1 $!2Sbm.
\ s-yioSuce...
RlSKA DOMOVINA
AMERICAN IN
img/mi-Hoiwp
FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NGWSPAMR
f
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JULY 15, 1947
LETO XLIX-VOL. XLIX
(Došle preko Trst«)
GOSPODARSKA SABOTA-'je pridobil opremo za to svojo ŽA. — Ali je bila to res sabo- vilo. Hlebš Rudolf je bil pred-taža, o čemer poročamo v na-isednik Mestnega ljudskega od-
slednjem, ne morem presoditi. Poročamo po komunističnih jugoslovanskih listih. V Hrastniku pri Trbovljah je stara steklarna. Ta je bila seveda tudi podržavljena kot druga podjetja na Slovenskem. Nastavljen je bil delegat v imenu “nove” Jugoslavije. Bil je to steklarski mojster Janko Putler. Nastavljen torej od novih komunističnih gospodarjev. Ta je baje naročil, da so uničili e-no najvarnejših naprav v steklarni. Steklarna je radi tega morala dalj časa ustaviti delo. Storil da je to iz maščevanja. Udeležena sta bila še dva delavca. 23. maja je bil Putler obsojen na smrt, druga dva pa eden na 12 in eden na 8 let ječe.
ZGODBA IZ KRANJA. _ Pisali smo že o tem, kako so komunist, listi napadali Mestni ljudski odbor v Kranju. Odbor, ki so ga partizani sami izvolili po partizanskem volilnem načinu seveda. Radi slabega gospodarstva in radi zlorabe mestnega premoženja je bil 22. maja obsojen na smrt Mohor Gabriel, poverjenik za gospodarstvo. Baje je uporabljal mestni material za svojo vilo v
bora. Ta je bil kriv, da so bile izdane živilske nakaznice neupravičenim in zanemaril je nadzorstvo nad mestnim go
brigado ^ ni jo	»p	an JL.	je Evi	rope 1C J	je	obn	njen Div	0 1	ta 1 , ' |	Razne drobne novice iz Clevelanda in te
IIIJG	1	(01	tih	irenco	ib d	rza	v v	ra	rižu		okolice Sedma obhtnica—
Vidovci zmagali
žogometu
Včeraj so mladi igralci od sv.
v vz-
tisti pot, kot laška armada pred nekaj leti
nauzorsivo naa mestnim gospodarstvom. Tudi pri Mohor- ,ene' Grške čete in nekaj jevih grehih je zatiskal oči. “^‘» oboroženih civilistov je
Dobil je pet let. Poverjenik za pognao ° LOOO mož broječo vida šole premagali svoje slo-prehrano Ravnik Janko pa je	Pn5a<^° nazaj pro- vaške sosede pri fari sv. Andre-
dobil za podobne grehe štiri 1 3 anf * me‘‘' Vpadli so čez ja ;n sjCer 9 — 7. S'tem so Vi-
Ieta>	, mejo v Grčijo po isti poti, ko ne- -
SITARSKA IN ŽIMARSKA ^	arm.ada’ Jnvad'
ZADRRUGA V STRAŽIŠČU nitze todaJ? me3t° K,°' pri Kranju je tudi dala priliko	V0Ja8tV0 Jim Je to
za dve obsodbi. Ta zadruga Amerišld> avstralski in mki je imela svojo dolgo zgodovino. zastopniki preiskovalne komisi.
Pod ranjkim dr. Janezom E- je> so se vč.eraj podali iz Solu-vangel.stom Krekom sosetam-;na na lice mesta, da vidijo, kaj kajsnji Sitarji združili v zadru- se tam godi
go Tako so staro domačo 0. j Po vsem Epiru se je dvignil brt sitarstva postavili na mo-i narod proti tej invazjjj iz Alba. dernejso podlago. Zadruga je nije. Moški in ženske prihaja. dobro poslovala že pred prvo jo in zahtevajo, da se jim da orožje proti komunistom, ženske so se ponudile, da bodo nosile potrebščine vojakom, če ne
dovci postali zmagovalci hodnem delu mesta.
V soboto zjutraj se bodo udarili z igralci od fare sv. Ladislava za prvenstvo v meptu. To se bo odločilo s tremi iglami, kdor dveh bo prpglašen za
1 je':: rja ZZ;
prej do zmage! Mi Vam čestitamo!
Mr. in Mrs. James T. Miller ,	_ . . . sta odprla Beach Home Bakery
Vse upanje Evrope je zdaj osredotočeno na Pariz, kjer na 276 E. 156. St. v zalogi bose je pričela mednarodna konferenca o pomožnem načrtu sta imela vedno tudi slovensko našega državnega tajnika Marshalla.	| pecivo.
Seja, ki je bila sklicana na pobudo Velike Britanije in 0ru»" obletnica—
Francije, bo morda kratka, toda njeni rezultati utegnejo po-1 Y »etrte*t ob 8 1)0 darovana v stati bolj učinkoviti in odločilni za bodočnost Evrope,kot re-(Tojn^jlVphine CernTfspomm
gala. “Nova” doba je napra- drugega, kakor so to delale ob vila zadrugi konec. Pa je Din- italijanski invaziji, ko Mastrl zadrugo obnovil. Na-
Sl!
svetovno \Mjno. Po drugi svetovni vojni je imela mnogo težav, pa je vendar vse prema-
bolj njegovi delavci, ne pa pravi zadrugarji. Ljudje so rekli
“Mastrlova zadruga.” Pa je bil rani, katerim je zapadla zava-obtožen, da je zlorabljal za- rovalna polica, ker niso plačali
družno ime v svoje spekulativ- obroka, jo lahko obnovijo
jam 1948 ferez
-v
V Jolietu, III. je umrla v soboto Mrs. Margaret Terese Zalar, soproga dr Joseph Zal arja. Podlegla je srčni napaki na njenem domu, 1206 Caton Ave. Bila je rahlega zdravja, odkar je pred šestimi tedni povila sinčka/
Rojena je bila v Jolietu in je bila diplomirana bolničarka. V novembru 1936 je poročila dr. Zalarja, ki je sin Joseph Zalarja gl. tajnika KSKJ. in ki ima svoj urad na 351NorthChicago St. že od leta 1934.
Pokojna zapušča soproga, sina Josepha Jr., star 9 let, in Charles Raymonds star 6 tednov, mater Mrs. Slattery, dva brata, sestro in več drugega sorodstva.
Pogreb jo danes ob 8:30 zjutraj iz Težakovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jožeta in na pokopališče sv. Jožefa. Naše sožalje prizadetim.
Pogreb Josip Dojčiia
Pogreb za pok. Josip Do j Čičem bo v sredo zjutraj ob 9 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jurija na Superior in 66. St. Doma je bil iz sela Bosiljevo na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča nečakinjo Frances Brezar, 1157 E. 74. St. pri kateri je stanoval zadnjih: 10 let.

predlog za nižje dftke včeraj
Glasovane je bilo 60 proti 32, kar ni dovolj za preglasovane veta
Washington. — Senat je včeraj za 60 proti 32 glasovom sprejel predlog za nižje dohodninske davke. Predlog bo poslan v Belo hišo v podpis predsedniku* Ta ga bo vsekakor vetiral, kakor je že obljubil. '
Ako bo predsednik predlog vetiral, bosta manjkala v senatu dva glasova, da bi preglasovali veto. Veto mora biti namreč preglasovan z dvetretjinsko večino v obeh zbornicah.
Kaj ho predsednik napravil glede tega predloga bomo zvedeli že koncem tedna. Predlog, kakor ga je sprejel kongres, bi znižal dohodninske davke kakim 49,000,000 osebam in sicer 30% za ljudi z majhnimi dohodki, 20% z večjimi in 10% z velikimi dohodki.
Truman apelira, da čakajo z višjimi cenami
Bodite previdni, kadar greets preko ceste. Prekoračite cesto samo pri signalni luiit
Washington. — Predsednik Truman je apeliral na premogovne družbe in na jeklarne, naj počakajo z višjimi cenami premoga, da se bo videlo, kakšen vpliv bodo imele na narodno ekonomijo višje mezde pre-mogarjev.
-o
N.
Y. C. tožijo za vsoto $215,000
Na federalni sodniji v Clevelandu je bila vložena tožba proti NYC železnici za $215,-000. Toži Robešt Kephart iz Niles, O. in Mrs. Paskey ter Robert Yeaker iz Loraina. Tožijo radi odškodnine v poškodbah.	1_,
Herbert je povedal, da bo za Tafta
Salt Lake City. _ Ohijski guverner Tom Herbert je tukaj izjavil na zborovanju ameriških guvernerjev, da bodo ohijski delegati prihodnje leto za senatorja Tafta na narodni konvenciji republikanske stranke.
rok za zavarovalnino
Washington. — Vojni vete-
•4-
Rusi ja ne pusti, da bi Avstrija pristopila k Zvezi narodov
i
New York. — Kljub temu, da je ruska delegacija nasprotovala, pa je varnostni koncil odredil, da pride zaideva Avstrije na dnevni red.: Avstrija namreč prosi za pristbp k Zvezi narodov.
Sovjetski delegat Gromikov se je boril proti tenju, da bi se sploh vzelo v poštejv prošnjo
Rusija protestira radi dolarjev
Dunaj. — Sovjetska vlada je protestiraa, ker so Zed. države
mirovna pogodba za Avstrijo še ni napravljena, torej
Vsi so mnenja, da bo imela ta konferenca najbolj učinkovite posledice za bodočnost Evrope. V prvi vrsti ..........
je namen konference potegniti Evropo iz ekonom- svmrti- , .. ma zagat, v katere je zabredla po končam vojni.
Jutri ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Raymonds Mivšek v spomin 7 obletnice njegove
zultati katere koli dosedanje konference.
Imenovani bodo posebni od- ————— bori, ki bodo imeli ugotoviti, §kj vladni uradnik dejal, “da je
kaj lahko posamezne evropske države store k pospešitvi svoje lastne ekonomske rehabilitacije in koliko ter kakšne vrste pomoč bi potrebovale od Zedinjenih držav. Upanje je, da bodo te države do 1. septembra že lahko predložile državnemu tajniku Marshallu popo-len inventar svojih potreb kakor tudi svojih lastnih prido-bitvenih virov.
Splošno mnenje o tej seji je zelo optmistično, ker ta načrt predvideva izhod iz ekonomskih zagat, v katere je zabrela
bolj ruska kakor Rusija sama,” rade sodelovale, samo če bi smele.	,
Države kakor češkoslova- atu. ška, Poljska in Madžarska, ki \a počitnice— zro proti zapadu za svojo tr-j Mrs. Rose L Erste jn njen govino ter za dobavo strojev in brat Charles sta odšla na počit-manufaktumega blaga, kar, nice v Grand Rapids, Ohio. že-vse morajo imeti, ako hočejo limo jim prav veselo zabavo tam. obdržati svoj življenjski stan-'„ . dard, še vedno upajo, da jim, v	,	,,
bo mogoče sodelovati v Parizu. ^ rox:,a °, .' JU. se 03 a po Pol«	I „ 8 v cerkvi sv. Lovrenca Ani
Avstrije. Toda Groimikov je Evropa po zmagovito končani
vojni leta 1945. Namen in svr-he konference Jb — po besedah angleškega ministra Bevi-
ne more vprašati za pristop k na, ki je bil imenovan za nje-
Zvezi narodov. Seveda, da mirovna pogodba ni pripravljena, je pa kriva Rusija, ki pri konferenci ministrov v Moskvi
odločile, da bodo plačale Avstriji sploh ni hotela govoriti o av-za stroške okupacije v dolarjih, atrijskih pogojih.
DELAL JE ZA 4 CENTE NA URO IN TO 65 UR NA TEDEN, DANES JE VSE DRUGAČE
Bloomfieldu,
V Bloomfieldu, N. J., živi 82-letni Christian Buck, ki je začel delati v neki tovarni za volno, ko mu je bilo 13 let ter je zaslužil po 4 cente na uro ob 65-urnem delovnem tednu. Koncem stoletja je znašal povprečni delovni teden v Ameriki 55 ur za šest-dnevno delo, in mezde so bile že znatno višje. Zdaj si lahko predstavljamo, kakšne so bile razmere svetovnih tovarnah takrat,
ko je Karl Marks pozval delavce sveta, naj se združijo ter naredijo konec vedno večji revščini, dasi se je stanje v industrijah v resnici izboljšavalo.
Danes v Ameriki, kjer delavci še niso odvrgli kapitalističnih verig, kakor predpisuje marksizem, zaslužijo premo-garji $13 ali več na dan, kar je 300-krat večja urna mezda od one, ki jo je zaslužit Ijeta 1879 mladi Christian Buck. Minimalna urna mezda po vsej Ameriki je petnajstkrat višja kot je bila mezda Christjan Bucka. Maksimalni standard
nega predsednika — “da preuredi Evropo na podlagi tega načrta, ki ni naperjen proti nobeni državi niti he proti skupini držav.”
Dalje je to upanje ojačeno po dejstvu, da je vsaka država, ki ja na tej seji reprezentirana, svobodna država in svoja lastna posredovalka. Nobena izmed 16 malih držav, ki so re-prezentirane na konferenci, ni pod dominacijo niti ne pod vplivom Velike Britanije ali Francije. Države, kakor Belgija, Nizozemska in skandinavske dežele, smatrajo same sebe za istovredne partnerice v podvzetju za pospešitev vza-, jemnega napredka in skupne obnove.
Celo države v ruski sferi, katerim ni Moskva dovolila ude
delovnega tedna znaša 40 ur.,	„.„,a
Nedvomno je, da je bodočnost! ležbe na konferenci, gledajo z delavska, toda s tem pridrž- upanjem in nado v Pariz. Di-kom, da koraka delavstvo rav- plomati so mnenja, da bi vse
2. obletnice njene smrti.
Ne bo seje—
Starši, opozorite mladino, ki spada k “SDZ Jolly Hustlers,” da nocoj ne bo seje. Prihodnja seja bo na tretji torek v avgu-
Cel° komuniste v imenovanih1 Eieanor Grzymkowski in Mr.
deželah skrbijo posled.ee ru- Rudolph Blatnik. poroka bo skega diktata prot. soudeležbi. I sv. mašo ob w Svatovanje Osmero sovjetskih satelit- bo večer ob 8 v SND na 80 čeških držav je sledilo moskov-' sti. Ženin je sin poznane sloven-skem vodstvu zato, ker je Ru- ake družine Mr, in .Mrs Frank sija mnenja, da je ta konfe- Blatnik iz 8906 tfnion Ave. Mno-
......"*"* go sreče želimo mlademu paru v
novem stanu.
renca politično sovražna ka kor tudi ekonomiko ogrožajoča bodočnost Sovjetske Rusije. Ker ima Rusija svoje vojaštvo vse od Stetina do Trsta, je torej samo po sebi umevno, da ji je bilo lahko uveljaviti svojo voljo.
Dočim ni nobenih političnih motivov v Marshallovem načrtu, je Rusija mnenja, da bi vsak poizkus od strani Amerike, da bi si evropske države same pomagale, motil in oviral ruske načrte. Toda če zapad-ni Evropi uspe, da si s pomočjo tega načrta ekonomsko opomore, bo res izveden velik korak v smeri prizadevanja, da so prepreči nadaljnje širjenje komunizma.
Dočim so ostala vrata morebitni ruski kooperaciji na ste-žaj odprta, je vendar resnica, da bo pariška konferenca imela pokazati uspehe vprav zato, ker ni Rusije zraven. Tako, na primer, vemo, da ne bo zo-
kom, da koraka delavstvo rav- plomati so mnenja, da bi vse lla gruner, vemo, aa ne bo zono v nasprotno smer od Mark- te države, izvzemši Jugoslavi- dolgih, brezpomembnih in ------------ 	—=;-»	zavlačevalnih besednih bitk
sove “vedno večje mizerije.” je, o kateri je neki češkoslova-
glede procedure in protokola. Dalje ne bo vsaki sugestiji grozil ruski veto.
Iz obzirnosti do Rusije so za-pšdni zavezniki že vse predolgo odlašali z odlokom in ak-
Vesela vest—
Rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Albert Božic, 14306 Jenne Ave. in jim pustila zalo punčko prvorojenko. Tako sta postala Mr. in Mrs. Joe Ku-mel prvič stari ata in stara mama. Poznani Frank Kumel je pa postal prvič pra-stari oče. Mrs. Gertrude Božic je postala drugič stara mama. Naše čestitke vsem skupaj.
K molitvi—
K molitvi za pokojno sestro Frances Turek naj se zberejo v Svetkovem pogrebnem zavodu članice sledečih društev: Oltarno društvo Marije Vnebovzete nocoj ob 7:30; ravno tako društvo Srca Marije, podružnica št. 41 SŽZ pa nocoj ob 8. Jutri naj se ba po možnosti vse udeleže pogrebne maše.
Iz raznih naselbin
Chicago, III. — Tukaj je umr la rojakinja Mrs. Agnes Fabi jan zadeta od srčne kapi. Za pušča moža, 8 sinov in omoženi hčer. Naj počiva v miru, pre ostalim sožalje.
Naša vrla rojaka Mr. in Mrs Gregor Gregorich sta se povrni
Zed. države so se priključile mednarodni begunaki organizaciji. Liltine, ki to uradno pričajo, so na mizi in so bile izročene tajniku Zveze narodov, Trygve Lie, ki je na desno na sliki. Na levo je zastopnica Zed. držav, ki se je mnogo trudila za to organizacijo, Mrs. Eleanor Roosevelt, v sredi je pa Warren Austin, amerižki delegat pri Zvezi narodov.
KU uuiasan z oaioKom in ak- .	. .. j , .'	“ .	,,
cijo, da si sami pomagajo, in > 1? s. tritedenskih počitnic v H to z Rusijo ali brez nje. Zdaj,if™’, A-k' PraznovaIa 3 ko je Rusija zaloputnila vra-'^1 40je mco sr(*nega “ko ta pred to konferenco, ni iz-lskega fvljenja- žehmo i'm gubljati časa in treba je zadati 17°g° leta zdravja in 2adovo
temelje podvzetjem, katera bi! j *	, ■
bilo treba pričeti že pred me- IJV’7®“ kraja f"?,** seči. Cena vse dosedanje ru-7 "L' Je fJal V
K'«r: r; i"
Ir t	Za:laČrrin p™ in resnico in da se je c,
zaprek, k, Jih je stavila Rusija fc vse hujše godilo> kot pa j
pn vsakem koraku zavezni- i p;ke
kom na pot. Toda ta cena je j Naše posojilno društvo je b bila mnogo prefvelika. Zdaj In. juiija obiskano ^ nepol
je zapadna Evropa končno sto- cahin gostov. Presenetili rila svoj prvi večji korak v smeri svoje lastne vzpostavit-
SLOVINSKI IZGNANCI go SI I*Snj u GOLO Hvui-NJK POMAGAJMO JIM!
uradnike in jih primorali, da se vlegli na tla. Pobrali so n kaj tisočakov in odšli, ne da se kaj zahvalili. Pozdravlja vse naročnike A. D. — J. M. i stop.
- mSlSKA DOMOVINA. JULY IS, 1947
»Url Ameriška Domovi ima
11AI
(JAMBS DKBBVBC. Editor)
•1» KOWtM	.........MM	Clemtand B, OU*
Published (tally exoept Saturday«. Bundayi usd Holiday«___
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto «7.00; ta Cleveland Kanado po poiti ta eno leto $8.00.
Za Ameriko pol leta M.00; ta Cleveland ln Kanado po poiti pol leta HM.
Za Ameriko letat leta MM: ta Cleveland ln r.naA. po poiti (etrt leta W.W.
Za Olvealand ln okolico po rttntlalolb; celo leto HM. pol leta HM. ietrt lata MM. Posamema itevllka stana i oentov.
SUBSCRIPnON RATES:
United States «.00 per year; Cleveland and Canada by mall »M par year.
U. 8. M OO lor 0 months. Cleveland and Canada by mall MM for 0 months.
U 8. UM for 3 months Cleveland and Canada by mall tS.7S for 3 months.
Cleveland and suburbs by Carrier «.00 per year. M.00 for 0 months. MM for S months. Single ooptes 9 oenta each.____________
ko držati na vajetih, pa ki jim ne bo mogla dati tega, kar države vedo, da bi dobile na zapadu.	/
Molotov je nekaj pograbil, a čemer se bo zelo opekel. Prav pošteno je nasedel in v svoji diplomatski karieri ustrelil največ-jega kozla, ki mu bo delal pc veliko preglavic.
Mi vidimo v vsem tem začetek konca ruskih in drugih tota-litarcev. En rogljiček pri rdeči zvezdi je odletel in prvemu bodo sledili drugi, to bo dočakala še ta generacija.
«iuiiiiiii«iinni'n$«ii*$**$*$*$nimmmm«**;;
BESEDA IZ NARODA
■ni mn idn nt tii«m*****w**iiiuH**n********
pa zopet pričeli s petjem. Peli smo lepe Marijine pesmi. Miss Vickie Hočevar je pela naprej litanije Matere božje, vsi drugi smo pa krepko odpevali: Le-
Naše romanje v Lemont
Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March Ird 1879.______________________________
083
No. 147 Tues., July 15, 1947
Tekma z »Evropo
Načrt ameriškega državnega tajnika Marshalla za obnovo Evrope je dobil hudega nasprotnika. Dokler ni prišla Amerika na dan s klicem, da je treba Evropi pomagati, da jo je treba po zadnji vojni postaviti na noge, ni nihče videl te potrebe. Zdaj pa poročajo iz Dunaja komunistični listi, da tudi ruski zunaji minister Molotov pripravlja načrt za obnovo Evrope. Kar je značilno je to, ida je pričel Molotov s takim načrtom šele potem, ko ga je naznanil ameriški državni tajnik. To se pravi, morda je imel Molotov načrt že poprej, toda omenil ga ni, dokler ni bila sklicana v Pariz konferenca evropskih držav, katere hočejo nam-reč pri tem sodelovati.
Istočasno se pa poroča iz Londona, da se krhajo dogovori med Rusijo in Anglijo glede trgovske pogodbe. Ko je bil angleški zunanji minister Bevin v Moskvi ob priliki konference zunanji ministrov, mu je Stalin obljubil, da bo Rusija lahko zalagala Anglijo z lesom in žitom, zakar bi dajala Anglija izgotovljene izdelke. Zdaj se pai Rusija naenkrat umiče, to pa najbrže radi tega, ker bo morala s tem zalagati svoje saietite, ki so jo ubogali in niso poslali v Pariz zastopnikov na konferenco za dbnovo Evrope. Sovjetska Rusija je te svoje lutke prisilila, da so ostale doma, torej jim bo morala nekaj dati, da ne bodo gledale v prazne lonce med tem, ko bo zapadna Evropa po Marshallovem načrtu kazala blagostanje.
Naj bo temu že tako. ali tako, po našem mnenju so doživeli ruski bolješeviki enega naj več j ih političnih, če ne morda tudi gospodarskih porazov s tem Marshallovim načrtom. Marshall je sovjete prisilil ob zid, čeprav ni pri tem nit« z mezincem ganil. Predlagal je samo obnovo Evrope, pri čemer je lahko so-udeležna vsaka evropska država. Odzvale so se vse razen onih, ki morajo biti pokorne Moskvi. To pa zato, ker je Moskva rekla, da ne bo pri tem sodelovala. Njeni sateliti so morali reči ne, ali pa bi se jim slaba godila. Tako je Marshallov načrt brez vsakega nagovarjanja od strani zapadnih držav določil, kje stoji kaka evropska država. Nekatere države, kot je na primer Češka, je igrala na dve sitrani, ali vsaj mislila je, da bo lahko igrala: zapadno in vzhodno, z zapadnimi demokracijami in s sovjetskimi totalitaren Hotela je celo poslati na pariško konferenco opazovalca, torej bi bila nekako napol uradno zastopana. Toda ko sta letela v Moskvo češki premier Gottwald in zunanji minister Masaryik, jima je Molotov na kratko ukazal, da Češka ne sme poslati zastopnika v Pariz. Češka je morala torej svojo besedo požreti in obisk preklicati. To je tista “velika demokracija” Češka, ki je bila vedno naklonjena zapadnim. demokracijam. Morda je bila, a danes mora poslušati Moskvo, če ne bo pa druga pela. Tako, vidimo, je tukaj ena država, ki je bila prisiljena, da se opredeli: ali z vzhodom, to je z Moskvo, ali z zapadom, to je z Ameriko. Ako ne bi bilo tega Marshallovega načrta bi Češka, Poljska in druge še naprej držale po dve sveči, v rokah.
To je tisto, s čemer je ameriški državni tajnik Marshall iz-smodil moskovske lisjake, ki so tudi prav pošteno nasedli in sami pokazali karte, čeprav lahko rečemo, da zelo neradi. Ta politična igra, bo šla v zgodovino kot eden najbolj spretnih aktov ameriških državnikov. Seveda, če ne bi pri tem pomagali Anglija in Francija, bi iz tega ne bilo nič.
Prav za prav ta Molotov načrt za reorganizacijo srednje in vzhodne Evrope ni nič novega. V delu je bil že od konca vojne, samo nihče ga ni omenil. Moskva ni mogla kar čez noč dobiti toliko pomoči nad državami pred svojo zapadno mejo. Dve leti je Moskva neprestano delala in pripravljala, postavljala vlade v teh državah, ki so zdaj, ko je Moskva potegnila za vrvico, po-korno stekle za Sovjetsko Rusijo.
Toda človek, ki nekoliko pozna Evropo, bo vedel, da Molotov s svojim načrtom za obnovo vzhodne Evrope ne bo uspel, četudi ima na svoji strani vse države, ki leže pred zapadno rusko mejo. Rusija ne more od tistih držav dobiti, kar potrebuje in jim sama ne more dati, ker one potrebujejo. Njih normalna trgovina je z zapadno-Evropo, kamor dajejo svoje poljedelske izdelke, od tam pa dobe izdelane produkte. Ako bo dobra letina v Rusiji, bo imela dovolj žita za domače potrebe in za izvoz. Ravno tako ima dovolj lesa. To je pa tudi vse, kar more nuditi svojim lutkam. Kaj naj ji pa v zameno dajo Poljska, Češka, Ro-Imunska, Jugoslavija inf nruge? Te imajo same žito in les, to je ono, kar edino morejo dobiti iz Rusije. Toda Rusija potrebuje strojev, za tovarne in za obdelavo polja. Kje jih more dobiti drugje kot v Ameriki? Enako tudi vse njene služabnice, ki so s tako vnemo povedale, da ne bodo sodelovale z zapadnimi državami za obnovo Evrope, pa ki morejo edino od zapada dobiti, kar potrebujejo, da se skobacajo po vojni na noge. Koliko časa bo mogla Rusija obvladovati tiste države, ki so ji zdaj pokorne, ko bodo te države Videle, kako zapadni sveti napreduje, ker dobe po-moč iz Amerike, one pa ne morejo nikamor, ker slede Rusiji, ki jim ne more dati nič. Koliko časa bodo te države sledile rdeči 'zvezdi, ko so prav tisteldržave vedno gledale proti zapadu? Pred vojno ni imela Rusija s tistimi državami nobenih trgovskih sti-
(Piše Anton Meljač) Cleveland, 0< — Naše romanje v Lemont in bivanje v Le-montu tri dni je bilo prijetno. Napovedani čas odhoda je bil petek zjutraj 4. julija ob drugi uri. Romarji so bili že na šolskem dvorišču ob 1:30. Kmalu zatem je dospel tudi naročeni bus. Napolnili smo ga in ob 1:55 je bus že odrinil šolskega dvorišča fare sv. Lovrenca. V 15 minutah smo bili že na public square, kjer smo ustavili in čakali na ostala dva busa: eden od sv. Kristine, ki bo pobral tudi Collinwood-čane in eden, ki bo pobral vse romarje od fare sv. Vida. No, busa sta pripeljala s polurno zamudo. Ob 2:45 smo jo pa skupno odrinili proti Lemon-tu.
Prej smo pričakovali, da bo tisti dan velik promet po stah, pa naš strah je bil prazen. Od Clevelanda do Le-monta, okrog 400 milj vožnje, smo srečali morda 300 busov. Vožnja je bila jako prijetna in med nami je vladalo vseskozi veselo razpoloženje.
Na poti tje smo se ustavili šestkrat. Nekaj radi nas samih, da smo si nekoliko pretegnili otrdele ude, nekaj pa radi busov. Tak velik bus potrebuje dosti okrepčil v obliki olja in gazolina, da jo more s težkim tovorom ubirati 55 do 60 milj na uro po lepi in gladki cesti.
Prva naša postaja je bila v Fremont, O. To je bilo ob 5:30 zjutraj. Tam so se menjali tudi vozniki busov. Ti so bili potem vse tri dni naši vozniki, Razume se, da smo vso pot molili in prepevali nabožne pesmi. Molili smo tudi rožni venec, katerega je vodil naš duhovni vodja, preč. g. kanonik Oman.
Ob 7:30 smo dospeli v Bry-onj Ohio, kjer smo ustavili in se podali v malo cerkvico. Tam smo bili pri sv. obhajilu, katerega nam je poijelil domači župnik. Po kratki molitvi smo nadaljevali pot. Tisti, ki so imeli s seboj kaj popotnice, so imeli mal zajtrk* Potem smo
žalostno, živijo v pomanjkanja in negotovosti, kaj jim bo prinesla bodočnost. Rev. Oodina je povedal, da so begunci zelo v'seli in hvaležni za vse, kar dobijo od Lige katoliških Slovencev iz Amerike. Globoko so hvaležni za vsak dar, ki ga dobijo iz Amerike. “Edino upanje in rešitev ste vi, ameriški Slovenci,’’ je rekel Rev. Godina. Govoril je tako prepričevalno o potrebi te’h ubogih slovenskih beguncev in brezdomcev, da bi se moralo omehčati še tako trdo srce, ko sliši, kaj vse naš narod-pretrpi.
Da, da, naš list Ameriška Domovina, je že pred par leti
pa si, lepa, roža Marija itd. Saj pisal prav to, kar pišejo zdaj
smo bili vsi romarji v neki blaženosti, ko smo prejeli kruh angeljski, zato smo pa tudi s toliko večjo vnemo prepevali Marijine pesmi vso našo pot.
Od Clevelanda do Lemonta nas je vzelo 14 ur. Ob 4 popoldne smo srečno izstopili iz naših busov na lemontskih tleh. Očetje frančiškani so nas lepo sprejeli, nakar smo se podali v cerkev, kjer smo se -zahvalili nebeški materi za srečno vožnjo. Solze so mi stopile v oči ginjenosti, ko sem zagledal Marijino podobo na velikem oltarju. Bil sem prvič v 1e-montu, na ameriških Brezjah. Po kratkih molitvah smo prejeli sv. blagoslov in p. Medic na mje izrekel dobrodošlico ter nam zagotavljal vso gostoljubnost in skrbno postrežbo ves čas našega bivanja v Le-montu. P. Medic nam je tudi razložil ves program za te tri dni.
Ko smo prišli iz cerkve, so nam odkazali sobe za prenočišče, potem smo se podali pa v spodnje prostore, kjer so nam res izborno postregli. Vsak romar je rekel, da če bo vse tri (Rji tako, potem nam bo
naši ljudje v pismih iz starega kraja. Naši ljudje nam pišejo o žalostnih razmerah v domovini, kakršnih si niti predstavljati ne moremo. Zato moramo pa tembolj podpirati Ligo katoliških Slovencev. Ustanoviti moramo podružnico vsaki slovenski naselbini v Ameriki, da bo naša moč večja in da bomo lažje pomagali svojim trpečim rojakom.
Na tem zborovanju so bile sprejete tudi tri resolucijo v korist naših beguncev. Na zborovanju je bil navzoč tajnik Lige, p. Medic, glavni blagajnik Lige, Jože Zalar iz Jo-lieta, dalje Matt F. Intihar, Math Tekavec, Jakob Resnik, Lawrence Bandi in še mnogi drugi iz Clevelanda ter iz drugih naselbin.
Po končanem zborovanju smo še nekoliko pokramljali med seboj, potem smo se pa razšli po sobah in se podali k počitku.
(Dalje jutri.)
------o------
Glas naročnikov
Northome, Minn. ■
pa res
biti tam. Ko smo za en
no zi
Grmačeva bajta
Grmač ima bajto na bregu. Kakor povezan koš. Slamnata streha, okenca, da komaj pest porineš skoznje, zid iz tramov, ki se od starosti rjavo svetijo. Na čumnatinem okencu rdeče mežika fuksinja. 1 Grmiač sedi na klopci pred bajto. V dolini je cerkev Sv. Martina, župnišče in lepo obdelani grunti. Petrov, Jaškov, Devsov, Ožbovčev, Ceglarjev.
CSeglarjevega Grmač najbolje vidi. Košata rdeča streha, velika okna, na katerih leži sonce. Na dvorišču raste divji ko-stani.
“Moja bajta je krastova šiška,” obide misel Grmača. "Strop v kuhinji je zakajen, stene se svetdjo od saj. Ni življenja todle. Še mačka se rada potepe v dolino.
“Prodam in amen. Ceglarju prodam, kakor sva se zmenila. Odrine mi stotake, jaz mu dam ključ in zbogom Breg.”
Nič ni prav Grmaču. . Navsezadnje ni tako lahko reči zbogom hiši, kjer si se rodil in rasteh
Po bezgu diši. Za zimo je dajal čaja.
Čudno tesno postaja Grm,aču. “Res nizko v bregu je tale bajta, toda -iz doline je videti prijazna. Posebno, ko se sonce u-pre vanjo.
Prav vstati mora Grmač. Ce se po pravici vzame, hišica ni napak. Okenca so res majhna, pa kar pravšna. Kakor oči. Streha. No. slamnata je, ne moči pa ne skoznjo. VrtSček je lep. Nekaj pušpana, melisa, meta, na oglu kamilice, vinska trtica ter gredica zelenjave.
Grmač je pustil vse tako kakor so uredili mati. Nič ni spreminjal. Mati so radi imeli Prilože- zdravilne rože pri hiši, kadar
se dobro podprli, smo romarji kramljali med seboj. Stari znanci od vseh krajev Amerike smo si podajali roke in se veselili srečnega snidenja.
Okrog 8 se je začela seja Lige katoliških Slovencev. Navzočih je bilo več -gg. duhovnikov iz Clevelanda, kot: g. kanonik Oman, g. Franc Gabrovšek. Iz Jolieta je bil Rev. M. Butala, predsednik Lige, ki je tudi vodil zborovanje. Prisoten je bil tudi g. Mirko Godina, ki je prišel komaj pred 5 tedni iz Evrope. Ta nam je povedal o vseh strahotah, ki jih mora pretrpeti naš narod v stari domovini pod Titovo vlado. Mnogo nam je pripovedoval tudi o slovenskih beguncih, ki živijo v taboriščih po Italiji in Avstriji. Njih stanje je tudi
iopet obnavljam naročnino' je prišia boiezen. mo1 leto. Ust mi Je zelo Kar sam zanese
všeč, zlasti lepe povesti in pa ko vidim toliko ganljivih spominov na umrle. Bog vas živi in kar naprej tako! Pozdravljam vse osobje pri Ameriški Domovini in vse njene naročnike.
Anna Plemel.
Johnstown, Pa. — Nisem naročnik, toda tu-in tam mi pride vaš list v roke,,z dovoljenjem naročnika, seveda.
Z stališčem, ki ga zastopate glede stare domovine se strinjam in se čudim čudni politiki naših "naprednjakov.”
Podpisal se zaenkrat ne bom. Povem pa lahko, da sem čez 30 let član socialistične stranke in da ne odobravam, kar danes nekateri govore in delajo v imenu socializma.
Kar sam zanese korak Grmiča k hlevu, ki sei tišči brega Dve
kozi in nekaj zajcev.
Prekleman, tole pustiti tudi ne bo lahko. To je Grmačeva družinica.
“Belka, Belka.”
Koza takoj sliši in se trga z vrvi.
“Poglej no, živalco, kako ti je razumna, čeprav je z Brega,” je toplo Grmaču. Zajci skačejo kar eden preko drugega.
“Nemara sem Ceglarju preveč obljubil,” grize v Grmaču, “Besedo sem mu dal.”
Kar nič pri volji ni Grmač. Še tega ne vidi, da bi bilo na hlevu popraviti in da se bo treba tudi drvarnice usmiliti. Vse mu je prav. Še nikoli tako. Saj končno nobena gruntarska hiša v dolini ne popije toliko
sonca, kot njegova bajta. Od jutra dp večera se koplje v žarkih. Še zadnjo zarjo ujame, ko gre sonce čez Jemnik.
“Prekvato, da sem se zarekel.
Ce bi ne bila bajta nič vredna, bi se Ceglar tudi ne gnal, kakor se žene. Kaj bi mati rekli, ko bi vstali iz groba?”
“France, tako ti povem, domek je domek, čeprav ga je le za bobek.”. In bi šli z zgarano roko skozi štrene sivih las. Grmaču je z vsakim hipom bolj težko. S1 tesar j en jem dobro zasluži, dela ne manjka. Z leti si postavi hišico v dolini.
Na takole bajto Neža ne bo šla.
Vprašal je pa še nikoli ni.
To je tudi res.
Grmač kar ne more naprej. Kakor bi rad razpredel misli sebi v korist, koj se mu zavoz-Ija nit. Še zdaj se pozna pušpanu, kje je bila odtrgana Vejica za žegnano vodo ob materini krsti. Na, Sin pa že sili od doma.
Danes se mora odločiti. Pod noč pride Ceglar po zadnjo besedo.
Grmač se spet vriie na klop. Todle so vsak večer sedeli mati molili rožni venec. (Drugega niso več mogli. Po večerji je sedel tudi France. Dolina je ležala pod njem v rahli sopa-rici, njive so se vrstile od Ož-bovčevih do Ceglarjevih bukev. Potlej je prišel počasi mrak in luči v vasi. Cez čas zvezde in krhelj meseca, ki je žel zadnje oblakce, ki so zatirali zvezde.
Pozno v noč so se oglasili fantje na vasi. Grmača kar grabi v dušo.
“Ceglat bi gotovo ne pustil te klopi z mirom. Tudi bi vse prenovil. Nič bi ne ostalo starega. Zdaj še diši po materi, potlej bi vse postalo tuje.” Fuksija na okencu mežika kakor starka z rdečkastimi za-solzenimi očmi.
Grmač se z obema rokama tesno oklepa klojSK ■’”*"*"* Ne bo lahko oditi.
Na večer gre France v hišo. Strop nizek razkošatena zelena peč za vrati, pod oknom porisana materina skrinja.
France jo odpre. Na vrhu njen molitvenik s.koščenimi platnicami, ki so porumenele. Dvoje pisem in nekaj starih Večernic.
Spodaj so široka Židana krila, auba in sklepanec. Grma-čevi prsti drsijo po spominkih.
Tole ne bo mogel nikamor nositi. Tu pustiti pa tudi ne bi želel.
Počasi zapre skrinjo in sede nanjo. Pod noč pride Ceglar. Grmeč ga čaka na vratih. “No, France, se bova zmenila?”
“Tako povem, Ceglar. Na (Dalje na 3. strani)
tEVEBJAM7E
AL PA NE
“Ravno prav sta prišla,” naju je pozdravila gospodinja Mary, ko sva stopila v kuhinjo, Tone naprej, jaz pa tik za njim, držeč lampco na hrbtu. “Kar vsedita se, pa vam bom prinesla na mizo.”
“Kaj pa bo dobrega?” je stopil Tone v prikupljiv razgovor in stopil k peči, da bi pre-štrefil lonce in kozice.
"Boš že videl, kaj bo, stopi mi no spoti,” se je razhudila Mary, ne da bi bila zares huda, ampak kar tako iz navade. To priliko sem pa jaz spretno izrabil, da sem smuknil v obed-nico z lampco. Tam na steni sem opazil nekako poličko, kaj vem za kaj je služila, pa sem mislil, da bo kot nalašč za lampco. Hitro sem snel cilinder, potegnil taht nekoliko ven, jo prižgal in postavil na poličko. Tone se je bil postavil med vrata, da bi prestregel vsak nepričakovani obisk tekom mojega opravila. Ko je
kuhinjo in se tam vsedel k mi- diši. Sem te že mislil vprašati, zi, jaz sem pa stopil v bližnjo sobico in se tam obračal pred ogledalom, da bi videl, če sem še tako lep, kot sem bil včasih, obenem sem pa'čakal, kako se bo stvar obnesla z lampco.
Nekaj časa je bilo vse zadovoljno. Gospodinja Mary je prestavljala sklede po peči,
Tone je zvedavo gledal skozi okno z levim očesom, z desnim pa je pazil na ženo, kako se bo obnašala, ko bo začutila, da je v hiši nekaj izvanrednega.
Jaz sem čakal pa v sobici onstran jedilnice na razvoj svetovnih dogodkov.
Ni bilo treba dolgo čakati.
Iz kuhinje zaslišim prijazni glas naše gospodinje:
“Nekaj se pali, pa ne morem najti kaj bi bilo. Sem že mislila, da je kdo po pomoti vrgel kak star škarp na ogenj, ali pa da sem po nesreči pobrala v skladovnici poleg drv kos kolesa od avtomobila. Tone, daj no, še ti malo prešnofej okrog, morda imaš ti boljši nos. Nekaj je, kar je. Pa okno malo bolj odpri, da se bo izkadilo.”
“Ne vem,” reče Toie po
kov. Zdaj jih je odtrgala ad njenih starih zvez. Ne bo jih lah- lampca zagorela, je šel Tone v j kratkem molku, "meni pa lepo
če si kaj zaroštala z vijolicami.”
“S kakšnimi vijolicami, bi rada vedela, po plevah diši, ti rečem. Daj no, stopi no malo po sobah, da boš videl, kaj je. Kaj sediš tam za mizo, kot bi bil otrdel.”
Slišal sem vsako besedo teh diplomatičnih razgovorov, ki so mi pognali kri v ušesa. Ne bo se prav izšlo, sem si rekel in gledal, kako bi se izmazal iz sobe, da bi ne bilo treba iti skozi kuhinjo. Pa lampco bom vzel s seboj in jo nesel tje v Stalo, predno jo bo Mary našla. Kakšen nos pa ima, sem si mislil, če ji nebeški vonj gorečega parfuma pomenja vonj po plevah. Najbrže ima poln nog od kuhe, pa se ne ugliha prav. Stopil sem v jedilnico, da bi snel lampco s stene, pa sva se srečala s Tonetom, ki se je na vsa usta režal in mi po-mežikoval, enčeš, zdaj pa imaš hudirja namalanega, kaj ti nisem pravil, kako bo in te svaril, da ne nosi lampe domov? Pomignil mi je, naj pustim lampco, kjer je, sam pa vzklikne s strašno začudenim glasom:
“Mary, sem stopi, boš videla, kaj je tukaj. Joj, kaj takega pa še nisem videl v Ameriki.”
“Kaj bo tam neki, vidva s Jackom sta, kdo drugi pa bo?” Vendar je stopila iz kuhinje in njen pogled je zaplaval po steni, v katero sva s Tonetom tako verno zijala.
“O, Marička, odkje se je pa ta lampca vzela? Pa se mi zdi, da gori. Pa ne, da bi jo vidva ... V’
“Midva, midva,” naglo poprime Tone, da bi stvar razjasnil, predno bi se primerilo kaj hudega lampei. “Z Japčkom sva ti jo kupila pri Lesarjevi Micki. Tisto, ki gori, ni morda kak smrdljivec, ampak so ta prave dišave, pristni francoski parfum, ti rečem. Kaj se ti ne zdi, da res lepo diši?”
Mary je nekaj časa molčala in opazovala lampco, pa jemala vase lepo dišeči vonj. Midva s Tonetom sva obupno čakala na sodbo iz njenih ust. Aii bova z lampco vred obsojena, da se spravimo pri priči iz hiše, ali bo lampca ostala pri hiši, kot del družine.
“Pa je res luštkana,” je končno presodila naša Mary. To-
ne je segel z roko preko čela, da si obriše potne srage, meni je pa padel od srca kamen, tolik, da bi mi zdrobil palec na nogi, če bi ga zadel, še lampca, se mi je zdelo, je zagorela z milejšim sijem, ko je zaslišala milostno sodbo gospodinje, ki je dodala: “šur, kako bom pa imela tam pri peči v tisti sopari kakšen pravdanski nos za take stvari! Zares lep vonj razširja lampca. Tone, taht privij in ugasni jo. Kaj nam bo zdaj opoldne gorela in da bomo preč požgali vse, kar je notri. Prižgali jo bomo le včasih. Kaj se pa spuščata v take šppndge, ki ni bilo potreba. Ob vse boš, Jack, ki take drage stvari kupuješ, saj vem, da je šlo vse iz tvojega, Ta naš Tone bi mi kaj takega ne kupil. Šur, za krave ni pa nič škoda, ali pa za mašinerijo. Nak, pa kaj bomo zdaj kar zijali v lampo ? Vsedita se k mizi, da bosta nekoliko pojedla saj vem, da sta potrebna. No, ja, sta že pridna in sta zaslužila dobro kosilo.”
Bog ga bodi zahvaljen, ker se je vse tako lepo končalo. Lampca bo ostala in midva s Tonetom bova ostala.
F
t merska pqygynrc, july is, 1947
Jakob E. Heer:
Be rti inski kralj
roman s Švicarskega pogorja
Edina ljubezniva misel, ki je kraljevala v šemasti Pijini glavici, je bila popolna vdanost svojemu bratu.
“Kako bi pač mogli pričakovati, dobrega od tega sršena-stega škrata?" je smejoč se odgovoril Marko, ko mu je nekega dne razodela svoje misli. Toda zanemaril pa le ni ničesar, kar bi utegnilo koristiti Pi-ji. In uspeh se je začel kazati, ne od dneva do dneva, vendar pa od todna do tedna, ka-kpr je bil napovedal Marko.
“Pija, krvave podplute, za-modrele lise so skoraj popolnoma obledele in izginile,” je radostno vzkliknila Cilgija, “in izkažena rama, to se zdaj že vidi, bo prav tako lepa ko ona druga, ali nisi nič vesela, Pija?"
“Saj sem že naprej vedela, da Paltram to zmore, čemu bi sicer bil kamogaskar, in čemu bi bila morala delati toliko neumnosti?”
Bila je nepoboljšljiva, rjava sršenka.
Župnik Tass je nekajkrat obiskal Pijo in na Cilgijino veselje je zelo zaupal v Paltra-movo umetnost. In z njim vsa vas, le redki so vihali nosove. Bilo je, kakor je dejal župnik: “Vsa vas napeto pričakuje, kako se bo izteklo. Doslej je vedno veljalo pravilo, d% ostane vsak, ki si zlomi ramo, za vedno pohabljen.”
Cilgija je vodila bolnico, ki je nosila roko v široki zanki, že nekaj časa vsak dan na klop pred cerkvico Matere božje. “Zakaj tudi sonce je zdrav-
teži.
“Kaj se je zgodilo, Marko?” je vprašala Cilgija.
“Mladi Gruber je bil tukaj in je vzel puško, ki jo je bil naročil stari,” je dejal potrto, “in potem je odšel v župnišče.”
Cilgija je zardela. S prikupno zaupljivostjo je prijela Marka za roko in dejalo: “Neumnost, Marko, prav brez po trebe si ljubosumen. Čuj me, Marko!” Z žarečimi očmi ga je pogledala. “Zdaj so tako nebeško lepi dnevi in preden zapade sneg, bi rada odšla še enkrat v Puschlav, da bi pomolila na grobu svojega očeta in pogledala, kako je z našo hišo. In tako mislim bi bilo prav lepo, ako bi mi hotel biti za spremljevalca in vodnika na Bernino. Zjutraj zarana bi odrinila iz Pontresine in bi počivala tam zgoraj pri Malih jezerih. Našemu staremu, zvestemu hlapcu Tomažu, ki mi čuva hišo v Puschlavu, bi pa naročila, naj pride na sedlo popoldne okoli štirih. Marko, pojdi z menoj v veliko, brezmejno samoto gora, tam se bova mogla razgovoriti tako prav od srca do srca,!”
Nič ni odgovoril.
“Jeli, utrpel boš'ta dan zame?” je moledovala.
“Da, tisočkrat rad!” se je utrgalo končno in zakasnelo iz njegovih ustnic, in kakor pod vtisom čudeža je stal pred njo v svojem usnjatem predpasni-ku.
Temno in viharno valoveč je prevzemala Marka Paltrama sreča neizmernega zaupanja, ki je ležalo v njenih besedah in
v gozdovih veliko naučili. Ra-; legati ima Titovina mnogo te-di zlorabe državnega premo- Ižav. Odkar so podržavili vse, ženja (tako beremo v komu-j kar se je dalo na'hitro podrža-nističnih listih) so bili tam ob-'viti, je dobilo dober partizan-sojeni glavni sodelavci na dol- ski kruh mnogo bivših gozdov-
nik,” pe dejal Marko.|
Nekega, večera pa, ko je ožeh> občutil jo je kot odreše-
spremljala Cilgija Pijo proti nie- Zakaj okolnost, da mu je
'nmatnita-čsterko jo je pnprF
ku med vrati svoje delavnice. Toda ko jo je pozdravil, se mu je bralo z obraza, da ga nekaj
Ali pošljete zaboj preko morja?
NE POZABITE DETI NOTRI ŠIVALNE POTREBŠČINE
t
MI IMAMO VSE POTREBNO
MOŠKO IN ŽENSKO
OBLEKO
šivanke
sukanec
vezila
igle
gumbe
• podlogo
SCHNIT & SON
2025 EUCLID AVE. PR. 4388
Odprto vsak dan 8:30 do 5:30 v nedeljo do 12:30 v soboto zaprto
DROBNE VBII IZ SLOVENJE
\;
(Doftle prtko Trsta)
(Nadaljevanje ■ 1 strani)
ne namene. Dobil je dve leti. (No, za Jugoslavijo je to kar malo. Ali je res majhen grešnik ali pa je šlo le za zaplembo njegovega premoženja). —
čevanja z dolarji, lirami in z zlatniki Bahovec Srečko na pet let, Hafner Stane, skladiščnik pri državni tvrdki “Gradis”, na 4 leta, Polanjko Marjan na dve leti in pol, Miler Viktor na e-
Knjigovodstvo je vodil pri za- no leto. Baje so kupovali med
drugi bivši bančni ravnatelj K. česen. Tudi temu so prisodili dve leti. Najbrže je bilo treba zapleniti še kako premoženje. Ostali soobtoženci: Bajželj An-
ljudmi dolarje in zlatnike ter jih prodajali naprej. Za te tuje valute so kupovali v Trstu razne drobne potrebščine, ki jih ni dobiti v Jugoslaviji, zla-
tonija, Bajželj Janez, Kavčič i sti svilene rute, pletilne igle i. AvgTištin so obsojeni samo na't. d. Ta so seveda spet proda-
pogojne kazni. Pri vseh teh obsodbah se sliši seveda samo vladni partizanski zvon, nikoli druga plat.
AVTOCENTER. — V Ljubljani so ustanovili državno podjetje z imenom “Avtocenter.” Prišli so tja h koritu samo dobri partizani. Sedaj se vidi iz komunističnih listov, da so se
jali naprej. — Kjer je pomanjkanje, je povsod tudi črna borza. Tega tudi Tito ne bo preprečil in nobene kazni ustavile. Črno borzo prepreči samo dobro in urejeno gospodarstvo. Tega pa v Jugoslaviji ni več. Dolar se proda v Jugoslaviji na črni borzi po 250 dinarjev.
O, TI DELEGATI! — Z de-
go vrsto let. Največ je dobil Jože Kraljič. Prisodili so mu 20 let. Sedem drugih je odšlo manjšimi kaznimi. PREKUPČEVALEC Z VALUTAMI.—Iz naslednje zgodbe vidimo, da tudi pod Titom črna borza deluje. V ’’Ljudski pravici” beremo 3. junija, da so bili obsojeni radi prekup-
nikov. Zvesti partizani so bili plačani za svojo zvestobo komunizmu z lepimi mesti delegatov. Ti so postali naenkrat nlsledniki raznih ravnateljev in lastnikov podjetij. Manjka pa jim navadno dvojega. Prvič znanja za vodstvo tistega podjetja. Drugič pa veselja do dela. Hlapci, ki postanejo naen-
krat gospodje, mislijo, da se da potalo. živeti od komunističnega navdušenja. Tiskarni v Kranju “Sava” in v Stražišču “Kolek-tor" sta dobili enega samega delegata. Neki Ivan Novak je zasedel to mesto. Po poročilu “Lj. pr.” 20. maja je ta delegat tako komoden, da pride iz Kranja v Stražišče samo enkrat na teden. Toda v njegovi odsotnosti ne sipe nihče odpreti pošte. Tako vse stoji cel teden in tiskarna ne more delati. “Kolektor” ne more izvršiti del o pravem času. — Tako partizanski listi sami priznavajo nesposobnost ljudi, ki so jih nastavili za njih zasluge na lepa mesta. Ker je bil ta delegat napaden v listu, bo kmalu izginil.
Na Žana je venomer zni uri.
mislila. Mati pa na Maksa, Vežna vrata so v drugo za-saj zdaj bi pa že moral priti, škripala. Nekdo se je vanje
pro-
DO YOU GET
VITAMINS?
question Is. de yew 9« B40UO« VHomlns? A
do net, end «t «*■*.	*•*
lewporU
MULTIPLE VITAMIN WMLES
A single One-A-Doy (brood) Mui-*pU Vitamin &l**«*r£*
quiraments ki human eutrtloti oit known.
Set One-A-Ooy 0 amin Cof*jes
(brand) at yoer do*
VHomin store.
MKH lABOtATOUB* Mb
znanju ljubezni pred cerkvico Matere božje hotel poljubiti, da je bila pozneje vendarle težila kot rahel opomin za Ro-seško dolino.
Zdaj je vedel, da je bil Cii-gijo zadrževal samo dekliški ponos.
“Torej, Marko, vesel obraz, prav tako srečep ko zdajle, šla bova!”
Govorila je s preprosto dobrotljivostjo in nato se je prekrasna mladenka napotila proti vasi. Marko Paltram pa ta dan ni več delal.
Zakaj sreča je praznik. “Cilgi,” tako je krajšal župnik dobrosrčno njeno ime, “spremil sem Gruberjevega sina v Samaden; žal mi je mladega moža! Ima tako lep moški nastop, dobre modre oči, in mislim, če bi ga bila zdaj videla, bi ti bolje ugajal nego v Fctanu. Pristrižena plava brada se mu dobro poda, in čeprav je nekoliko suhega govorjenja, se zna vendar prijetno smejati.”
“In prav pustežev ne morem prav nič trpeti,” se je rahlo porogala Cilgija. “Toda povejte mi, kako vam je ugajala puška, ki jo je na pravil zanj Paltram?”
župnik se je nasmehnil tle-mu skoku na stran nekoliko za kočniki. ‘
“Krasno delo!” je pa vendar odgovoril navdušeno. “Paltram bo dobil to zimo kopico naročil,”
“Da bova komaj še utegnila krpati Pijino ramo,” mu je segla veselo Cilgija v besedo.
“Dobro se ponaša,” je rekel župnik. “Vajino reševanje v Fetanu — .novi orožni zaklep — njegovo zdravniško znanje, vse sluje med ljudmi in ga priporoča in njegove malopridnosti v Maduleinu se pozabljajo!” “In da prihaja zdaj vsako nedeljo v cerkev,”.je tudi povzela Cilgija nagajivo župnikovo hvaljenje.
(Dalje prihodnjič)
GRMAČEVA BAJTA _ /
(Nadaljevanje s 3. strani)
Bregu ostanem. Nič ne dam, še kamenčka ne s poti, ne naročja melise, še jagode ne z bezga. Poglej fuksijo. Do ovinka bi gledala za menoj. Ti bi je ne zalil in zvenela bi. Ne morem. Do nocoj še nisem poznal. Mrtvi so v tej bajta živi.”
“Tako, tako,” reče Ceglar presenečen.
“Ne more mdrugače. Bregov je dosti, a samo eden je moj. Razumel boš Ceglar.
Za čas sta še posedela, potlej se je Ceglar vrnil v dolino. Gr-mač je sedel do mesečine na klopi, ko je bil Breg ves zlat, je France na široko odprl vrata. Mesečina je bruhnila v zakajeno kuhinjo.
Potlej je Grmač z veselim korakom stopil čez prag. Se prej pa je z roko pogladil fuksijo, ki je čakala na roso.
Vrat pa ni zaprl.
—V prvi svetovni vojni so ameriški vojaki prekoračili reko Marno v Franciji in pognali nemško armado na umik 18. julija 1918.
Bvrt Lakr. comedy alar o( the current »roadway lucceaa ''»urleaque," aaye that kllcken greaoe careleealy thrown down Ike dram Inrtaad «1 toured into your ueed fat can ia not funny. By aalvaglng and turning in uaed fall, you cut down on plumkcr'a kilta and got paid aukatan-lially by your meat dealer	x
Pričakovanje
FrŠiicš“Kuhstelj, (Nadaljevanje) za
vo češčenje. Mati je stresla v lonec žerjavice, pest bršljana in nekaj koscev palice iz velikonočne butare, Cilka pa vzela sklečko z žegnano vodo, in sta šli kadit po vseh prostorih, tudi zunaj hiše in celo v hlev, čeprav je bil prazen, bo pa prihodnje leto kaj živega stalo pri jaslih, sta obedve mislili in prosili novorojenega Boga, da bi trosil vsepovsod svoj bogati blagoslov. Nato sta prižgali luč. Nocoj bo svetila vso noč. Saj je sv^ti večer. Spomin na večno Luč, ki je prišla na svet in premagala temo. . . .
“Že gresta?” je Cilka spet prilušknila, ko se ji je zazdelo, d^ je zunaj nekje nekaj žaro-
LETS EXPLORE OHIO
ǤUUe 0>a*As
grpf.
Scenes at Clenienninf and (right) Piedmont Lahek
Ohio's newest and largest recreational area, dedicated to the use oi aU its citizens, is the J5 square miles of lakes in the great Muskingum Conservancy District which stretches from Akron on the north, Newark on the wept, Marietta on the south to within a lew miles of the Ohio River on the east.
Fourteen flood-control dams dot the district. Ten of these have created Ohio's new play spots, the Muskingum Lakes with their area of more than lfl.000 acres and a total shoreline of 385 miles, twice Ohio’s shoreline on Lake Erie.
Five of these lakes lie in an almost. true north and south line, with the most northern Just east of New Philadelphia. These are Atwood, Leesville, Tappan, Clen-
denning and Piedmont, each with a dam of the same name.
They are easy to reach from major highways. Picnic grounds are being located along the highways and in the areas dedicated to the pubUc along the water's edge.
Piedmont Lake, on Federal Route 22 near the Junction with State Route », is the longest of these lakes, stretching for ten miles. Here the Boy Scouts have a land ship as their headquarters and the 4-H Clubs are erecting a summer camp. The Future Farmers have a camp at Leesville, where the new camp of the Ohio Council of Churches for its youth groups will open this summer. v Fishing is wonderful in these lakes add one hooks plenty of blue gills, bass, croppies and channel
cats. Boats, some with 6 h-P- motors. may be rented.
Camping sites are available at all five of these lakes. One-third-acre cabin and cottage sites may be leased for periods of fourteen years from the Muskingum Conservancy District, New Philadelphia, Ohio. There are some cabins already erected and available for rental at Atwood and Leesville.
tudi z zadnjim vlakom, ne?
Zunaj je res nekdo stopil na podstenje. In za njim še nekdo. Obe sta pridržali sapo. Kdo prihaja?
Vstopila sta Žan in Kati. “Huuu!” je pihal Žan v premrle roke, pa bolj iz_dobre vo-dolinci, mrzli. Pri nas imamo lje ko iz potrebe. “Mrzli ste vse dni sonce!” Stiepal si je
iv	j e ki se mu je nabralo na krajcih težke kamižole, po kučmi in na velikih obrvih. Mra :, mraz. Pravi božič, kakor že zlepa na tak. Ali v hiši je toplo, mati je zakurila v peči, da kar žari. Nocoj mora biti toplo.
“O, takele sta naredili?” se je Kati začudila velikim jaslicam na omari, ki so se bleščale
v	pisanih lučkah. In Cilka, ki jo je še mati hvalila, kako lepo da je .znala vse napraviti, sama ni vedela, kaj naj bi odgovarjala na vse pohvale.
“Maksa čakava,” je mati začela pogovor z besedo, ki ji je bila najbolj na srcu. Da, prav za prav ne bo imela pravih praznikov, čene bo Maksa. In letos še celo fie, ko jo bo vse dni skrbelo, kako je z njim.
“Maksa? Je pisal, da pride?” se je Žan začudil. Pa bolj prisiljeno ko zares, zakaj v besedo mu je silila mračna misel, ki se je ni mogel otepsti. Moj Bog, kaj naj pove, kar je zvedel o očetu ondan?. O Cil-kinem očetiu. Pravili so, da ga iščejo žandarji, nekje da je bliz kradel. Vsaj Žan je tako slišal. Pa ni še .nikomur nič povedal. Se sestri Kati ne. Ko mu je pa tako težko. Zaradi Cilke. O, da bi ne bilo tako, si misli Žan. Da bi bile tiste govorice prazne marnje . . .
Posedli so za peč. Cilka je porinila mizo bliže. Bodo kaj igrali, je dejala, domine, volka vlekli, špano morda, to zna ona najbolje. Seveda, nocoj morajo biti veseli. Pa vsi. Nocoj, ko se bodo marsikaj domenili. Tudi tisto, kako bo potlej s Cilko in' Žanom. Za drugo leto l^amreč, če bo stari pustil.
Matii je bila z mislijo spet pri sinu. “Kaj ga res ne bo?” se je ozirala na uro, ki je že zdavnaj kazala, da- je že pozno. “Ti Maks ti! . . ” Glas ji je bil nemiren, skoraj ubit, da so se vsi za hip spogledali. Pred jaslicami je zaprasketala rdeča svečka, pojemal je stenj, dolg plamen je siknil proti bližnjemu -pastircu, ki je nosil na rami belo ovčko, potem pa na mah ugasnil. Vsi so se zazrli v jaslice in skoraj hkrati rekli: “Bo že prišel!” Kakor da bi hoteli potolažiti mater. Žan si je popravil velike rdeče lase in se presedel na klopi. V prših ga je-nekaj tiščalo. Nemara samo prazna slutnja, nemara zavest, da ni prav, ko skriva v sebi, kar bi moral povedati. Ali nocoj ne, nocoj vendar ne bo grenil tleh sladkih misli, ki jih nudi ta cveti večer. Saj je prišel, da se pomenijo o vsem drugem, kaj jih bo oče brigal! Koliko bridkih ur sta imeli obedve z njim, ko so bili še v Smrečju!
Pri fari so se spet oglasili zvonovi. A zdaj tiše in sloves-neje. Svetonočni zvonovi, kako lepo pojo to noč! . .
"Da ne pozabim,” se je Cilka domislila, da mora po čaj, ki ga je bila popred pripravila. In v tem hipu je bila v kuhinji. Zadišalo je prijetno po sladki pijači in potici. Seveda, tudi potico sta letos spekli, čeprav se je mati tako protivi-la, ko je pa moka tako draga in mleko in rozine, moj Boj vendar! Pa naj bo, je dejala navsezadnje, če pride Maks, mu bova vsaj kaj na mizo prinesli.
Vtem se je Cilka nenadoma stresla. Ce je prav slišala, je nekaj zaropotalo v veži nekje. Kdo bi neki prišel v tej po-
uprl. Da zdaj je Cilka čisto razločno slišala moški glas. Vsa iz sebe je planila v hišp.
“Žan, greš ti odpirat, ne vem, kdo je zunaj?”
“Kdo?” so vsi trije hkrati dvignili glave. Mati je pa še polglasno pridodala: “Maks!” Pa Cilka tega ni razumela. Žan je stopil v vežo. Ko je odklepal vrata, se mu' jV roka tresla. Sam ni vedel zakaj. Pa takemu fantu, kot je bil! (Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Izredno lepa prilika
Naprodaj sta 2 moderni zidani hiši, ena 6 sob, druga 4 sobe; garaža za 4 avte, lot 50x420. Veliko sadnega drevja. Vprašajte lastnika v hiši zadej na 18700 Shawnee Ave. tel. IV 3877.
—(Jul. 15, 18)
Naprodaj
je trgovina z ženskimi in otroškimi potrebščinami; nahaja se na vzhodni strani mesta v sredi slovenske naselbine. Za več informacij pokličite
Matt F. Intihar
630 E. 222. St.
IV 2644 ai IV 0678
(140)
Stanovanje iščemo
Doblii bi radi 4 do 5 sob, ker nam je odpovedano. V družini 3 otroci in 3 odrasli. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EX 2086.
(138)
Furnezi
Novi furnezi za premog, olje ali plin gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5
premenjamo stare na olje Thermostat
Chester Heating Co.
1103 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovenesko (x)
Znižano za hitro prodajo
Naprodaj je krasna hiša 7 sob za eno družino, 2 kopani-ci, na treh lepo urejenih lotih blizu Lake Shore Blvd. in 185. cesta. Avtomatično gretje na plin in gorko vodo* velike sobe, obit fireplace. Kompletno insulirana, opremljena z zimskimi okni in bakrenimi mrežami. Cena je pod $20,000 in prodaja jo lastnik Sam. Nobe-’nega posredovalca. Kogar zanima naj pokliče KE 7524.
(137)
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 18116 NEFP ROAD

KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na
George Kasunic
7510 Lockyear Ave.
HE 8056
Real Estate Broker
(Tues. X)
Dekleta in lene!
Priporočam vam. da si Uberete in naročite vašo fino 1947-48 zimsko STERLNG suknjo. SUIT ali PUR COAT sedaj direktno U tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL.
Ne odlašajte, ker sedaj je najboljša izbira. Prosim, pokličite me. da vas peljem v tovarno.
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON ROAD
ENdicoit 342« all
ENdieett MM
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 15, 1947
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»«
O o	jmnnniiiaiiniiiiiiiitiuniiiiHuaiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaiiniiiiimniiiiHiiuiiaiHMnnaB	0 O
o o o o	BELI MENIHI	O <► O o
o o	Pove.t iz prve polovice XII. stoletja	<► <►
o o o o	spisal IVAN ZOREC	<► o o
Ni se mogel premagati, moral ji je reči to. Spomnil se je namreč njene edine hčere, ki je močno bila v jezikih, dokler je zvita mati ni vsilila mlademu graščaku na Grumlovu pri Radohovi vasi.
“Prečastiti, grajska hči se ne sme primerjati tlačanski deklini!” ga je užaljenp-zavrnila.
“Res je, ne more se!" je pomembno vrnil.
“Sicer pa se le pomirite,” je je zadovoljno pokimala, ker ni razumela njegove opombe. “Valpet se ne bo več mušil po vaseh. Že po praznikih pride na grad v službo tlačanka Liza iz vasi tamle doli, ob njej se bo nemara ukrotil in umehčal.” “Ali jo snubi?”
“Kaj bi z njo?” se je smejala. “Kar tako. Všeč mu je. Mislim, da bo tako prav na vse plati.”
Patra Lavrencija je pogrelo, odpravil se je. Ob vratih je nesramni ženski še rekel: “Bog vas bo sodil za to in Za vse!” Na dvorišču je opazil Trlepo-vo deklo Marijano. “Kaj pa ti tu?” se je začudil.
‘Služim.’”
“Služiš? Kdo ti je dovolil iti s samostanske gospoščine?” “Zdaj sem že tu, pa je!” Molče se je obrnil in šel. “Tako torej?” je sklomljal sam vase. “Strašna graščakinja nam odvaja tudi že tlačane? Res, samo malopridne, pa vendar: sem ne, pa je! škoda Marijane, tu se bo čisto zavrgla.”
Pred Bečem je srečal gospoda Ambroža in Kopiča. “Kam pa, kam?” se je čudil.
naših krajih zidali gradove.” j “Uskočila je svibenski gospo-“Aha!” se je velikan oddehnil.J ščini, zdaj je stiska tlačanka,” je “Veš, imela je tudi več bra-' gospod Ambrož poredno meži-tov. Dva izmed njih sta si ob-' kal; “moral bi pač prositi Trle-enem zidala grad na Sumbregu' pa in staiškega opata, da ti do-in grad na Kozjeku, kladivo pa1 voli to ženitev.” sta imela eno samo in si ga po-! Kopič se je ustrašil. Nak, raj-dajala s hriba na hrib.” | ši sam, kakor menihu pred oči...
“Tačas bi bil rad živel,” je “Zakaj pa je uskočila?” jte Kopič vzdihoval; “nemara bi bil! vprašal, da se ne bi videlo, ka-tudi jaz zrasel kaj bolj na viso- ko se je ustrašil, ko in na široko^ da bi se bil leh- “Ubila je grajskega biriča, kp kamenčkal z mlinskimi kam- ker jo je moral na tlako.” ni!”	j “O-o-o!” se je Kopič čudil, ve
“Potrpi, Bog ti še zmerom likanka mu je bila všeč. “Ne boji lehko ubere ženo, ki bo zate.” | se, udariti zna — res, ta bi bila “O, ko bi jo le skoraj!” jb še zame!”
I “Vendar ni brdavsasta in za-
poprijel soro in se ozrl. “Kar pokažite mi ga!” ,
“Saj se ne bojim, le oddeh-nil bi se rad, preden pojdeva na grad.”
“Na grad?” se je oni skoraj ustrašil; grad je grad, vsakdo se ga boji, nihče ga ne zmore.
Gospod Ambrož še ni hotel povedati kar naravnost, zakaj sta prišla tako daljo, velikan bi se mu v svoji preproščini utegnil še upreti.
“Ali imaš šiel na umu, kaj ti je gospodar ukazal včeraj?” ga je previdno vprašal.
Baš mu je hotel zabičiti, naj
sti, pa ne boš bolna zlepa!”
“A kako je z menoj?” je Katarino skrbelo.
“Vsi smo v božjih rokah,” se je pater izmikal. “Dal ti bom1 bolj vzdihnil’
zdravil. Zaupaj in moli. Materij “že vem!” se je gospod Am-1 govedna,” mu je gospod Ambrož!	...	. ,.
božji se priporoči!”	Lož udaril po čelu. “Zdaj sej božal srce, “krotka je. prijazna]bre* potrebe na ubija ce b, s
Zunaj je Trlepa trdo prijel: spominjam, na Primskovem sem in — da boš vedel — tudi lepa, °™ tfJdn na°nomaffai ioknil “Zakaj me nisi klical prej?” | v‘idel Lsko, ki bi ti prav bila’prav všečna.” Nalašč se je ne- Pod vasjo na pomagaj jekml “Ali je hudo?’ je ta drhte po meri in po teži!”	j koliko lagal,
vprašal; po pravici se ni upal “Ko bi le res bilo,” se je veli- Ljubezen, nemila, daljna in odgovoriti.	^	kan ^ (ja mu g^poj Spe{ pr;J neutolažena, je razganjala sil-
“Bojim se, da ji ni vec pomo- p0vecjuje pravljico.	|nega velikana. Siromak je mol-
“Govoril sem z njo; lehko ti če poniglavi!, pod pazduho tiš-rečem, da je ni kaj manj kakor, čal soro, kakor bi bila le pre-tebe, močna pa je tako, da se perel natič, in vzdihoval.
spotoma nameril na Lizo, Samo pogledal jo je, pa ga je prijel tak cepetec, da je hlapcema ukazal, naj mu jo spravita na grad; saj gospodo ni doma, gospa pa se ne meni za take stvari.
“Jejhata, ljudje, pomagajte!” je Primož kričal, kar je mogel.
Pa sta pridirjala gospod Ambrož in Kopič.
“Preženi jih!" je gospod Ambrož ukazal. “Dekle pa brž predme posadi na konja!” Kopič je zarjul in z dvignjeno soro planil naprej.
(Dalje prihodnjič)
\i
Kupujte Victory bondc!
či. Poskusil bom vendarle.” “Molili bomo.”
“Da, samo čudež, mislim, bi jo o tel.”
“Prav, pa čudež.”
“čudeži se ne godijo več, vsaj «e po naši potrebi.”
“V cerkvi nam pripovedujete, da se godijo še, samo zmerom kje prav daleč,” je trmoglavil. “Naj se godijo tudi pri nas!” Menih se je nasmehnil in rekel: “Dokler je človek zdrav, ima vse polno želja; ko zboli, pogreša samo zdravja in — čudeža.”
Trlep je molčal in vzdihoval. “No, ne drži se tako!” ga je pater tolažil, “človek sem in ne morem vedeti, ali ni božja volja, da bo Katarina še prav zdrava.”
Nesrečni mož ga je gledal na vse oči in globoko požiral tolažilne besede.
“In če bo spet za kaj in bo čutila, da ni več sama, jo precej pošlji na ocetni dom. Tam naj ostane, dokler si ne opomore.” “Hm, kaj pa jaz?” se je rebril. “Ali naj bom brez žene?”
“Ne bo te konec, živina!” se je pater delal hudega in srepo gledal zdravega hrusta. “Moli in
“Na lov, na lov,” je gsopod ne misli zmerom le nase!” Ambrož mencal, ker se je bal, da' preden je šel ,se je spomnil ga vedečni menih ne bi preveč “Spotoma sem se zglasil na šum-ovohljal. “če bi zvedel, kam bregu . Kaj pa počne tam Mari-
grem in po kaj,” ga je premikalo, “bi bili vsi križi dol 1”
“Saj zdaj ni čas za lov,” je pater odmajeval. “Pustite žival na miru, svoj čas ima, pomlad je!”
“Za to, ki jo lovim jaz, je prav zdaj čas,” se je norčavi plemič smehljal.
Pater ga ni razumel, lotil se je Kopiča: “Medved, mrcina, je iz brloga, le dobro ga zagrabi 1”
Kopič je ves drhtel, meniha se je bal kakor živega ognja, nobene ni vedel odgovoriti.
Pa patru ni bilo do govoričenja, v Mali Gaber se mu je mudilo.
XI.
Sredi popoldneva je pater La-vrencij res prišel na Trlepovino. Trlej mu je neučakljivo skočil naproti in ga odvedel h Katarini.
“Pomagajte,” je obupani mož prosil, “pomagajte!”
Ko je pater videl slabično, izmučeno in uvelo telesce trpeče Katarine, se mu je skoraj inako storilo. Potlej ga je popala sveta jeza na trmoglavega Trlepa in mazaške vešče; vendar se je premagal, vpričo bolnice ni rekel nobene Žale.
“Ni bilo prav, da si porodnico preveč silil z vinom.” je splošno grajal. “Vino ni zdravilo. In sobica je tesna, temna. Okence je premajhno, odpira se menda nikoli ne, saj je na zunanji plati
nihče ne upa z njo v zakonski jarem.”
“Ali je še mfada?”
“Za nekaj zim je mlajši od tebe, težko jo boš krotil.”
Gospod Ambrož bi mu bil še dalje božal srce, pa sta že prišla blizu Sel, pripravtiti se je bilo treba.
Ni se še dobro zmračilo, ko je
Kopič je bil ves pokonci; naj- pod Seli zavil v goščo in mig-rajši bi se bil obrnil in zadrevil nil Kopiču, naj se skrije tudi
na Primskovo.
jana? Videl sem jo.”
Trlep mu je povedal, da jo je spodil in zakaj.
“Prav si storil,” ga je pater pohvalil. “Precej sem si mislil, da je malopridnica. škoda je je vendarle. Pa kako je zašla prav tja?”
‘S tovorniki, ki so se tisti dan mudili tu, je najbrž šla,” mu j(j pravil na široko in preudarjal,/ ali bi mu omenil tudi Lizo. “če bo Ambrož kaj opravil, bo samostan zvedel tako ali tako,” se je premislil in je ni vzel v misel.
XII.
Gospod Ambrož in Kopič sta prišla že blizu Zagorice, kar. ti je Kopič postal ob groblji kamenja.
‘Tu me je lani skoraj pičila kača,” je Kopič momljal. “Najrajši bi razmetal to kamenje.”
“Zdaj te ne bo, nič se ne boj,” se mu je Ambrož smehljal s konja. “Kako, da se še nisi oženil?” je čez čas vprašal otročjega velikana, da bi govorila o čem drugem.
“Saj bi se bil že rad, pa se me je vsaka zbala, češ, da me je preveč.”
“Ajdovska deklica bi bila zate.”
“Kakova pa je?”
“Močna, velika, da je strah in groza.”
“Ne bi se je ustrašil.”
“Če se ne bi mogel kamenčka-
skočil bogve kam.”
pometaj, ti pravim, peri in či-
Fire-Smoke Sale!
ALL FURNITURE STOCK DRASTICALLY REDUCED!
Factory Distributors
3503 St. Clair Ave. HE 6811
“Pa vendar se je ne bi ball” je čedalje bolj junačil.
“In velika ti je, da je joj. Vaš, z eno nogo ti stoji na šum-bregu, z drugo pa na Primskovem .kadar v Temenici pere.” Kopič je molčal, le debelo ga je gledal.
“Kajne, s tako ne bi bilo nič?” se je gospod Ambrož držal na smeh. “No, ničjje maraj, saj je ni več. živela/e tačas, ko so po
James Bruce, ki nam ga
predstavlja gornja slika, je bil imenovan poslanikom za Argentino, ki bo nadomestil George Messersmitha. Bruce je ptvi neprofesionalni diplomat, H je bil poslan v zadnjih 17 letih v Argentino.
Ferenc Nagy, Jr., sin bivšega ogrskega premierja. Mladi Nagy je bil ogrski atašej v Washingtom. Zdaj je prišel tudi oče za njim v Ameriko. Oba bosta z drugimi skušala organizirati demokratsko vlado Ogrske v tujini.
“Koga se bojitie?” je velikan
ženski glas.
“Pomagajva!” je brž zasukal konja. “Hitro, hitro!”
Dobra dva lučaja od ondod je tudi Primož tekel na pomagaj in vpil:
“Jejhata, kaj ji hočete? Ali je ne poznate? Jejhata, saj je Lizal’
Liza se je po domače otepala dveh grajskih hlapcev in po babje vreščala.
“Brž zvežita, na konja jo vr-zita 1” ju je valpet priganjal. “In na grad!”
Nekje se je zakasnil in zdaj
\Charlie, 'šimpanz, ki nastopa v filmu, si med odmori prav rad privošči porcijo ‘‘malted milk" v svojem Hollywood študiju. On lahko pospravi več tega mleka kot kateri koli drugi izmed oso-bja.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
Ptotr
5ViAV5
pepucirtG-
moRS.

NEW BREED SLED DOGS AT SHOW
Perry Greene, world-famous woodsman from Maine, is the only breeder of the Chinook, a new breed of .led dog for .ervice in the northland snow country. Creene’a Chinook, have established world's records lor speed and endurance in long runa across the state of Maine.
Greene is to b. one of the star attractions on the entertainment program at the Cleveland Outdoor Sports Show to be held at Cleveland’s 80,000-seat municipal Stadium, September 10 through 19, and his huge exhibit of dogs and equipment will show the mid west for the first time some of the reasons why Greene ha. merited a major feature in the Saturday Evening Post.	a
The Cleveland Outdoor Sport. Show, a complete .ports exposition lor sportsmen xnd by sportsmen, under the direction ol Pit Pattenon, Ohio’s bast known sports broadcaster, will bring into ooa the .mi complete collection ol exhibit, and enteruimatfg jKrent. .aer offered th. public. • - --------------*	'* * —"**
Princ Nawal Ibu Abdul Aziz iz Saudi Arabija je bil gost dijakov Bayside višje šole v New Yorku. Ogledal si je vse razrede hoteč videti, kako ugledajo ameriške šole. George Brew, dijak na tej šoli, uči arabskega princa, kako prijeti v roke bat za igranje loge.
uirur imnjirm-irn jurn imrumnimrumn
AL ULLE
PLUMBING & HEATING (0.
Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci.
15601 Waterloo itd.
KE 7248
Vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
tnrLriTmnjtjmimrLjmrumm^^
...................................................................................|M||||
Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ
za vaš radio, pralnik in druge pripomočke za točno popravilo. Vse delo garantirano.
Pokličite ENdicott 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom
MALZ ELECTRIC
6902 St. Clair Ave,
EN 4808
timnltimintrnnn
LrinJTJTiTJTriTirLTjTrLrLrLrirLrLTTLnTLn.TLnri.ri
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR {lanom m netianom na zemljišča in posestva po 4% obresti
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOIE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
umrinjuiJirLnjTanji^^