Izhaja yuI dan, fodl ob nedeljah fn prazniki*, ob 5 zjutraj. |>«Uf>;*rt» vncM P* Frančiška A«i5kcft 20J. na<*r. - V* terasi ntj t« ccSliiJo uredaHhm Usta. Neinmkhtiu pisnui m al sprejemajo In rokogltf se ne vračajo. f/čatateJ] !n odgovorni urednik Štefan Godina. Laafatk konsord| lista .EclncaU*. — Tisk tiakarne .Edlnoati*. vpisane sadra« t rreieniK rcrottvom v Tat«. nMca Sv. FrančiSka Aaifim (1 V Tntu, v Žitrttk, »a ¥ila travna 116. Letnik XII. rrejeniB feroftvom v Tat«. Telefon uredaUtva In Naročnina znate: Za celo leto €a pel leta M ta H Aaiftece H-87. K pc leta................. tli ............. • Ig nedeljska Udaje mi Mi • v • • a Posametns Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarje*, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Slrokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . •' • • P° vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov . ............mm po 20 vin, Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 2Q.— vsaka nadaljna vrsta .......:.... . *** Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In s e rat ni oddelek .Edinosti'. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno li upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Ufcnva to t—aratol oddelek se nahajata v ulici Sv. FranUMc« Itt - PotUotoaaiUUČol račun ft. 841.651 Pregled nojnove]^ dogodkov. Italijanska bojišča. — Novi naši uspehi Oorski greben od Salubija do Borga v naših rokah. Naši prodirajo po Val d' Assa in Val di Posfna v Italiji. Doslej zajetih 24.400 Lahov, med njimi 524 častnikov. 251 topov. 101 strojna puška in 16 minovk. Zapadno botišče. — Angleški napadi odbiti. Pri Verdunu Nemci zavzeli na levi strani Moze vas Cumieres. Pri Donau-montu Francozi odbiti, Nemci zavzeli skoraj vse mimogrede izgubljene postojanke. Ostala bojišča. — Neizpremenjeno. naše uradno poročilo. DUNAJ. 24. (Kot.) Uradno se razglaša: 24. majnika 1916, opoldne. Rusko in jugovzhodno bojišče. — Nič posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. — Severno Suganske doline so naše čete zavzele gorski greben od Salubija do Borga. Na obmejnem grebenu južno doline smo pregnali sovražnika s Kempelberga. Dalje proti jugu vzdržujejo Lahi vrhove vzhodno Val d* Assa in utrjeni okoliš Asiaga In Arsiera. Oklopna utrdba Campo Longo Je v naših rokah. Naše čete prodirajo sedaj nizdol po dolinah Val d'Assa in Val di Posina. Od začetka napada sem smo zajeli 24.400 Italijanov, med njimi 524 častnikov, ter 251 topov, 101 strojno puško in 16 minovk. V odseku doberdobske planote je bil topovski boj od časa do časa prav živahen. Pri Tržiču smo odbili sovražni napad. Eno naših letalskih bro-dovij je kolodvor v Per la Carnia obine-talo z bombami. -- Ob izpraznjevanju krajev na našem ozemlju s strani sovražnika se zdi, da odhaja obenem s sovražnikom deloma tudi italijansko prebivalstvo, ljudje, ki tako zapuščajo svojo domovino, bodo morali kazenskopravno odgovarjati za Svoj prestop k sovražniku. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Neresnična italijanska poročila. DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 18. majnika vsebuje trditev da so Italijani 17. t. m. na vse zgodaj odbili naše napade na pobočju Monte Pari ob velikih naših izgubah. To italijansko urando laško poročilo ne odgovarja dejstvom. Sovražnih postojank na Monte Pari nismo napadli niti 16. t. m. ponoči, niti 17. t. m. V italijanskem poročilu ome-uieni napad se bo najbrž nanašal na delovanje patrulj v nočeh 15. in 16. t. m. Patrulje so vznemirjale sovražnika, prodrle prati sovražnim poljskim stražam in jih napadle z ognjem in ročnimi granatami. 20 poroča Cadorna o majhnih, za Italijane ugodno poteklih bojih v ortlerskem okolišu. Ta vest je tudi popolnoma izmišljena. V ortlerskem okolišu v zadnjem času sploh ni bilo bojev. Italijani izpraznujejo Astiško dolino. M.'OANO. 22. (Kor.) »Giornale di Vi-Cu;za.( javlja: Na ukaz vojaške oblasti se je civilno prebivalstvo umeknilo iz i o-nezze. Posine. Laghi, Arsiera in Vela v As tisk i dolini. Begunci so dobili zavetje večinoma v Vicenzi. LUOANO, 23. (Kor.) Iz vojnega poroči v listu »Corriere della Sera« je raz-v . da je civilno prebivalstvo že zapustilo Asiago, ko je dozdevno iz razdalje kakih 16 kilometrov pet krogelj najtežjega kalibra v presledkih po 20 minut udarilo v Asiago, izkopalo velikanske rupe in zahtevalo tudi človeške žrtve. Tudi to vojno poročilo opisuje zlasti mogočni topovski ogenj, s katerim se je pričel avstrijski napad in ki ga je spremljal, uničujoč vse italijanske obrambne utrdbe. Angleški glas o položaju na italijanskem bojišču. AMSTERDAM, 24. (Kor.) »Daily Mail« piše v uvodniku od 22. t. m.: Vesti, došle danes 22. t. rn., semkaj kažejo, da Avstrijci in Ogri, ki bi bili. kakor pravijo nekateri naši napačni proroki, upehani, napadajo italijansko fronto s silovitostjo in odločnostjo, kakor jo kažejo Nemci pred Verdunom. Sovražnik je prekoračil sedaj Haljo 6 km na fronti približno 10 mijj. Ar- »>rl tej vrsti vojske v tako goratem in težavnem ozemlju je za naše zaveznike težavno, imeti zbrane na eni točki velike inase topništva in čet. Med tem pa, ko gredo rezerve naprej, ie lahko potrebno umikati se.Ni verjetno, da bi zagrešil italijanski štab nepazljivosti. Bil je vedno pripravljen na tak napad ter razpolaga z obilico čet. Pri avstro-ogrskih ujetnikih na otoku Asinari. LUOANO, 23. (Kor.) Kakor poroča list »Popolo e Liberta* ie švicarski duhovnik Noleda kot prvi tujec obiskal iz Srbije na ->tok Asinaro prepeljane avstro-ogrske vojne ujetnike in jih potolažil ob tej priliki. __ Italijani v Libiji. RIM, 24. (Kor.) Agenzia Štefani obiav-lia, da so zamogle italijanske čete v; Li- biji zasesti z morske strani Suaro ter tako premagati vstaše. _ IMo uradno poročilo. BEROLIN, 24. (Kor.) VVotffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. majnika 1916. Zapadno bojišče. — Jugozapadno Givenchy so močnejši angleški oddelki večkrat napadli naše nove postojanke; samo posamezniki so vdrli v našo postojanko in so padli v boju moža proti možu. V ostalem smo vse napade odbili ob zelo velikih angleških izgubah; ravno tako manjše oddelke pri Hulluchu in Blaireviliu. Jugovzhodno Nouvrona, se-verozapadno MouHn sous Touvent in v okolišu severno Prunaya so se izjalovila slabotna francoska napadna podjetja. Na eni strani Moze smo s pehotnim ognjem in strojnimi puškami gladko zavrnili sovražni sunek na jugozapadne«, pobočju »Mrtvega moža«. Turinške čete so z naskokom zavzele tik ob Mozi ležečo vas Cumieres. Doslej smo ujeli 300 Francozov, med njimi 8 častnikov. Vzhodno reke je sovražnik ponovil svoje besne napade v douaumontskem okolišu. Imel je zelo velike izgube v našem ognju. Mimogrede izgubljena tla so naše čete skoraj popolnoma zopet osvojile in so ujele pri tem nad 550 mož. Boji se nadaljujejo ob obojestranskem zelo močnem artilerijskem sodelovanju. Vzhodno bojišče. — V okolišu Pulkarnov jugovzhodno Rlge, so nemške čete pergnale Ruse iz jarkov med obojestranskima črtama; 68 mož smo ujeli. Z ostalih front se ne da poročati nič pomembnega. Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Vojni krediti v Nemčiji. BEROLIN, 23. (Kor.) Kakor poročajo listi, se pred binkoštmi predloži državnemu zboru nova kreditna predloga za deset milijard, s čimer bo vsega skupaj dovoljenih petdeset milijard vojnih kreditov. Cleneaceau o položaju. PARIZ, 22. (Kor.) Clemenceau biča v svojem listu z grenko ironijo, skozi katero proseva resna nejevolja zaradi poteka dogodkov, ki ga je zakrivila vlada, Brianciova beseda ob snidenju zbornice: Nahajamo se v odločilnem času, v katerem imamo pravico na vse upe. »Ce po dveh letih najtežje odgovornosti, ki se je sprejela z veseljem, da ne rečem, ki je bila zaželjena,« kliče Clemenceau Bri-andu, »hočete izpregovoriti pred zastopniki francoskega naroda, imate dolžnost, da nam poveste vse kaj drugega, kot pa da nam napovedujete čas, ko nam bo dovoljeno upati. Dolžan ste nam obračun in sicer v dejanjih. Prekoračenje meje predrznosti je, če se nam pravi, da naj za presojo vašega delovanja počakamo šele časa, ko bodo nehali grmeti topovi. Naša Ironta se ni zgenila po dvajsetih mesecih vkljub Žrtvam, kakor jih ne pozna zgodovina. Bila je celo vkljub odporu, ki je v največjo slavo naše domovine, upognjena pri Verdunu. Pravico imamo do drugih stvari kot do lepih besed o upih. Potrebujemo izjav o dejanjih, da se popravijo pogreški, če se jih je napravilo kaj. Pomenilo bi za nas izdajstvo francoske, če ne prodremo z voljo, da se popravijo napake. — Današnjo kritiko militaričnega položaja v »Homme enehai-ne* je cenzura popolnoma črtala. Vojna dolžnost na Angleškem sprejeta. LONDON, 23. (Reuter. — Kor.) Gornja zbornica je v tretjem branju enoglasno sprejela zakon o vojaški službeni dolžnosti. Novi vojni krediti na AngMkem. LONDON. 22. Birmama« (2215 ton) in grški parnik »Anastasios Koroneos« (1901 tona) sta se potopila. MARSEILLE, 23. (Havas. — Kor.) Parnik »Languedoc« (1500 on) je bil v soboto po nemškem podvodniku potopljen v Sredozemskem morju. Kapitana so aretirali, ker se je ladja branila. Potnikov ni bilo na krovu. Posadko so rešili po torpediranju. LONDON, 23. (Kor.) Lloyds javljajo: Angleški parnik »Rhenass« je bil potopljen. Danski parnik »Karla« -je zadel ob mino in se je potonil. Posadka je rešena. LONDON, 23. (Kor.) Kakor poroča Lloydova agencija, je bila v Sredozemskem morju potopljena grška jadrnica »Sabricottis«. LUG ANO, 23. (Kor.) Kakor poroča agencija Štefani, je bil potopljen italijanski parnik »Birmania« in v bližini Palma de Malovca norveški parnik »Tjomo«, s premogom iz Cardiffa za Genovo. 17 mož štejoča posadka »Tjona« se je rešila. Nadalje je bila potopljena jadrnica *Sant Andrea« v bližini Korzike. Vprašanje živil v Nemčiji. BEROLIN, 24. (Kor.) V proračunskem odseku nemškega državnega zbora je poročal državni podtajnik Stein o organizaciji urada za živila. Odsek je potem razpravljal o vprašanju živil. Državni podtajnik Michaelis je izjavil, da se je dognalo pri pregledovanju zalog žita, da je zagotovljenih za čas do nove žetve poleg potrebnih 400.000 ton še 102.000 ton. Turški parlamentarci v Beroliitu. BEROLIN, 22. (Kor.) Sedem članov turške zbornice je danes zvečer na povabilo nemškega državnega zbora prišlo semkaj v protiposete. Po sprejemu in pozdravu na kolodvoru je odposlanstvo odšlo v knežjo sobo, kjer ga je nagovoril predsednik državnega zbora dr. Kampf in dejal med drugim: Upamo, da se nam posreči, da dobri odnošaji, ki nastanejo med nami, tudi poglobe že obstoječo trdno zvezo med našima narodoma in jo oja-čijo. Pozdravljamo vas najprisrčnejc in vam kličemo najiskrenejši dobrodošli. Predsednik turške poslanske zbornice, liusein Džaliid bej je odgovoril: Prepričani smo, da dnevi, ki jih preživimo v Berolinu, naše prijateljske odnosaje navdajo z globoko prisrčnostjo. Mi vsi se zahvaljujemo za topli sprejem in prisrčne besede, ki jih je predsednik nemškega državnega zbora blagovolil nam izreci. Gospoda so nato zapustili kolodvor in so se v avtomobilih odpeljali v hotel Adlon. Medpotoma ie prebivalstvo pozdravljalo goste s neprestanimi klici. BEROLIN, 23. (Kor.) V čast turškim poslancem se je popoldne vršil v nemškem državnem zboru slovesen sprejem po predsedništvu državnega zbora. BEROLIN. 23. (Kor.) Turški poslanci so se danes odzvali povabilu Nemško-aziiske družbe na zajtrk v gostilni »Esplanade«. Namestnik poveljujočega admirala, pl. Truppel. je pozdravil goste s prisrčnimi. preprostimi besedami in je napil sultanu in cesarju Viljemu. Švedska kraljica obolela. KARLSRUHE, 22. (Kor.) »Staatsanzei-ger-i poroča: Švedska kraljica je v nedeljo nenadoma obolela za akutnim vnetjem desnega ušesa, da so Jej morali takoj prerezati bobenček. Splošno stanje se ji je nato zboljšalo. Mrzlica je ponehala. Bolnica ima le še bolečine v ušesu. 0 B&mestDikovem govoru. DUNAJ, 24. (Kor.) »EremdenblatU poudarja iz včerajšnjega namestmkovegat govora ono mesto, kjer je govoril o upravičenem zadoščenju zaradi lojalnosti Trsta in Primorja, ter potem, ko je poudarjal, da so tudi v najogrožeiiejšili točkah organi politične uprave zvesto vztrajali na svojih mestih in da so vsi činicelji, kolikor so le mogli, storili za ublažitev vojne stiske. Konečno podčrtava list ono mesto, da sta Trst in avstrijska država za vedno zvezana kar najožje. > Neue Ereie Presse« piše: Namestnikov govor predstavlja pomembno bilanco dogodkov, ki sta jili doživela Trst in Primorje po italijanski vojni napovedi. Govor pomenja slovesno zavarovanje proti blazni irredentski politiki, in baron Skene je obljubil kar najodločneje, da bo državna oblast v bodeče z vsemi svojimi oblastnimi sredstvi preprečevala poizkuse, da bi se omajalo zgodovinsko razmerje Trsta napram državi. »Neues \Viener Tagblatt« pravi: Kakor je umljiv sam po sebi ta izraz patriotičnih čustev, ga bodo vendar v Rimu čutili kot uničujoč udarec. Kar so Ialijani hoteli pridobiti z mečem, ki ga je izdrlo iz nožnice izdajstvo, zavrača tržaško prebivalstvo s ponosno kretnjo. Trst čuti kot nezaslišano namisel, če se mu pariva misel, da bi drugje kot v avstrijski domovini iskal svoje časti in sreče. Namestnik je v svojem nagovoru najmarkantneje izrazil avstrijsko državno misel in nje podlage. — Namestnik je bil pač poklican, da prizna, kako moško je Trst prenašal nezgode vojne in kako je zadnje leto občudovanja vredno z aktivnim delovanjem in z prenašanjem teli nezgod kazal svoj čut neločljive pripadnosti. Namestnik ie storil to v zasluženi, bogati meri, in polivala, ki jo je izrekel sinovom Trsta, ki so na bojišču, uradnikom in vsemu prebivalstvu, najde glasnega odmeva v naši monarhiji. Eden za vse in vsi za srečno Avstrijo! To je geslo za vse državljane naše drŽave. Ogrski ministrski svet. BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) Danes popoldne ob 5 se je v palači ministrskega predsedništva vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Tisze mi-nitrski svet, ki so se ga udeležili vsi v Budimpešti se mudeči člani vlade. Skupne ministrske konference. BUDIMPEŠTA. 24. (Kor.) V svrlio nadaljevanja gospodarskih konferenc ineq avstrijsko in ogrsko vlado je Železnišld minister bar. rorster v spremstvu strokovnih referentov davi prispel semkaj. Trgovinski minister pl. Spitzmiiller pride semkaj drevi, ministrski predsednik grof Stiirgkh in finančni minister vit. Leth pa jutri ob 2 popoldne. Grot Tisza o svojem' potovanju po Srbiji. BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) Kakor poroča »Pester Lloyd«, je ministrski predsednik grof Tisza izjavil v klubu narodne delovne strank^ o svojih vtiskili v onih predelih Srbije, ki so zasedeni po naših četah: Tekom svojega bivanja v Srbiji sem posetil več krajev in dobil tako kak splošni pregled vsega, kar delajo tamkaj naše vrle čete. Reči morem, da je krasno delo, ki se izvršuje tamkaj, imel sem priliko, da sem opazoval delovanje naših častnikov na deželi. Njihovo delovanje zasluži vso pohvalo. Poklicni in rezervni častniki vseli narodnosti delujejo v duhu najiskrenejšega tovarištva, da obdelajo v uspešnem kulturnem delu, kar je osvojil meč. Ogre, Nemce, Hrvate, f?o mune prešinja enoten duh, vsakega posameznika, od najmlajšega praporščaka do sivolasega štabnega častnika. I i častniki izvršujejo naloge mirovnega dela z veseljem do dela in prilagodljivostjo, ki je ni mogoče dovolj prehvaliti. Pomisliti je treba, da je bilo večini med njimi doslej popolnoma tuje polje, na katerem naj delujejo sedaj. To delovanje kaže, da zmore duh, ki navdaja našo obrambno silo, najbolje ne samo na bojiščih, temveč tudi v delavnici mirovnega delovanja. Sporočilo ministrskega predsednika se je sprejelo z velikim zanimanjem in radostnim zadoščenjem. Položaj. 24. maja. Konglomerat problemov in navskrižij, ki so se nabirala od nemško-francoske vojne leta 1870—1871. sem in ki so končno dovedla do sedanje svetovne vojne, je prevelik, da bi na tako tesnem prostoru mogli konkretizirati poedina vprašanja. Le na sploh bi bilo naglašati, da so poleg političnih med glavnimi tisti vzroki, ki izhajajo iz gospodarskega tekmovanja najprej med glavnima akterjema te žalo-igre, Anglijo in Nemčijo, in potem tudi Rusijo. Potrebno in važno pa je, da opozorimo tu na nekatere izjave iz zadnjih časov od strani vodilnih državnikov obeh gori označenih prvačic v tej gigantski borbi -- izjave, ki se zde kot rahli simptomi, da sc možnost kakega mirnega sporazuma Sirdn II. .EDINOST« šter. 145. V Trstu, dne 25. velikega travna 1916. 3e izključa več absolutno. S prva so pa-ale sicer oistre besede, težka obdolže-vanja in tako trdi pogoji, da so prijateljem miru jemali vsako dobro nado. Temperatura je bila vroča. Ali, kdor je fazno zasledoval te polemike državni-ov, Je mogel opažati neko postopno u-Iaževanje besede in zahtev: pogojev za eventuelen mfren sporazum. Potem je fiedilo postopno ublaževanje. Prva faza. Angleška ministra Asquith in Orey sta v parlamentu v imenu Anglije fn vse entente slovesno označala te-Ie pogoje: uničenje nemškega militarizma, vzpoštava Belgije, Srbije, Crnegore in Francije ter povrnitev statusa quo glede Poljske. Druga faza. Izjave nemškega državnega kancelarja Bethmann-Holhvega v rftihstagu, da vzpostavo prejšnjega stanja glede Poljske Nemčija absolutno ne more privoliti, ker so bile nemške žrtve prevelike. Pač pa bi Nemčija v principu privolila v vzpostavo Belgije in Francije, ali to pod garancijami za nje lastno varnost v bodočnosti. Tretja faza je označena po znanih Gre-yevih izjavah v razgovoru s poročevalcem čikaškega lista. V te m razgovoru je angleški državni tajnik že skrčil zahteve entente. Naglašal je slovesno, da Anglija ni nikdar mislila na uničenje nemške drŽave in nemškega naroda, ampak le pruskega militarizma, ker vidi Anglija v tem trajno ogroževanje drugih držav. Ponovil je pa zahtevo po vzpostavi Belgije, Francije, Srbije, Crnegore in povrnitev troŠkov, kolikor je to sploh možno. O Poljski je Grey v teh iziavah molčal, kar bi se moglo razlagati kot znak, da je 2ačela Anglija popuščati. Četrta faza. V razgovoru z ameriškim časnikarjem Kurtom pl. \Viegandom odgovarja nem$ki kancelar na gornje izjave Qreyeve. (Glej brzojavno poročilo v današnjem izdanju »Edinosti«!) Tu izjavlja Bethmann-Hollweg vnovič, da ie Nemčija _ seveda le v principu — pripravljena privoliti v vzpostavo Francije in Belgije in dopušča možnost diskusije o Poljski in da je pripravljena za pogajanja na podlagi. ki bi jo varovala pred bodočimi napadi In zagotovljala evropski mir!! Čitajte pozorno in morate priti do sodbe, da so to znaki ublaženja in nastopajoče pripravljenosti za miren sporazum. Ali treba naglašati zopet in zopet, da so to le izjave zgolj principijelne naravi in da ne vsebujejo še konkretizacije pogojev, ki bi že dajali podlago za sklep miru. Simptomi so vendar želje po miru: da bi radi vsi, ali ne vedo, kje in kako bi začeli! Seveda se pletejo poleg in vmes še razne druge struje. Opozarjamo n. pr. na nagovor predsednika francoske republike Poincarćja na begunce i z Lotaringije v Nancyju. Ta govor je bil odijozen izbruh megalomanije, hidrofobstva. Odklanja vsake nemške mirovne ponudbe in hoče, da Nemčija mora prositi za mir! Noče nič sprejemati, ampak diktirati — hoče. da se Nemčija prizna kot premagano! . . Tako ne govore misleči m trezni državniki. Zvoki Greya in Asquitha zvene povsem drugače. Na srečo ni takim izbruhom pripisovati odločilnega pomena, ker na strani entente je težišče v Londonu In ne v Parizu. Londonska beseda pada težje na tehtnico. Dalje bi bilo opozoriti na kontroverze med Italijo in Srbijo radi aspiracij na Balkanu, ki bi mogle biti ovirajoč element na delu za mir. V tej domnevi utegne marsikoga utrjati dejstvo, da nemški državni kancelar v svojih zadnjih izjavah nič ne omenja Srbije. Ali to je razumljivo in naravno, ker Nemčija prepušča Avstro-Ogrski besedo za obračun glede Balkana. No, tudi tu moremo beležiti znakov, po katerih bi bilo soditi, da naša monarhija ne bo delala težav, ki bi se ob pošteni volji ne dala poravnati. " • - Po takih enuncijacSah mora bit! paC uverjen vsakdo, da Avstro-Ogrski ni šlo za uničenje Srbije, marveč da je hotela le braniti svoje pravice in s>vo$ ugled in pa zagotoviti si varnost. Znamenit pojav nastajajoče tendence za mir je sklep odseka zastopniške zbornice Zjedinjenih držav, ki pooblašča predsednika, da v svrho zaključka evropske vojne povabi vse države na svetu }i konferenci, da se sestavi razsodišče, ali kaka druga korporacija, ki bi reševala vse spore med državami. Omenimo naj neprestanih prizadevanj sedanjega poglavarja katoliške cerkve, ki zastavlja vso svojo neizmerno mor al i-čno avtoriteto v dosego miru. Slednjič vidimo nadebuden simptom v sicer veleresni apostrofi na zaključku zadnjih izjav nemškega državnega kancelarja na naslov nasprotnikov, kjer odklanja vsako krivdo, če bi Evropa moral« iz-krvaveti v tej vojni, kajti stavlja zahtevo, ki je naravna in sama ob sebi razumljiva in zato globoko opravičena — zahtevo naj državnflci pravično in pošteno presojaj faktični vojni položaj — naj uvažujejo uspehe na bojiščih! Če to store, obljublja Bethmann-HolIweg. da se približamo miru! Ta apostrofa državnega kancelarja zadobiva novo podkrepitev v dogodkih na južnozapadnem bojišču, ki oživljajo nado, da tudi javno mnenje v Italiji ne bo več dolgo v zapreko miru. To mnenje opiramo na psiho italijanske duše. Vznemirjena in zbegana mora biti že po negativnih uspehih — po brezuspešnosti celoletnega vojevanja. Koliko bolj morajo delovati nanjo sedanji pozitivni nevspehi: porazi in umikanje italijanske vojske in nje zasledovanje po avstrijskih četah na — italijanskih tleh!! Ta grenka lekcija mora italijansko javnost vzdramiti iz omamne megalomanije in jo postaviti na trda tla realnosti, da zaželi — konca. Vemo in zavedamo se, da bi zagrešili smešno naiven optimizem, ako bi vsem tem pojavom hoteli pripisovati vrednost gotovih dejstev in ne tiste veljave, ki jo imajo: simptomov, ki se zde le kot tračiči luči, sJIeči skozi oblake na še vedno temnem in grozilnem horizontu, vzbujajoč vsaj nado, da se obnebje nad Človeštvom vendar zopet zjasni. Ta nada zadobiva nekoliko netiva. Seveda se moramo slej ko prej čuvati pretiranega optimizma. Pot do mirnega pobotanja je tako strma in zagrajena s tolikimi težavami in nevarnostmi, da moramo biti pripravljeni tudi na nova silna neurja. Pozor, črnouojnlSfil oDvezonci! C. kr. namestništveni svetnik razglaša: Opazilo se je. da prihajajo črnovojniški obvezanci pred komisijo namesto točno ob 8 uri dop., kakor je bilo določeno s tu-uradnhn razglasom dne 20. maja 1915, mnogo kasneje. Gbvezanci se zato pozivi jejo. da se t o-čno ob 8 uri dop. predstavijo komisiji v izogib strogega kaznovanja v smislu zakona dne 2 8. junija 1 8 9 0 š t. 13 7. Trst, 24. mainika 1916. Dr. Fabrizi L r. V drugih slučajih se izda dovoljenje samo, ako ni nikakršnega dvorna, da bo mogel najemnik plačevati najemščino. §3. Ta odredba stopi v veljavo z dnevom razglasitve. kr. namestnik:' -Dr. Baron Fries-Skeae I. r. Aprovlzncliske stvori Hote Izkaznice zi žtviii. V dobi od 29. majnika do 3. junija se bodo izdajale nove izkaznice za živila za dobo od 5. junija nadalje. Nova izkazn;ca je popolnoma enaka stari. Le število odmerkov (porcij) je na novi izkaznici označeno s številom članov družine, brez razločka na starostno dobo. Izdajo novih izkaznic je iz prijaznosti prevzela krušna komisija. Nove izkaznice se dobe pri pristojni krušni komisfti, s tem da se pokaže stara izkaznica. Ako bi krušna komisija dvomila o resničnosti stare izkaznice, sme zahtevati tozadevnih dokumentov. Priporočamo občinsvu, da pride po nove izkaznice tekom tedna, a flai ne prihajalo otroci. * « ravek. Prejeli smo: V listu »Edinost« dne 21. majnika 1916 štev. 141 je bil članek, naperjen proti zavodu Konsumne-ga društva c. k. državnih uradnikov. Ker sem tudi med bivšo direkcijo, namreč kakor bivli ravnatelj in podpredsednik, hočem jaz, (ne vede, ali je že konsumni zavod odgovoril na vašo ves*) stvar nekoliko pojasniti ter oporekam onemu g. dopisniku, da ni res. kar on trdi, da je v zavodu kot v Kalabrij? vse alfa Barzilai. Pač pa je res, da so vsa moja dopisovanja, protokoliranja itd. V nemškem jeziku, ter so lahko na oeled vsakomur, ki mu je resnica na srcti. Kar se pa sploh urado-vania tiče v omenjenem * društvu c. kr. uradnikov, se lahko prepriča, vsakdo, da ni nobene pretiratve ter da je vsak po-strežen na željo v svojem materinem jeziku bodisi te ali one narodnosti. Trst, dne 24. majnika 1916. — Z odličnim spoštovanjem — Kais. Rat Franz von Galateo, kk. Zoll. Inspektor d. k. Mestna zastavljalnica. Danes od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca februarja 1915. na modre listke, in sicer od štev. 15.900 do štev. 18.500; jutri, 26. t. m.A ob istem Času pa nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca febru- arja 1915. na modre listke od štev. 201.400 do štev. 202.200. Podpisi na IV. vojno posojilo. — XXXV. Izkaz. Jadranska banka K 500.000; špedic. družba „Adrlatlca" K 100.000; društvo prijateljev otrok In Bratje Weiner po K 50.000 ; Ema baronica Lutterotb, Bratje Abeles In Olga grofica Marenzi po K 30.000; osebje delniške družbe za izrabo vodnih sil Dalmacije K 28.100; Alice Mandl K 25.000; Neimen., K 20.000; Marin M. Lusy in A. C. Premuda po K 10.000; Neimen., K 5.500; Candido Gerolimich, ga. Pollitzer, prof. Adolf Skolek, pokojninski sklad učiteljev evangeljskih šol, Neimen. in Neimen. po K 5000; Neimen. K 4.500; U Haluschka K 4000; Gasteiger & Co. in Neimen. po K 3000; jos. Gerolmich K 2,500; Nfkolaj in Mary Cernogorcevich, Marija vd. Schioletlch, Gabrijel Tedeschi in Neimen., po K 2000; Milan Mandlcb, Ev-genij Morelli, Neinjen., G. C. Jangachis. N. N. in Neimen. po K 1000; Mib. Barbfe K 700; Gospodarsko društvo y Rojanu, Neim. in Edvard Tenze po K 600; dr. Marko Rusca, jos. Skerl, Evgenij Vatta, Neimen. in Neimen. po K 500; dekliška šola družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu, dr. Oreste Fantin, Gregor Bebič, zadruga čevljarskih mojstrov, zadruga brivcev, kavarna „Mira-mar", kavarna „al fedele triestino", kavarna „Via Torrente*, kavarna „Nuova Stazione", kavarna „Šport", uvidon Romanin, Neimen., Andra Africh, Peter Bradelj, Julij Schmuckier, Rudolf Sedlar, Stanko Detela, Viktor Glasar. dr. O Merli, Marija Stock in Silvij Tujach po K 400; Jos. Kommdiir, Karel Kocek, N. N., Jos. Perhauz, Aleks. Melingo, Nikolaj Melingo, Neimen., tiskarna Henke, tiskarna Giovanni Balestra, T. Stokel, tiskarna Dolen, prof. Franc Catolla, učanci in učenke mestne ljudske šole v ulici Ferriera, dr. Jos. Umak, Gustav Benedeticb, Edvard Velicogna, Franc Gostischa za tvrdke Bonifacio & Gostischa, Ftrucij Padovan, dr. H. Pollanz, Marija Cella, Neimen., Ludvik llllcher, RudoU D' Elia, N. N., Neimen., Andrej Rocco, kavarna „ Flora" Maks miljan Hofstadter, tiskarna „Edinost", Neimen, Neimen., prof. Silvij Battistig, prof. U. Zanelli, Marij Bertos, Janko Malenšek, Gida Morpurgo, Andrej Jug, Franc Pohl, Jos. Ulian, Opčine, Jerica Česen Latteria So-ciale di Romans, A. G. J. Z.f Neimen., Katarina Gruber, Amelija vd. Cettinich, Ivan Vucetich, Marija Urbanja, Neimen., Neimen. in Neimen. po K 300. satelj. kralj bavarski Ludovik pesnik? Ali ni v italijanski literaturi veliko velikašev, ali ni bil Louis Napoleon publicist? Tudi družba pisateljev mi je kakor vidiš, odlična družba. Književnost in umetnost — to poslednjo besedo je - Riego posebno na-glasil, motreč Julijo od strani —, spoštujejo danes vsi ljudje toliko, da se ni ne velikašu, ne plemkinji sramovati biti javna umetnika! Pa kaj naj bi tudi počel? Kot Španec bi se v Italiji težko dokopal do kake časti — razun v vojski —.« »Kaj to?« se je prestrašila Julija. »Ako bi šel v piemontežko vojsko, ti ne bi mogla za menoj! A da bi šel v papeževo --. »Riego! Italijanka sem!« mu je grofica strastno prestrigla besedo. »Vidiš torej!« je pripomnil Riego mirno. Tudi jaz sam po sebi ne bi hote? biti DtirouL V nedeljski številki izkazane 3 K za moško podružnico CMD je daroval učenec Danijel Marvin (ne pa Maroni). V protest proti napadu ljubljanskega »Slovenca« na šole CMD so darovali moški podružnici CMD: K. T. 1 K, F. V. 1 K. P. A. 1 K, M. V. 2 K, Grižon N. 1 K, Pe-ternel P. 2 K, Trošt Janko 2 K. Žigon Angel Renče 2 K. Mirt 1 K, D. A. 1 K, Kavs Ant. 2 K, Babič G. 1 K, Frantar 1 K, gospa Kranjc 2 K, Fran Ponikvar 1 K, N. N. 2 K, Lah 40 vin., Kark 1 K, Stibil 2 K, Va-lentinčič 1 K, N. N. 1 K, Cink 1 K, Kom-para R. 1 K. Skupaj K 30.40. Za naše hrabre branitelje so darovali: g. Fran Malic 16 knjig in 4 zv. »Dom. prijatelja«, g. dr. Pretner 5 knjig in 4 zv. »Slovana«, g. V. Grebene 61 zvezkov »Ted. slik« in i6 zv. drugih ilustriranih časopisov. Srčna hvala! strstvo zelo naklonjeno predlogu deželnega odbora in da je obljubilo dati svoio pomoč v_to svrho. Spomenico je ministrstvo odposlalo c. kr. namestnistvu v Tr* stu, da se izrazi o njej. Sedaj čakamo dan na dan, da dospejo na ministrstvo predlogi c. kr. najnestn* štva in zatrdno se nadejamo, da tudi ta oblast da ugodno mnenje o namenih de* želnega odbora. To priobčujemo v pojasnilo na razna vprašanja zasebnikov in občin, ki na tU vsak dan dohajajo. Od goriškega dežel, odbora na Dunaju. Faidutti, deželni glavar. ĆESKO - B UDJE VISKA VESTA VRA« CUA (Bos&kova uzoina češka gostiln* v Trstu) se nahaja v ulici delfe Poste Štev. 14. vhod v ulici Oiorgto Oalatti, zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slo« venski jedilni listi* MSkU OCSLASI. Učitelj ali n&iteljica za glasovir te išče. Ponudbe na Ins. odu. Edinosti- 30§ fXfo se takoj zdrava In n^leflra dojilja za d<) 1)IC bro plajilo. Piedstarit« se pri gospej Aleksig Trat. nI. SatrtA 10, I. KlltinfAVtl star® enoje vstke vrste po najviSilJ* itUpKJlSIlJ cenah. Nasproti tovarne olja pri S?. Ivanu. 506 fUMaImbam* takoj defcjca 14—15 let starega Apl Cjinglil, laganjarsko stToko. Obrniti se tO. Carradori 18. Žgaojarna Szolik. 307 Ifitmifam volno« volnena In bomi»alo* AUUUjgm va pokrivala In (Iste cunje. Stoklarnlca ul. deti' Istria 19. 3l0 FfitOfral — posluj0 zopet v svojem *tev. 10. ateljeju v Trattt. Yia dello Po^te RolfllffV 8 Pr'mefQ0 izobrazbo želi vstopiti kot llBallllll učenka v mešano ali manifakturco trgovino. Govori tudi dobro italijansko. Natan nuje se izre pri F. Stegu v Kozini (Primorsko). CnVAlnff šivilja, ki zna bivati, vezati in krojiti tfPlIrfiliU obleko za gospe in otroke, se priporoča za delo na domu. Ulica Piccardi 2, I. nad. vr. fit. 5. 351 tfSftfnadSfflf! zflloina slovenskega, nmiSkega UUjpuUlUlU in Italijanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo, širanje In krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod „L 1«16". RimiiiATtt volno belo po K 10, sivo po AtiifUJiSlU K 9 kg, volnena pokrivala po K 4, ^ombai po K 2. — Prodajalna ulica S. Gtovanni 39.10. Ha đelselo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gnrubi, denarnice, mazilo za čovijo, električne avetiljke, baterije, pisemski papir, ko- Eirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kriSa, rema za brado, žlice, razna rezila, robci, mreiice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB TJSVI, ulica S. Nicolo Ste v. 19. 62 MANUFAKTURNA TRGOVINA. SUCCESSORI (Nasledniki! PIETRO TAVOLATO, Trst, Leseni trg- (Piazza delU Logna) štev. 1. — Boga ggf-jvfiW13i ft a£SK5EE8& ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čer mak I se ie preselil In ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zoliovlirez Iialečia^. Ploinliiranje. UHETNl ZOBJE. j