List 37 V ... -v* ; w # f V • V/* K ; i V« v. V'*. 'X . i * V ' v \-i ■ v; ■• ' aP ? Tečaj XL ? obrtniške Izhajajo vsako sr p do po celi poli Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold, pošiljan po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 13. septembra 1882 Obseg: Darila za konjerejce Naša živinorej (Dal.) Tržaška razstava. (Dal.j O spremembi šolske postave Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) — Kaj bo s Trstom? __« . . • V Obravnave iz deželnih zborov Naši dop Novicar Gospodarske stvari Darila in darila so dobili gospoaarj i Matija Pere iz Kovlerj Franc Oražen iz Prigo Jernej Marolt iz Pustega Hriba Jože Krese, ž Anton Žile iz Janez Kren iz cekine, cekine ípnik Brež v Strugah cekina. cekina cekina. lale Gore sreberno svetinjo. Janez Lesar iz Horvače sreberno svetinjo. Jože Erker iz Mlake sreberno svetinjo. Janez Terdan iz Sušja sreberno svetinjo. II. Za okraj krški, novomeški in črnomaljski pa so se delila darila dne jerneju. ptembra v Sent Kobil Z Žebeti pripeljalo se je rila so dobili sledeči gospodarji: Jože Zore iz Trebneg; Anton Vine. Smola iz 25. in da i cekinov Grma cekinov Anton Potočar Loke 4 cekine 4. Vsesvet vitez Ficlitenau v Novemmestu cekine Gospá Marija Gresel iz Trebnega sreberno svetinjo. Anton Majzel iz Št. Jerneja sreberno svetinjo. Janez Majcen iz . Janža sreberno svetinjo. Mladih brejih kobil se je pripeljalo ) m obdarovani so bili gospodarji: Jože Pirman iz Gotne Vasi 5 cekinov. Franc Majcen iz Dola cekine Janez Keršin iz Gornjega Gradiša cekine 4. Albin grof Margheri iz Otočeca sreberno svetinjo. Žebío se je pripeljalo 25, in obdarovani so bili gospodarji : Franc Fabjan iz spodnjega Gradiša je prejel cekina. Janez Vovka iz Dobrave 2 cekina Marija Tavčar iz Jernej cekina Jože Globe vnik iz Stare Vasi sreberno svetinjo Franc Mencelj iz Bele Vasi sreberno svetinjo. 290 živinoreja (D alj e.) P Dne 25. julija: na trg pripeljanih je bilo pitanih in m dih 3Ó26 in plačevali so se ztve vage Dne p i t kraj po 55 kr., mlad po 37 kilo 45 avgusta: na trg pripeljanih 3290 m M /—V ^ M I 9 so se pita po 52 54 kr., mladi po 38 plačevali 45 i • ' > • » r Dne kraje avgusta na trg pripeljanih 3015 glav, ki so se plačevali pita 53 55 kr., mladi pa po 36 45 kr kilo Dne 17. avgusta: na trg pripeljanih 1112 prešicev so plačevali pita po 50 56 kr., mlade ter pa po 38 48 kr. kilo nekoliko številk iz dunajskeg akega iz katerih si uže bralec vsak sam lahko napra trga podobo o tamošnjih cenah in pa tero Dunajčani leto in dan povžijej o svotah mesnine, ka Za leto 1881. javljajo se sledeče okrogle številke Dunajč pojedl so leta 1881 v * v govedine 150.000 telet 250.000 250.000 300.000 60.000 > prešicev ovac jagnjet d f> d Preračuoajmo malo, koliko je vsa ta živina vredna v denar j Govedin lahko ceni na dunajski trg pripelj se naj a po G00 kil žive vage 9 ako se temu privzame poprečna cena 57 gold, za 100 kil bi stala vsaka gl po 342 gold vseh 150.000 po 342 gold, vrže 51,300.000 gold. Telet 250.000 cenimo poprek samo po 56 kil ali po starem centu (kar za Dunaj ni previsoko, zato ker teleta prihajajo od govedine velikega plemena m ae koljej nekaj stařeji kakor pri nas) ako ceno 38 kraje, za kilo , stane vzamemo poprečno vsaka glava 21 gold. 28 kr., znaša cena za 250.000 glav 5,320.000 gold. Prešičev 250.000 smemo gledé na mnogo vseh sta rih centov težkih, pa tudi z ozirom na veliko ste vilo pitanih, spod leto starih, poprek ceniti gl na 100 kil, ako jih po poprečni ceni računamo kilo po 45 kr. ali 100 kil po 45 gold., stane vseh 250.000 prešičev vsega leta 11,250.000 gold Ako cenimo 300.000 nejo vse 3,000.000 gold Tedaj stane poprek po 10 gold., sta govedina 51,300.000 gold } b) teleta v • v presici ovce 3^0.000 11,250.000 3.000.000 >> 99 99 skupaj <0,870.000 gold katere leto in dan plačuje Dunaj za omenjeno živino brez ozira na veliko množino divjaščine, kuretine itd Izmed vseh vrst navedene hočemo si bolj tančno najprej ogledati naše in dunajske tržne cene pri go ve d P1 tem še vse druge pogoje, kateri vajo na lastne stroške prodajalčeve. Primerimo pred vsem naše domače in dunajske tržne cene pri pitanih volih. , da kupčija z voli pri nas ni tako razun slučaj da prej na vago natančno težo svoje na trg postavlj dá, redko ne živine. kdaj vé Ako tedaj mi hočemo naše cene primerjati z duse to samo od dosti velikih odraščenih jskimi, razume in pitanih volov, in cena za 100 kil žive vage od vine, ki je póstena vsaj 12 ur. iz Trsta Gledé tega bilo bi sicer treba primerjati tržno < 3, Postojne, Kranja, Ljublj z Gor Rek 9 Novesra mesta, Metlike, Brežic, Celja in Celovca, toda za prvo primerjanje zadostovalo bode, ako se 9 vzame tržna cena sredo drži med ljubijanska, katera zarad lege trga nekako m # ^ • • • . • • ' V 1 1 • f V mi cenami proti a šk strani in niž- jimi proti hrvaško ogerski strani urad Ljubljani se tržna cena od govedine ne zapisuje se od para pi- od 100 kil, ampak poročil tanih volov, ki se prodajajo od 300 do 350, največ 400 gold Pisatelj teh vrst popraševal je tedaj pri več gospo- , po čim darjih, ki so živino prodajali, in pri mesarjih se dobro pitani voli prodajaj zdaj v Ljublj in od govor je bil ako so voli : stari cent se prve vrste , za zdaj 16 gold peča za 15 gold in Vzemimo tedaj najvišo zdaj doseglj ljubljansko ceno 16 gold stari cent, kar znaša na , za 100 kil preračunano okroglo ceno 28 gold. 50 kr Tej ceni nasproti stoji iz- med v najniži velik adnji številki „Novic" navedenih dunajskih cen 54 gold, za 100 gold., razloček je tedaj izdatno > ki bi 00°/ sedanjo poprečno ceno o ako bi računali z dunajsko gold Ogledati si je pa zdaj treba nastanej Ijivega vira in na drobno vse stroške, ki j ski trg do prevažanj govedine iz Ljublj na ddaje živine, potem se du se bo poka zalo, ali le splača, našo dobro pitano govedino pošiljati na dunajski trg. V ta namen treba pr vedeti stroške in pogoje prevažanja govedine na železnici. (Dalje prihodnjič.) Tržaška razstava. Bosna in Hercegovina. Oddelek za mornarstvo in na za Bosno Herce od govino sta pod eno streho, kakor stopiš iz prvega delka, nahajaš se kar nenadno v Bosni in Hercegovini Precej pri vhodu pade tvoj pogled nehoté na ono ste kleno omaro , v kateri vidiš družino bogatih Srbov Bosne v krasni narodni opravi; ženske v i Inatih hla 9 čah škeg baržunovo jopico, vso prepreženo zlatom 9 mo sè širokimi hlačami, kratko, vse z zlatom pre preženo fanelo, s pasom v različnih barvah in za pasom handžare in samokrese, vse z dragocenimi kamni in zla- tom vložene: ves ta lišp ti daj talnih šegah delane pa kažej njakov, kar e pravi pojem o onjen-nošah. Vse te obleke tako umetno iz- dober okus eliko umetnost Boš se tiče ročnih del, kajti vsa ta dela so na pravljena z roko d^ma Razen teh oblek so še druge jako drage in krasne jopice, bunde, košulje, vse iz svile, baržuna in drugih vezene: da jfinejih tkanin delane bogato umetno vse to kaj lepega in dragocenega dokaz j uže cena y ker taka bund baržuna stane do 300 gold se več. Nadalje vidiš v tem oddelku mnogo drugih jako umetno izdelanih preprog, robcev, potem tkanin tako finih, da jih pri nas more nositi j bogate poda Znano dj sicer voli pri nas ni tako To nam kaže, da imajo v tfosm ne samo aoD< se barantalo vse na temuč tudi spretne roke za najfinejša ročna dela nam kaže da imaj B na véiikih trgih 9 da ne samo dober okus : vsaka 7 vago, temveč kupčija teče pri nas redno še za vola ali poznavalka ročnih del mora temu pritrditi ; večina samca ali za par in to skoraj zmiraj v škodo živino- teh del pa dohaj turških haremo a znano y da rejca; prodajalec, akoravno vaj živino na težo ceniti, zaprte ženske največ napredujejo v ročnih delih 291 Še drugo obrtnijo Bošnjaki jako čislaj na razstavi nahajamo vse polno lepo, fino in okusno izdelane zlatenine in srebernine, kakor so zaponke, verižice, pr- samih : tako delo se imenuje tehnično: filegran (po naše: drobno), in « ~ * je Glavno poslopje. Štev. (D alj e.) II. ZJiattšlJAU^ ILX ~ ~--jT-----7 stani, majhni kozarčki itd. Vse to je tako fino f Za kemičnimi izdelki pridejo izdelki iz žita, moke, nit spleteno da bi človek mislil, da je cifrano močnate jedi, sladčice, pivo, vino, olje itd, V tem oddelku (III.) so razstavili nekateri Tržačani še precéj bilo v srednjem veku v Italiji v najlepšem cvetu 9 dobre stvari tako na primer, so Boš v Trstu razstavili resnično tako lepa filegransk zdaj se orijentalci poglavitno s tem bavij njak je razstavil Luka Koci jančic iz Trsta jako fine pekarije, biškote, sladčice itd vidi se, da ima veliko dela in da svoj suhar, navadni ' » dela in po tako nizki vse da utegnejo Bošnjaki v Trstu so sèm pripeljal». Še tretja obrtnija je v Bosni jako razvita, namreč zunanje kraje ; pohvaliti moramo prodati, k fini, razpošilja celó v tudi makarone, bigolje in druge močnate izdelke iz tovarne g. Pascutto iz Trsta, kateri ima vedno izvrstno, krznarija; oni konjske oprave le vlj safiana kovčegi, one ? fino stopinj kaže ) ; vse to v raznih barvah je jako lepo in da je v Bosni krznarija na precéj visoki svežo in ceno bla čati našim trgovcem to pošteno firmo moremo pnporo Firma A. Valerio iz Trsta je razstavila kakih 50 Omeniti je tudi izdelkov iz bakra, s katerimi se more Bosna ponašati. To je poglavitno obrtnije v Bosni; lepo je , kar se tiče dobro tudi : vendar pa bi različnih kvalitet čokolade, ta firma in pa firma N. Lejet vso čast ; čokolada obojih gre daleč po svetu, reči je razstavila v tej stroki tudi tovarna Kiifferle se vse tam, skoro bi rekli, ljudem prirojene obrtnij delate Trstu Lepe iz Beča, a^kar se tiče čokolade, vsakovrstnih sladkarij, kratka sladkarij vsake vrste, ima pač mogle še veliko zboljšati in razširiti, ako bi prava roka kompostov , s ki ima več fa porabila narodne dobre sile, da bi se vse to delalo v veči meri po fabriško in bi se v poštev jemal tudi ev- prvo mesto firma Tschinkel in sinovi, brik in eno tudi v Ljubljani, in gotovo ne sežemo čez isKo in Di se v puaiev jcm«i luui «v- meje, ^^^^^, v»« v«.---~ • ---------- Bosna more torej prav lepo napredo- Avstriji. Na tržaški razstavi je ta firma razstavil ako rečemo, da je ta firma v sladčicah prva v ropski okus vati, le šol in kapitala pa dobre pravične vlade je treba tako lepe in dobre stvari, da se pred njeno veliko vetrino ne kar j Bosna razstavila v obrtnijski stroki ni ustavlj radi le sami otroci, temuč tudi veliki ) me proti temu, kar nam ona živinoreje, sploh kmetijstva stroki poljedelstva kaže v i tudi rudarstva i pa dobroživci. V kanditah je tudi tržaški Pavli stavil nekatere prav izvrstne izdelke posebno raz- Kmetijski del bosenske razstave daje nam najlep Omeniti je tudi tovarne sladčic in čokolade firme dokaz o bogastvu Bosne bakreno, železno Tu vidiš vsakovrstne rude kratka Klug e Comp Prag zarad obsega njenega svinčeno, antimonovo, zlato, s t kroga, ta firma mnogo teg blag izvaža v tui delo čez skoro vse vrste rude so zastopane in izkazi dotičnih rudnikov nam kažejo, da ima Bosna morske in severne kraje, in firme GL Schreiber iz Gradca, skoro v vseh kra- ki se bavi samo z suharom vsake vrste ter izvaža tega rud in jih velike mnc liste in pridne podjetnike v B da za avstrijske kapita jako bogato polje. Razstavila Bosna tudi mnogovrstnega epega žita Kar se tiče sadjarstva, čestitati moramo Bošnjakom; Tekmuj blaga velikanske množine. Za sladkarijami pridejo moke raznih mlinov, med katerimi ima tržaški parni mlin Ecconomo eno prvih mest gledé velikosti, prometa in tudi kakovosti blag s tem mlinom Ritterj mlin iz Straž pri takih suhih hrušk in druzega suhega gotovo kj V Evropi > djarstvo je pa tudi močna stran Gorici in pa parni mlin iz Lvova (Josip Thorn in drugi) kateri je razstavil jako fine, morda najfineje moke. Raz 9 Bosne Vina razst Herceg ona so v okusu stavili so še ti le mlini: Tržaški parni mlin mlin iz Bistre, Rieterj ml Gallè-tov Ajdovščine, parni mlin barvi enaka uže več poznanim dalmatinskim vinom Lutz e Naeff iz Celi kakih 8 manjših mli Občudovali smo lep kože od raznih živali ve- liko zbirko surovin za krznarn roj 9 ježice , čreslo vse to ima Bosna v najboljši kakovosti. Omeniti moramo še moke, piva, sladčic potem Moramo pa reči, da poljske in tržaške moke so najlepši in da Trst gledé na to obrtnijo ni za drugimi deželami temveč da je ta obrtnija v Trstu dobro razvita. 9 raz- Zdaj preidemo na pivovarne Razstavile so v po : Plzen nih lesenih rezljarij, posod in drugih jako lepih izdelkov sebnih paviljonih jako okusno pivo te le pivarne iz lesa, in dostavitida lesna obrtnija v Bosni Je se ska Dreherj Schwechata in Trsta, Puntigamska majhn 9 pa čaka naših slovenskih mojstrov, da jej pri- Reiningshaus bratj Gradca, Kozlerj Ljublj 9 9 dej na pomoč Bosna ima velikanske gozde lesa vsake vrste ; kedar bode imela tudi ceste, bode tam doli gotovo lepega zaslužka za marljive slovenske lesne obrtnike vsake vrste Larischeva iz Laškega, Rieterj Senožeč j Judt- To manova iz Trsta in še več drugih, posebno čeških so vam kaj lepo in okusno sestavljeni paviljoni, ki nam kažej na majhnem prostoru 9 kako razširjena in dobro Konečno nam je še omeniti modelov turških hiš, ukoreninjena je v Avstriji fabrikacij piva Avstrija je džamij, a vse lu je maujec vicuuuoii, »tu u«» »v mala dela dijakov raznih novih šol, katera kažej a vse to je manjše vrednosti več nas so zani- v tem obziru gotovo tretja v Evrop 9 da tega, da produc 10 milij kar se vidi uže iz hektolitrov in izvaža 9 po koristij novem vrejene avstrijske šole v Bosni vendar mnogo Lepo izdelane so tudi nekatere basrelifne karte vsako leto na inostransko nad 300.000 hektolitrov raznega piva. Omeniti nam je še moravskih velikih továrnic pe Bosne Saraj drugih krajev. Skupni vtisek bo- čenega ječmena (slada) za pivo. Moravska je v tej ______ j-1___ i_____An stroki L-or tam mat« nailftnfti iečmen v Evropi, skega oddelka je prav dober, kaže nam pa Bosna po mnogo koristila , ako da je jako bogata dežela, ki bode Avstriji državniki dobro razumejo prva, ker tam raste najlepši ječmen y moravski slad , razstavljen v Trstu, prekosi vse drug Evrop enake izdelke tako znatno da niti primere. Ta obrt svojo nalogo ni j a raste v Avstrij I tli y vi %M U V JLi Ivi. JL JL u-* v^a vt ^ w ^ - w osobito na Moravském, z vsakim Bosenská razstava je majhen kažipot za podjetne marljive ljudi, ki utegne dobro vplivati na razvoj te letom; izvozilo L1 i; 1 , UOUU1KW UH mvi«!"«" se je lansko leto tega blag Avstrij dežele nad 700.000 metr. stotov in letos utegne izvoz narasti celó nad 800.000 metr. stotov. Tovarne pečenega ječ- mena in pivovarne češke moravske tudi niso poza bile slovanskega svojega izvora, tam najdeš čeških H» na- 292 pisov dosti; a naši Kozlerji, Galle-ti in drugi niso najmanjšega prostora slovenščini. Kako mali duho dali so so prišle do naučnega ministra Strehmeyerja, in le-ta se po nekaterih krajih šolske oblasti .Ie sam izrazil} da pač naši obrtniki; morda se bojé, da jim prepodi kupce? Omeniti nam je še razstavljenih predmetov iz svinjskega suhega mesa, v katerem so razstavili posebno „šarkutierji" iz Trentinskega dobre in okusno narejene slovenščina predaleč segajo, kar se tiče osnove novih šol in silenja ali moranja otrok v šolo in uže ta minister je dovolil olajšave, to je bolj voljno in mecjo izpeljavo šolskih postav. Ko je nastopilo Taaffejevo ministerstvo, so pa reči One salame, one martadele silili poslanci desne stranke, ki so podpirali in še vedno pini, oni per- podpirajo njegovo politiko , naj vlada prijenja s šolsko tako okusno, da človeka vabi na ručak, postavo. Pritožbe bile so vzlasti zoper čedalje veče stroške za šolstvo ; znano jej da na Stajarskem pravna suti, to je vse in reči moramo, da so v tej obrtaiji Italijani, sosebno 3 ti pa tirolski Italij pravi mojstri Prav tako naj ljudje delati komposte iz sadja in tako zvano ,,mo- treba izložene martadele , sa- iisi, Brentonico, pri stardo". Ogledati si je itd. firm : Luigi B lame , campine Trentu in Gius. Pedrotti, Mezzolomlardo Vabimo posebno kranjske in hrvatske mesarje > da stranka v deželnem zbora pri posvetovanji o šolstvu vselej dvorano zapusti, ker neče deželi tako ogromnih stroškov nakladati. Kakor znano, je v državnem zboru poslanec Lien-bacher nasvetoval, naj bode otrokom dovoljeno, stopiti z 12. letom iz šole ter da naj o tem določevali de- si te fine izdelke dobro ogledajo , ker taki izdelki se želni zbori. V državnem zboru, v zbornici poslancev je dobro prodajajo in izvažajo po vsem svetu; na Kranj skem so se uže nekoliko poprijeli tako zvane „šarkuta bil sprejet Lienbacherjev nasvèt, a gosposka zbornica ga je zavrgla, přiznavši ob enem, da je treba nekaj u. » a še vse premalo, za kranjsko deželo pa bi to odjenjati, a vso stvar je zopet izročila vladi, to je, okrajni rije utegnil postati važen zaslužek Kranjci doma in na bližnjem Hrvatsk kaj t surovino imajo in deželni šolski sveti imajo razsoditi 9 ali se sme olaj m Zraven teh dobrih reči za finančni erar v steklenem boj želodec razstavil vse vrste duhan prosijo Vlada se nas in 8motek, kolikor jih šava dovoliti občinam, katere za to v gosposki zbornici ni nič ka] potegovala za Lienba- bilo videti, kakor bi hotela cherjev predlog, tako i da je rabimo v Avstriji. Iz te izložbe se vso stvar zavleči. vidi rama in da Avstrija je morda prva država gledé produci temu ni bilo tako. Letos je vlada sama inicija zdelovanja duhana , v tem aboj do 60 vrst duhana za pušenje , kakih 20 vrst za nos- ljanje in nad 100 baž raznih smotek in spanjoletov. Koliko se v Avstriji tobaka pridela in izdela pa proda, vidi se iz tega-le: Leta 1881. so avstrijske fa- jdeš 50 tivo nastopila in predložila gosposki zbornici novelo, ka- tera še več obsega, kar je poslanec Lienbacher nasve-toval. Skupno ministerstvo, katero je to novelo pred- katerih je vlada ložilo sama naválo je tudi vzroke, zaradi nasvetovala prenaredbo nekaterih paragrafov v brike izdelale blizo 230.000 metr. stoto v tobaka za nos- državni šolski postavi. Gosposka zbornica, to je njen 1 j an j e gotovo lep množine (Dalje prihodnjič.) Šolske stvari šolski odsek, pa dosihmal ni predložil svojih nasvetov ter misli V30 stvar zavleči, kajti v šolskem odseku imajo še, dasi nenaravno, ustavoverci večino. (Dalje prihodnjič.) spremembi šolske postave. Pri zborovanji „Slov. učiteljskega društva", o ka- , po- terem smo v zadnjih „Novicah" na kratko poročali t( roČal je v imenu društva ,,o spremembi šolske postave z ozirom na razmere slovenskega šolstva g. Govekar tako-le : „Šolsko postavo od dne 14. maja 1869. leta so pozdravljali nekateri z veseljem, drugi pa niso nič dobrega Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Od prvega obroka pospěli smo se po dobro izpeljanih, v osredji kupeljnih zidin vravnanih stopnicah gor na vrhni obrobek, od kjer se prične polagoma kuplja od nje pričakovali. Med posvetovanjem postave so po- zavijati v obok. Tudi na tem obrobku narejeno je ho- slanci desne stranke — med njimi Slovenci dvorano dišče z železno ograjo enako oni na spodnjem, in vkljub zapustili, kajti očitali so jej, da se premalo ozira na slabotnih čutnic obhodil sem kupijo tudi tu gor na potrebe drugih narodnosti ter da je poglavitno na ko- okrog. Pregledovati sem mogel ob enem^tu v neposredni rist nemški stranki. Učitelji pa so jo sploh radostno pozdravljali. Ako pa tukaj govorimo o učiteljih , bližavi tudi mozaične moramo sploh misliti le bolj na mestne učitelje, na ravna- katerimi je prenapolnjena in bogato ozališana vsa ogromna cerkev, osobito olepšave, s pa se kuplja. Na milijarde še pod centimeter malih telje po mestih in na šolske nadzornike. Glas nas uči- raznobarvnih kamenčkov je pridruženih tu drug teljev iz dežele se malo kje začuje , ako \jo , a. Iv v} se pa začuje, * --j" v— ~ — - - ? r -----— kmalu se je pokazalo, da se karije, od dna bazilike ogledovani pa toliko krasoto. t w—* * m .A 1 « % A 1 « • dru gemu, ki v bližavi kažejo le okorne črte, poteze in sli se navadno preupije učiteljska postava ne dá tako strogo povsodi izpeljati in vlada je dovolila izjeme za Kranjsko, Galicijo, Pri morje, kar se tiče šolskega obiskovanja. Uže šolski in učni red ni tako strogo doktrinaren in abstrakten, ampak se bolj ozira na faktične ali de- razmere. Daljni pot proti vrhu kuplje pelje na okrog in polagoma navkreber med njenim obokom in kositarsko streho. Mnogo v streho vdelanih lin osvetluje ta pot. Vrh kuplje to je ondi, kjer se prične svetilnica (la- terna), uai Vjuuu JU un UJ^UI >-+ ----------J u J večkrat zgodilo, in kar je privabilo je bil na poldan napovedan shod v i dne Hotel Roma Ker za- Rim Pod kuplj se rad posvetovanja o adresah, ki so se imele 5. julija pri idovie velikanske levi roki vidijo se vatikanska poslopj terih je toliko, da narejajo sama zá sa malo mestice ka- Na splo smo vdijenci izročiti sv. očetu Leonu XIII podali se do obedu bv. UuetU JUCUUU wCVLXX. , Vsak slovanski narod (Poljaki t zadnji vatikanski strani ^razširjajo se prelepi vrtovi in In pogled na Št. Peterski Rusini. Čehi, Hrvatje in Slovenci) imel je namreč seboj v latinščino perivoji grad y na morje poslopij y cerkva trg ^ kupelj y na angeljski palač, na adreso' v svojem jeziku in prestavlj > pa koliko časa bi bila morala trajati avdijenca ko bi se bile vse adrese sv. očetu brale! Posvetovalo se mestno-trdnjavsko obzidje, na cerkve in svetišča veusua. zunaj je toraj , — — peninsko go- (adresa) v imenu vseh Slovanov da obzidja, na bližnja me3ta v okolici, na apeninsko go- (aaresa; v imenu vaeu «iuv«uuv, gorovje, na neizmerno planoto (Campagnia), na sredozem- pri tem, da težavno je spraviti mnogo me3ta v okolici se sostavilo samo eno pismo udanosti pa idelo se pod en s ko morje, pisal vse to breztelesen biti želi. t ljuba duša, kdo ti bo naštel in po- buk. Poslednjič j da Ni moč, in ni moč. Tudi tukaj si človek tudi klo- adar-le šlo in izmed vsake narod-nekateri zaupniki v to. Podpisali v nosti bili so smo pa vendar našo slovensko adreso ta dan vsi Še en pot stal nam je zdaj naprej > namreč na vrh „Hotel Roma" nazoči Slo Morda bi bilo želeti y svetilu in: kdor ima pogum za to , celó gor v ja BVCtllUivu ; lu • F © —----7 ----O J belko. Svetilnica je (kakor sem uže povedal) od tod jo vvrstil po besedi med svoje (ť „Spomine" uze še 15Vo metrov visoka, tedaj v so vedno taka, kakor pre da zarad zgodovine; ker mi vendar v to primanjkuje časa, zavrnem častite bralce na 28. list „Danice" leta 1881., cejsnj okrogla cerkvi Stop Pelj skoz redje str. 224 in 225. Adresa je bila zidu, kar častitim bralcem dokazuje, kolike debelosti neje po njihovi eminenci gosp , kakor je znano, kas kardinalu Ledohowskiji mora vkljub silni višini še ved biti Ko smo na vrh y sredi to je v podstr pično stoječo svetilnice, vgledali prisil sv. Očetu predložena, od Njih ne le milostno sprejeta, smo na ampak dgovorili so na njo v prelepem pismu od dne ko železno lest y ki je vrav- nana skoz visoko, ozko in močno bakreno votlino (cev) ' - - -- ■* << na katero je nasajeno vrbno jabelko. „Koraj velj y j 15. septembra 1831. Tudi ta odgovor se nahaja v „Danici" in sicer v 41. listu 1881., koj na sprednji strani. Kakor sem bil omenil v 27. listu, mi je bil moj v smo djali, in pričeli smo plezati polagoma navkreber Poleg več možakov imela je tudi neka ljubljanska gospá pospěla za nami v jabelko Rimu bivajoči rojak, sorodnik —. j ~ ----------J ' bivši učenec P. Eduard Benedicič obljubil stanovanje v samostanu svojega reda toliko srčnosti, da se )8 usmiljenih bratih). Ker se vendar po dogovoru ta dan solnce silno pripekalo, bila je v njem prvi dan nisva bila našla Ker poleg temé tudi tako nestrpna vročina živo mislil na vice. Svitlobe namreč skoz dolg katero meri na širjavo 21/ na kolod in sem se y da sem prav vstanovil v „Hotel de ia Ville" y mi je naslednj bil dni malo dohaja ozke špranje, ki so vrezane v jabelko, tako primanjkovalo časa, da ga nisem vtrpel iti poiskat 2 metra. Prostora v D]dm baj za 16 ljudi; samo precéj tesnem bi morali stati drug poleg druzega Nas bilo hkrati gor y pa smo radi šli kmalu nazaj, kar je bilo še nekako bolj težavno, kot prejšnje plezanje na kvišku. Zadovolj smo bili vendar vsi z zavestjo, da smo se nahajali na Ko je pa po časnikih zvedel za naš prihod, in kje Slo venci stanujemo, prišel me je ta popoldan on iskat v „Hotel Roma", kjer sva se tudi na obojno medsebojno e našla. Ker slovenski narod na tega svojega rojaka sme z vso pravico ponosen biti, naj o njem prav na kratko kaj malega povem najvišem vrhuncu Št. Peterske kuplje. Iz vsega dozdaj popisanega lahko častiti bralci vsaj Šolal Roi en ie bil v Železnikih 1. 1852. od revnih starišev J J • . . . . • • • T\ v • v • A se je doma, v Ljubljani Gorici. Dovršivši gimn. razred je po nasvetu svojega dobrotnika y preč nekoliko prevdarij y kake strašanske teže postavlj so s kuplj na povrsj St Peterske bazilike. Stedilo se toraj uže ob zidani ni z železnimi vezmi ; zlasti sta kapuc. g. O. Alfonsa Krašovica, stopil v red usmiljenih bratov v Gradcu. Po skončanem novicijatu je bil od WK kuplj pasovala dva jako močna obroča okrog in okrog In vendar jele so se bile kazati v teku časov na njej poke toraj so 1744 pasali prednikov poslan v Solnigrad v zdravniško šolo. Študiral je ondi tri leta z izvrstnim vspehom, navzel se pa ob enem v ondotnem benediktinskem samostanu 7šeste7iml~močJ- pri Sv. Petru, kjer je vsa leta stanoval, posebno izgledne nimi železnimi obroči. Od takrat se nek ne pokaže no- omike. Po skončanih študijah vrnil se v Gradec bena več. pok Ko smo prišli kuplj nazaj kjer je deloval en čas kot zdravnik v bolnišnici znad cerkve zopet na svojega reda Št. Peterski trg , bilo je blizo poldne Kmalu potem prične se na Španjskem Podali smo se vnovič vojska. Ker je Karlistom primanjkovalo zdravni na koraj a ,,UCt XV\J L C4J VJ T ^ strani trga. Tali] gostilno „Trattoria Europ u se tuj človek sploh bliža prednj z ne zaupnostj vendar smo bili v tej gostilni tembolj zado kov Estello leti bil je na prošnjo Don Karlosove matere poslan v je služil kot vojaški zdravnik kaki dve voljni ker smo dobili na ponudbo še dosti dobro pri , IVj J UlW^ll «v« . VJ-------------— o je nastal zopet mir, dekoriran je bil častnim križcem za zasluge, povrnil i redjenih postnih jedi (bil je namreč petek); pijača bila tudi dobra, račun pa primeroma tako nizek, da smo se poznej dičič s častnim križcem za Gradec, med potj Bene uge, povrnil se nazaj v še večkrat ondi sošli k obedu Ker'sem omenil ravno zgoraj petka, tedaj postnega pa obiskal tudi Rim. Ondi si je pri dobil naklonjenost svojega redovnega generala v toliki da je bil iz Gradca kmalu poklican zopet nazaj kot vrhovni zdravnik v samostanu meri v Rim dne, naj povem, da je v Rimu tudi v soboto zapovedan svojega reda deluj ob enem zdravi tudi papeževe „Svicarj u. » slišal sem pa post in če se prav spominjam , Da se nahajajo tudi ondi ljudj malo brigajo, ni nič novega; posta daj petek meso, v »uuuiu ^o, g« i ~— zarad tega, ker je sobota Mariji posvečen dan svojega reua ; ou eucm zmiavi luui „^, klican pa je tudi pogostno v više kroge bolnim na pomoč tudi v sredo popolda ki se za take zapovedi Tako je n. pr. imel letošnj zapovedi Tako je n. pr. imel letošnje leto častno da gledé ljati bolnega nemškega učenjaka in kardinala Hergen alogo sprem nekateri soboti predstvo Marsikdo jé v rôtherja v Švico. Nahaja se Benedicič zdaj v 31 letu mesó, v soboto pa sega zdrži; to pa nek najbolj svoje starosti, toraj je pati y če mu Bog ohrani zdravj > y M da se bo pospěl a časom še na kako višo stopinj X JL _ _ 2 * $ i « w t ♦ i j (kakor Marij posebno časté ; toraj navadno imenujejo) pa Talij y i] se tudi bolj iz oesueuj» U.U ujc, xk^íx»«. , « ~~ do cerkvene zapovedi v soboto po- bogoslovec njegovega reda češčenj do n)e kot iz pokorš stij Hotel gospod iz koroškega St. Vida doma, ki študira v Rimu. Ker smo gospod tedaj me ie bil prišel poiskat v Roma", z njim pa še neki posebno ljubeznj' y br. Weremund Bâcher y 294 Slovenci ravno ta popoldan nameravali obiskati katakombe, pridružila sta se nam tudi ona dva. (Dalje prihodnjič.) Dalj pojasnovati te dogodbe se nam zdi odveč same govoré dosti jasno; za zdaj potrpim prihodu cesarjevem in kmalu potem ) ( ^»•MVMM VVWM* JVV V&AJ M A-l AUUCtlU jJUb^LU J UpAQlO J ti <* UUl razvedrile prav mršavo in žalostno obnebje primorsko dogodbe da bode Politične »tvari. Kaj bo Trstom ? Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor kranjski Ko Je dne avgusta v Trstu bomba se je smelo, da se bo v padla, misliti merodajnih krogih spoznalo, od ker so se izročevale katere strani in stranke tam in v Primorji sploh državi nim odsekom preti nevarnost, in tolažili so se razun druzih zvestih državlj časi posebno Slovenci, da se jim napočij ve«»* y ivu« Aiuubjiii ou oc , auu ou o kj uaujaii auaaiu lo* i_» v> uon Vit Zil šenja. Tam vlada zmiraj še stara roka vladini opoziciji, dva manjkata toda zmotili so se ako so se djaii kmalu bolj Druga seja v četrtek 7. t. m. je bila prav kratka predloge deželnega odbora raz tej seji prišel je tudi uže Vesteneck, le grofa Blagaja še ni bilo ; to kaže kako pretres in poročanj se nemškutarj boj re- né ušli iz zbornice, ki bi bila da bi jim narodni poslane njih esklepena, ce bodisi ta laška ali nemška, prijazna, Slovencem in slovanskemu elementu sploh pa neprijazna. Preteklo nedeljo imelo je biti blagoslovljenje zastave slovenskega delavskega društva v Trstu ; presvitli cesar bival je se srčno pozdravljan na Koroškem Najvažnejša točka te seje bila je interpelacija tako se glaseča Interpelacija > ven- je nanjalo, da se je po želji namestnika v zarad prihoda cesarjevega" odložila ona dar pa Depret slovanska svečanost onega odloga : Depretisu ni po volj Trstu tamošnjim Slovencem duševno zdavno Zdaj V se izvemo pravi vzrok do preblagorodiiega gospoda c. kr. deželnega predsednika. Potekla bode v kratkem šestletna doba. za katero srnu jjickvi vzbuja. , ... . ----- — ——-- da bi se sošli v 80 bl" imel*ovani c. kr. okrajni šolski nadzorniki. združeni tem casu se Je slavno c. kr. učno ministerstvo lahko drug skeg Parola Slovenci iz Primorskega, Kranjskeg i in Staj in enako prijazni jim Slovani hrvaški in češki tedaj : , prepričalo, da zorovali. ne !" arkoli druzega v Trstu, le si e n- fn ro potrjuje tudi druga očigled prihoda se ljudske šole in učitelji niso tako nad-kakor je želeti v prospeh ljudskega šolstva. Nadzorniki so morali pred vsem opravljati svojo lastno aktivno službo in vsled tega jim ni bilo mogoče vso sarjevega res nezaslišana dogodba Vladni svetnik in SV0J° pozornost obračati na okrajni gl čan, nedvomlj prepoveduj e tolminski Schemerl roj 3n Ljublj zmiraj pokorna roka Depretis o stopnikom tolminskih ob je ta posel bil statke nadzorovanje šol, ker jim postranska naloga. Spoznavši nedo- rja pozdravljat šnjo bovške čitalnice, predstavit loven sko, odbije pro > > katere so se tudi v drugih deželah prikazale, kjer so bili nadzorniki vzeti iz aktivnega učiteljskega ■MMMMiliíMMnÉÉMHMHÉHHHp0- ístega vzroka rJ iz osobja ter zraven svojega glavnega opravila se stransko pečali z nadzorništvom, je c. kr. učno mini sterstvo uže v nekaterih deželah okrajno šolsko nad- Mi sicer upamo da si zvesta slovenska srca ne zorstvo tako urejalo, da je nastavilo za več šolskih bodo pustila zapirati pota do ljubljenega cesarja in da bodo tudi o prihodu cesarjevem razpadle vse med vla- okrajev skupaj enega nadzornika, ki pa za čas nadzor-niške službe nima druzega posla, nego pečati se z nad darj in zvesto ljudstvo umetno nastavlj zdaj, ob času preke, plošnega i toda žalostno je, da se še celó domoljubnega navdušenja zarad prihoda cesarjevega zoper zvesti slovenski narod sme tako postopati î o je še bolj nerazumlj y ako malo pogledamo gorstvom. To se je dozdaj zgodilo na Niže-Avstrijskem Stajarskem, Primorskem, Solnograškem itd. Gledé na to, da bi tudi za kranjsko ljudsko šolstvo jako koristno in potrebno bilo, da dobi okrajne nadzornike, kateri bi nezadržani in nemoteni po druzih opra- kaj pa med tem počenja tržaška irredentska za kulise stranka morejo zvesti Tržačani za bombo od 2. avgusta bila vr: vilih vse svoje moči in ves svoj čas žrtvovali šolskemu Od začetka kričalo se je v ves svet » ki kaj gotovo od tujca — netržačana ^ uota j ivi J6 ? i , j , , J _ J " o / Toda ta ofi- Aatlko eden m isti nadzornik več okrajev nadzoruje; nadzorstvu; gledé postavi imeti vsak šolski okraj svojega dalje na to, da mora sicer po šolski nadzornika, a cijozna trobenta ni motila večine lahonske stranke tržaškega mestnega zbora odtegniti se seji, v kateri se je izrekla obsodba in obžalovanje, da se je to v Trstu gledé konečno prav nič ne na to, da bi se stroški za nadzorstvo pomnoževali, ko bi mesto sedanjih 11 nadzornikov, ki dobivajo po 400 gold, na leto, se nastavili zgodilo Zdaj se uže prav sli — trfVlMJ OV W£JV ^auuoijl V v QâZDâQja y ua je preiskava našla pravega hudodelnika, ki je bombo da rgel, Tržačana tente kih m takarja brez službe z imenom to ne brani, da bi pa imenoval in slavil se mladeneč Fort i s sam kot naroden mučenik irredentovskih časni- drug hudodelnik, namreč ubiti • m ^ -v » v za celo kranjsko deželo le trije ali štirje c. kr. nadzorniki s primerno plačo, vprašajo podpisani preblagorod-nega c. k. deželnega predsednika : Ali bi ga ne bila volja , visokemu c. kr. učnemu Nek Napolji izhajajoč nov iz Trsta namreč trdi : irredentski list v svojem dop Fortis sam je vrgel bombo da bi oprostil svoje brate tujega gospodarstva; potem nadaljuje dopisnik: ker tudi boj ni izključen, je naravno ministerstvu priporočati, da namesto sedanjih enajst na stavi za celo deželo le tri ali štiri samo za ta posel odločene c. k. okrajne šolske nadzornike? Ljubljani 7. septembra 1882. VoŠnjak, Klun, Robit, Pakiz, Pok luk ar, Pfeifer, Navratil, Potočnik Svetec da Je ekaj državlj LA WVJ U * \J\JJLly JU liCIl Cm V iiOj kakor tudi odbori preskrbljenih LavrenciČ, Bleiweis, Zamik Grasselli, Detela. za vsak slučaj z orožjem in tvarinami, ki eksplodiraj da jih ob času boj nič adljivega, ako vržej cvanuauii, ejtLspiuuirajo, Gospod deželni predsednik obljubi odgovor na ic v sovražne vrste , tedaj ni interpelacijo, brž ko bo od ministerstva dobil vodilo o a to ima zmiraj kaj pri rokah, ali tej važni zadevi bombe ali dinamit ali pa ročne granate. Potem še za- govarja in slavi Fortis Deželni gl imenuje „osterreichische Radelsfuhrer zveste tržaške državlj grof Thurn je pa je po večini tega zbora svoj čas sklenj naznanil zbornici, da postava dkupu duhoven8ke bire in cerkvenih davščin dobila 295 cesarjevo potrjenje ; nekateri nemčurskih poslancev črh- vso našo sedanjo šolo nekako predelati, drugače bo to neio bravo". liko potrebni nauk o kmetijstvu le na papirji paradiral Ta seja je bila pusta, kakor prva, a kratka, trajala v resnici bo pa malo koristil ali celó nič. f pičle pol ure. Tretja seja je bila danes. L » Poznik ) û i— JL Nasi dopisi. Kremsa na Donavi 11. sept. — Gospod Radivoj inženir pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu ? po rodu Slovenec, se je silno potrudil pridši v ta nem ski kraj, zvedeti za slovenske rojake Bilo mu ven dar mogoče, tri gospode slovenskega rodii najti. Podaril te gospod vsacega z mnogimi lepoznanstvenimi berili. NaroČil se je na mnogovrstne časnike iz naših sloven skib krajev in jih odstopil svojim sorojakom da HMMHHMHHHBH 9 Škoda zdaj mogoče, da opravlja ta gospod svoj posel na slovenski zemlji, kar silno pričakuje; bil bi velika podpora. ' Zivio Vipava sept se je izredno sijajno dejali, osobito jako god zato Vršilo se > M. Svečanost Bleiweisova izvršila kaj tacega nismo se nikedar ker je vreme prejšnji dan bilo Je vse v j boljšem redu vsa svečanost svedočila da v istini pl duh pre nam očeta nad nami. Vdeležile so se je še celó ki so slednji čas veselice čitalnične ignorirale. za stvar, osebnosti milega osebe, Prav tako, borimo se in govorimo naj svete stvari ne ovirajo. Dobili smo tudi več pismenih in brzojavnih poročil. Prihodnjič poročam Vam o slavni in nepričakovani veselici več. Kostanjevice pt. (Konec Ker uže kme tijskem poduku pišem, naj še povem, kaj mislim o tem poduku v ljudski šol teli Fa poduk je dozdaj odvisen od dobre volj večkrat še bolj od dobre tijstva se po navadi učijo pon po eno ali vecemn po 3 učí učencev. Kme učenci in učenke uri na teden, ker več ur za olj 9 ta poduk vzeti. Ker imamo ponavlj šolo od začetka leta do 15. sušca, je to res malo časa za tako važni drug šoli poduk (ker ti dve uri se ne vštevate med ure ponavlj ole) po končani ponavlj pa učitelj zastonj v šoli učencev pričakoval no- benega ni več vgledati. Ker se v tako pičlo odmerjenem času nikakor kaj prida doseči ne more, bi bilo gotovo najbolje, ko bi se ves poduk v ponavljavni šoli jil tako, da bi mu bil glavni smoter gospodarstvo o se dá brez škode za druge predmet storiti. Pred vsem pa je nam za ponavlj prav lahko šole treba dobreg a berila f ki metijskem poduku bilo učiteljem pravi kažipot pri učencem tudi pozneje, ko bi iz šole izostali, koristna gospodarska knjiga Tako se vredilo vsaj teoretično podučevanje v f Kmetijstvo naj bi bdo obligatni predmet za učence ki hodijo v viši razred vsakdanje šole, in za vse učence ponavljavne sole po vaséh in sploh krajih, kjer se ljud stvo največ s poljedelstvom vkvarja. Ljubljane. L. Abram. Ta in prihodnji teden sme se imenovati cesarjev teden. Dne 8. t. m. pričelo se je slavljenje njegovega prihoda uže v Bruck-u na Muri ter se je ponavljalo po vsi poti do koroške meje; na Koroškem pa je nastalo še vse živahneje, in ko je cesar ob 5. uri popoludne dospel v Celovec , pozdravljalo ga je razun vrhovnih oblastnij brezštevilna množica ljudstva in sla-vaklicov ni bilo ne konca ne kraja. Enako se je godilo ves čas sijajnega cesarjevega bivanja na Koroškem, enako gotovo tudi na Primorskem, upajmo, da bo tudi v — Trstu! Mi Slovenci upamo, da bo prihod presvit-lega cesarja tudi za nas vreaničil njegovo odločno izrečeno voljo: „Mir hočem imeti med svojimi narodi!" (Državna obrtna sola v Gradci.) ozirom na c. k. vlade dopis, ki je bil naznanjen v predzadnji seji ljubljanskega mestnega odbora, opozarjamo slovenske stariše in obrtnike, da je vsled omenjenega dopisa odslé mogoče obiskavati državno obrtno šolo graško tudi takim učencem, yki so zmožni samo s 1 o v e n s keg a jezika. (Sole v Ljubljani) pričnejo se 16. t. m., prihodnjo soboto. Vpisavajo se učenci dne 13., 14. in 15. (Cespljev somenj) in pa mesečni živinski somenj preteklo soboto sta drug druzemu bila napoti. Sobotni bil je prav slabo obiskan ; govedine vinski trg poln, pa redko prignali so ves ži- ť ë bila nastavljen , toda kupčija je slaba > po pitanih volih so hitro segli in jih prime roma dobro plačali okoli 30 parov, vsa druga kupčija bila Je le „na Ker bilo ljudstva malo, se tudi druzega blaga ni več pro- drobno". Konj in posebno žebet je bilo pa precéj na trgu, toda kupca zá-nje skoraj nič. je dalo kot navadni tržni dan. (Ljubljanski mestni zbor) ima prihodnji torek ob zvečer zborovanje in na dnevnem redu prav važne, večidel gospodarske zadeve. Novicar iz domačih in tujih dežel. Cesarjevo potovanje m. popoludne v Celovec vršile so se tam si- dne jajne » — —-------- — Enako sijajen bil je sprejem v Beljak Po cesarjevem prihodu slovesnosti, katere omenimo uže na drugem mestu Trb } so dne 11. t. m. cesarja razun uradnih sprejemov gospodarstvu. Kaj pa s praktičnim podukom? Ali naj pozdravili učitelj učence pozimi v šolski vrt vodi? Ali naj jih pozimi uči praktično čebelarstva? Vsak vé, da to ni mogoče. Kdaj tedaj, če poleti učencev nimamo? na konjih in Ziljk v brhki narodni cesar j nosi, katera je vzbudila nost. „V spominj" podaril je pozornost in zadovolj vsaki Ziljki cekin Pop ludne odpeljal se je cesar po železnici v Malborget. Vr Šolski vrti so za to , da bi se otroci v njih prak nivši se od tod odpeljal se je proti Bovcu po vsi poti tiČno učili kmetovanja; pa kako malokdaj more učitelj živahno in sijajno pozdravljan, prenočit Bovec, krasno mladino v šolski vrt peljati Nekdaj, ko so se otroci olep tljen. Pred stanovanjem > posti uze v akdanji šoli v višem oddelku nekoliko gospo bakljada čitalnice in druzih društev sijaj 9 darstva učili in niso drugi predmeti pobrali do minute vanje vsega šolskega časa, je bilo učitelju mogoče otroke včasih peljati v šolski vrt ali v čebelnjak. Zdaj pa je cesarske kantate, „Naprej", ,,Jadransko bila prepe-morje", B ( poslušal j cesar tri četrt ure na balkonu Je drug Zdaj učitelj, naj bo še tako vnet za gospodarski Pel j kel deputaciji pevcev gorko zahvalo. Včeraj do cesar povsod po okinčanih in z navdušenim ljud poduk, nima Časa otrokom praktično pokazati, kar se stvom napolnjenih selih ob 11 uri v Tolmin ter se na- mu potrebno zdi. Med šolskimi urami ne sme iz šole po šoli pa tudi nima pravice, otrok pridrževati y dalj pa Stariši navadno tudi uže komaj čakajo, da gredó z ži- odpeljai skoz Solkano v Gorico Dunaja. Minister Taaífe, Falkenhay Pino se podaj cesarj v Trst; vladi sovražni časniki s vino na pašo ali po drugih opravilih. Treba bo tedaj kislimi obrazi spremljajo poročila o sijajnem cesarjevem - 296 potovanji na jugu. „Tribune" ojstro obsojuje postopanje okrajnega glavarja Schemerla nasproti primorskim Slo- vencem. Iz Maribora Dne 10. t. m jem prvem občnem zboru „Slovensko društvo pod pred sedstvom dr. Rad a j - a. — Poročal je najprej državni poslanec baron Godi o svojem delovanji kot državni poslanec in izreklo se mu je popoln zborovalo je v svo- Gospod Šlibar Tomaž XVI. izkaz doneskov za spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega. Jjah ) pnik Dup Nabral gosp. Luka Svet gld. kr. zaupanj in navzočih njegovih volilcev. Državni poslane Hermann nasvetuje in vtemeljuje potem društva 3 Mih. >y Kobler Alojzij, pan itd. v Litij posestnik, žu- 10 resolucijo, ka tera jasno kaže pot, po kateri naj se vpelje mir med Slovenci in Nemci na Štajarskem, namreč po določeni Svetec Luka, c. k. notar itd ^F* A m đk v 77 n )t meji med Slov cem dá posebe v deželnem zb lskih : in k ur ij ah in Nem oddelek c. u štajarskem devah posl se SI mest y i n Litiji , Nabrnik Ivan, c. kr. sodnik v Litiji Nabral gosp. Jurij C vaj 10 yy )7 yy yr y y m r e č o m ških m v jezik glasujejo nemški yy 3 ns k i h í Iz Lvova m lovenaki posl Metropolit Sembratovič y O kate » ?y C vaj nar Preski Košenin župan v Preski Jurij y župan itd v M posest, v Preski , učitelj v remu je tukajšnje namestništvo očitalo, da svoje pravo slavne duhovščine ne brzda dosti zoper prijaz nagi banje k Rusom, odpovedal se je, kakor časniki trdij po izrečeni želji cesarjevi, nadškofijstvu y yy yy yy Praprotnik Franc Preski........ Peternel Anton v Gorčah Kuralt Ant. iz Zgornje Senice yy yy IT yy Pirih Ant y tojnik v Medvodah kolodvorski pred yy yy yy 50 50 50 yy yy >y Egiptu Arabi-i Iz Egipta. -- En teden je mirovalo vojskovanje v gospá Smole Marija iz Zgornjih Pirnč y ker se ►jsk J« gleški poveljnik prepričal da ' V4JU1U, pi \jfJL A VjCk I y UCI j g bolj močna, kakor je prej sodil in da je Angležem treba zbrati večo vojsko, ako hočej predovati od Kasasina proti Kairi gospod Lušina Matevž iz Sore yy na- gospá Potočnik Rozalij Sore drugače. Arabi ni čakal, da bi se bilo Angležem ugodno zdelo, s topovi in puškami ga pozdraviti, ampak napa del gleško Toda prišlo je še gospod Kavčič Lorenc, posestnik itd >* yy yy yy yy 50 20 20 yy 77 yy y y yy ; ' —r - . .. — r---—— r " ^ T *v* ? u«^« je sam , in kakor se vidi, zeló nepričakovano an yy yy v Medvodah Cibašek Fr. , h Setina Valentin posest, iz Zbilj iz Zbilj jsko v Kasasinu, in to dvakrat zaporedoma, gospá Gabrič Ivana, žand. stražmeštra yy yy yy 30 yy yy ir prvič dne 6. in drugič dne soboto preteklega tedna t. m y tO v sredo in v soproga v Medvodah da bi bila poročila o napadu Arabi-evem resnična in še Angleži niso hoteli verjeti, gospod Potišek Rafael , žandarm v yy 20 Í7 y egl ko so sovražne bombe začele padati gleški stan so tudi oni po orožji, ter so po malih zgubah gleška poročila ne ravno ponosno glasé y yy Medvodah Brezar Fr vodah y darm v Med „ 20 „ kakor se po hudem in dolgem boji, pa se vrnili nazaj v Kasasin pad Arabi-ev odbili N. N., narodna Gorenjk sami Blizo enako godilo se gosp. gospod Topolski Simon je pri Kasasinu preteklo soboto, samo da je boj dalj časa trajal in se je boja vdeležilo neprimerno več vojakov. — Telegram od dne 11. t. m. poroča o tem boji: Po izpovedbah vjetnikov nameraval je z napadom pretekle sobote angleški vojski Kasasin zopet vzeti, ker je 7} Baj Peter v Dvoru 77 77 77 yy 20 77 77 77 7» / Skupaj K temu v zadnjem listu izkazanih 38 gld. 30 kr 1352 77 50 77 Skupaj do zdaj 1390 gld. 80 kr mislil, da Arabi mel je tamošnja posadka še slaba. Pravij v boj y da Je kov, 22 topov in 300 Beduinov Tel-el-Kebir ob ter je Angle 11000 pešcev, pet švadronov konji- Sovražnik zapustil je zjutraj pod poveljstvom Ali Fehmi-a padel od sprednje strani in na levem Telegram 7) Novicam". Gorica 12 sept, ob 6. uri 45 minut popoldne krilu. Ob enem pa je tudi na desnem krilu napadel en oddelek 2500 vojakov, ki so prišli od Salahieh čani znano. Vso zdaj v Tel el-Kebiru zbrano Arabi sko cenijo na 26.000 mož, ono v Salahieh Egip gubili so nad 100 mrtvih, število ranjenih ni se •evo voj-i pa na 5000 mož. — Drug telegram trdi, da se je pri boju Eretekle sobote vdeležilo pod osebnim poveljstvom Ara-ievem od 15 do 20.000 vojakov vseh vrst. Egipčani vojskovali so se nepričakovano hrabro, so topove izvrstno rabili in so se umaknili v popolnem redu po hudem pritisku angleške vojske. Zguba sovražnikova ceni se na 250 mrtvih in ranjenih, angleška zguba kaže Solkan n cesar pozdravljen od duhovščine in župana z navdušenimi slovenskimi nagovori. Cesar preprijazno pojedince nagovori. Gromoviti živio! Od ljudstva navzoča tudi cepován-ska čitalnica s slovensko zastavo. Listnica vredništva Gosp. J. H. v Zadlogu: Hvala za zaupanje, pa „Novicam" ni mogoče pecati se z boleznimi pri ljudeh. Svetujemo Vam poprašati zaupljivega zdravnika. Gosp. J. L. v V.: Hvala lepa za poslano, prosimo pa pr kmalu obširnega poročila. večem 5 mrtvih in 54 ranjenih Angleži imajo zdaj neki zbrano se Kasasinu in pričakuj bievo vojsko v Tel-el Kebiru napadli vojsko v da so včeraj ali danes Ara- 8VOJO Žitna cena v Ljubljani 6. septembra 1882. Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 45 kr. 9 gold. 97 kr. 70 kr. turšice 6 gold. 80 kr. sorsice rži 5 gold. 36 kr. banaške 6 gold. prosa 5 gold. 53 kr. ječmena 4 gold. 71 kr. ajde 6 gold. 10 kr. 91 kr. ovsa 2 gold. Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba: Blaznifeovi nasledniki v Ljubljani