Oldest Slovene Pqjl^in Ohio ^®st Advertising Mediunn PRAVNO Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Oglasi v tem listu so uspešni — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (PETEK) AUGUST 28, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 204 K IMA ZA >KI SISTEM "^2 Landona za ,1 j""®'"- •« v tem po-žavn vseh 48 dr-Že! najslabše odre- Lando- jjj ^'^criškem javnem ^jek v p, j® imel v ponede- Tf . je ^ da im napravil •Iržava Ka«^ ^ndonova lastna sistem ^^jvzornejši šol- HdaKal saj je iz- Od vsaw "40 cen. % podni^^^ v7 ^°^^edu državne '^CGva g„ ■ ^""žava Kansas , Mfoka v ° ^^^og 84 centov Je' .^'^favno^d na le- Wiopaif! šole, katere >%u ° \^*vati samo z trpele, ko čah so dohT" ^^"^saški u- J ' 1935 j^^'^00,000, so do-t!** $16.3GWL(XX) in je znižalo v sažkn!'^®'^ za °^^^°tkov. Dav-"■« t *°'' »» kan. hi], ok_ zmzani za tekJ^®ba g. ^^tiri sto šol je "ksC Stothie uči. VhJ?' In T„^l J® bilo ob "državne T • "i^dar <:Tr Č Labor SNPJ ^k^'^Pina odpravlja Day" 1% rh ^ in f„j ^ Jo tamošnja Skupina 55 gf^ania R ^ odpeljala "(Mijj p, • ^- postaje na - , Vsi K J® Veiiavt j® katel ^ 10 dni. ^ajii "^^iti 1,1 . namerava-• <1^ ^ Sl°""""' »k po- »a.t'^tate v? Plavite ter Uhk °®' »ete. Pri. OSLO, Norveška. — Leon* Trocki, izgnani voditelj ruske revolucije, je sinoči izjavil, da je Josef Stalin, ki se je polastil oblasti po Leninovi smrti, "ubil boljševiško stranko" ter prerokoval nadaljne krvave homatije v Rusiji. Ker policija ne pusti o- Vojni tajnik Dern umrl WASHINGTON — Vojni tajnik George Henry Dern, ki j^ Vsi rebelni napadi so bili odbiti. Izdaja je preprečila, da se rebeli niso ujeli v smrtno p*st. Portugalska prepovedala izvoz orožja. biskovalcev k Trockiju, je iz- dalj časa bolan, je včeraj gnani boljševiški vodja, katerega se dolži rovarjenja proti sov. vladi, podal svoje izjave potom, telefona. Poleg tega se je ta telefonski intervju vršil v nemškem jeziku. Trocki je izjavil: "Birokrat Stalin je ubil boljševiško stranko in tako oropal rusko ljudstvo sadov oktoberske revolucije., Stalin reprezentira^ privilegirano vladajočo kasto, dočim Trocki želi, da bi proleta-rijat užival, kar je dosegla ok-toberska revolucija. Stalinove smernice pomenijo razvoj novega razreda, kar mora imeti za posledico neizprosno borbo na dopoldne malo pred enajsto uro umrl v bolnišnici Walterja Ree-da, kjer se je zdravil. Podlegel je srčnim in drugim komplikacijam, ki so bile posledica napada influence pred petimi leti, ko je bil še governer v Utahu. Dern je bil star 64 let. Bil je dvakrat governer v Utahu, predno ga je Roosevelt pozval v svoj kabinet. Rojen je bil v Nebraski. Kot vojni tajnik je igral važno vlogo v new - dealskem boju proti depresiji in pod nadzorstvom njegovega departmenta je bila u-stvarjena tudi Rooseveltova civilna konzervacijska armada vseh frontah. Ta privilegirana I brezposelnih mladeničev. Zbolel kasta se boji ljudstva, ki živi v j® 1^. julija, ko je nadzoroval vedno naraščajoči mizeriji, za- to skuša Stalin v krvi zatreti vsako opozicijo leta v naprej. "Odslej se bo vso opozicijo i-menovalo "Trockiste" in "troc-kizgm". bo izgovor za tergr. — Smrtne obsodbe bodo nadomestile ječe in koncentracijska taborišča in tako bo uvedena nova ustava, ki jo imenujejo 'najbolj demokratično ustavo na svetu.' Serija novih justičnih na-silj se pripravile, kajti na tej poti se ni mogoče ustaviti. Sodni procesi (proti opozicijonal-cem) bodo poslej največje važnosti za politično življenje Sovjetske unije. "Stalin je ubil boljševiško stranko in birokracija je zmagovita in svobodna, toda borba med ljudstvom in birokracijo se bo stalno ostrila." Norveška vlada je v sredo sporočila Trockiju, da bo moral najkasneje do 18. decembra, ko poteče dovoljeni rok njegovega bivanja na Norveškem, zapustiti deželo. Norveška je bila že peta dežela, kjer je Trocki iskal zavetja, odkar ga je Stalin pregnal iz Rusije. Norveške oblasti ga dolže, da ni držal obljube, da se bo tekom bivanja na Norveškem vzdržal vsakih političnih aktivnosti. vojaška inženjerska dela ob reki Delaware v Pennsvlvaniji. Pokopan bo v glavnem mestu države Utah Salt Lake Cityju. Predsednik Roosevelt je spričo Dernove smrti spremenil svoj potni program, da sF tao lahko udeležil njegovega pogreba. Pokojnega vojnega tajnika bodo pokopali v torek popoldne. , Vsi ^eliavn j® 'ni, v Ludvik %[» J- D' John'r Vki tai«-i ^"carju v S. Pri j!^^deracije g. oKi St I- Lokarju, p« M lah. L "^alov z dopis. AveT«"-"'"«' V Terbizan Bled ' Wba, ^ uri zju- ^ R" Pro. • da so gotovo j^N . ^ bo Lav- 'l«l£»»«evesti„ ^«erai ^ domu, poročamo žrtev prometne nesreče Včeraj je v akronski mestni bolnišnici podlegel poškodbam, ki jih je dobil v avtni nesreči v nedeljo, ko se je s prijatelji peljal v Akron, Paul Perdock, ki je živel na naslovu 15929 Saranac Rd. Pokojni je bil doma iz vasi Staškov na češkem, je bil 53 let star in je prišel v Ameriko 1. 1905. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary in hčery Helen in Mary, v stari domovini pa brata. Pogreb se bo vršil v ponedeljek dopoldne iz hiše žalosti v slov. cerkev na Holmes Ave. in na pokopališče sv. Pavla in ga bo oskrbel pogrebni zavod August F. Svetka. Prestala operacijo Terezija Robar, 669 E. 159 St., je prestala operacijo v Glenville bolnišnici in so sedaj obiski dovoljeni. Seja Jadrana Nocoj ima pevsko društvo Jadran redno sejo na odru Del. I Doma, Waterloo Rd. Sweeney sklenil kravjo kupčijo Včeraj se je zvedelo, da je cle-velandski kongresnik Martin L. Sweeney sklenil politično kupčijo z gov. Daweyjem, ki mu je dal na razpolago 50 težaških del in 50 uradniških pozicij, da bo z njimi lahko nagradil svojo žlah-to in politične prijatelje. V zameno bo Sweeney podpiral Da-veyja v njegovem boju za po-'novno izvolitev. Govori se tudi, da bo Sweeney skušal pridobiti Daveyju glasove Townsendo-vih in Coughlinovih pristašev. Sweeney je predstavil Daveyja na shodu townsendovcev v Co-lumbusu. Z Daveyjem sta se sprla po volitvah leta 1934, ker je governer ignoriral Sweeneyja pri delitvi državnih služb. Vprašan, kaj ima za reči, je Sweeney rekel reporterjem, da sta se z Daveyjem prijateljsko pomenila in pobotala in da lahko zapišejo, "da bo verjetno podpiral Daveyja." Balincarska tekma V nedeljo popoldne priredi Gospodinjski klub Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Rd., balincarsko tekmo. Odda lo se bo več nagrad. Pridite pogledat, kako balinajo naše žen ske. Vstopnina je prosta. V Domu se bo pa dobilo fino pivo, vino in žganje in dober prigri %ek. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. John Najniger, 14218 Thames Ave., so se oglasile vile rojenice ter pustile zalo hčerko - prvorojen-ko. Mati in dete sta zdrava v Women's bolnišnici. Dekliško i-me matere je bilo Haffner. Zlomil roko Roko si je zlomil pri startanju avtomobila poznani krojač Fr. Komidar, 14421 Saranac Road. Nahaja se pod zdravniško oskrbo na domu, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. IRUN, 28. avg. Fašistične rebelne čete so včeraj ves dan silovito napadale postojanke vladnih čet v Irunu, toda njihov napor je bil zaman in vladne čete so vse njihove itapade odločno odbile ter prizadejale rebe-lom težke izgube. Vladne čete so pripravile za rebele smrtno past, ko so podmiiirali z dina-mitom neko polje fred Irunom, toda neki izdajalec je rebele o tem obvestil in nji>^ove čete po- Vesti h življenja ameriških Slovencev Minnesota, Ely. — V nedeljo 16. t. m. je med vožnjo v avtu zadela srčna kap Johna Co-lariča, ki je bil star 59 let in rojen v Sv. Križu pri Krškem na Dolenjskem. — Pri delu v rudniku je bil ubit rojak John Skra-ba. — Rudolph Turk iz Nokomi-sa, 111., se je tu poročil .s hčerjo Franka Koščaka. — Umrl je George Metež, star 60 let in doma iz Kovače vasi pri Starem trgu ob Kolpi v Beli Krajini, ki ni bil pri nobenem društvu in zapušča enega brata v Cadillacu, Mich. — V Evelethu sta se poročila Bruno Andreachi in Ana Ileršič. — Dne 6. septembra bo v Evelethu otvorjen 12. letni zbor Ameriško-jugoslovanske zveze v Minnesoti. Zborovanje Hearst je dal nagobčnik Landonu? Notranji tajnik Ickes pravi, da Hearst drži roko na Landonovih ustih, ker smatra, da bo imel boljše izglede za izvolitev, če bo manj govoril. Ickes tudi trdi, da je Hearst postal "boss" republikanske stranke in "glavno vprašanje" v letošnjih volitvah. tem seveda niso šle v mrtvaško i vodil Mihael Muvrin. past. Vladni poveljniki smatrajo, da je odbitje včerajšnjih re-belnih napadov pomenilo veliko zmago za vladne sile. MADRID. -— Indalecio Prieto močni mož" za madridsko ljudsko'vlado, je včeraj trpko kritiziral Veliko Britanijo in Francijo, češ, da s tem, da nočeta pomagati španski ljudski vladi, ustvarjata iz Španije "evropsko Etijopijo." Vlada je včeraj objavila poročilo, da so čete asturskih rudarjev, ki oblegajo Oviedo, zavzele v tem mestu jetni^nico in kolodvorsko poslopje. Poročila- iz vladnih vrst jSVIjajd, da so začeli prebivalci Ovieda razobešati bele zastave. Odločilni udarec proti Madridu, ki so ga fašistični rebeli zasnovali že pred enim mesecem, se doslej ni uresničil in ljudske čete so svoje pozicije v pogorju Guadarrama že tako utrdile, da ni verjetno, da bi rebelom uspelo prodreti proti Madridu na tej fronti. S pošiljanjem delavskih čet na jug proti četam fašističnega generala Francisca Franca je vlada dosegla, da se ta rebel-na armada ne more združiti s četami generala Mole, kar že ves čas revolucije skuša doseči da bi potem fašisti začeli združeno "o-fenzivo proti Madridu. Med tem pa obe stranki dnevno dobivata nove pošiljke orožja in streliva iz ' inozemstva vzlic stalnemu mešetarjenju diplomatov za nevtralnostni pakt. LIZBONA. — Portugalska vlada je včeraj prepovedala vsak izvoz orožja in streliva v Španijo. Prepoved je stopila takoj v veljavo in portugalska vlada pravi, da bo ostala v veljavi, dokler jo bodo posnemale Anglija, Francija, Nemčija, I-talija in Rusija. PAPEŽA STRAŠNO MUČIJO SKRBI RIM. — Iz vatikanskih krogov je prišla vest, da papeža Pi-ja XI. tako skrbi španska situacija, da je od samih skrbi zbolel in je komaj še toliko pri mo či, da po končanih avdijencah lahko vstane s papeškega trona. Ce bo šlo tako naprej, ga bodo morali kmalu nositi iz sobe v so bo, ker postajajo njegovi udje svinčeni. Ker je papež star že 79 let in ker je tudi njegovega brata Ferma eno leto pred smrtjo napadla enaka bolezen, je seveda dokaj verjetno, da bi bil zbolel tudi brez skrbi zaradi španskih homatij. Iz bolnice Iz bolnišnice se je vmil Jos. Ponikvar in se sedaj zdravi na domu, 1030 E. 71 St. Hibbingu je bil aretiran 23-letni John Barovec, ki je bil obtožen napada na Johna Povšeta. Milwaukee. — Minulo soboto je umrl v sanatoriju Muirdale Fred Kuhar, star 42 let in doma nekje na Gorenjskem. Umorila ga je jetika, ki ga je mučila pet let. V Ameriki je bil 26 let in zapušča tu dva otroka. Istega dne je v okrajni bolnišnici umrl Mihael Sternad, star 65 let, samski in doma iz Celovca na Koroškem. V Ameriki je bil 30 let in ni bil pri nobenem društvu. Dne 17. avgusta pa je umrla v okrajni bolnišnici 80-letna vdova Lucija Wallner, ki je živela v Milwaukee ju čez 45 let. Rojena je bila v Rožni dolini na Koroškem in tu zapušča hčer in sestro. Vse te pogrebe je oskrbel Ermenčev pogrebni zavod. — Pred kratkim so začeli graditi novo poslopje Ermenčevega pogrebnega zavoda na oglu 54. ulice in Greenfield Ave. Stavba ki jo bodo zgradiU unijski delavci, bo ena najmodernejših v okolici. — Pred nekaj dnevi so našli obešenega v njegovem stanovanju rojaka Louisa Zakrajška, ki se je bil tri dni poprej vrnil iz poboljševalnice, v kateri je odslužil kazen zaradi nepoboljšljivega pijančevanja. Doma je bil od nekod na Dolenjskem. — Frank Lustik Alvin Glojek in John Caremnik so se potolkli, ko se je njihov avto zakotalil po bregu. — Poročna dovoljenja so dobili Anton M. Oblak in Molly Pogorele, Ludvik Vodnik in Ti-llie Mohorko, Frank Medle in A-lice Kujath v West Allisu, Fred Bogen in Ana Klobučar in Steve Medved in Mary Levenis. — V Sheboyganu je umrl Fr. Atel-ček, star 76 let in rojen v Okoni-ni v Savinjski dolini. V Ameriki je bil 35 let in zapušča v Mil-waukeeju sina in dva vnuka. Dalje je v Sheboyganu umrl rojak John Golob, star 40 let. Joliet, 111. — Rojaku Franku Račiču je umrl starejši sin, star šele 18 let. V sosednjem Rock dalu je umrl Anton Anzelc, star 62 let. Pennsylvanija. — V Tire Hi-llu je umrla 24-letna mladenka Marta Krašovec, rojena v Ame riki, ki zapušča očeta in brata. — John Zupan iz Johnstowna je prejel žalostno vest, da je v Selih pri Bledu umrla njegova sestra Marija Zupan, učiteljica v Celju, stara 57 let. V Ameriki zapušča < dva brata, v starem kraju pa 83-letno mater, brata in sestro. Kansas — V Frontenacu je u-mrl 77-letni John Potokar, doma iz Gorenje vasi pri Škofji Loki. Bil je star naseljenec in je že pred 20 leti dobil odpravni no od SNPJ. Ožjih sorodnikov ni imel in pogreb mu je oskrbe la Slovenska pogrebna zadruga na okrajne stroške. WASHINGTON. 28. avg. — Notranji tajnik Harold L. Ickes se je sinoči tekom radijskega govora poslužil sodnih rekordov da podpre svojo trditev, da je californijski časopii^ni magnat Will%m Randolph Hearst očitno dal nagobčnik republikanskemu predsedniškemu kandidatu gov. Landonu, ki da sicer rad govori, ker (Hearst) smatra, da bo imel Landon boljše izglede za izvolitev, če bo manj govoril. Potem, ko je s propagando v svojem časopisju omogočil Landona kot republikanskega predsedniškega kandidata, pravi Ickes, je Hearst postal "boss" republikanske stranke in vprašanje "Hearst nad Belo hišo" je postalo najvažnejše vprašanje, o katerem bodo morali odločiti ameriški volilci novembru. Pred kratkim odkrita zaprisežena evidenca o odnosa jih, ki obstoje med gov. Landonom in Hearstom, je dejal Ickes, postavlja to vprašanje v ospredje letošnje kampanje, kjer bo o-stalo, dokler se bo kaj slišalo o republikanskem kandidatu. Nato je Ickes citiral iz sodnih zapiskov v zadevi neke tožbe v Illinoisu sledeče izčrpke, ki se nanašajo na pismo, ki ga je pisal Hearst republikanskemu narodnemu odborniku George F. Hardingu iz Illinoisa: "Memorandum za Mr. Har-dinga od Mr. Hearsta: Zelo močan vtis je napravilo name, kar ste imeli za reči o gov. Landonu, da ne bi imel preveč govorov. Če mi boste pisali o tem in razložili vaše stališče . . . bom jaz . . . poslal pismo gov. Landonu. To je v skladu s tem, kar sem governerju že povedal . . . Jaz mislim, da je governer naravno enakih misli, toda povprečni politiki okrog njega ga neprestano silijo, naj stopi na plan in govori ... in kakor ste resnično zapisali, je to kampanja, v kateri govorjenje lahko več škoduje kot koristi. Doslej demokrati nimajo Landona za ca j kritizirati. Preveč govorov bi utegnilo dati demokratom to težko pričakovano priliko." Ickes je izjavil, da sodni rekordi kažejo, da če hočete priti v stik z republikanskim predsedniškim kandidatom, to naj-sigurnejše dosežete potom Mr. Hearsta. Tudi je dejal, da razen Hearsta ni v Združenih državah nikogar, ki bi mogel podpisati, kaj bi Landon v slučaju izvolitve v danih razmerah storil, in da ni čudno, da je spričo vsega tega Hearstovega prizadevanja, da bi si odprl pot v Belo hišo, iz Landonove podzavesti privrela opazka o "presičku v torbici." (Ickes je s tem očitno mislil reči, da je to torbica Hearstova, "pujsek" v nji pa je Landon). ŽENSKE, KI SE SPREMINJAJO V MOŠKE NEW YORK.—Pred kratkim je dospela oziroma dospel v New York 23-letni Zdenek Kou-bek, o katerem je bilo že mnogo pisanja v listih. Zdenko so nedavno operirali in sedaj že nosi hlače. Prišla je v New York, kjer se bo podvrgla še eni operaciji, nakar bo sprememba spola popolna. Kot dekle se je gospodična Koubek zelo odlikovala v športu, ampak je navzlic temu prepričana, oziroma prepričan, da je bolje biti moški kot pa ženska. O sličnem slučaju jc bilo nedavno poročano iz Anglije, kjer so z operacijo neko "dekle" spremenili v fanta, ki se je že oženil. Zdravniki pravijo tem tipom "laži-hermafroditi.' Njih posebnost je, da imajo žleze enega spola, značaj in obliko pa drugega, to se pravi, da niso ne pravi moški ne prave ženske, dočim imajo resnični hermafro-diti žleze obeh spolov. Roosevelt na zapadu BISMARCK, N. D. — Včeraj je prispel sem predsednik Roosevelt, ki se mudi na inšpekcijski turi po državah ki jih je udarila letošnja huda suša. Predsednik je izjavil, da je prišel sem, da se na lastne oči prepriča, kakšno škodo je povzročila suša in kaj bo treba ukreniti, da se prebivalcem prizadetih krajev pomaga. Predsednikovi svetovalci so ga pri tem posvarili, da se bo "demokracijo spravilo v nevarnost, ako se bo dopustilo da bi še te velike planjave ali katerikoli drugi deli dežele spremenilo v ekonomsko puščavo, ter mu predložili program, ki določa med drugim boj proti odplavijanju rodovitne zemlje, konzerviranje vodnih virov, o-pustitev poljedelskega izrabljanja slabe zemlje, zvezna javna dela in dolgoročna posojila za prizadete farmarje. Predsednik je obljubil, da se bo njegova administracija potrudila, da se čim prej in čim efektivnejše pomaga prizadetim krajem in pospeši boj proti suši. Izjavil pa je, da bo treba pri tem "koope-rirati z naravo in ne delovati proti nji, kakor se je delalo doslej." Cankarjeva ustanova Nocoj se bo vršila v sobi št. 3 starega poslopja S. N. D. na St. Clair Ave. seja Cankarjeve u-stanove. "Škrjančki" Mladinski pevski zbor "Škrjančki" iz Euclida se prav lepo zahvaljujejo Mr. Fred Jazbecu z E. 222 St. za lepo presenečenje, katero je on priredil za naš zbor. Imeli smo partije in dobre čase da kaj takega še ne. Torej kličemo vsi od najmlajšega do najstarejšega: Živeli Mr. Jazbec in mnogo posnemalcev! Vaši udani "Škrjančki". Direktorska «eja V pondeljek dne 31. avj^usta se bo vršila redna seja direkto-rija tiskovne družbe Enakoprav-I nosti. STRAN 2. ' "ENAKOPRAVNOST " Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. A PUB CO. VATRO J. GRILL, President 8231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$550 K* g mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........•l-SO Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 U 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 Ea 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50 Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozem.«';e države ca 6 mesecev ....... .$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 2601, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879^_ ENAKOPRAVNOST DRUGA PLAT ZVONA O ZlONCHKU Dne 12. t. m. so v Seattlu, Wash., pokopali mladega kongresnika Mariona Zionchka, ki je bil v trenutku omračenja uma izvršil samomor s skokom skozi okno v petem nadstropju hotela, v katerem je stanoval. Njegovega pogreba se je udeležilo stotine pristaniških delavcev, časopisnih raznašalcev, študentov, železničarjev, farmarjev in drvarjev in njegova krsta je bila pokrita z venci in šopki, ki so jih poslale delavske unije in liberalne organizacije. Vsem, ki smo poznali Zionchka samo po opisih v ameriškem časopisju, se je to moralo zdeti čudno. Zioncheck nam je bil vendar predstavljen za navadnega pi-jančka in norčka, ki je po čudnem naključju zašel namesto v blaznico v zvezni kongres. Stvar nam je pojasnil ameriški člankar Richard L. Neuberger v reviji "Nation" v članku, s katerim je udaril na drugo plat zvona ter pokazal nesrečnega Zionchka, v katerem vidi "ameriško tragedijo," z druge strani. Po tem članku povzemamo sledeče: Zioncheck je prišel v Združene države iz Poljske 1. 1903. Tri leta pozneje se je njegova družina preselila v državo Washington, kjer je tedaj 6-letni Marion začel hoditi v šolo in se obenem začel seznanjati s krutostmi boja za obstanek. Postal je časopisni raznašalec, bil je živinski gonjač, prodajal je ribe. Z devetnajstimi leti se je vpisal na državno univerzo, a je moral kmalu opustiti visokošolske študije, da je pomagal podpirati starše in sestro. Postal je pomočnik v neki zlatarski trgovini, pozneje pa je delal v raznih drvarskih kempah. Štiri leta pozneje se je vrnil na univerzo, kjer je kmalu postal čampijon preziranih revnih študentov, katere je organiziral v kompaktno politično organizacijo. L. 1928 so ga študentje izvolili za svojega predsednika in Zioncheck je takoj zahteval, da se zniža stroške za atletsko opremo v prid pospešitve zgraditve učilnice in družabnega centra za študente. S tem si je nakopal sovraštvo študentov-nogo-metašev, ki so ga neke noči ugrabili, ga obrili po glavi in vrgli v reko Washington. Seattlskemu Hearstovemu listu se je ta amaterski fašizem tako dopadeL da je poslal k reki fotografa, da je ta dogodek ovekovečil. L. 1929 je Zionchek postal odvetnik ter začel braniti ljudi, katerim je grozila deportacija in druge, katerim je grozila nevarnost izgube civilnih svobodščin. Bil je tudi navdušen pristaš senatorja Nor-risa in je leta 1931 vodil uspešni boj za odpoklic župana Franka Edwardsa, ki je metal polena pod noge upravitelju mestne elektrarne v Seattlu J. D. Rossu, ki je hotel razširiti njen delokrog. L. 1932 je pomagal izvojevati sedež v zvež nem senatu Homerju T. Bonu, zagovorniku javnega lastništva javnonapravnih podjetij, obenem pa je bil tudi sam izvoljen v zvezni kongres. V kongresu se je pridružil progresivnemu bloku, zagovarjal ideje produkcije za potrebe in stalno grmel proti ogromnim apropriacijam za oboroževanje, Bil je tudi naspi'otnik državne milice, o kateri je izjavil, da ljudje v raznih državah plačujejo davke, "da njihova milica lahko varuje skebe in razbija stavke." Ko je bil 1. 1934 ponovno izvoljen v kongres, je takoj začel z o-strim bojem proti teksaškemu kongres-niku Blantonu, ki je bil odgovoren za zloglasni dodatek k apropriacijski predlogi za washingtonski (D. C.) šolski dis-trikt, ki zahteva od učiteljev prisego, da zadnja dva tedna niso učili komunizma, ako hočejo dobiti svojo plačo. Poguma Zionchku ni manjkalo in tudi mogočnega Hearsta se ni bal, temveč ga pogosto napadal. Zoprstavil se je Hearstovemu poskusu, organizirati v njegovem kongresnem distriktu fašistično protisemitsko gibanje. , In med tem, ko so mnogi njegovi kongresni kolegi flirta-li s Townsendovim gibanjem, boječ se za svoje stolčke, je Zionchek predložil prvo resolucijo za preiskavo Townsendove-ga gibanja ter jzjavil, da Townsendovo gibanje uničuje izglede za izvedbo zdravega starostno-pokojninskega programa. Na kratko povedano, Neubergerjev članek kaže, da je bil Zioncheck mlad mož sijajnih zmožnosti, velikega poguma in intelektualnega poštenja, ki ga je pa prezgodaj zlomilo. Kaj ga je zlomilo? Sistem, proti kateremu se je boril? Njegove zadnje besede, ki jih je napisal nekaj sekund pred smrtjo, so bile: "Moje edino upanje v življenju je bilo izboljšanje razmer, ki jih je ustvaril nepravičen ekonomski sistem . . ." Taka je druga plat zgodbe o kongres-niku Zionchku, ki je nismo poznali—nemara zato ne, ker je Zioncheck nasprotoval Hearstu, glavnemu fašistu v Ameriki. UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Balincarska tekma Na Ju+rovem ženske ui dekleta gospodinjskega kluba na Jutro vem so si omislile nekaj prijetnega kot je njih navada. Imele bomo ba-lincarsko tekmo v nedeljo, 30. avgusta. Članice so odločile tri in iretja $2.50. Glavna vaja naprej se gre na "Streets of the, vseh igralk se vrši v soboto zve-'World," ali ceste narodov. Tam čer in če hočete biti med ta bolj-j je vstopnina 25c. Precej od vho-šimi, je priporočljivo, da po-1 da so vse slovanske skupine, skusite kako kaj krogle zavija- Prva je slovenska gostilna, kjer jo. se boste res počutili domače. Gostilna "Ljubljana" je po na- Ker je ta tekma svoje vrste, se zaradi tega pričakuje dosti gledalcev in da ne bojo lačni, se bo serviralo tudi dobro večerjo ve- nagrade, dve v denarju, eno pa v klubovih prostorih; cena čerji bo 20c za krožnik. V klu Ob prelomu dveh dob l)H. ŽIVKO TOPAl.OVlr Pred rojiio -sf je jjoidbilo fintc lil hrsed: jc-li sijIošiki starka, ki se razteza lui iKijularufje ali rse stroke prois-roduje, umre biti iišiia starka- re/tiio itubira poUfič-iii značaj. Z ujo se i/i)spi)'ok miroljuben pokret dela\skih nuio žic, na kakršnega picj še misliti ni bilo mo goče. Veliko novo slovanskega kralja je dobil ta cas kot kT Vtisi z razstave in drugo' Jaz gledam vse to po svoje drugi pa morda vidi drugače. Ampak to je vseeno. Vprašanje je samo, kako naj si povpreč-nik ogleda te zanimivosti. V tej gospodarski agoniji je čedalje večja produkcija in manj dela. To ustvarja človeška ig- Velikojezerska razstava je res noranca, stremljenje po nečem, vodstvu, bogastvu, kontroli, misar $24,000 za vanje. Jontez vsakega vpliva. bič ne bi peljal na kr blic Square." See, kako se Z enim mahom hi! Ti molči, ker si iz - cev in kralja preša s tem tako obogate > ^ živel brez dela, če ' veti od zraka, ti, pa tudi molči, ker si ne pomeniš, čepra^^^ ganjamo tudi vate, m o zato, ker se , radi, da bi svet Balincarska tekma žensk na prostorih SDD. v nedeljo popoldne dne 30. avgusta se bo vršila balincarska tekma za nagiado na balincar-skih prostorih Slov. Delavskega Doma na Waterloo Rd. To tekmo smo aranžirale članice "ženskega odseka SDD." in pri tej igri sodelujejo same ženske. KI napiav. nekaj veličastnega in demonstrativnega. "Kolosalni napredek." Če greste na razstavo i-mate priliko videti ta hitri napredek v tehniki in umetnosti. Glavni vhod zraven Public avditorija, tam se plača vstopnino 50c. Glavne zanimivosU vidite skoro vse brezplačno. Krenite na desno v spodnje prostore Public avditorija. Tam se začne razstava. Ogledate si lahko vse zanimivosti potom slik in materijalno sploh kar premore današnja Amerika. Ko pridite doli preko mostu jiaravnost vidite lahko vse izdelke avtov od. najstarejših vozil iz Studebaker kovačnice v South Bend, Ind., v katerih so se vozili nekdanji predsedniki do najnovejših današnjih avtov po maščevalnosti, časti, itd. Uničiti s tolikim trudom pridobljene dobrine, pri vsem tem pa držati v zastoju kar bi lahko bilo v korist, je velika slabost človeške narave. Igno- živiš . . . Vidite. ^ ^ In pri vsem tem ■ jo ljudje, ki si se človek poleti ne diti! Pa šekakoj^' Kansas ima šolski • 1 s"' (Dalje IZ ^ bi dovolila potrebna ^ vzdrževanje kansas. Landon je v svoJ® Chatauqui izjavil. ki šolski sistem tot 'foi Vod lišl C M zvezne pomoči. tekmi smo povabile za sodelovanje tudi članice ženskih odsekov Slov. Narodnega doma na St. Clair Ave., Slovenskega doma na Holves Ave. Društvenega Narodnega doma na Recher Ave., in SluV. Delavske Zadružne Zveze. to tekmovanje vlada veliko zanimanje med našimi ženskami že dalj časa, tek- ranca ne ve in noče vedeti, da j pa je apeliral na bodo enkrat otroci bogatinov, da bi dovolila Kan® ^-pjj šli za kruhom, kot mi danes in da bi se moglo drz® ^ nič drugače, ker kolo se obra-jte do junija. Zvezni „„ ča, enkrat gori enkrat doli, v ^ ministracija pa j® takem položaju gospodarskega to; Od tam dalje proti jezeru je razstava ameriških vladnih oddelkov in naprav, v vseh oblikah od začetka naše ustave in če vas zanimajo lahko tudi vidite nekdanje rokopise od začetka Clevelanda, itd. Ko krenete nazaj proti Flo-ridski razstavi si lahko ogledate' "Parade of Years," od prvih na Teda ne more biti drugače. Lahko je vsakemu jasno, da nam tehnika čezdalje bolj greni življenje. Ako si jo ne bomo znali podjarmiti bo to za nas katastrofa. Nekoč je bil med nami veliki borec delavskih pravic g. Etbin Kristan, ki ga po.%najo tudi drugi narodi Ta mož jo razlagal težnje in potrebe delavskih pravic že prod mnogimi leti in ravno isto se godi in prihaja kot nam je pripovedoval ta veliki borec, ki je ' klonila, češ, da bi slatura, ki je lahko sama preski" sredstva. In upra^^^^ mela letos v junijih' gjj čilni listi v Kansas ' Ijev in učiteljic, službo vsled zapi^a"^ di finančne krize. ^ 'J In kako so kanS^ plačani? Povprečna vključivši ^ P'Jy razdobju 1934-3 . o( $858, voditeljev in poi , istem času je znasa j letna učiteljska borbo in ostal v borbi let tudi med velikimi Narodi. So zelo redki taki borci kot je ma bo pa tudi zanimiva, saj jejseljecev kako so bili oblečeni, to prva, da se bodo udarile sa-! kakšne napraye so imeli in mo ženske 2"- ^ampijonstvo m ■ sploh vse od takrat do današ-nagrade. Nekatere od igralki njih dni. Tam plačate 4()c so že danes sigurne, da bojo od-j vstopnine. nesle zmago i" pravijo, da bojo^ Naprej od tam se nahaja Fio-V kratkem povabile na čampi-1 rida'in njena krasota. V tro-ponsko igro one moške, ki so! pični obliki vidite, kako so pa-pri zadnii tekmi odnesli krono.! pigaji po tropiem m drevju, vi-Tekma se prične točno ob dveh^dite kako zorijo pomaranče in popoldne in vse, ki ste se pri-! lemone, itd. i% ljubezni do Uudi posegel vi"""* mnogo državah $2361 in v Mnogo kansaških " čiteljic je dobivdlo^j^ 3^ Naj omenim se to. da tudi jaz W" povprečno "Cankar-Ijev na mcsec, doC ! teljev in učitelji^ , del svoje itak .. . - 1,, In še nečesa nio^'^ revijo kot je to. Fr. C. častita m ustanovitvi jevega Glasnika"; človek si ne more omisliti boljšega imena za .('j i knjig, kakršnega I ......k 1)1#: su: sistemu Se udeleži tekme , drugih državah I Seveda je treba J I tega sistema ni ^ Ženski odsek SND na St. Clair don, temveč g'l Ave. se jutri popoldne udeleži svojimi predniki- tn .do%K javile, bodit*-' od določenem ča-| Ko greste nadalje pod n^osL balincarske tekme Gospodinj- tudi mora, da su na igviisču SDD. Razdeljene si lahko ogledate ua desno pra- skega odseka Delavskega Do- fosar sti.ril, dn bi jT bodo tri v sveti $15.00 davne živali, dinozavre, praelo-,ma na Waterloo Rd. Članice naj zo v katero J'", , in sicer: prva $7.50, druga $5.00 j veka in razne nestvore. Od tam to upoštevajo. [kansaško javno šo S hi K) Vič Va, k( S tel (la »ki tf, % K; Pf ^li hc k l9 28, avgusta, 1936. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Nkrii^ški čudeži vabijo IG, avg. nikom 1 ~ Številnim izlet-bob Mddjah, patwU te na času radi pohi- %ano ^^jbrž malo krim*. "J® tudi obširno osrč- podzemnih zanimivih uživajo korbu- ^ sloveša ka- Panova T ali žu- vredni d ^ vendarle nekaj s,,,!; izletnik posveti kro bo pozornosti, za ka- svoje poplačan bogato ličani radi bodo oko ''^Wenpr^^' do mr- I^asice z ip Planino, do »jem i„ kapniki na Gor-^%dna naj" Smoletovega ^%ica -jp J ORiišljem. Samo ostale il raziskana, N ikmal ^ (doslej tudi iz-" '® stra"?°^ "ihče ni spu- zvezi 7 ^se jame, so kakor drugod. Pripovedujejo, da je pred davnim časom nekoč šlo dekle z voli po listje v hrib. Voli so se splašili in v zaletu z vozom in dekletom vred telebni-li v brezdno, ki je vse skupaj pogoltnilo v svojo temo. Dekletovi lasje, tako pripovedujejo ^ ponoči žarko svetlobo na ceste. Človek bi v teh nebotičnikih domneval nad vse živo življenje, poslovni obrat, ki tudi ponoči ne pride do miru. V resnici pa je vse to le goljufija. Prazni nebotičniki Tujci, ki pridejo prvič v New York, dobe nepozaben vtis po ogromnih nebotičnikih, ki se pojavijo pred njimi in ki lijejo A vode in - poti pod ^jo. je ob stru-ilJ obokan 1 star, zno- ^'obok Vnd' deset metrov časih v , So Va5>.;"- " prejšnjih 6q J Je v hudih pazili sušah, ko ljudje, so potem v Dremavcu priplavali na dan. Ta pripoved pač samo opozarja na dejstvo, da je izvirek brez dvoma v zvezi z brezdnom. Sicer pa se slične zgodbe pripovedujejo še o mno gih drugih jamah. V brezdno pod Krvavo pečjo je predlanskim padla neka kmetica, ko jo šla zgodaj zjutraj v Ljubljano, in se ubila. Po doglih vrveh so jo zvlekli na dan, a ko so jo šli reševat, so v jami našli več živalskih okostij. Valvazor omenja, da je bil v njegovih časih na koncu želi-meljske doline studenec, v kate rem je bilo sama smrt. Vsako bitje namreč, ki je pilo iz njega je umrlo od zastrupitve. Danes ljudje o tem studencu ne vedo ničesar več. Barje se hitro izsušuje, zlasti odkar je poglobljen Gruberjev kanal, in zato studenci pod obronki hribov skoro vidno usihajo, voda teče zmerom bolj pod zemljo. Zato pa si pojdite podkrimske čudeže ogledat, dokler je čas in dokler se še pleto ob njih lepe in gi ousan, KO ---------- nud i presahnili, on strašne romantične zgodbe. odlično pitno vodo ^ini. Med svetovno Podkrimskih va- »Wnjak ■°™'' 'šk« m Zasula, ob fevre, »ledtem že pre-WadvBe zanimivo pa sušah zmerom : vcKio i" Pre- zmeroin^ ^ strugo vse ^ ''^tonr. 4an ali dva '"e vreti f Kadar ■ ^®fotn vašče- ^ nebo n ker vedo, ^^ike "jive ■^ato veže „7^0 Pospk ^Gze ljudi hvaležnosti in o J,, in spoštljivo *L*k°r o nekem bi dr5i ^°^n8tvu. Od ' ^'všega vodna '!>. ®tu, k„, kupčevega mlina '"S da da J. '"i 5): fli' k razpoznati Drevored skozi Anglijo Na zadnji seji angleške kraljeve vrtn^arske družbe so skupaj z drugimi organizacijar ( sklenili, da bi v spomin na kronanje kralja Edvarda VIII. v prihodnjem letu zasadili skozi Anglijo od Landsenda do John 0'Groatsa drevored. Nadalje so sprejeli predlog, da bi meje vseh angleških ^ofij označili z drevoredi. Kronanje novega kralja naj bi se sploh izkoristilo za olepšan je mest in vasi s cvetlicami in drevesi. V Londonu se bavijo že sedaj z vprašanjem, kako naj se za Vedel s Cer & kdo bi to Dekoracija bo u-'westminstrske bar- ■etrt I . ' Ua, - *"1: L^'^eron, slavnosti kroiiaja okrasijo ceste »«čam ''»p«'"- prestolnice I*»jbrže v griašena, na ® ve," to je na barve angleške I kraljeve hiše, zlato in modro. Mnoge trgovine in hoteli West Enda so obljubili za dekoracijo mesta mnogo tisoč funtov. Zveza poslovnih ljudi Bond Streeta je razpisala veliko nagrado za najboljši dekoracijski načrt za to glavno žilo londonskega poslovnega življenja. p ^ijave gorice je ■ C'« hwT < H, ■i™? ob IZ- Vi So dvp Drem: Vda tik zanimiv poseben pojav. Sa slikovito ozna-avec. Na Namreč izvirek t*,:*'*'*!/:; p*"** iisahne, Preb,- pa se - To dk, zmerom vno- redno izmen ja- ■ / d' < fav »Ta, H h S Voda pomnijo kadar vo-pa je nekoliko J°'^a zastaja in Je mrzla in do-prav so zraven Za trije iz-drugega, v 7Je ")en > tudi hla- Popotnikom kadar izvii' JSi %ki ga vrži 4 -jp casa in ^anj, pada \š v v slišiš, dl ' Naznanilo cenjenemu občinstvu! Kokošjo večerjo bomo servi-rali Igrala bo izvrstna godba. y SOBOTO ZVECICK ON (C 29. AVGUST/^ Se priporočava za obilen obisk. John in Louise flaisman 6400 St. Clair Avenue Ko se je pred nekoliko leti posvetili najvišje posloje na svetu. 102 nadstropji visoki Empire Building v New Yorku so računali, da bodo takoj oddali vsa nadstropja in prostore v najem. Toda to je bila strašna pomota. Kajti to poslopje je danes oddano le do 40 nadstropja. Vsa druga nadstropja so prazna. Le pod vrhom so pred kratkim odprli bar, ki je najvišji na svetu. 102 nadstop-ji se moraš pač vzpenjati, do njega. Seveda se ti ni treba vzpenjati peš, temveč za dolar-ček te eno izmed mnogih brzih dvigal v kratkem času popelje do vrha. Ta dvigala so od 40. nadstropja dalje ustavljajo samo vsako 20 nadstropje. Ce bi si hotel najeti v kakšnem nadstropju kakršenkoli prostor, boš dobil od uprave nebotičnika čuden odgovor, da morejo tvoji želji ustreči le pod tem pogojem. Če bi najel le najmanj štiri nadstropja skupaj. Bilo bi zvezano namreč s prevelikimi stroški, če bi hoteli dvigala zavoljo kakšne majhne pisarne ustavljati na pr. v 60. ali 70. nadstropju. Vse luči ki navzlic temu gorijo v praznih nadstropjih in gledajo na ulice, niso nič drugega nego prevara. Na zunaj hočejo vzbujati vtis da vlada po vsem nebotičniku najbolj živo življenje. Toda od 40. nadstropja d^lje je !p]pipire Štifte Buil4iog, kakor smo povedali, v resnici en sam kamenit grob. Grobni molk vlada tu vsepovsod, nič se ne zgane. Le od časa do časa je slišati korake nočnih čuvajev, ki prihajajo gledat, ali se niso v prostorih, ki stoje brez haska, udomačili brezdomci, ali pa če ni morda kdo na poti, da bi zastonj užival razgled z vrha nebotičnika. Komaj v 102. nadstropju vlada potem spet življenje. Ob zvokih jazza se tu vrte pari in bržkone jih navdaja poseben ponos in občutek, da se morejo na takšen način zabavati visoko nad talmi in nad vsemi drugimi newyorškimi nebotičniki. KONEC HUDIČEVIH OTOKOV Blumova vlada namerava u-kiniti francoske kazenske kolonije in nadomestiti kazen izgnanstva z drugimi metodami. Pravosodno ministrstvo je v ta namen skupaj s kolonialnim ministrstvom že izdelalo načrt, katerega podrobnosti še niso znane. Gotovo pa je, da se bo odpravilo prisilno delo v kolonijah in prisilno bivanje v kolonijah po končani kazni. Pravosodno ministrstvo pripravlja splošno reformo kazenskega zakonika glede težkih zločinov, ki so se doslej kaznovali z izgonom v kazenske kolonije. so te tehnice namenjene samo'z etrom. Po litru te mešanice Ično dovršil nevarno delo. za tehtanje oseb, je prepoveda- je bilo videti, da bo dal medved no uporabljati jih za tehtanje mir. šest krepkih mornarjev blaga ali drugih stvari." Liter kloroforma za zob TEHTNICE ZA TEHTANJE LJUDI Ko so spravili prve moderne avtomatične tehnice za ljudi v promet, so smatrali to za nov izum in za velik uspeh nove ideje. To je bila velika zmota. Osebne tehtnice so obstajale namreč že 1. 1724., kakor nam dokazuje neki dokument iz tega leta, kajti na prošnjo, ki jo je tedaj naslovil neki Desbor-des na francosko vlado, so zapisali naslednjo rešitev; "Njegovo veličanstvo je na seji državnega sveta dovolilo, naj se osebne tehnice postavijo za dobo dvajsetih let na cestah in izven vrat pariškega mesta, kakor tudi na sejmih. Lastnik teh tehtnic imej pravico zahtevati ta čas odškodnino od vsake osebe, ki se hoče tehtati. Ker Izdreti odraslemu medvedu zob, ni malenkost. Dali smo mu liter mešanice iz kloroforma in etra, a ker se je osvestil, so mu morali dati še nekaj več. Končno pa je zob le prišel na dan," pripoveduje zobozdravnik Sidney Kemp, ki je v londonskem zooju izvršil te dni to znamenito operacijo. Medved je že nekoliko dni hudo trpel zavoljo zoba. Ni kazalo drugega, nego da so Kem-pu naročili, naj mu ga izdere. Medved je tehtal 5 stotov in ker je bil zelo slabe volje, stvar ni bila videti posebno varna. S kruhom in sirupom so žival končno zvabili v neki zaboj in ko so imeli medveda tam, so začeli v zaboj brizgati kloroform ga je prijelo za glavo in mu jo držalo, med tem ko je začel Kem svoje delo. A še preden je končal, je zavpil njegov asistent, ki je držal živali s franco-zom čeljusti narazen: "Hitro! žival se prebuja, ne bom ji mogel več dolgo držati čeljusti narazen!" Hitro so žival potisnili zopet v zaboj in ji dali še več uspavila. Potem je Kemp sre- Kemp je že dvanajst let zobozdravnik londonskega živalskega vrta in je imel v tem času o-pravka že z mnogimi nenavadnimi pacienti. Samo s sloni ni imel še nobenega opravka. Pravi, da po njegovem mnenju sloni sploh ne bolehajo za zobobo-lom, kajti njih zobje so prave klade in bi z njimi lahko razbijal vrata. Edini pacient, ki ga je doslej ugriznil je bil neki mungo. ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to imate lahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kru-schen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsaki dan povžijete Kruschen Salts. Soba se odda Svetla, velika soba z shram-Včasih~pai^° za obleko, se odda enemu ali h i *-^kra4 priletel n-i «n 'dvema fantom; — 679 East 159 trčil "-'at čil Zazveni k da I Street. P kakor ®^ino. 1% tega'v^ws s prevlcče-: tudi v tn .verjetno J jami kapniki Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokaž^io, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakciji! PRECITAJTE in TAKOJ SFOROCFTE, svoje ime, naslov, poklic in tel, štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAS , FICIHANI IŠČEJO SE 1'OVERJENCI za nabiranje podatkovvvsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE! 156 Fifth Ave. IVAN WLAPINfO UMdnik NtwYork.NT OK'D BY ii^COHtfpiZ DomaČi mali AVTOMOBILSKA POSTREŽBA E. 61st St. Garage Popravljalnica motorjev, ogrodja in fenderjev 'Barvamo avtomobile HEnd. 9231 1109 E. 61 St. Frank Rich in Frank Petrovič lastnika BEER GARDENS FR. MIHČie CAFE 7202 ST. CLAIR AVENUE Night Club 3% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj FEHKS DRE NIK 5422 Hamilton Ave. GOSTILNA Pri nas dobite vedno dobro 6% pivo in vino ter domačo hrano. Se priporočamo za obilen obisk. Pet^r Muhov^tz 1231 East 61 Street CONFECTIONEHY Dobro pivo in sladoled. KROJAČI JOHN SUSTER 1148 EAST 66th STREET . Krojačnica in čistilnica moških in ženskih oblek. Se priporočam. KLEPAR Frank Kure 1118 East 77 Street SLOVENSKI KLEPAR Popravljamo strehe, žlebove, furneze in vse kar se tiče našega dela. — Vse po zmernih cenah in dobro delo. SE PRIPOROČAM Pokličite nas ENdicott 0439 MLEKARNE LYON DAIRY 1166 E. 60th ST.—HEnderson 5832 Joseph Giavan, lastnik Pri nas dobite vedno čisto in zdrava mleko Vsaki petek FISH FRY, pohane ribe Ob sobotah pohane piške. DOBRO SVEŽE PIVO ROSE ZUPANČIČ 15232 WATERLOO ROAD EDNA DAIRY 6302 Edna Ave.—IlEndcrsan 7963 Anton Znidaršič, lastnik Pijte naše mleko, ker je čisto m zdravo VowR ES čiste, svetle, zdrave KRASNE OCI so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago J« Naprodaj Mala slovenska restavracija se takoj proda ža $250, Vprašajte na 6603 St. Clair Ave. N o ^e/, ^ SOBoto, VI PROSTORI ^ri s Press Shoppe se otvorijo 29. AVGUSTA, 1936, na ^14 East 15()th Street Vogal Waterloo road ******** '— svilnate in bomba/ovc obleke-^ARilq 2 VSAKIM NAKUPOM Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestqn-ke, porok(? in enake slučaje, naročite tiskovine v donnoČi tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno r^ajnižjo. ravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 CygTUCARNE Imamo cvetlice za vse namene. Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu. Frank Jejerčič 15302 Waterloo Road KEnmore 0195 PAPIRAR John Pe+erka Paperhanger and Painter Delo prvovrstno in točno Se priporočani 1121 East 68th Street Endicott 0653 R4ZN0 PO NAJNIŽJIH CENAH in z najboljšimi pogoji Frigi-White Ignac Slapnlk, sf. CVETLICAH 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1126 |daire, Maytag Washers, ! šivalni stroji, Electrolux ledenice, radija in pohištvo Vzamemo tudi hranilne knjižice International, Sav. and Loan Co. Custodian in North Amecican Trust Co. po najvišjih cenah. JERRY BOHINC 6614 Bliss Ave. Endicott 4613 KEnmore 1282 SVETP'S FLQWER SHOPPp MISS FRANCES SVETE, lastnica 6120 ST. CLAIR AVENUE Ilflnderson 4814 Cvetlice za vse prilike. Cene zmerne — točna postrežba. GASOLIN MIKE POKLAR E. JfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 Pennzoil Gas Station Izvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih. RESTAVRACIJE fAUf-IpH'S RESTAURANT ^ 5238 ST. CLAIR AVE. Vsakovrstna domača jedila in najboljše pivo SLIKARJI BUKOVNIK STUDIO 762 EAST 185th STREET v lastnem modernem fotografskem ateljeju. Julija in avgusta odprto ob nedeljah samo po naročilu Pokličite KEnmore 1166 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 28. avgusta, 19^^ Carica Katarina Zgodovinski roman še enkrat je pogledala postavnega grofa, ki je nekoč vedel sleherno skrivnost njene duše, potem pa je odšla. Ista kočija, ki jo je pripeljala v palačo grofa Orlova, jo je odpeljala tudi nazaj in tako je Katarina prispela v svoje sobe, da je ni nihče od dvora videl. Katarina se je hitro slekla, legla na divan in začela čitati neki francoski roman. Ko je odprla knjigo, je zagledala na prvi stranki stavek: "Človek se vedno vrača k svoji prvi ljubezni!" 100. POGLAVJE Beneški doz Benetke! — mesto sanj. — Nekoč so se imenovale gospodarica in kraljica morja, ker se tedaj ni skrivala za ogromnimi zidovi samo modrost in moč, ni bila razvita samo industrija, temveč sta cveteli tudi znanost in umetnost. Poglavar mesta je bil dož, ki je vladal skupno s senatom in odločeval o vseh važnih vprašanjih. V pristanišče so prihajale ponosne ladje iz vseh krajev sveta in vsi tujci, ki so imeli mnogo denarja so prišli v Benetke ter jih občudovali. Tudi v času, ko se je godila naša povest, so bHe Benetke središče znanosti in umetnosti. To mesto na Jadranu je bilo še vedno mogočno in ponosno kakor nekoč. V zadnjem času je bila v beneški odlični družbi grofica Pi-neberg središče, okrog katerega se je vse vrtelo. Bilo je prav za prav čudno, kako se je mladi ženi posrečilo, da si je v tako kratkem času pri dobila odlično stališče. To pa je bilo tembolj čudno, ker grofica Pineberg ni bila Benečanka. To bi si morda lahko razlagali, če bi videli njeno izredno lepoto, ki je bila tudi temu vzrok. Kdorkoli jo je videl, kako je ob lepih, svetlih večerih, ko luna razliva svoje srebro po gladini, ležala v gondoli in sanjavo gledala v luno in naslonila svojo lepo glavo na dragoceno blazino — ni mogel nikoli pozabiti te lepe mlade žene. Bila je lepa kakor Venera in vsi so jo smatrali za najlepšo ženo Benetk. Razen tega pa je bila tudi zelo duhovita, dobra in usmiljena. Ko so v njeni palači ugasnili luči, ko so se odlični gostje razšli — je grofica odšla v svojo ladjo in se odpeljala tja, kjer so stanovali siromašni ribiči. Tu jih je obdarovala, pomagala je bolnikom in ti reveži so jo imenovali svojega angelja. Ta žena pa, ki je znala biti tako velikodušna in usmiljena, je bila mnogokrat tudi zelo kruta in trdosrčna. Pripovedovali so, da je pogu-bila že marsikaterega mladeniča, sinove najodličnejših patri-cijskih rodbin, da so že tri beneške plemiče radi nje ubili. Javna tajnost je bila, da obožuje dožev sin grofico Pineberg. Imenoval se je Francesco Ar-midore, mladenič, ki je bil star kakih dvajsetsedem let. Oboževal jo je in strastno ljubil. V Benetkah ni bilo žene ali de • klice, ki bi zavrnila Francescovo ljubezen, kajti Francesco je bil V najem se odda stanovanje, 3 sobe in kopalnica; ima svojo klet in podstrešje. Odda se mali družini brez otrok. — Poizve se na 955 East 76 Street, blizu St. Clair Ave. Vstavite «e v gostilni "Ljub-Ijana" na Veliki jezerski razstavi. izredno lep mladenič in je imel na žene prav poseben vpliv. Zakaj ga torej grofica Pineberg ni hotela? Zakaj je odlašala z odločitvijo od dne do dne? Zakaj ga je mučila? Zakaj ga je pritegnila v svojo družbo, če ga je nameravala pozneje zopet odbiti? Zakaj ni hotela postati njegova žena? Mladi Francesco Armidore se je nahajal v obupnem položaju. To mlado ženo je neskončno ljubil — vedel je, da je izgubljen, če ga mlada grofica ne bo usli-šala. Pravkar se je o tem pogovarjal s svojimi stariši katerim pa ni ta ljubezen prav nič ugajala. Oče in sin sta bila v neki razkošno opremljeni sobi. Dož je bil visok človek, beli lasje so mu padali do ramen, njegova siva brada pa je segala do pasu. Francesco je bil po postavi podoben svojemu očetu. Dož je pravkar pripovedoval svojemu sinu, da je njegova ljubezen napram grofici Pineberg izzvala v vseh Benetkah silno začudenje. — Sin moj, — ti veš, — reče dož z globokim glasom, — da moramo predvsem paziti na moj položaj. Ničesar se ne sme zgoditi, kar bi naši obitelji utegnilo škodovati. — Toda oče, — vzklikne Francesco, — naša obitelj bo postala vendar še močnejša, če se o-ženim z grofico. — Zares, sin, — odvrne dož strogo, — ali pa si prepričan, da velja plemstvo grofice Pineberg prav toliko kakor naše? Misliš, da je značaj te žene — — Ničesar lepšega ni od njenega značaja! — prekine Francesco svojega očeta. ^ — Njena duša je vsa svetla in čista kakor obzorje, ki ga soln-ce pozlati s svojimi čistimi žarki! Oh, oče, ti si že star, če pa bi jo samo enkrat videl — bi se prepričal, da ni na svetu ničesar lepšega in plemenitejšega od te žene. Grofica Pineberg je vredna, da jo človek ljubi in obožuje. — Sin, na svetu ni žene, ki bi bila vredna, da bi jo človek oboževal! — odvrne dož. — Niti tvoja mati, — ki je bila krepostna in nedolžna, ni bila vredna oboževanja. Saj ona ni niti zahtevala, da bi jo kdo oboževal, ker oboževati je treba samo Boga. — Oh, zakaj ne živi več moja mati — vzklikne Fi^ancecso Armidore, — ona bi takoj spoznala da je grofica čista in plemenita. Oh, oče, prosim vas, obiščite samo enkrat z menoj palačo Trien-tino. Vem, da je najtoplejša Kla-risina želja da bi spoznala doža in že nekolikokrat mi je rekla, da se zelo čudi, da je moj oče ni še nikdar obiskal, medtem ko ji leže vsi ostali odličnjaki pri nogah. — Sin, — odgovori dož in si pogladi s svojo lepo roko sivo brado, — jaz sem že šestdeset- tri leta star in sem že videl marsikatero nevihto na morju. Moj pogled me ne vara. Mene ni lahko prevarati in zato sem se vedno obotavljal, da bi prestopil prag palače Trientino. — Toda čemu oče? — vpraša mladenič. — Cemu? — odvrne dož. — Na to vprašanje si odgovori sam potem ko boš slišal to malo primero. — Poglej, Francesco, če se nekega novemberskega dne pelješ po kanalu Grande na morje in se tvoje oko napenja, da bi zagledalo in prodrlo v morske globine — je ves trud zaman, oko ne zmore tega. Morske globine so ovite s pajčolanom in nihče ne more pogledati vanje. Ali moreš biti zadovoljen po taki vožnji ? — Oče, kdor pozna morje ve, da je njegova največja lepota zrcalo njegove gladine. — Kajne da, sin? — vzklikne dož. — In morje je čisto drugačno ob solnčnih pomladanskih dneh, ko je modro in je podobno modrim dekliškim očem, v katere se lahko zagledamo in skozi katera vidimo v čisto dušo. — In vidiš — radi tega ljubim morje, kadar je čisto, kadar je ovito s pajčolanom, kadar nima skrivnostnih zagonetk. — Mar je grofica Pineberg skrivnostna ? — Da! — odvrne dož odločno. — Ali ti morda veš, odkod je prišla, kje je bila prej, kakor je prispela k nam? Ali veš, kdo ji daje toliko denarja? Dragi Francesco, veš-li, zakaj nisi v njeni palači našel še nikoli njenega očeta, ali brata ali pa morda kakega drugega sorodnika. — Grofica Pineberg je deklica ki pa potuje brez spremstva po svetu. — Nimam rad takih žen! Na svetu ni deklice, ki bi se mogla sama braniti in ki bi mogla odvrniti vse nevarnosti. — To je res! — odvrne Francesco. — Tudi grofica je tujka in vse, kar vemo o njej, nam je pripovedovala ona sama. Oče, ali pa ti misliš, da grofica laže? Mar misliš, da grofica nima pravice do svojega naslova? — Oče, če pa to misliš, naj te opozorim, da zahajata v njeno palačo francoski in angleški poslanik, da jamčita zanjo in ji pomagata v vsakem oziru. — Sicer pa grofica niti ne taji, kdo je. Klarisa tega sicer ne trobi vsemu svetu, vsakomur ne pripoveduje o sebi — onim pa, ki so tako srečni, da jih smatra za svoje prijatelje — je dokazala, da ima praxdco, da se imenuje članico obitelji Romanove. O-na je carskega rodu! Stari dož si podpre glavo in se pogladi po dolgi bradi. — Tudi jaz sem že slišal o tej pripovedki, — odgovori dož — in baš to je vzrok, da ne verjamem tvoji lepi grofici. — Ona trdi, da je hčerka pokojne ruske carice Elizabete in da je rojena v petrograjski carski palači. — Trdi, da so jo pregnali v svet, medtem ko so njenega brata zaprli v samostan. Sin, mar ne vidiš, da je to sleparija? — Če bi bila ona zares hčerka carice Elizabete, bi ji gotovo ne dovolili, da bi odšla iz Rusije in bi jo z bratom vred zaprli v kak samostan, kjer bi živela v samoti in umrla kot redovnica. — Povpraševal sem o grofici Pineberg, odgovora pa še nisem dobil. Dragi sin, toliko pa ti lahko že danes povem, da ne bom nikdar privolil v to, da bi se ti z njo poročil in da je nikdar ne bom priznal za svojo sinaho. — Vem, da jo ljubiš — vem pa tudi to,^ da si bil vedno dober in poslušen sin. Ti mi gotovo ne boš napravil te sramote, da bi jo pripeljal v doževo palačo? — Ubogaj me, kajti nikogar ni, ki bi ti bolj odkrito govoril, kakor tvoj oče. Dož stisne sinu roko in odide. Komaj pa je zaprl vrata za se-" boj, je Francesco vzkliknil; — Oče, ljubim te in spoštuje, v tej stvari pa ne morem u-poštevati tvojega nasveta! Klarisa mora postati moja! In kakor da bi nekaj sklenil je odšel iz doževe palače ter odšel po trgu, ki se nahaja pred vodo. Poklical je gondolo, ki jo je u-pravljal lep, vitek in od solnca ožgan gondoliere, ki je izpod svojih črnih kodrčkov sanjavo gledal v modro nebo. To je bil Gienettino, lepi gondoliere. Vse deklice so gledale za njim ko je s svojo močno roko veslal dekliška srca so razburjeno u-darjala, ko so ga ponoči, sreča-vale. Nihče ni imel tako lep glas, kakor ta mladenič. Nihče ni i-gral na kitari lepše od njega. Niso ga pa imenovali samo lepega gondolierja, temveč tudi divjega. Gorje mu, kdor bi ga bil užalil ali kdor bi ga bil izzval s kako nepremišljeno besedo ali pa psovko! Nekoč ga je imenoval neki Anglež, ki ga je Gianettino peljal na morje, beneškega psa. Gienettino je planil, ga zgrabil ter ga vrgel v morje in ubogi Anglež bi bil brez dvoma utonil če bi ga ne rešila neka ladja. Geanettino pa je prišel tudi že s postavo navzkriž, ker je nekega dne ubil nekega bogatega človeka, ki je hotel zapeljati njegovo sestro. Tedaj je odsedel celo leto v zaporu, njegovi someščani pa ga radi tega niso prav nič manj ljubili. — He, Gianettino! — zakliče Francesco, ko se je gondola približala. — Ali že zopet sanjaš? Gianettino skoči in pozdravi Francesca. Potem pa prime vesla in reče: — Signor Francesco, kam naj peljem ? Gianettino je imel namreč pravico imenovati doževega sina po imenu. — Tja, kamor bom ukazal! — vzklikne Francesco, glas pa mu je zadrhtel. Francesco skoči v gondolo. — Ali ne veš, kam grem? Mar ne slutiš — ali si pozabil, kam, zahajam vsak dan? — Odpelji me v palačo Trientino, kjer živi najlepša žena pod solncem! Gondoliere je začel veslati in gondola je tiho drsela po mirni gladini. — Gianettino! — Signor? — Gianettino, ti si vedno tako žalosten! — Nisem, signor. — Gianettino, žalosten si! — Zakaj lažeš? Nocoj sem poslušal tvoje petje. Sedel si v svoji gondoli, jaz pa sem te poslušal. Slišal sem tvojo pesem, Gianettino in pravim ti: pla-kal sem! — Signor, ali tudi vi? — vpraša Gionettino. — Tudi vi ste plakali. Saj niste bili edini, ki je ihtel to noč. — Posebno me je ganila tvoja zadnja pesem — nadaljuje Fran cesco. Dragi Gianettino, zapoj jo še enkrat! Lepi mladi gondoliere je malo pomislil, potem pa je zapel z lepim glasom neko žalostno Iju-bavno beneško pesem. Francesco se je uprl s komolci ob kolena, si zakril oči z rokama in poslušal žalostno Gia-nettinovo pesem. Gianettino pa se je zazrl v nebo in pel. Mnogo drugih majhnih, hitrih in elegantnih gondol jima je prihajalo naproti. Od vseh stra- ni so pozdravljali dož^ na, Francesco pa je samo s smehljajem ali p» X mu mahnil z roko v. — Gianettino, sedi k ® gondola tako ali tako s ve — rad bi govoril s teW — Signor kaj bi mi raor?! dali? . — Signor — zakaj signor — kakor da bi stara prijatelja? boš povedal resnico, ali si zaljubljen? — Nisem, signor! (Dalje prihoi ANGIE'S CAFS 6702 St. Clair A»; Vabimo yse prijatelj®'" 'ce na domaČo zoM v PETEK, SOBOTO # LJO. Igral bo Joe Russ ork ^ ■ Postregli bomo z dobo"" centnim pivom, vinom prigrizkom- Se priporočamo za obile" Ajigie in JosepW^ ^h[aznanilo Cenjenim rojakom naznanjamo, da vzeli mlekarno od Frank Dolšaka, 448 E* St., pod naše vodstvo in oskrbo. Obljubljamo, da bo naša postrežba P*"*® na v blagu in ceni, katero vam more poznana Racetova mlekarna. iWapflotMcr ©air? RACE IN SINOVI« lastniki 448 E. 158th St. KEnmore m Vabilo na PIKNIK UDRUGE HRV. DOMA kateri se vrši V NEDELJO, 30. AVGUSTA na Pintarjevi farmi Jamčena je dobra postrežba, prvovrstna okrepčila in dobra godba. Truk odpelje izpred Hrvatskega Doma na East 64 in St. Clair ob 9 uri zjutraj In potem vsako uro od Nottingham ulične kare. Delo dobi starejša ženska za gospodinjstvo dobi delo; — plača po dogovoru; Naslov se dobi v uradu tega lista. POZOR! Pevski zbor "SLOGA" vabi vse P?' znance in simpatičarje na PIKNIK ij,ietj» 0. kateri se vrli na Stuškovi farmi v Wicklif^*' v NEDELJO, 30. AVGUSTA. V slučaju d® se vrši v Knausovi dvorani, 6131 St. Cla^ j r=«=ieaeas=tE: Dolarji k I M 14315 DarI sEaEa!=isas=ssaeas=a=s!ari Dolarji ki kupijo hišo, kupijo več kot drugi dolarji 14315 Darley Av»^ od K. 140, za 2 dnižini, 5 sob la kopalnica za vsako; ena soba na 3. nadstropju: garaža za 3 avte; lot 47x140. Pogoji : Bančna finanoa.. $4250 13704 6 Dksft Ave.r stanovanje za 2 dnižinl od Kast 140 8t, 5 »ob, kopalnica v vsakem stanovanju; lot 4 8 x 8 0: davki $120.96 na leto......... 1401.5 E. 2t St. 2 dntilnaka hlia. 1 #ob# tmUbo mtaaavamje tn Wia ma Baae ■ S aobami, Pogoji: bandoa Hnanea __Ip^WU THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. 9th in HURON PRospect 7666 1345 8. Broadway. Bedford. 6 sob, kopalnica, gorkota. garaža. Pogoji banPna ----------------$3500 Delo dobi Mlado dekle dobi delo; — poizve se na 1231 East 61 Street. GERL'S CAFE 756 East 200 Street v SOBOTO, 29. AUGUSTA bomo scrvirali fino kokošjo večerjo po 35c krožnik. — Naše kokošje večerje so pripoznane kot ene najboljših. Servirali bomo tudi dobro vino in pivo. Igrala bo izvrstna godba. POHANI PIŠČANCI se bodo servirali v SOBOTO VEČER, 29. AVGUSTA, 1936 v Mary's restavraciji (Mahnič) (Nasproti Otis Steel tovarne) 3222 Lakeside Avenue Vabimo prijatelje in znance, da obiščejo. Godba bo prve vrste. Točilo se bo dobro 6% pivo in vino. VABILO NA DOMAČI BASKET PIKNIK v VELIKI DVORANI V nedeljo, 6. sept. ob 2. uri popoldne. Prosta vstopnina — Ples — Kegljanji — 3aiwcanje — Igral bo Jos. Gerk Trlo.—Stranke, katere si nabavijo * predpro- daji so opravičene do—pečenega Jančka za večerjo- ^ Milen o. bisk se priporoča IV. DORE HARTMAN, North RoT*"®"- Rld*e rd Moške Jesenske i in zimsK^ $28, $30 in 33.50 vrednost Posebne hlače po $5.00 Resnično sijajne vrednosti v tej Dvo dnevni Razprodaji Jesenskih oblek in zimskih sukenj po $23.85._ Poiskusite; jih v vzorcih, meri in v izgledu. PREISKUSITE jih v materijalu —PREISKUSITE jih v novosti vzorcev in barv. Prepričali se boste kako sijajna vrednost so za 23.85. Ako ste mladi, ali stari štirideset, petdeset ali šestdeset—ako se vam obleka lahko prilagodi ali težko—ako ste visoki, nizki, ali debeli— imamo pravo mero in model za vas. TODA NE ODLAŠAJTE. Te jesenske obleke in zimske suknje po 23.85 samo v petek in soboto. The May Co., Mošl THE MAY COMPAl^