Razgovor z Oskarjem Leskovškoin v NEDELJO POPOLDNE JE BIL V NARODNEM DOMU RES USPEL NASTOP HARMONIKARJEV GLASBENE SOLE DELAV­ SKO PROSVETNEGA DRUŠTVA SVOBODE V CELJU OB TEJ PRILIKI, PRAVZAPRAV ZE PRED TEM, SEM OBISKAL VEČ­ LETNEGA VODJO IN PEDAGOGA OSKARJA LESKOVŠKA V NJEGOVEM DELOVNEM KABINETU V CANKARJEVI ULICI NA MIZI SO BILI CELI SKLADI NAJRAZLIČNEJŠIH GLASBE­ NIH ZVEZKOV, PO STENAH FOTOGRAFIJE Z RAZLIČNIH NA­ STOPOV NJEGOVIH GOJENCEV IN V KOTU HARMONIKA SPREJEL ME JE PRIJAZNO IN LJUBEZNIVO IZVEDEL SEM DA PRAZNUJE LETOS ZE ENA IN TRIDESETO LETO SVOJE­ GA GLASBENEGA UDEJSTVOVANJA; DA JE CLAN DRUSTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV (NJEGOVI POPULARNI PESMI STA ZLASTI SPOMIN NA MAJ IN PREPOVEDANA LJUBEZEN)- DA . .. SICER PA TU ZDAJ NEKAJ IZ NAJINEGA RAZGOVCRA' »Moj prvi instrument«, je rekel Oskar Leskovšek, »je bila diatonič- na harmonika. Takrat mi je bilo pet let. Dve leti kasneje sem se pri Karlu Sancinu učil violine in istočasno pri Modiuhovi in Lau- novi klavir. Violino sem potem opustil, klavir pa sem igral ob predstavah nemih filmov. Morda je zanimivo to, da se je prva kla­ virska harmonika pojavila v Celju 18. septembra 1928, ki sem jo igral v takratni kavami Merkur. Pet let kasneje je ing. Danci Pestotnik ustanovil v Ljubljani še danes znani Roni jazz orkester, v kate­ rem sta med drugimi igrala tudi Bojan Adamič in Samo Hubad, in leto dni za tem sem na to pobudo ustanovil v Celju tako imenovani Jonny jazz — sekstet, v katerem je moral vsak obvladati vsaj dva instrumenta, da smo lahko me­ njali stil. Prvikrat smo nastopili na čajanki Svobode v Narodnem domu.« O tem orkestru piše ena izmed številk celjske Nove dobe 1937 tole: »Ne samo v zimski sezoni, mar­ več tudi v poletju imamo cesto priliko poslušati v Celju simpatič­ ni jazzorkester Jonny. Dobri dve leti je od tega, kar smo ga prvič slišali na zabavah. Takrat so v novem orkestru prvič nastopili amaterji — ljubitelji moderne glasbe pod imenom Jonny. Usta­ novitelj in predstavnik tega do­ mačega orkestra je Oskar Leskov- | šek. Orkester si je izbral za prve­ ga violinista in saksafonista Fra­ nja Hermana iz Žalca, ki je že v zimski sezoni pokazal, da obvlada , dobro tudi saksafon. Pohvalo za- služi tudi Franjo Piki ml. iz Žalca,- Jci v Celju s svojo jazz trompeto doslej nima konkurence. Pri kla­ virju sedi simpatični pianist Helij Gorinšek, ki pa mora na orožne , vaje, zaradi česar bo moral orke­ ster za dva meseca najti drugega pianista (nadomestila ga je Alma Korošec — op. pis.). Obligatno vi­ olino neumorno vleče Franjo Šek ml.. Oskar Leskovšek, ki je znan že iz plesnih šol kot pianist, pri­ dno obdeluje tolkala, vmes pa vleče harmoniko in tudi pri kla­ virju je uporaben. Kot harmoni- karica je nastopila Pavla Gaber- škova, ki pa se je odpeljala za nekaj časa v Francijo, da se še bolj izpopolni v soloigranju na harmoniko. Jonny jazz bo tudi letos neumorno igral najnovejše komade ter prijetno zabaval ple­ salce in vse prijatelje plesne glas­ be.« »2e takrat smo igrali v stilu dixilanda«, je rekel Leskovšek, »vendar nismo za to vedeli, ker pri nas tega imena ni bilo. Pred tem je namreč Celje poznalo le vojaško godbo oziroma godbo na pihala. Največ smo igrali Berlina in Elingtona. Spominjam se, ko smo prišli v Brežice na trgovski ples in pričeli igrat, da nas je vse gledalo in ni nihče plesal. Ko sem v Zdravilišču Laško igral kontra­ bas brez loka, je pisec v Novi dobi objavil članek, čas da tako cup- fanje ni muzika. Lahko rečem, da smo si s časom ustvarili sloves, saj je bil naš orkester edini na celem Štajerskem.« »V času okupacije smo še enkrat in zadnjikrat nastopili v Unionu, potem pa nas je okupator razgnal, češ da taka negermusik kvarno vpliva na ljudi. S tem je bilo or­ kestra konec« Potem sva prešla k pedogogiki. »Pedagog sem postal po bolezni 1947,« je rekel Leskovšek, »priSvo bodi pa sem to sekcijo prevzel ob ustanovitvi 1954. Takrat je bilo osem učencev, danes jih je preko petdeset. Vaje potekajo od jutra do večera, in sicer po metodi Al­ bina Fakina. Zdi se mi, da so nje­ gove štiri lekcije še najbolj so­ dobne in prikladne, čeprav je tudi sodobna in prildadna Beyerjeva šola, ki je pred kratkim izšla na Dunaju v priredbi K. Marchtren- kerja. Učenje traja štiri leta, učenci pa se seveda potem obliku­ jejo še naprej z različnimi sona- tinami, etudami itd. S tem v zvezi naj povem še to, da vlada med našimi glasbeniki mnenje, po ka­ terem je harmonika polovičen in­ strument. Seveda se s tem ne mo­ rem strinjati, zlasti ne, ker so nam kvalitetne harmonike zaradi visokih cen še nedostopne, a se da nanje izvajati še tako zahtevne skladbe. Učenca Cimerman in Te- slič, ki sta odnesla na ljubljanski oddaji »Pokaži, kaj znaš« prvo na­ grado, in še nekateri drugi so v tem smislu postali pravi feno­ meni. Zdi se mi tudi prav, da otroci čim več javno nastopajo, saj jim neposredni kontakti z občinstvom omogočijo, da naposled vendarle premagajo tremo in postanejo sa­ mostojni. Za konec naj povem še to, da se je ta sistem uveljavil in da ga ne bi kazalo spreminjati. Uspehi so tu.« Da so uspehi zares tu, je poka­ zal nedeljski nastop v Narodnem domu, na katerem je ob solidno izbranem programu prišla do iz­ raza zlasti Leskovškova pedago­ ška požrtvovalnost, hkrati pa tudi solidno izvajanje posameznih go­ jencev. dhr Prvi celjski Jonny jazz orkester Na osnovni šoli v Rogaški Slatini NASTANEK IN RAZVOJ Leta 1889 je ponemčevalni Schul- verein zgradil v Rogaški Slatini svojo ponemčevalnico. Po prvi sve­ tovni vojni se je ta šola spremenila v osnovno šolo. Med okupacijo je bila nekaj časa nemška osnovna šo­ la, proti koncu pa io je Gestapo spremenil v mučilnico. Po osvobo­ ditvi je bila ponovno ustanovljena kot osnovna šola, ki se je v šolskem letu 1957/58 preimenovala v Osem­ letko I Rogaška Slatina. V tem šol­ skem letu je bilo na šoli 13 oddel­ kov, med njimi trije oddelki vajen­ ske šole. Pouk se je vršil v treh iz­ menah in v učilnico so spremenili celo sobo šolske snažilke. Pouk v takih razmerah je postal nevzdržen in je zato bil predmet razprav na­ ših družbenih organizacij. Leta 1958 se je nenadoma nad hodnikom v pri­ tličju zrušil strop, kar je bilo znak, da bo treba brž nekaj ukreniti. Na­ šli so sredstva in šola se je spreme­ nila v gradbišče. Po prvotnem na­ črtu bi morala biti gradbena dela zaključena do konca 1958. leta, ven­ dar so se zavlekla. Sola ?e je tako morala z dijaki in učitelji vred tri­ krat seliti. NOVA STAVBA Otvoritev nove stavbe je bila 20. septembra lani. Ker ie bil dijak te šole Boris Kidrič Peter, so mu ob tej priliki v avli soie odkrili spo­ minsko ploščo. Otvoritvi sta priso­ stvovala tudi nekdanja upravitelja Ivan Golinšek (1919—1933) in Ru­ dolf Predan (1933—1941 in od 1945 do 1952), razen tega pa še učitelj- stvo, ki je službovalo na šoli od 1919 dalje. Kasneje si je šolo ogle­ dala tudi tovarišica Zdenka Kidri­ čeva, ki je izrekla investitorju vse priznanje. Ko so se dela bližala koncu, so s prostovoljnim delom in z brez­ plačnimi prevozi priskočili na po­ moč kolektivi nekaterih podjetij in ustanov v Rogaški Slatini. DELO PIONIRJEV Pionirji so sodelovali v mladin­ skem recitacijskem in pevskem zbo­ ru Svobode v Rogaški Slatini ter nastopili na akademiji, ki sta jo vo­ dila Jože Lipnik in Zvone Coha. Ljudje so z akademije odhajali za­ dovoljni. V pionirsko in mladinsko organizacijo so sprejeli tudi nove člane. V velikem številu so se ude­ ležili odkritja spominske plošče Bo­ risu Kidriču na njegovem domu na Knežcu, kjer jim je o liku pokojne­ ga veÜkega recolucionarja govoril Franc Herič. Hkrati z odkritjem spominske plo­ šče Borisu Kidriču pa bi bilo treba misliti tudi na ureditev muzeja, ki ga tamkajšnji prebivalci pogrešajo. Prav tako pogrešajo tudi spominsko ploščo na rojstni hiši njegovega očeta Franceta Kidriča v Ratanski vasi S tem ne bi dali le priznanja obema velikima sinovoma naših na­ rodov temveč bi bili ti spomeniki vzor pri vzgoji naših mladih gene­ racij v ljubezni do domovine. ŠOLSKA KUHINJA Z novim šolskim letom je šo^a dobila po zaslugi Društva za na­ predek gospodinjstva v Rogaški Slatini kuhinjo, ki je četrta v na- I šem okraju. Članice društva so • pod vodstvom agilne predsednice Marije Birsove in ob sodelovanju V prejšnji številki je tiskarski škrat zagrešil napako in iz celot­ nega sestavka objavil samo dve vesti. Tu objavljam.o članek v celoti. šolskega odbora znale vzbuditi zanimanje pri prebivalcih šolske­ ga okoliša, ki so izdatno prispevali k ustanovitvi kuhinje. Občina Šmarje pri Jelšah pa je poskrbela za kuharico. Prepričani so, da se bo število mladih abonentov še povišalo, saj j ecena za obed 50 dinarjev zares mala. Čeprav nekateri starši na kuhinjo še vedno gledajo z neza­ upanjem, je vendarle res, da je najboljši dokaz o njenem velikem pomenu dobra hrana in zdravi ter zadovoljni otroci. bleSCec uspeh Mali oder SLG v Celju je prejš­ nji teden gostoval v Mariboru in Ljubljani z dramo Erwina Sylva- nusa »Korczak in otroci«. Blešče­ čemu uspehu v Mariboru, kjer je aplavz štirikrat privabil igralce pred občinstvo, se je pridružil prav tako bleščeč uspeh v Ljub­ ljani, kjer so bile vstopnice raz­ prodane že dva dni pred predsta­ vo. Tu, v Viteški dvorani v Kri­ žankah je bil na predstavi navzoč tudi avtor drame, nemški napred­ ni pisatelj Erwin Sylvanus. Po predstavi je odbor Ljubljan­ skega festivala priredil zakusko, na kateri je predsednik odbora Jaka Avšič v svojem govoru po­ zdravil avtorja in se zahvalil Fe- dorju Gradišniku za prijetno do­ živetje; nato pa je spre£:ovoril še Erwin Sylvanus ter med drugim rekel: »Razumeli boste, da je za človeka, ki ljubi svojo domovino, težko pisati kaj takega, vendar se nisem spraševal, kako bo učinko­ vala ta igra, ki sem jo napisal za 8Л'оје rojake, pa jo danes içrajo na petdesetih nemških odrih, v Svici, Avstriji, na Poljskem in pri vas.« BeS Šolska reforma DEL DRUŽBENE STVARNOSTI HERBERT SAVODNIK, UCITELJ V SLOVENSKIH KONJICAH Šola je imela vedno dve nalogi: vzgajati in učiti. Obe sta danes sila pomembni, kajti svet potre­ buje ljudi, ki bodo mnogi znali in bodo tudi dobri. Z znanostjo samo ni težko. Vsak si jo more prido­ biti, kolikor mu sposobnosti dopu­ ščajo. Teže je vzgojiti dobre ljudi. Odnosi med ljudmi v današnjem svetu so stvarni in razumni. In načelo naše reformirane šole je, dati mlademu človeku kar največ stvarnega znanja in ga vzgojiti tako, da bo znal priučeno čimprej v življenju kar se da najbolje uporabiti sebi in soljudem v prid. Načelo stvarnosti in težnja za hitrejšo opredelitev pa terja stvar­ no šolo, ki bo mogla človeka pra­ vilno usmeriti in ga v izbrani smeri toliko izučiti, da bo prišel iz šole že zrel človek. Cisto na kratko: reforma osnovnega šol­ stva naj bi dosegla, da bi se do­ slej običajno splošno šolanje za­ čelo deliti v tri smeri: a) jezikov­ no, b) naravoslovno in c) praktič­ no. V prvih treh razredih osnovne šole je pouk splošen, v četrtem in petem se učenci že delijo v skupi­ ne po sposobnostih in nagnjenjih, v zadnjih treh razredih pa so že povsem usmerjeni v posamezne stroke. Iz jezikovne in naravo­ slovne smeri morejo zato presto­ piti v gimnazije ali učiteljišča di­ jaki, ki za študij na teh šolah naj­ bolj ustrezajo, medtem ko bi dala praktična smer ljudi za strokovne šole in praktične poklice. Srednje šolstvo pa bi morali potem orga­ nizirati tako, da bi gimnazija da­ jala študente za vseučilišče in me­ dicinske študije, strokovne šole pa za tehnične visoke šole. Dejanska reforma je trenutno pri nas deloma uresničena v os­ novni šoli. Na zunaj jo vidimo v dveh bistvenih potezah: v prvih treh razredih učenec sploh ne mo­ re zaostati, v naslednjih razredih pa more napredovati, četudi ima dve nezadostni oceni, ne da bi moral opravljati popravni izpit. To dvoje — posebej napredovanje kljub slabim ocenam — marsiko­ mu ne ugaja. Toda tega ne sme­ mo razumeti napak. Dandanašnji marsikdo potarna: »Koliko vsega sem se moral v šoli učiti, kar mi kasneje ni nikoli koristilo. V živ­ ljenju pa sem se srečal z vpra­ šanji, ki nanje nisem vedel odgo­ vora.« In prav nova šola si bo mo­ rala prizadevati, da bo odstranila dosedanja neskladja med šolo in žitvljenjem. Prvi trije razredi bi bili zato bolj ena sama stopnja, kjer bi se učenec naučil pisati, brati in računati. Ta stopnja bi se sicer praktično delila v tri razre­ de, a ne v tri leta. Kdor bi se na­ učil snovi, ki je predpisana za to stopnjo, prej kakor v treh letih. bi mogel tudi prej iz razreda v razred. Drugi bi seveda ostali na tej stopnji dlje časa. Četrti in peti razred bi bila več ali manj pre­ hodna stopnja, kjer bi učenci mogli preskušati zdaj to ali ono — mogli bi se opredeljevati in si iz­ birati ali jezikovno ali naravoslov­ no ali praktično smer. Četudi so stroke v teh dveh razredih že pre­ cej jasno začrtane, bi mogel dijak vseeno delovati zdaj v tej, potem v drugi, dokler se ne bi za eno izmed smeri dokončno odločil. Zadnji trije razredi seveda tega preskušanja ne poznajo več. Med­ tem ko je v drugi stopnji malo važno, iz katerih predmetov je di­ jak slabo ocenjen, in je važen za njegovo napredovanje samo pov- preček splošnega znanja, se v tretji in zadnji skupini osnovne šole v vsaki stroki pojavijo obvezni in neobvezni predmeti. Kdor hoče zdaj tu napredovati, mora biti po­ zitiven v obveznih predmetih, v neobveznih pa mora nabrati do­ ločeno število točk. To pa terja tudi nov način ocenjevanja. Za zadnjo stopnjo v osnovni šoli velja, da je docela specializi­ rana. Za primer: Ce je nekdo ka­ zal ves čas težnjo in sposobnost za praktično smer mizarske stro­ ke, je v šestem in sedmem razre­ du delal več ali manj tisto, česar se danes učijo vajenci mizarske stroke. Že v teh letih je prebü vsaj polovico učnega časa v de­ lavnici. Zadnje — osmo leto — pa je bil ves čas v mizarski delavnici in je na koncu šolske obveznosti opravil izpit za mizarskega po­ močnika z določeno množino splošnega znanja. Podobno tudi v drugih strokah! Ta sistem pa terja od šole in vzgojiteljev veliko, še več od druž­ be. Ce bomo hoteli imeti takšne šole, bomo morali imeti zanje pri­ merne prostore. Zgradbe z moder­ nimi učilnicami, laboratoriji, ka­ bineti, eksperimentalnimi sobami, demostracijskimi dvoranami, de­ lavnicami raznih strok, telovadi- šči, kuhinjami, jedilnicami in po­ dobno. Skratka, šola bi morala postati dom, ki v njem učenec živi in dela. Dosedanje uresničenje šolske reforme pri nas? Prvi prehod, ki pa z njim mnogi ne vedo, kaj po­ četi. Uvajamo nove metode po­ uka, pa nimamo učiteljev, ki bi jih obvladali. Uvajamo nove pred­ mete — predvsem tehnični pouk in gospodinjstvo — pa nimamo zanje prostorov. Še več: niti na­ vadnih učilnic ni dovolj in mar­ sikje morajo učiti v treh izmenah ali v izposojenih prostorih. Prva stvar naše reforme je torej: ustrezni šolski prostori in ustrez­ no število sposobnih učiteljev. Že zdaj pa bi mogli pripraviti in preusmeriti delo osnovnih šol v posameznih občinah tako, da bi izobrazba učencev ob zaključku osnovne šole ustrezala potrebam občine. Tehnični pouk bi mogli združiti s poukom vajencev v va­ jenskih delavnicah pri posamez­ nih podjetjih, gospodinjski pouk z dejavnostjo gospodinjskih cen­ trov. Toda v ti dve dejavnosti ne bi vključili vseh učencev! Druge bi usmerjali z raznimi svobodnimi aktivnostmi v stroke, ki jih bo področje določene občine potrebo­ valo. O delu delavske univerze v Velenju V najlepšem delu Šaleške doline, od koder je krasen pogled na Mo- zirske planine, Smrekovec in Uršljo goro, a po drugi strani na Paški Kozjak in šaleške razvaline, je v ne­ kaj letih zrastlo najmodernejše ru­ darsko središče v nasi deželi. Stari velenjski grad, ki je nekoč stiskal v svojo senco mali trg Velenje, je do­ bil modernega soseda Novo Vele­ nje s centrom, ki je po svoji gradnji zelo privlačen. Stolpnica za stolpnico se polni z novimi prebivalci. Rudarji, ki so včasih živeli v težkih stanovanjskih pogojih, danes domujejo v resnič­ no socialističnem stanovanjskem standardu, kar odgovarja skrbi na­ še družbe za delovnega človeka. Z rastjo števila prebivalcev — poseb­ no rudarjev, pa raste potreba po iz­ obraževanju. Tudi za to je investi­ tor (Rudnik lignita Velenje) dal vse materialne pogoje. V centru so zgra­ dili prostore za Delavsko univerzo, delavski klub in v gradnji je tudi kulturni dom. Delavska univerza, ki je bila usta­ novljena oktobra lanskega leta, ima svoj sedež v novih prostorih centra in njeno delovno območje se razpro­ stira od Šoštanja oziroma Smartne- ga ob Paki preko Velenja in Saleka tja do Pake. Delavska univerza je bila prva, ki je zaživela v novem centru. 2e drugi mesec obiskuje tu teča­ je 184 rudarjev za pridobitev pol- kvalifikacije in kvalifikacije. Tu se odvijajo predavanja po političnih ci­ klusih, tečaj angleškega jezika in drugo. Delavska univerza je organizirala tudi ciklus zdravstvenih predavanj v Velenju in Šoštanju in seminar za člane delavskih svetov manjših podjetij v Šoštanju. Razvila je moč­ no predavateljsko dejavnost v 16 okoliških vaseh. * Kratek pogled v statistične po­ datke dosedanjega dela Delavske univerze nam pokaže lepo sliko, saj so v tem kratkem času zajeli v raz­ ne oblike dela Delavske univerze čez 1500 prebivalcev naše občine. Kakšne pa so perspektive dela De­ lavske univerze v 1960 letu? Poleg že omenjenih oblik dela, s kateri.mi bo nadaljevala tudi v tem letu, bo Delavska univerza razširila svojo aktivnost tudi s tem, da bodo še ta mesec začeli z delom tečaji za pri­ dobitev kvalifikacije in visoke kva­ lifikacije v kovinski stroki, tečaj za pridobitev kvalifikacije v usnjarski stroki, a v februarju tečaj za prido­ bitev kvalifikacije v gradbeni stroki. Po volitvah v novi delavski svet v Rudniku lignita Velenje bo pričel z delom tudi seminar za člane no­ vega delavskega sveta. Podoben te­ čaj bo organiziran tudi za ostala podjetja v Velenju. V teku je že ureditev centralne knjižnice, ki jo bodo ustanovili pri Delavski univerzi in bo imela stal­ nega knjižničarja. Knjižnica bo ime­ la poleg leposlovja tudi strokovno literaturo. Prostori za knjižnico so veliki in lahko sprejmejo kakšnih 30.000 knjig. V sporazumu s Svobo­ do bo Delavska univerza prevzela tudi njihovo knjižnico, a v sporazu­ mu z Rudnikom lignita strokovno rudarsko knjižnico. Te dni pa se bo tudi ljudska knjižnica preselila v prostore Delavske univerze. V. V. POSVETOVANJE O DELU MLADINSKIH KLUBOV OZN V soboto je bilo v Celju posveto­ vanje o delu mladinskih klubov OZN, katerih republiški center je v Celju. Na posvetovanju so najprej razpravljali o dosedanjih uspehih dela te še dokaj mlade organizacije, ki pa je dosegla kljub temu že vid­ ne uspehe predvsem pri razširitvi. Nato so sklen,li, da bodo odslej mla­ dinski klubi OZN organizacijsko in programsko vezani na Društvo LRS za Združene narode, materialno in finančno pa na koordinacijski od­ bor, ki bo sestavljen iz vseh orga­ nizacij, v katerih delujejo ti klubi. Sklenili so še, da bodo priredili po vsej republiki seminarje za sekre­ tarje klubov, ter da bo republiški center ostal še nadalje v Celju. Sprejeli so še sklep, da bo 2. zase­ danje Generalne skupščine klubov v Celju v mesecu marcu. V nedeljo pa je center mladinskih klubov OZN organiziral v Celju enodnevni seminar za sekretarje klubov OZN. Na njem so obravna­ vali delo OZN in klubov ter jugo­ slovansko zunajo politiko. bš RAZPISNA KOMISIJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE RAZPISUJE 1. mesto PLANERJA in ANALITIKA pri odseku za plan. Pogoji: srednja ah višja strokovna izobrazba. 2. mesto SEFA odseka za stanovanjske zadeve pri oddelku za gradnje, komunalne in stanovanjske zadeve. Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z 10 let prakse v javni upravi. Prošnje z natančnim opisom dosedanjih delovnih mest se naj pošljejo do 30. januarja 1960 na Občinski ljudski odbor Celje. Lesično kliče Najslabša je šolska stavba v Le- sičnem, kjer že več let čakajo na novo šolo. Sedanje stanje ne ustreza niti pedagoškim niti sani­ tarnim predpisom in je skrajni čas, da bi pričeli z gradnjo pred­ videne osnovne šole, za katero so načrte izdelali že pred leti. Ce bo šlo tako naprej, bodo iz var­ nostnih razlogov morali naslednje šolsko leto prepovedati poučeva­ nje v sedanjih prostorih. Nekje v učnih prostorih preti nevarnost, da se poruši strop, sanitarne na­ prave so mizerne, vode sploh ni v bližini; in tu naj se razvije pouk v smislu reformirane šole! To je nemogoče, zato je potrebno pohi­ teti in кЧ)пспо odobriti načrte in pričeti z gradnjo, da bo Kozjansko vendar enkrat dobilo lepo, sodob­ no urejeno popolno osnovno šolo. Za vzgojo mladine nam ne sme biti žal sreds.,ev. Občina ima ob ogromnih potrebah resnično pičlo odmerjena sredstva, zato bi vsaj za partizansko Kozjansko mofrli najti sredstva še kje drugje. Nova šola je več kot pogrebna, je neod­ ložljiva nujnost za Lesično.