Sliod volilcev v Št. Ilju v Slov. goricak. Zadnjo nedeljo sta na tem shodu poročala v gosp. Bračkovi gostilni deželni poslanec in deželnega glavarja namestnik dr. Radai, in državni ter deželni poslanec gospod profesor Robič. Ker je bilo vreme sila slabo, prišlo je le kakih 70 veljavnejših Št. Iljčanov, ki so z velikim zanimanjem poslušali obojno poročilo. Gosp. dr. Radai je najprej razložil, da 8 slovenskih poslancev v Gradcu ne more veliko doseči, ker je nemška liberalna večina brezobzirna, Slovencem celč krivična. V deželnem odboru ni nobeden Slovenec. Deželnedoklade, 38°/0, se ne bodo mogle zmanjšati, pač pa se morajo občinske. V onih občinah, kjer so tovarne ali ludokopi, bodo teh posestniki zanaprej morali za ceste plačevati. Kot ud gospodarskega odseka je gosp. poslanee pred 3 leti dosegel, da vinogradniki zdaj dobe galico po 20 kr. hj, dočim je prej stala 35 kr. Zoper peronosporo priporoča škropljenje, zoper trtno uš pa ameriško trsovje in cepljenje z naširai žlahtnimi trtami. Izgled: Na Bizeljskem je lani neki posestnik v vinogradu, obsegajočem V2 orala, pridelal 16 polovnjakov vina. K sklepu še omeni, da se mora predrugačiti lovska postava in uvesti nova postava 0 ribarstvu. Iz poročila o državnozborskem delovanju gosp. prof. R o b i č a povzamemo te glavne misli: Ker je šolstvo na krščanski in narodni podlagi tako važno, oglasil se je pri vsaki dotični debati ter kazal na krivice, ki se v nekaterih naših ljudskih šolah, posebno šulvereinskih gode. Kot ud davčnega odseka se je g. poslanee krepko potegoval za kmečke koristi. Finančni minister namerava 1. 1896. uvesti osebni davek, kjer bodo ludi kapitalisti prizadeti, ki so sedaj davka prosti Vsled tega se bode znižal realni davek (zemljiški, hišni in obrtni), in sicer obrtnikom za 20%, kmetom pa le za 10%Ker je kmet ravno tak siromak, kakor obrtnik, bode si gosp. prof. Robič na vso moč prizadeval, da se tudi kmetom zniža davek za 20°/0. Gledč političnega položaja je omenil, zakaj da je s 6 Slovenci stal v konservativnem klubu. Ni se hotel ločiti od piavičnih nemških kohservativcev. Ministerski predsednik, knez Windisehgraetz, je znan poštenjak. Ako bi se od Hohemvarta ločil, ne bi se mogel družiti z Mladočehi. Tudi je bil prepnčan, da se bode oziral naučni minister Madevski kot Poljak na naše narodne zahteve. Pri Madevskem smo se zmotili, kajti na slovenske paralelke na Celjski gimnaziji bomo čakali še eno leto in na mesto dosedanjega deželnega šolskega nadzornika dr. Jarza je na Štajarsko poklical profesorja Linharta iz Ljubljane. Ta mož je po svojem postopanju kazal, da je enostransk in je vsled tega postal na Kranjskem nemogoč. Toda ne ta osebf ampak razmere pri nastavljanju me silijo, da se \>- čem resno vprašati, ali še rmj ostaneiii v konservat v cia klubu ali ne. Bodite pa propričani, u;i bom tudi zanaprej vedno delal na korist kmečkega stanu in sploh in.lega slovenskega naroda. S temi besedami je končal g. prof. Robič svoje poročilo. Č. g. župnik Keleraina ga je poprosil, naj se ustavlja odprtju rumunske meje, kar je gosp. poslanec rad obljubil. Na to se je Cirberški župan, gosp. Hauc, obema poslancema lepo zahvalil ter jima izrazil popolno zaupanje. Navzoči možje so tem besedam z glasnimi >živio«-klici pritrdili.