar »talnega. To Je velik pr<»bletiv~popolni sporazum m*4 Angleži in Sovjetsko Kusijo, toda ta problem Je predpogoj za vse druge rešitve. , Mnogi teh načrtov za jutri slone na stremljenju, da se Nemco razoroži. Le In sam načrt se ml zdi učinkovit: namreč sporazum med Britanskim imperijem in Sovjetsko Ruaijo. Kdor hoče razumeti njegov pomen, naj le na to pomisli, da so vsi nemški načrti zgrajeni na razdvajanju Britancev in Ruaov. Cesto se pojavljajo spori med malimi državami zaradi naših oskih idej, ki preprečujejo sporazum s sosedi in Uko še bolj oUžkočuJejo rešitev občih problemov. Tega o nas Jugoslovanih ne more nikdo trditi. Grško-jugo-slovanski sporazum dokazuje kot sačetek širših sporasumov, da smo pripravljeni storiti vse mogočo s balkanskimi narodi in na severu, v Donavski kotlini in lo še prav posebno v soglasju s našimi črhosolvjiškimi prijute-, IJ1, katerih Interesi v Donavski kotlini so s našimi tesno povezani. Toda ravno Uko, kakor v čehoslovaško - poljskem vpraša-1 nju, je vse to podrejeno Sporazumu in volji Angležev in Rusov, v iporastimu In s pomočjo Zedinjenih držav. Onega dne, kadar bodo te tri sile proglasile Hvojo soglasno voljo, bodo s svojo avtoriuto in disciplino napravile čudeže. Seveda mali svetniki ne morejo delsti čudežev. Kadar začno kovati velike načrte in se spuščajo v svoje posebne iniciative, male države često le ovirajo velike korake na potu v bodočo fcvropo. Veliki braniUljl svobode in pravice na svetu morajo spregovorili svojo baSedo. Ho J. J o in človeška pravica, katera so sa jK>kazale v lepi sintezi v izjavah Stalina In Kanterbur-škegu nadškofa, so se vendar enkrat manlfestirsle s silo in avtoriteto, ki sta po navadi privilegija uzurpetorjev. Mi računamo na to bodočo disciplino, uvedeno po volji velikih svetovnih demokracij. In pasili bomo, da na^im zaveznikom te velike naloge ne oležkočimo, Porast produkcije bojnih letal Tovarne sgradlle 6200 letal v marcu Allanla, Ga., 26. apr.—Pomožni vojni tajnik Patterson je dejal, da so ameriške tovarne pro-ducirale <120U bojnih letal v marcu ln s tem dosegle nov rekord v produkciji. Patterson Je razkril številke o produkciji letal v svojem govoru pred odborom za vojne napore, On Je opozoril poslušalce, da se bodo zahteve po zvišanju produkcije ne samo leUl. temveč ludl drugega orožja povečale. Dalje je rekel, da bi tovarne lahko produdrale več bojnih laul, sko bi imele dovolj potrebnega materisls na razpoUgp. (Dotiald M Nelson, načelnik odboru za vojno produkcijo, Je zadnji teden napovedal, da bo-lo ameriške tovarne produdrale 700U bojnih letal v aprilu.) Pomožni vojni tajnik Ja dajal, e vseh vrst, kl so ga ameriške industrije producirele, je predstavljalo vrednost $1 JftO,-000,000 Produkcije Unkov Je prekosila vsa pričakovanja. PROSVETA MEJAŠI Poveit te davnih dni 9S9 Napisala 111» (Se nadaljuje.) Zaman je razmišljal, kako bi Slovencem iz-nova nastavil past. Naposled ee je potolažil češ, da mu usoda morda sama privede Slovence pod meč. In že je bila usoda na delu. t V istem času je po tolminskih dolinah odmevala zmagoslavna slovenska peaem. Z vseh planin so prignali Slovenci velike čede ugrabljene forojulske živine ter jih spremljali v tvoja gradišča in svoje zaselke. Del tolminske vojske se je v trumah valil ob Soči proti tolminskem gradišču, da v vojvo-dovem stanu dostojno proslavi zmagoviti pohod in praznuje veliko daritev. - Na čelu teh trum so gnali paatirji velike čede najlepše živine. Za čedami so drli mladci, trobili in peli in vriskali, da je grmelo po soški dolini tja do tolminskega gradišča. Na gradišču pa je bila velika zmešnjava. Z okopov so videli, da se vračajo bojevniki, slišali ao njih zmagoslavni krik--—-a srce jim je trepetalo od bolesti in strahu, kakor bi se bližale gradišču sovražne čete. Na visokih mlajih 00 bili razpeti slavoloki, pa le do polovice izgotovljeni. Druga polovica zelenja je Še ležala po dvorišču in nihče se ni domislil, da bi jo spletel v vence. Krščeniki 10 se v zadnjem trenutku domislili in začeli pospravljati zelenje po dvorišču, ko ao že bojevniki prihajali po hribu navzgor. Nekaj otrok se je nabralo na okopih -r- —- sicer je bilo po gradišču vse prazno in tiho. Le iz Trudopolkovega dvorca se je čul —■ ženski jok. Na dvorišče ao prihrumeli mladci — — vsem naprej Olomir. Pa čudno se mu je stisnilo srce, ko je ugledal nered na dvorišču in —• nikogar, da bi veselo pozdravil bojevnike? Nekaj žensk prihaja iz stana, ali se--jokajo? --O, bogovi! Kaj sa je zgodilo? "Kaj je? Zakaj se jokate?--Mati!" Olomir plane v hišo. Ženske se razprše in zaženo še silnejši krik. Tam v veži sedi na stopnicah njegova mati in se zvija od bolesti. Sin poklekne k njej. Poekuša jo dvigniti. Do-bromila se ga kleče oklene in silen jok jo strese. "Mati!" Majka moja, povej, kaj se je zgod.. glas mu je zastal v grlu. Olomir je izpustil mater, skočil kvišku-- njegovi pogledi so divje švigali naokrog--- ženske so ae umikale--tišina je nastala v hiši ----v tem hipu je stopil na prag — vojvoda. * "Vedrana!" je zahropel Olomir in noge ao se mu potresle, da se je aeeedel na stopnice poleg matere. % , Vojvoda je na pragu »tojeČ premeril obraze navzočnih — zaslišal je Črtomirov krik in — j— tudi njemu so sc zamajala tla pod nogami in naslonil se jc ob steno. Pa Ukoj ae je zopet vzravnal in zarjovel na krščenico, ki se je hoteU umakniti njegovemu sršečemu pogledu: "Govori!" in še enkrat: "Kaj Je? Govori!!" Krščen les je pokleknUa in med jokom se ji Je trgalo iz grla: "Gospodar! Devojki — — Vedrana — Gode-hlava —--Pesjanl---Jok Jo Je duŠil Trudopolk se Je prijel za glavo. Kobaridski sUrcjšina gadoslav ga je prijel (»krog pasu in ga spremil do stola ob steni, kjer sc Jc Trudopolk sesedel. "PokličiU stražarja!" je velel Radoslav. t Takoj je sUl stražar med vrati. "Govori in povej vae po vrsti!" Jasno in mirno je poveljeval RadoeUv; vendar se mu je glas nekoliko potrefel, ko je zagledal za stražarjem bledo lice svojega gina Vojnomira. % Stražar je stopil pred Trudopolka, Vojnomir za njim ln za Vojnomirom ae je prerilo v hišo nekaj fUrejšin. "Gospodar," je pričel stražar Trpimir, "hudo mi je, da ti moram — —" "Ne trati časa!" veli RadoeUv. "Gospodar," povzame «opet stražar, "povedal bom, kar sem videl sam; ostalo naj povedo drugi: Zjutraj sem stal na okopih. Tedaj prite-četa iz hiše mali Radoš in za njim devojka Vedrana. Podila sU se po okopih da bi me bila skoraj podrU. Naposled je devojka postala. Takrat sem ugledal doli pod okopom moža. Sodil sem, da je Pesjan. Tudi se mi dozdeva, da je bil eden od onih, kl ao bili zadnjikrat kot: poslanci pri Ubi. £e aem mu boUl zaklicati, čeaa išče, ko zapazim, da je ogovoril devojko. Kaj je govoril z njo, ne vem, ker sem stal predaleč. Devojka Vedrana ae je vrnila v dvorec in prišU kmalu iz njega z devojko Godealavo. Paa aU ju veaelo obkrožala ln skakala po njiju navzgor. A devojki aU oba paa zaprli v hlev ln aU odšli z Gradišča. Slišal aem, kako je rekla devojju Vedrana: "Danea ava prelepi, da bi naju umazali pair in prijeli aU ae za roke in aU.tekli po hribu navzdol. Videl aem ju na travniku nabirati cvetice. Sli aU prav do Soče in govorili z brodarjem. Nato aem videl, kako ju je brodar prepeljal in nekaj čaaa aem ju še videl na travniku onatran Soče. PoteiA aem šel po okopu dalje ln, ko aem se vrnil, nisem več opazil devojk. Proti poldnevu je prišla Doma-Čica Dobromila in me je vprašaU, ali vidim, kje nabiraU devojki cvetice. Povedal aem ji, kar aem bil videl. Tedaj me je domačica poslala Ukoj za devojkama, in sama je oaUla na okopu, dokler ae niaem vrnil. Prepeljal aem ae čez Sočo, iakal sem, klical . . . dobil niaem nobenega aledu o devojkah! Vrnil aem ae. Domačica je ukazaU, naj ju gremo iskat vai, kar naa ja oatalo na gradišču. Sli amo in vzeli a seboj oba paa devojke Vedrane. Paa aU naa vedla na drugi breg Soče in po travniku semintja, naposled po poti do gozda. Tam aU ae vrUU na nekem kraju, ki je bil precej pohojen. Opazili amo tudi aveže kolotečine. Takoj ae je apom-nil Držimir, ki je atražil anoči na okopih, da je videl na večer voz, ki ga spoznal za Targitije-vega. Tudi jag aem se domislil, df aem v jutranjem mraku, kmalu potem, ko aem nastopil stražo, videl trgovčev voz, kl aU ga dva moža« spremljala čes most prekopa ln nazaj proti Soči ,.. Sklepali amo, da aU bili devojki odpeljani na Um vozu, zakaj paa aU iskala, pa ae vedno vračaU na oni kraj in tulUa." "In zakaj nlaU šli za kolotečinami?" je zakll-cal Olomir. "šli ao. Dva atražarja—Držimir in Ljubigoj — in krščenik Adalvin. Vzeli ao naše najboljše konjiče in oba paa devojke Vedrane. Doalej ae še niso vrnlll.M Ali prav, ko je atražar govoril te beaede, ao se ljudje ob vratih razmaknili in v hišo ae je preril Držimir. Trudopolk ae je zravnal ln pogledal prišleca. Pa žaloat je blU na Držimlrovem licu in vojvoda je zopet povesil glavo. "Pripoveduj!" Je velel tiho. (Dalje prihodnjič.) Sosedje in drage novele Ani. P. Čehov Puslovcnil Fran Pogačnik BABJE CARSTVO ZNAMENITI LJUDJE (Nadaljevanje.) V. Drugega septembra Je bilo toplo in mirno, a pusto vrcine. liano zjutiaj ac jc dvignila nad Volgo lahna megla a po devetih jt začelo deževati. Nl bilo pri ča kovat t, da ae tazjasni. Pri čaju je Rjabovskij piavil Olgi Iva novm, da je »likaratvo najne-hvuk Iru-jšu ln najneprljetnrjša umetnost, da on nl umetnik in da U* norci vidijo v njem talent; t« daj jr hipoma zgiabil no; in 1 a/|Mii al svojo najboljšo Jtud I jo. Po /a j trku je *-del mračne** obraza pii oknu in gledal na Volgo. Volga je tekla mimo hit*/ bleaka, kalna, temna In hladna Vae, vae ga je spominjalo. da im- hh)a otožna, duhomor-na jesen. Rilo je, kakor da je narava *nela z Volge razkošno zelenje bregov, dgamaotne od- seve žarkov na vodi, prozorno sinjo daljo in sploh ves kraa ter vse to položUa v skrinjico do prihodnje pomladi; nad Volgo ao krožili vrani in jo dražili: "Gola! Gola!" Rjabovskij je poelu-šal njihovo krakanje in ^mislil, da je že lzdahnil in izgubil avoj talent, da je vae na tem svetu slučajno, lažnjivo In glupo ln da bi mu pač ne bilo treba razmerja s to žensko. Z eno besedo, nl bil dobre volje in čutil ae je potrtega. Olga Ivanovna je sedeU za Špansko steno na postelji, pre-biraje s prsti svoje krasne pre-divaste lase In al predstavljaU v duhu aedaj aprejemnico, sedaj spalnico, sedaj kabinet svojega moža. Domišljija jo je na svojih krilih ponesls v gledališča, k šivilji ln k Znamenitim prijateljem. Kaj neki delajo aedaj? Ali ae j« epominjajo* Sezija se je prhala in čas Je misliti na večerna zabave. A Dimov? Mili Dimov? Kako krotko in otroško* ialostito Jo proat v avojlh pismih. naj ae prej ko mogoče vrne Vsak m eae« ji je poalal 7ft rabljev, a ko mu je pitala, da Je pri umetnikih rado!lila aa 100 rabljev, ji je poslal tudi to vtoto. Kako dober, kako veliko- dušen človek! Potovanje je Olgo Ivanovno utrudilo, že se je dolgočasila in želela je pobegniti od teh mužikov, od te vlažne reke in iznebiti se čustva telesne nečistosti, ki se ga ni mogla Otresti ves čas svojega k opevanja. Ako bi Rjabovskij ne bil dal slikarjem častne beaede, da preživi tukaj z njimi do 20. sep-tombra, bi mogla že danes odpotovati. Kako bi bilo lepo! Od leve na daeaot ameriški polkovnik Joeeph Stilvreli ruski polkovnik N. V. Rošln ln kitajski general Čou EnlaL > "Bože moj," je zastokal Rja-bovskij. "Kdaj vendar se prikaže aolnce? Solnčne pokrajine pač ne morem nadaljevati brez aolnca!" "Saj Imaš štu^jo pri oblačnem nebu," je dejala Olga Ivanovna, ki je stopila izza španske stene. "Pomniš, spredaj na dea-gezd, na levi čreda krav in goai. Sedaj bl jo lahko dovršil!" "E," ae je zmračil alikar. "Dovršiti! Kaj me imate rea za Uko neumnega, da bi ne vedel aam, kaj naj delam!" . "Kako ai se vendar izpremenil proti meni,V je vzdihnila Olga vanovna. "No, imenitno!" Olgi Itfcnovnl je vcdrhtolo obličje, Ifa je k peči in zapla- "Da, le boIz je še manjkalo! Nehajte! Jaz imam tisoč vzrokov, da bi plakal, a vendar ne plakam!" 'Tisoč vzrokov," je vzdihnila Olga Ivanovna. "Glavni je pač U, da aem Vam nadležna. Da!" e vzkliknila in glasno zajokala. Da govorim resnico, vi se sramujete najine ljubezni. Trudite ae, da slikarji tega ne zapazijo, daal je neniogoče skriti in jim je 1 davno vae znano." "Olga, le eno vas prosim," je zaprosil slikar in položil roko na arce. "Le to vas proaim: Ne mučite me! Drugega ne potrebu-em od vaa!" "Prisczita mi tedaj, da me še vedno ljubiU!" "To je mučenje!" Je siknil slikar skozi zobe in akočil pokonci. Konča se a tem, da skočim v Volgo ali znorim! Pustite me!" "No, ubijU me, ubijte me!" je kriknila Olga Ivanovna. "Kar ubijte!" Zopet je zaplakaU in stopila za špansko steno. Po slamnati strehi jc udarjal dež. Rjabovskij se je prijel za glavo ln tekal iz kota v kot Potem ai je odločnega obraza, kakor da hoče komu kaj dokazati, pokril furažko, obesil čez ramo puško in stopil iz hiše. Ko je odšel, je Olga. Ivanovna dolgo ležala na postelji in pla-kala. Najprej je mislila, da bi bilo najbolje, zastrupiti se, da bi jo Rjabovakij. ko se vrne, našel mrtvo; nato ao jo ponesle misli v sprejemnjco, v kabinet svojega moža in predstavljala si je, kako sedi nepremično poleg Di« mova, k a Ko uživa fizičen mir in Votaika kantine v uredu unije Interna rtona I Ladlee Garment Workera v St Loula«. čistost in kako sedi zvečer v gledališču in poaluša Mazzinija. Želja po civilizaciji, po mestnem šumu in po slavnih ljudem, ji je stisnila srce. V hišo je stopila ženska in počasi zakurila peč, da skuha obed. Zadišalo je po sajah in v dimu je poainjel zrak. Vrnili so ae umetniki v visokih, blatnih škornjih in z obrazi, mokrimi od dežja, pregledovali študije in ae tolažili, da ima Volga tudi ob grdem vremenu avojo prelest. Preprosta ura na steni je tikUkala. Ozeble muhe so se nagnjetle v sprednjem kotu okrog podob, alitati je bilo njih brenčanje, izpod klopi pa se je čulo škrbljanje ščurkov. Ob solnčnem zatonu se je Rjabovakij vrnil domov. Vrgel je na mizo avojo furažko, legel bled in v blatnih škornjih na klop in zatianil oči. "Truden aem," je rekel in dvignil obrvi, prizadevajoč si odpreti oceane veke. Da bi se mu prikupila in pokazala, da se ne srdi, je Olga Ivanovna stopila k njemu, ga molče poljubila in potegnila s češi jem po njegovih plavih kodrih. Hotela ga je počesati. . "Kaj je to?" se je zdrznil, kakor da se ga je dotaknilo nekaj hladnega. "Kaj naj to pomeni? Pustite me pri miru, vas prosim!" Odpahnil jo je z rokami in vsUl. Zdelo se j L je, da mu čita na obrazu stud in odpor. Tedaj mu je ženska prinesla krožnik zeljnate juhe, ki ga je previdno držala z obema rokama, in Olga Ivanovna je videla, kako je ženska namakala v juhi svoja palca. Umazana ženska s preteg-njenim životom, juha, kaUre se je Rjabovskij hlastno lotil, in to življenje, ki ga je začetkoma radi njegove preprostosti in umetniškega nereda toliko ljubila, vse se jI je sedaj zazdelo strašno. Hipoma se je začutiU razžaljeno in hladno je rekla: "Ločiti se morava za nekaj časa, sicer se iz dolgočasja resno spreva. Naveličala sem ae tega. Jutri odpotujem." "Kako? Na konjičku, ki zadaj piska?" "Jutri je četrtek, to sc pravi,-da pripluje o pol desetih parnik." "A? Da, da . . . No prav, pojdi," je mehko odgovoril Rjabovskij, otlrajoč si usU z robcem namesto s servijeto. 'Tu sc dolgočasiš in nimaš kaj opraviti; moral bi biti velik egoist, da bi te zadrževal. Pojdi, a po dvajsetem na svidenje!" Olga Ivanovna se Je veselo odpravljala in celo lica ao Ji žarela od zadovoljstva. "Ali Je |rea.H ae Je izpraševala, "da bom skoraj pisala v sprejemnlci, spala v spalnici in obedovaU za pogrnjeno mizo?" Odleglo Ji Je pri srcu In nič več se ni erdila na umetnika. "Barve in k iste puščam tebi. Rjabuša." je rekla. "Kar ostane, mi prineseš. A pazi. da sc medtem. ko ne bo mene tu. ne boš udajal brezdelju in otoinoati, rajši delaj! Ti ai moj dobri dečko, Rjabuša!" * Ob desetih jo je Rjabovskij v »lovo poljubil, zato. kakor Je mi-alila, da bi je ne poljubljal na parniku vpričo umetnikpv, in Jo spremil do pristana. Kmalu je priplul parnik, ki jo je odpeljal. Čez dva in pol dni je dospela domov. V klobuku in dežnem plašču, težko dihajoč od vznemirjenja, je šla v sprejemnico, a odtod v obednico. Dimov je brez suknje in v razpetem telovniku sedel za mizo in brusil nož ob vilice, pred njim na mizi je aUla jerebica. Ko je Olga Ivanovna stopila v svoje aUno-vanje, je bila prepričana, da mora možu na vsak način vse utajiti in da ima za to dovolj razuma in sile, sedaj pa, ko je zagledala njegov široki, krotki, srečni nasmeh in bleščeče, radostne oči, je čutila, da bi bilo temu človeku kaj prikrivati prav Uko podlo, zoprno in liemožno, kakor obrekovati, krasti ali ubijati, in loti trenotek je aklenila, razodeti mu vae, kar ae je zgoj dilo. Ko se mu je dala poljubiti in objeti, se je zgrudila predenj na kolena in skrila obraz v dlani. "Kaj je, kaj, draga moja?" jo je nežno vprašal. , Dvignila je obličje, zardelo od sramu in se v svesti si krivde ozrla vanj s prosečim pogledom, toda strah in sram sta ji omrtvi-li jezik, da ni mogla povedati resnice. ' "Nič . . ." je odvrnila. "To je kar Uko ..." "Sediva," ji je dejal, dvignil in posadil za mizo. "Tako! Po-kusi prepelico! Lačna si, uboži-ca!" Željno je sopla vase domači zrak in jedla jerebico, on pa jo je ves ginjen opazoval in se radostno smehljal. VI. Sredi zime se je Dimovu očividno posvetilo, da je varan. Več ni mogel gledati ženi na- ČETRTKK ravnost v oči, kakor da| sU vesti, ni se smehljali je srečeval in je, da bi iJ manj aam v družbi z ženo k obedu svojega tovariš*'k! sUljeva, malega človeka. « žene gUve in brezizrazne« m* ki je, kadar Je Olgo Ivanovno, v zadregi^ njal gumbe svojega povrsnj jih nato zopet zapenjal Z pa jel sukati z desno rokT konec svojih brk. Pri obed oba zdravnika govorila o ta da je visoko sUnje trebušne, pone včasih združeno s srčno pako, ali da se zadnje čast opaža vnetje ledvic, ali d! Dimov včeraj, ko je razU1 truplo z diagnozo "pogubna 1 mija" ugotovil raka trebušne ze. Zdelo se je le, da goVo o medicini le zato, da bi prj| vila Olgo Ivanovno k molku ae pravi, da bi ne lagala. p0J du je Korosteljev sedel za vir, a Dimov je vzdihnil in rekel: "Ej, brat! Daj, zaigraj kaj lostnega!" Korosteljev je dvignili razprl prste, vjel nekaj akor in nato začel peti v teno "Pokaži mi dom, kjer bijfl mužik ne stokal," a Dimol zopet vzdihnil, podprl glav pestmi in se zamislil. jjj| (Dalje prihodnjič.) ra n Razni mali oglati Delo dobe moški MOŠKI dobe delo v "Power pli nujna industrija. Stalno fl Oglasite se po 9. uri AM. TAINER CORP. OF AMERICA, East Water Street. DELAVCI PRI TRUKIH—Devi no delo, minimalna plača 5S uro za prvih 06em ur. "Čas in po delo čez osem ur. Stalnp del* Union poataji. Employiment ol Union Station, 516 West Jacksoi POTREBUJEMO MOŠKE za pi siranje. Nujno delo za vi Dobra plača. Ugodna priliki hitro izboljšanje. BROLITE S63 Eaat Ohio St. Delo sa ženska DELAVKE v pralnici - "shak ' vkladanje in zvijanje, tudi skušnje ae sprejmejo. Howard L dry, 7379 Rogers. Sheldrako SKUŠENE OPERATORICE m gonske iivalne stroje. Stalno < 23 North Franklin Str. DEKLETA ZA TOVARNIŠKO DELI "bufftng" ln "pollihini" oddelek varni n« »everni rtranl Se ne ul •kulenoaU, morajo biti pri volji uti dela. Stalno delo, livrttna tr»n*port "L" atatloh le en blok prof Chic«o poulična do rrat. ; Ofladte * We*t Chicago Avenue. ženske za Čiščenje PISARNIŠKIH l^gADOV 18 do 48 let stare, za delo o ure zvečer do 2:30 a.m. 48* delo, 53c na uro. "Cas in za nadurno delo. Čedno de no stanje. EMPLOYMENT OFFICE Union SUtion, 513 West Jack Look! Listen! Live! That rn-ilnf ta harmleea, though t. I%»*ad cto—d It dreda of tlmr« M • y