Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta a gld., za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedleija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št.^2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne.
Štev. 301.
V Ljubljani, v ponedeljek 3. septembra 1894.
Letnili XXIX.
Dobra znamenju.
Na naš članek: Država in cerkev, v katerem smo osvetlili brezbožno pisavo anarhističnega slovenskega lista »Delavec" in v katerem smo prosili načelnika »Narodne tiskarne" dr. Ivana Tavčarja, naj vsaj takih člankov ne tiska »Narodna tiskarna", prinaša sobotni »Narod" to le pojasnilo: Tukajšnji socijalistiški list „ Delavec" je v zadnji svoji številki priobčil članek „Cerkev iu država", čegar zmedena vsebina je dala »Slovencu" povod, da včeraj poziva predsednika »Narodne Tiskarne", g. dr. Tavčarja, in ga prosi »v ime Boga, v ime srečnega odstauka slovenskega naroda", naj takih spisov »Narodna Tiskarna" ne tiska. Ker je gospod dr. Tavčar odsoten, zato mi danes v pojasnilo konstatujemo le dvoje :
1.	Ker so se ustanovniki in izdajat :lji »Delavca" zaradi tiska pogajali z »Narodno tiskarno", stavil je le-ta pooblaščenec pogoj, da »Delavce" ne bo pisal nič, kar ni v soglasju z napredne strauke progamom, to je, da se bo omejil na gospodarska vprašanja;
2.	Iz začetka je pooblaščenec „Narodne Tiskarne" pregledoval »Delavca", predno se jo tiskai, a ker se z malimi izjemami ni pisalo nič takega, kar bi bilo moglo biti v spodtikljaj, se je ta kontrola polagoma opustila. — Že iz tega izhaja, da bi upravni odbor »Narodne Tiskarne" ali njegov pooblaščenec gotovo ne bil pustil na svitlo članka, nad katerim se »Slovenec" po vsej pravici spodtika, ako bi bil le količkaj slutil njegovo brezbožno vsebino. Upravni odbor si torej lahko roke umije, za bodoče pa smo uverjeni, da se hoče znebiti odgovornosti. Kar se tiče nas, obsojamo članek »Delavčev" prav tako kakor »Slovenec" — reklame pa zanj ne maramo delati s polemiko proti njemu. To naj »Slovenec" blagovoli lojalno objaviti svoj:m krogom.
Mi seveda smo to lojalno in radi storili. Ne strinjamo se sicer povsem z razlogi, katere »Narod" navaja v opravičenje upravnega odbora »Narodne Tiskarne", a zadostujejo nam, ker »Narod" sam prizna, da se je kontrola nad „Delavcem" opustila, ter da se je vsled tega tak brezbožen članek objavil v »Delavcu".
Menimo pa, da se »Delavec" ni le »z malimi izjemami pregrešil nad programom uapredne strauke kakor trdi „Narod", marveč da je že list sam s svojim anarhističnim mejnarodnim programom, bistveno v nasprotni s programom napredne stranke. Napredna slovenska stranka je, kakor pravi, narodna iu sicer izključno narodna stranka. »Delavcu" pa je program mejnaroden in somišljeniki »Delavca" tudi tako delujejo; za to so dokaz socijalistiški shodi, kjer nemščina igra vodilno vlogo in slovenščina le postransko; ta svoj program so postavili socijalisti tudi pri zadnjem shodu železničarjev, kjer so slovenski socijalisti rekli, da bodo nemški govorili, da socijalistom sploh ni na narodnost nič, marveč da imajo le svoje socijalistične mejnarodne namene.
Toda o tem se ne bomo prerekali z »Narodom", mi danes le z veseljem konstatujemo, daje »Narod" ustregel naši iskreni prošnji, da on soglaša v tem oziru z nami, iu da se bo poskrbelo, da se v Narodni tiskarni kaj tacega ne bo več tiskalo.
Namen našim vrsticam je vstrežen in mi smo hvaležni, da se je tako zgodilo.
Ker smo danes v srečnem položaju, da smo z »Narodom" enih mislij, omenimo z veseljem še druzega sklepa, katerega je sklenil odbor društva »Iia-dogoj" glede dvobojevauja slovenskih vseučiliščuikov.
Sobotni »Narod" namreč piše: Odbor društva »Eadogoja" se je v svoji včerajšni seji razgovarjal
tudi o uovi šegi, katera s« je vrinila mej slovenske vseučiliščnike na Dunaju in v Gradcu ter provzro-čila mej njimi celo žalosten razpor. Ta šega je bo-reuje ali sabljanje iu razodeva se v tem, da se snujejo bojevni klubi, da se vrše menzure iz gole svaje in da se celo v »Sloveniji" sklepa o tem, je li vsak društvenik zavezan boriti se ali ne. »Radogojev" odbor je to burševsko šego jednoglasuo obsodil, češ, da jo smatra najmanj prikladno za slovenske dijake in njihov poklic, in izjavil se je, da 8e nihče ne sme udati tej šegi, kdor je ali hoče podpiran biti od društva »Radogoja". Ža sedaj ta dobrohotni sklep samo zabelježujemo."
V pojasnilo tega sklepa omenimo nastopno: Sedanji odbor »Slovenije" na Dunaju je sklenil, da ne more biti član »Slovenije" noben akademik, ako načelno ue prizna dvobojevanja.
Tako daleč je že zabredel v brezverstvo del slovenskih visokošolcev. Pohvalno pa omenimo, da je vsled tega sklepa izstopilo iz ^Slovenije" kakih 12 Slovenijauov, kateri svojih ponosnih glav niso hoteli skloniti takemu modernemu suženjstvu. Pohvaliti mora vsakdo te akademike, ki so si ohranili nekaj verskega in slovenskega naziranja in se niso hoteli vtopiti v menzurski povodnji nemško-nacijo-nalnih buršev s slovenskim občevalnim jezikom.
Veseli nas, da je odbor »Radogoja" obsodil to protikrščansko razvado, ki dijake le razdivjava ter jih odvrača od učenja. Nadejamo se, da se vsled tega sklepa bistveno spremene žalostne razmere naših vseučiliščuikov na Dunaju, ki so v zadnjih letih vsled menzurovauja zavladale mej njimi.
Dal Bog, da bi mogli še večkrat v ^Slovencu" sporočati o takih veselih stvareh, da bi se vseh slo-jevih slovenskega razumništva pojavljali vedno več-
LISTEK
Zemlja in zemljani.
Kulturnozgodovinsko poljudno-znanstveuo predavanje za pasjo dni. Govoril popotni učitelj dr. Žlobudral.
Mej najprijetneje vrste zgodovine, o katerih nam pripoveduje znanost, šteje se po vsi pravici kulturna zgodovina. Obravnava namreč človeka in njegovo omiko ter se suče kakor človek na površju zemlje; zatorej hočem tudi predmet, ki ga znači gorenji naslov, obravnavati kolikor mogoče površno.
Če pogledamo zemljo, vidimo na prvi pogled, da je dvajset milijonov milj oddaljena od solnca. Ker bi najhitreji brzovlak potreboval 3600 let, da bi prifrčal od solnca na zemljo, lahko umemo, da, če bi danes s kacim takim brzovlakom pripeljali se na zemljo, bilo bi moralo v drugo zvoniti za odhod iz solnca nekako takrat, ko je Abraham mislil darovati svojega sina Izaka. Zemljo prištevamo zvezdam. Večina zvezd nima dandanes skoraj nikakega pravega namena, le v davno minolih časih rabili so je zvezdoslovci za vedeževanje. O Walleusteinu pripovedujejo, da je preveč držal na nje ter zaradi njih zgubil večino bitk. Primeri se, da mora človek dolgo čakati, predno ugleda kako zvezdo. Natančneje o tem vedo povedati vojaki, ki so iz prostakov postali korporali, »oberpijonirji" itd. Kraj, kjer tako
čakanje traja najdalje, imenujejo Nemci »Stern-vvarte" — in menda ne zastonj.
Da šolska mladož lažje najde različne kraje na zemlji, preprežena je s črtami po dolzem in počez, kakor da je zavita v mrežo. Ker je pa barkam lahko nevarno to omrežje, mislijo je v kratkem odstraniti. Večjidel zemlje pokriva voda, ki pa ni pitna. Kdor jo pa le hoče piti, pravi jej: kisla voda. Če vprašamo, za kaj rabijo ljudje morsko vodo, moramo reči, da večjidel za morsko bolezen.
Z ozirom na take ljudi, ki znajo le do pet šteti, je suhi del zemlje razdeljen na pet delov, mej katerimi je uajznamenitneji Evropa, ki ima ravno zaradi tega tudi evropejski sloves.
Zemljepis razločuje v Evropi več dežel, izmej katerih hočem omeniti le bolj znane. Tu imamo pred nosom najprej Spanj s ko. Ime vem, da je znano vsakemu, ki je že kedaj »špano vlekel" ali s »špaušrorom" tepen bil. Slovi posebno zaradi dobrega kostanja in pa zavoljo vasij, ki so menda tolike, da jih nekateri dijak cel6 pri nas v šoli vidi, kadar je vprašan (vsaj profesorji tako trde). Imajo pa tudi tam posebue igre ali ljudske veselice, kjer se fantje bojujejo z biki. Pri tacih prilikah večjidel žival borilcu čeva izpusti, kar je tudi „španjsko". Tudi po lepo Vido je prišel črn zamorec, da je šla dojit španjskega kralja. Neki Nemec trdi, da je na Spanjskem le grdo vreme, »seit die schoneu Tage von Aranjuez voriiber sind". Mogoče.
Francija se drži s Pyreneji Spanjske, z nevoljo pa Nemčije. Francoze pomnimo tudi Kranjci, ker so nam prinesli »fronke" in »francoze" in — če je g. Vrhovec prav videl — tudi nekaj kmetov postrelili v Novem Mestu. Doma slovd po svoji srboritosti, da se namreč dostikrat med sabo tepo, če nima kdo vnanjih časa iu prilike pretepati jih. Izmed njihovih bivših vladarjev sta znamenita zlasti oba Napoljoua (prvi in zadnji), ker sta vsled nenavadno umnega gospodarstva prišla na kant. Oba spričujeta, da je od vzvišenega pa do smešnega res le jeden korak in včasih še prav majhen.
Anglija je dežela, ki prav za prav nikamor ue meji in kjer po posebnem naključju bivajo Angleži. Naletiš pa na-nje tudi v Švici ali na Kranjskem, n. pr. na Bledu ali na binkoštni ponedeljek tudi v postojinski jami. Vsled megle, ki jo imajo vedno doma, so nekako posebno utrjeni, tako, da če se kateri ponesreči na železnici in mu zadnje četrti odtrga, ne kliče na pomoč zdravnika, marveč sprevodnika, rekoč: »Sie Schaflner, bringen Sie mir so-gleich das Beschuerdebuch I" Znano je tudi, da slabo nemščino govore, če prav so bili njih spred-niki na Nemškem doma. Če želi kateri v gostilni par pečenih polžev, pravi navadno: »Kellner, ik uollen zwoi gebackene — Hausbesitzerl" Cel6 njihovi izdelki, s katerimi kramarijo po celem svetu, odlikujejo se od druzih po tem, da so „englisch".
(Dalje sledi.)
krat dokazi krščanskega prepričanja, ker potem bi bili samo po sebi dani pogoji složnega delovanja vseh Slovencev na podlagi krščanskih načel!
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. septembra.
Mladočehi. Mej sedanjo mladočeško stranko jih je mnogo, ki niso zadovoljni z Gregrovim in Heroldovim vodstvom. Očitno se tega ne upajo povedati, ker se boje napadov narodnih listov. Več članov mladočeškega kluba že tako ui zadovoljno z mladočeško politiko. Bili so poprej Staročehi, so se mladočeški stranki pridružili le zaradi teja, ker so se bali, da drugače ne bi bili več voljeui. »Budivoj" piše v jedni poslednjih številk, da je neki mladočeški poslanec izrekel željo po Riegrovem vodstvu. Ta poslanec je prepričan, da Cehi ničesa ue dosežejo, ako bodo hodili njih poslanci po potih, po katerih sedaj hodijo. Seveda tiho mnenje tega poslanca nič ne koristi. Treba bi bilo, da bi očitno svojo misel povedal. Tega se pa ne upa, ker čuti, da bi s tem njegov mandat prišel v nevarnost.
Ogerske opozicijske stranke se baje mislijo vse združiti proti vladi. Dela se baje neki skupen program, po katerem bi lahko zmerna opozicija vzajemno postopala s frakcijami skrajne levice. Glavni točki tega programa bodeta, da se ima narodno vprašanje defiuitivno rešiti na podlagi mažarskega prvenstva in pa preprečiti podržavljenje uprave. Ce se sporazumljenje doseže, bode vlada v veliki zadregi, ker bode njej nasproti stala močna jednotna stranka. Seveda to sporazumljenje mej opozicijami se še le doseže, ko bodo proticerkvene predloge potrjene. Tako dolgo bode velik del skrajnih levičarjev hodil z vlado. Opoz!cija pa utegne vlado spraviti v največje težave. Brez reforme uprave ne bode mogoče izvesti proticerkvenih zakonov, kajti sedanja uprava ne bode zamogla take naloge.
Bolgarija. Ministerski predsednik Stojilov je bil te dni v Varni, kjer so mu meščani priredili slovesen banket. Ministerski predsednik je pri Um banketu v dolgem govoru razvil vladui program. Obetal je, da se houe nova vlada strogo držati ustave. Tiskovni zakon bodo premenili, ker ne ustreza narodnemu in časovnemu duhu. Vlada bode na to gledala, da bodo učitelji se zanimali le za šolo, ne pa za politiko. Vlada bode po možnoBti ponižala državne troške, da napravi ravnotežje v državnem gospodarstvu, pravičneje bode razdelila davke. Sedanja vlada se Rusiji ne bode približala in hoče varovati bolgarsko samostojnost. Ministerski predsednik je izrazil nado, da prej nego se navadno misli, izgine bolgarsko vprašanje z zelenih diploma-tičnih miz. Ta govor pač kaže, da so v Bolgariji pač premenile se osebe, ne pa vladna sistema.
Cerkveni zbor pravoslavnih cerkva. Carigrajski patrijarh je sprožil misel, da bi se sklical cerkveni zbor, ki naj bi naredil mir mej raznimi pravoslavnimi cerkvami. Ta zbor bi imel pred ▼sem narediti spravo mej bolgarsko in grško cerkvijo. Misel, da se skliče tak zbor, ni nova. Vselej se je pa razbila na uporu posamičnih cerkev. Rusija zlasti ni za tak zbor, ker se boji, da bi potem država zgubila kaj vpliva ua cerkev. Sploh je pa nasprotje mej Bolgari iu Grki preveliko, da bi je poravnalo tak zbor.
Pogodba mej Kitajem in Zjedinjenimi državami. Kitajska in severoameri&ka vlada sta sklenili neko pogodbo, po kateri smejo Američani zabranjevati priseljevanje deset let, iu tudi Kitaj ima pravico storiti take naredbe proti Američanom. Smejo se pa v Ameriko povrniti, kateri so ondu pustili sorodnike ali pa imajo 10.000 dolarjev premoženja. Tudi kitajskim uradnikom in dijakom je dovoljen prihod v Ameriko.
Cerkveni letopis.
Pastirski list mil. g. škofa Andreja Šterka.
S Tersata, 29. avg.
Dne 22. avg. prišel se je pokloniti Mariji zvesti njen častilec — novimenovani biskup krški — da pod njenim varstvom začne svoje vzvišeno pastirstvo. Ni prešlo sicer leto, da bi se ne bil blagi gospod tukaj oglasil — ali kot tak dostojanstvenik zdaj v prvič. V soboto odpotoval je mej svoje verno Ijud stvo na otok Krk, katero ga je tako željno pričakovalo. — Cul je ta pobožni narod, da mu je Bog po svojem namestniku v Rimu imenoval res vrednega, pobožnega, za cerkev in narod vnetega — z vsemi
potrebnimi svojutvi obdarovanega pastirja. Odpeljal se je s parobrodom ogersko-hrvaškega društva reškega
—	iz Voloske. Naproti so mu prišli s posebnim parobrodom otočani Hrvati. Vtis ua narod napravil je presv. gospod najbolji. Čast Hrvatom, kateri so pazili, da ne bi imeli Italijani izgovarjati se, da so bili izzvani, ne bi bili radi vžalili pastirja, od katerega vedo, da ljubi vse svoje očice. Ko mu je nekedo v napitnici izrazil željo, da naj vpliva na hrvaško sve-čanstvo, da naj bode mirno, odgovoril je presv. gospod lepo, dostojno, da želi mir mej Italijani in Hrvati, a Italijani naj spoštujejo Hrvate — i da Hrvatje bodo tudi gotovo Italijane — naj se le da vsakemu svoje. Bog daj, da bi ga mogle verne ovčice še mnogo let gledali mej si boj, »akoravno mu ni še sicer došla jednajsta, pač pa mu je že prošla deveta ura njegovega pozemeljskega popotvanja" — kakor sam pravi. — »Resnično pravi prezv. gospod — ko sem zaslišal — kakor nekedaj Abraham, glas: Odidi iz biskupije, v kateri si bil rojen (Voloska) kateri si posvetil svoje duhovno življenje, odidi iz župe svetega Justa, za čegar blagor si se skoro petnajst let trudil, — zapusti tisti altar „2alostne Matere Božje, to tebi tako drago svetišče, odidi iz Trsta, kjer si vžival spoštovanje in dobrovoljnost — zapusti misel katero si skrbno gojil da boš počival na groblju pri sv. Ani mej mnogimi svojimi duhovnimi brati in prijatelji — vse to zapusti in odidi v krško biskupijo, kamor te kličem — ta glas moral me je ne malo razžalostiti... ali Gospod me je okrepčal... in glejte zdaj sem mej vami — akoravno ne brez strahu . .. ker je velika odgovornost nadpastirska. Vendar krepča me zaupanje v Njega — kateri me je brez mojih zaslug mej vas poklical. — Nadalje pozdravlja svojo novo Cedo s prelepim pozdravom: »Mir z vami". Res najlepši pozdrav v današnjem času, ko hudobni duh mej kristijani in narodnostmi neslogo iu nemir seje.
—	Novi pastir donafca svojim vernim tudi še dvojno knjigo : sv. križ in sv. evangelij. — Prav lepo in vzvišeno govori o križu »zamenju naše vere". Spominja, kako se zlasti dandanes vzdigujejo sovražniki sv. križa, da bi ga zasmehovali; svari svojo čedo pred temi volkovi v ovčji koži, in spominja, da le »v križu je zveličanje". V svoj biskupski grb — si je zato stavil znamenje križa z napisom: »In cruce salus".
Druga knjiga je sv. evangelij; ta naj vodi stado po poti v zveličanje. »Prejmi sv. evangelij — pravi posvečujoči biskup novemu — in pojdi ga oznanje-vat ljudstvu, ki ti je poverjeno, ker mogočen je Gospod, da v tebi pomnoži svojo milost". — To knjigo prinaša zdaj on mej svoje ovčice in priporoča duhovnim pastirjem naj mu pomagajo pasti duhovno stado. Obrača se p.tem do vernih na srce jim govoreč, naj nikar ne zanemarjajo poslušanja besede božje. Najmarljivejše naj besedo božjo poslušajo posebno družinski očetje in matere, da bodo dobro seme iz svojega srca presaditi mogli v mlajša srca svojih otrok. — Tukaj prestopi presvitli gospod na govor o kršanski družini — katero bi duh sedanjega časa tako rad vgonobil. S svetim Očetom Leonom XIII. priporoča častenje svete družine, da se navzamejo vse krščanske hiše duha Jezusa, Marije in Jožefa. Tukaj imajo očetje, matere in otroci najlepše evangeljske zglede — pravi živi evangelij.
(Konec sledi.)
Slovstvo.
V založbi Janeza Giontinija so izišle ravnokar te-le knjižice:
Venček pravljic in pripovedek. Slovenski mla-d ni spisal Josip Freuensfeld. Drugi natis. Cena 20 kr. Mična knjižica je vredna priporočila. Malo smešno je, da se nekateri stavki iz uvoda takoj v prvi pravljici ponavljajo. V uvodu pripoveduje pisatelj : »zvečer, keder se je zmračilo, navadno moji roditelji niso prižgali luči, marveč še le, ko je od-zvonilo Zdravo Marijo. Do tega trenotka sedela sva z materjo na klopi pri peči." Ravno to je zapisano začetkom prve povesti, samo namestu »matere" je »babica".
Potovanje v Llliput. Čudovita zgodba. Poslovenil Vinko Bregar. Ceua 20 kr. Izmej treh potovanj Guliverjevih je prevedeno v ti mični knjižici jedno, katero smemo priporočati mladini v prijetno zabavo. Opozarjamo pa pri ti priliki, da vse povesti o junaku Guliverju niso prikladne mladini.
Maršal grof Radecki. Sestavil Fr. N. Gena 20 kr. Lepa knjižica. Zivotopisu je pridejan opis Radeckijevih spomenikov in narodna pesem po »Dom in Svet" v 1. 1892.
V delu je rešitev. Poačna povest. Hrvaški spisal Davorin Trstenjak. Prosto poslovenil Božidar Fle-gerič. Gena 30 kr. Bolje bi se nam zdelo za našo mladino, da bi se v nji govorilo o slovenskem narodu in o slovenski domovini (str. 119 nasl.), ne pa popolnoma po izvirniku. Prijazna povestica pripovedovana često s pesniškim) vzletom, bo pa gotovo ugajala.
Šaljivi Jaka, ali zbirka najboljših kratkočasnic za slovensko mladino. Nabral in priredil Ant. Kosi, učitelj. Cena 24 kr. G. pisatelj je slovenskemu občinstvu že toliko znan, da ne potrebujemo posebej opozarjati, da je tudi v ti zbirki sestavil mičnih kratkočasnic. Samo (str. 49) »iz veronauka" bi si želeli, da bi vsaj tega naslova ne bilo; št. I. bi bila tudi brez škode izostala.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. septembra.
(Presvetli cesar) je društvu za izpuščene kaznjence v Mariboru podaril 300 gld.
(Imenovanja.) G. kr. računski revident gospod Viktor Colloretto imenovan je račuuskim svetnikom pri deželni vladi v Ljubljani. — G. dr. Anton Mihelič je imenovan sekundarijem v tukajšnji deželni bolnišnici.
(Ogenj.) Iz velikolaškega okraja: V sredo zjutraj ob 3. je v Podpoljanah pogorel skedenj napolnjen s senom posestnice Marije Marolt. Zažgala je najbrž zlobna roka!
(Novi zvonovi) Pri tukajšnjem dvornem zvonarju g. A. Samassi posvečenih je bilo 31. t. m. dvanajst novih zvonov za nastopne cerkve : 1 za podružnico na Taboru pri Podbrezju (teža 1233 klgr.), 3 za podružnico v Zgornjih Dupljah pri Kranju (teža 643, 391 in 207 klgr ), 2 zvonova za vikari-jatno cerkev v Pečinah na Goriškem (teža 1048-5 in 281 klgr.), 1 za farno cerkev pri Sv. Katarini nad Ljubljano (teža 399-5), 1 za vikarijatno cerkev v Lokovcu ua Goriškem (teža 857 klgr.), 1 za podružnico na Primskovem pri Kranju (950 5 klgr.), 1 za farno cerkev v Zorici na Koroškem (265-5 klgr.) in 2 za podružnico sv. Katarine na Jelovem, fare Radeče pri Zidanem mostu (167 in 92 5 klgr.)
(Za jednoletne prostovoljce.) Vojno ministerstvo namerava tako premeniti določbe za jednoletne prostovoljce, da bodo izpit mogli delati povsod, kjer je gimnazija. Izpraševalne komisarje bode določevala tudi politična oblast.
(Shod kat. polit, društvo v Vipavi). Nad vse krasno iu velečastno vršil se je včeraj v Vipavi shod kat. polit, društva. V slavnostno krilo odet z zastavami okrašen vsprejel je trg ta dan mnogoštevilne goste od blizu in daleč. Shod se je vršil v prostorih grofa Lauthieri ja, ki je v svoji plemeniti gostoljubnosti prepustil najlepši in najprimernejši prostor za zborovanje v Vipavi. Vdeležencev so našteli uad tri-tisoč, večinoma so bili navzoči vsi zavedni možje u Vipavske doline. Shodu je predsedoval dež. glavarja namestnik dr. Papež, ki je pozdravil v iskrenih besedah zborovalce ter omenjal nekaterih posebno za Vipavce perečih gospodarskih vprašanj. Deželno primarij dr. V. Gregorčič govoril je o pomenu in važnosti katol. polit, društev, odvetnik dr. Ivan Š u s t e r š i č o gospodarskih razmerah s posebnim ozirom na Vipavsko. Navzoči so glasno pritrjevali za govornikom, in dekan preč. g. M. Erjavec se je v imenu zborovalcev govornikom zahvalil za krasne besede. Da se je prijetno družilo s koristnim, zato so poskrbeli izvrstni ondotni pevci pod vodstvom župnika č. gosp. Ar k o-ta. Zapeli so več krasnih pesmij med zborovanjem in pri banketu, ki je bil napravljen v cvetličnjaku. Obširno poročilo sledi.
(Strela.) Iz Ortneka: V sredo zvečer je strela udarila v dimnik gostilnice Ortnek. Druge škode ni naredila, kakor, da je nekoliko dimnik razpraskala in nekaj opek razbila.
(Strežajski kurz.) Okrožni zdravnik g. dr. O. Veselko v Trebnjem je od 15. do 19. avgusta poučeval v strežajskih poslih za slučaj kolere. Iz do-berniške, mirenske iu velikološke občine sta bila po dva slušatelja. Kurza se je udeležilo še pet županov, dva učitelja, pet mrtvaških oglednikov, štiri babice in štiri druge osebe.
(Zdravstvo.) V Idriji je za škrlatico bolnih 13 oseb. Vseh oseb je za časa te bolezni zbolelo 75 otrok, 12 umrlo. — V Kranju je še 14 oseb bolnih za trahomom.
(Nesreča.) V Trstu živi že več let Anglež Jo-nes, profesor modernih jezikov. Ko nedavno predava
v svoji dvorani, zvrne njegova mačka petrolejsko svetilko. Petrolej se razlije po časnikih in knjigah, v trenotku je bila vsa knjižnica v plamenu. Zgorelo je mnogo dragocenih knjig, slik itd. Ob jednem je ogenj uničil rokopis o turškem, egiptskem, sirskem in kaldejskem slovstvu. Rokopisa je bilo za dvanajst zvezkov.
(Goriške novice.) V dan pogreba pok. Rutarja na sv. Gori, vračala ste se pod noč dva duhovnika proti Gorici. Petdeset metrov pod sv. Goro, je na jarku voz tako silno poskočil, da ju je vrgel raz sedež pod cesto. Pobila sta se močno. — Veroučiteljem na c. kr. gimnaziji v Gorici je imenovan č. gosp. Franc Cleri. — Prevzvišeni knez in nadškof so se odpeljali zadnjega avgusta v Furlanijo (Tržič; Flu-mičel) na kanonično obiskovanje.
(Ogenj.) Iz Boh. Bistrice. V soboto okoli šeste ure začelo je goreti na Bistrici, in sicer se je unelo na skednju posestnika Antona Zadnika vulgo Kauf-mana. Ker je bilo na skednju veliko sena in druge robe, je bil hlev kmalo ves v ognju, in vnela se je tudi hiša. Da ni bilo hitre pomoči, in da ni bilo mirno in brezveterno, pogorela bi bila gotovo vsa spodnja vas, posebno ker so se unemale že sosedne hiše. Pohvalno omenjati je obeh požarnih bramb iz Bistrice in Srednje Vasi, katere ste gasili neumorno v pozno noč, toliko časa, da je nevarnost minula. Tako razun Kaufmanovega hleva, magacina in strehe na hiši ni nič pogorelo. Posestnik bil je zavarovan.
(Kolera.) Po uradnem poročilu z dne 30. avgusta je r osmih okrajih v Bukovini zbolelo 15 oseb in 12 umrlo, v 22 okrajih Galicije je zbolelo 238 oseb in 107 umrlo.
(Na zagrebškem vsenčiliščn) se bodo, kakor na vseh drugih v Avstriji, smele vršiti promocije „sub auspiciis imperatoris". Dotično najvišje dovoljenje je že izdano.
(Morskega volka,) nad 41/« metra dolgega, so te dni vjeli v morskem zalivu pri Bakru.
(Popravek.) V zadnji številki se je gledd bir-movanja na Gorenjskem vrinila neljuba pomota. Na Bledu bo birma na nedeljo, t. j. 9. t. m., in ne 10, kakor se je poročalo.
(V kavarni) V neko zagrebško kavarno pride možiček z dežele, da si privošči kozarec bele kave. Ko prvič zajame, skremži obraz: „Ta pa je grenka." — Gostje ga smehom opozore, da je pozabil sladkorja vreči v kozarec. — „A tako, v kavo", pokusi ter „Aha — sad valjal"
Društva.
(Odbor ^Slovenskega pevskega društva v Ptuju") je po časopisih naznanil, da bode letos veliki koncert dne 8. septembra 1894 v prostorih »Narodnega doma" oziroma v prostornem vrtu čč. oo. minoritov v Ptuju. Vse priprave so bile tako urejene, da se koncert sijajno in dostojno vrši. Vojaška godba c. in kr. 47. pešpolka obljubila je sodelovanje in vojaška oblast sama določila dan koncerta in sprejela primerno zadavo. Pred par dnevi je vojaška oblast odpovedala sodelovanje iz službenih o z i r o v. Podpisanemu odboru ni bilo mogoče pravočasno druge godbe dobiti. Toraj se mora običajni slavnostni koncert za letos odpovedati. Da se ustreže društvenim pravilom, bode se pozneje sklical občni zbor društvenikov v to svrho, da se voli novi odbor in da f>e glede lastne godbe ukrenejo koraki, ki bodo osigurali društvu možnost, izvrševati svoj društveni namen. — Odbor ^Slovenskega pevskega društva v Ptuji."
(Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju) prejelo je v poslednjem času sledeče darove: volilo po v Ljubljani umrlemu hišnemu posestniku g. Jožefu Bernardu 100 gld. V Brežicah je tamošnji rodoljub g. J a n e z M u n d a, c. kr. živinozdravnik, nabral
13 gld. katere so darovali: g. dr. France F i r-bas, c. kr. notar 3 gld. g. dr. Gvidon Srebre; odvetnik 2 gld., g. Jožef Šetinc, odvetniški koncipijent 1 gl., g. JožefAgrež, uradnik 50 n., g. Fran Planinec, vodja železniške postaje
1	gld. 50 kr. Vsi v Brežicah. G. Anton F a-b i a n i, trgovec v Sevnici 1 gld., g. Leopold Schveutner, trgovec v Brežicah 1 gld. gosp. Anton S p i n d 1 e r, c. kr. knjigovodja 1 gld., g. JanezMunda, c. k. živinozdravnik v Brežicah
2	gld.; vč. g. dr. Miha Mogolič, župnik v Stillfriedu na Nižjeavstrijskem 3 gld., g. Jožef B a h o v e c, uradnik avstre-ogerske državne železnice
3	gld. — Iskrena bodi hvala vsem imenovanim plemenitim dobrotnikom revnih a vrednih velikošolcev slovenskih ua Dunaju. Dal Bog, da bi jih maogi posnemali. Daljne poppore sprejema društveni blagajnik vč. gosp. dr. France Sedej, c. in kr. dvorni kapelan in ravnatelj v avguštineju na Dunaju I. Avgustinerstrasse 7.
Telegrami.
Landskron, 2. septembra. Cesar je zjutraj ob polu osmih prišel semkaj in bil jako slovesno vsprejet.
Landskron, 3. septembra. Cesar je popoldne ogledal tovarne, tkalsko šolo in strelišče in se ob petih povrnil v svoj stan mej navdušenimi ovacijami prebivalstva. Ob šestih je bil dvorni obed z 88 kuverti, h kateremu so se povabili popoldne došli ameriški, nemški, angleški, francoski, italijanski, španjski, norverški, švedski, turški in švicarski vojaški atašej. Pozneje je bila sijajna razsvetljava in serenada pevskih društev. Cesar je prišel na balkon, čemur so sledile burne ovacije.
Landskron, 3. septembra. Cesar, nadvojvodi Albreht in Rajner so ob šestih zjutraj jezdili k manevrom. V zjutranjih urah pričakuje se prvi večji napad konjiče. Vreme je hladno in oblačno.
Dunaj, 3. septembra. Plener se je s soprogo ob sedmih zjutraj povrnil iz Levova.
Trst, 2. septembra. Cesarica je danes zjutraj ob 8. uri 50 minut prišla v Miramar in je odšla po kratkem bivanju v gradu ob 12. uri 30 minut na parniku „Miramar" na Krf.
Gradeo, 3. septembra. Dopoludne se je vpričo protektorja trgovskega ministra grofa Wurmbranda slovesno otvoril kongres za pospeševanje prometa s tujci. Trgovski minister je naglašal važnost kongresa za Štajersko in planinske dežele sploh, in obetal podporo in pospeševanje s strani države.
Levov, 3. septembra. Plener se je včeraj popoludne povrnil s soprogo na Dunaj.
Budimpešta, 3. septembra. Osmi higi-jenični in demografični kongres je včeraj popoludne otvoril nadvojvoda Karol Ludovik, ki je zastopal cesarja. Pri otvoritvi so bili ministri, načelniki civilnih in vojaških oblastev, konzuli tujih vlastij in mnogo učenjakov. Nadvojvodo je minister notranjih stvarij, Hieronimi, kot predsednik kongresa nagovoril francoski, in nadvojvoda je odgovarjajoč kongres tudi francoski pozdravil v imenu cesarja, želeč mu najboljši vspeh. Več govornikov je naglašalo blaginjo mej narodnega miru. Pri prihodu in odhodu so nadvojvode naudušono pozdravljali.
Budimpešta, 3. septembra. Včeraj zvečer ob 10. uri od dirke v Totisu vračajoč se posebni vlak je pred vzhodnim kolodvo-
rom zadel v tovorni vlak. Dva poslednja voza tovornega vlaka sta skočila s tiru. Od 167 potovalcev se jih je 8 poškodovalo.
Budimpešta, 3. septembra. Včeraj ob 8. uri zvečer je nadvojvoda Karol Ludovik vsprejel člane kongresa v prisotnosti ministrov in raznih dostojanstvenikov.
Rim, 3. septembra. Včeraj zjutraj je bilo kacih 20 ogerskih srednje-šolskih profesorjev pri maši svetega Očeta. Pri tej maši je bilo tudi nekaj romarjev iz Kanade. Po maši je papež z vsakim navzočim nekaj besed spregovoril.
Bukingen, 2. septembra. Zdravje grofa Pariškega se ni dosti premenilo, samo nekoliko slabejši je. Noč je še precej dobro prebil.
Valparaiso, 3. septembra. Anglešk o la-
dijo „Stello" z orožjem za peruške vstajnike so tukaj zadržali. Angleški konzul se je pritožil.
Rio de Janeiro, 3. septembra. Obsedno stanje se je odpravilo.
Shanghai, 3. septembra. Ladija „Red-pole" se je vrnila in poročila, da ni bilo boja pri Port Arthuru. Tujci v severnih pristaniščih so v strahu, ko so Kitajci bili na pali misijonarje. Boje se, da se Kitajci ne bodo zmenili za cesarjev ukaz, da morajo pustiti tujce na miru.
Umrli ho:
31. avgusta. Marija Uranič delavčeva hči, 4 mesece Soteska 6, božjast. — Matevž Blažek, umirovljeni paznik 80 let, Poljanska cesta 26, vsled raka. — Jera Tome, mestna uboga 85 let, Karlovska cesta 7, ostarelost.
1. septembra. Makso Telban, stražnikov sin, 3l/. mesece, Marije Terezije cesta 10, katar v črevih.
V bolnišnici: 30. avgusta. Janez Kozamernik, gostač, 68 let, naduha.
Tremensko sporočilo.
a c O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> • t. ° 3 1*1 S " m a
opazovanja		zrftkomer. t mm	toplomer* po Ctlzija			
1	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zve«.	7303 733 6 736-0	16-7 16 0 14-4	sl. jvzh. n sl. vzh.	oblačno n jasno	0.00
2	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zvee.	739-2 738-3 739-4	12-4 23-4 16-7	brezv. sl. vzh. n	megla jasno n	0.00
Srednja temperatura obeh dni 15-7* in 17-8', oziroma 4-1° in 2 0° pod normalom.
'DOM IJf ®¥KTj
Vsebina 17. zvezka 1894:
1. Slovenija in svetla habsburška hiša. (Ob smrti nadvojvode Viljema.) Spisal dr. Fr. L. 2. Vabljivi ptič. Zložil Anton Hribar. 3. Gospa s pristave. (Zgodovinski roman.) Spisal I. Kraljev. (Dalje.)
4.	Cemu? Zložil Anton Medved. 5. Spletke. (Povest iz nedavnih časov.) Spisal S. (Dalje.) 6. Iz počitniškega dnevnika. II. Ob Tuskulu. Zložil Mih. Opeka. 7. Prijatelju. (M. 0.) Zložil Anton Medved. 8. Loka. (Krajepisno-zgodovinska črtica.) Spisal Fr. Pokom. (Dalje.) 9. Črtice z avstrijskega juga. Piše dr. Jos. Marinko. (Dalje.) 10. Potovanje križem jutrove dežele. Piše dr. Fr. L. (Dalje.) 11. Raznoterosti. — Na platnicah: Dušeslovna pisma. — Slike: 1. Nadvojvoda Viljem. 2. Na nizozemskem morskem obrežja-3. Škofja Loka. (Fot. dr. Fr. L.) 4. Bosanske noše.
5.	Mostar. 6. »Kupite jabolk!"


Sv&n cl%hovec
Stfici Uehi

\ovec roj. cJla
poročena.
v
■GjubtjaiiA — Bužcmberh, dnč 3. sept. 1894.
i§ltc»to -poic&ue^a oiviaviifa.
454 1-1
453 1
Žalostnim srcem objavimo vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče in stari oče
Anton Rlhai%
hišni posestnik v Polhovem Gradcu
dne 3. septembra ob 8. uri, po dolgi mučni bolezni večkrat previden s sv. zakramenti, mirno v gospodu zaspal.
Pogreb bode v sredo t. j. 6. septembra ob 9. uri v Mekinah. Blagega ranjkega priporočamo v molitev. Urinla Bihar, roj. Bas, soproga. — Josip Bihar, c. kr. vladni tajnik in vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju; Frano, župnik; Leopold in Matej, kapelana, sinovi. — Marija, hči. — Julija Bihar, sinaha. — Irma
Bihar. unikinja.
Zalivala.
449 1
Za prisrčno izraze iskrenega sočulja ob smrti | moje prebljubljene hčerke
ioe
izražam vsem prijateljem in znancem, osobito pa za lepi sprevod in udeležbo pri njenem pogrebu preč. duhovščini in družbenikom slavne kaloliške delavske družbo svojo najprisrčnejšo zahvalo.
V Idriji, dne 2. septembra 1894.
Ivana Itupnik,
trg. soproga.

* :...'• ... s
^ ■ ... v;,. •
Zahvala.
V imenu pogorelcev v Dolenji Žetini so po sklenjeni zbirki podpisani zahvalju|e najpopred sl. de/., odboru za darovanih 300 ^Id. in blag. gospodu okra nemu glavarju v Kranji, ki je to znatuo svoto izposloval in razun tega še okoli 50 gld. od razuih župnih uradov prejetih doposlal daljo nabiralcem in darovalcem naslednjih župnij: Domači hrani 58 gld., Poljane 35, Školja Loka 35, Leskovica 21, St. Lenard 15, Trata 25, Zapoge 1, Smlednik 6, Sorica 8, Stara Oselica 15, Nova Oselica 10. Žiri 3 gld. slednjič msgr. Jeranu za doposlano zbirko 15 gld. Hog varuj enake nesreče vse darovalce iu jim dobroto obilno plati ua tem in onem svetu !
Franjo Kregar, ž»p. v Javorjah.
452 1
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva V Ljubljani naznanja, d» je Vsemogočnemu dopalo, gospoda
Jakoba Slapničarja
bivšega komptoirista
poklicati na oni boljši svet včeraj ob 5. uri popoldne po dolgi, hudi bolezni, prejemšega sv. zakramente za umirajoče v 41. letu njega dobe.
Pogreb bode jutri v ponedeljek dne 3. t m. o 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Vodmatu št. 37 na pokopališče pri sv. Krištofu.
Pokojnik, ki je bil 19 let pravi član društva, se vsem p. n. članom, prijateljem iu znancem priporoča v prijazen spomiu.
Naj počiva v miru!
V Ljubljani, duč 2. septembra 1894.
Št. 8506.	Tfc	•	448 8-1
Razpis.
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Gtrmu
pri Novem Mestu — z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom — izpraznjenih je
sedem deželnih ustanov
za prihodu je šolsko leto 1894/95, katero se prične 3. novembra tek. leta.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom^vino- in sadjerejo pečali.
UčenePz ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko si pa morajo sarni preskrbovati. V šolo sprejemajo se tudi:
1.	Plačujoči učenci, kateri plačujejo 30 kr. na dan za hrano in stanovanje, pa 20 gld. šolnine na leto, in
2.	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo, plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s ko-
lekom 50 kr., se imajo
clo 20. septembra 1804
izročiti vodstvu deželue vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Gimu pri Novem Mestu.
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju.
Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je revers ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 24. avgusta 1894.
V slov6!
Ob odhodu jako nam priljubljenega prečastitega gosp. kooperatorju Frana Hlersohe iz Zagorja kličejo prisčni
z Bogom in na svidenje
45i i	mnogi Zagorčani.
SBadiiji IBlesee! 'VS
M aobitki 60.000,10.000,5.000 *
__________v gotovini le z 10% odbitka.
Levovske srečke b. 1 gld. priporoča
„MERCUR" menjalnična delniška družba 309 1 na Dunaju, Wollzeile 10. 418 12
Nizozemska zavarovalna družba za življenje.
fllgeineene Nlaatschappij van Levensverzekering en Lyrrente v Amsterdamu.
Podružnice:
v Avstriji: Dunaj, 1„ Petersplatz 7. na Ogerskem: Budimpešta, IV., Korona-
herezeg utca 20, sz. v Nemčiji: Hamburg, Biicshstrasse 11 II. v Franciji: Pariz, Avenue de 1' Opera.
v Belgiji: Bruselj, Rue Royale 89. na Luksenburškem: Eicli pri Luksenburgu. v Nizozemski Indiji: Soerabaia Willem-skade.
v Južni Afriki: (Republiki transvvaalski): Pretoria, Argyle-Buildings, Pretoriusstraat.
Zavarovalno stanje koncem 1894. leta 85 milijonov kron a. v.
Za vse v Avstriji sklenjena zavarovanja je vložena popolna premijska rezerva pri c. kr. ministerijalni plačilnici na Dunaji v zagotovljenje zavarovancev in države. — Nizozemska sklepa vse vrste zavarovanja in sicer za slučaj smrti, doživetja, smrti in doživetja, dole, vzgojilne doneske, dohodke in vdovske penzije pod najkulantnejšimi pogoji proti nizkim premijskim plačilom in De zaračuna nobenih pristojbin za napravo polic in pa izplače-
valne pobotnice.
Natahčneja pojasnila daje radovoljno: Generalni zastop za Avstrijo na Dunaji I.,
Petersplatz 7; inšpektorat za Štajersko in Kranjsko v Mariboru, Kaiserstrasse 16. flnspektor Franc A 11 e n e d e r) in Josip Kušar, trgovec, državni poslanec, kot glavni
zastopnik za Kranjsko.	450 1
cfited. uttiv.
2)r cTCeriBert cftoršfner
bivši sekundarij	439 3—2
SW stanuje od 3. septembra
v Gledaliških ulicah štev. 3, II nadstr.
Ordinira od 9—10. ure dopoldne in od 3—4. ure popoldne.

papir n
E
B°|0no bolgarsko
hipotekarno posojilo.
V zlatu obrestljivo in povračljivo.
Hinntftlrnrnn zagotovljeno s prvohi-lll|HMt H.IIIIU poteko na železnici Bu-
ščuk-Varna in Kasplčan-Soflja-Klstendil
in na pristanišča Burgas in Varno.
Se more podražiti, Sj? fS
8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo.
Popolno davka in pristojbin prosto za 'n za vso p1"10'*"
njost.
Donaša
Po dnevnem kurzu dobi se pri
deliTiSki'družbi jMerCUI"', x.
po sedanjem kurzu okolu 6'„ stoika.
od-
58 40—32
Dunaj,
Wollzeile 10.
i > u 13 81 J & li a t> O !■ £|„
Dne 3. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....98 gld.	75	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....98	„	85	„
Avstrijska zlata renta 4%......123	„	45	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„	95	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	„	85	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	96	„	30	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1020	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............309	„	75	„
London vista...........124	„	10	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	60	„	87l/j„
20 mark........................12	„	19	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	85	„
Italijanski bankovci •........44	„	80	„
C. kr. cekini........... 5	„	88	„
Dno 1. septembra.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dun.ivske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3 % .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
148 gld. 50 kr.			
155	„	—	
196		—	
96		30	
142		60	
127		25	
107	»	25	n
67	n	40	n n
98		60	t?
223		50	ti
157		75	n
128		—	n
98	n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........199	gld. —	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	75	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	75	„
Salmove srečke, 40 gld................69	„	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„	25	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......51	„	—	„
Ljubljanske srečke.........24	„	50	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	168	„	50	„
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3210	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	488	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	114	„	—	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....88	„	40	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	181	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................133	„	37»/»„
jSJt Nakup ln prodaja >J0»
* _vsakovi8tnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih ,
najmanjšeza dobitka. K u lan t na izvršitev naročil na
pri izžrebanju borzi.
Menjarnična delniška družba
»im E II C U B"
UVollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasss 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnib vrednostih vseh ipskulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Pl" nn loienlh glavnic.